Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Inovator iz Trzina Tomaž Pevc je na mednarodnem inovacijskem sejmu British Invention Show prejel zlato medaljo za plovilo na podvodnih krilih Na mednarodnem inovacijskem sejmu British Invention Show, ki je letos potekal od 17. do 20. oktobra v Londonu in na katerem je bilo razstavljenih 79 inovacij iz različnih držav sveta, je sodeloval tudi edini slovenski predstavnik, inovator Tomaž Pevc. Ta je navdušil mednarodno komisijo sejma, saj je Pevcu podelila najvišje priznanje za inovativnost - zlato medaljo, so danes sporočili iz združenja inovatorjev Aktivni slovenski inovatorji. Plovilo, ki lebdi na vodi Pevc se je predstavil s plovilom na podvodnih krilih, ki ga poganja izvenkrmni motor s samo štirimi konjskimi močmi in "lebdi" na vodi na podvodnih krilih. Vse, kar ni nujno potrebno za plovbo, se dvigne iz vode, s tem pa se zmanjšata vodni upor in posledično poraba goriva (porabi le en do 1,5 litra goriva na uro). Čoln je plovilo za prosti čas in primeren za priobalno plovbo. Doseže hitrost 20 kilometrov na uro, zaradi podvodnih kril pa je izredno stabilen tudi v valovih in s tem varnejši.

Politiki na ameriško finančno ministrstvo pritiskajo naj skupaj spravi zvezni zakon, ki bi bankam onemogočil plenjenje sredstev, ki so na račune prispela iz naslova socialnih transferjev Politiki z obeh strani ameriškega političnega spektra pritiskajo na tamkajšnje finančno ministrstvo naj zapre luknjo v zakonu, ki bankam omogoča plenjenje sredstev, ki so na račune prispela iz naslova socialnih transferjev, poroča WSJ. Banke se zagovarjajo, da so zakonsko obvezane zamrzniti račune dolžnikov na katerih poteka izvršba, kar za sabo potegne določene stroške, ki bremenijo dolžnika. Upnik ne more pobrati socialne podpore, s provizijami jo pobere banka V ZDA imajo zakon, ki upnikom onemogoča izvršbo na sredstvih na bančnem računu, ki so tja prispeli iz naslova socialnih transferjev, kot so denimo pomoč v času brezposelnosti, invalidnina, socialna podpora, vzdrževalnina in podobno. Zakon pa bankam ne prepoveduje, da bi stroške izvršbe pokrivali s prihodki od socialnih transferjev in te počnejo točno to. Ko upnik zahteva zamrznitev računa, mora strošek plačati dolžnik in banka strošek avtomatično poravna iz stanja na računu. V kolikor gre stanje na računu v negativno območje oziroma preko limita, zaračunajo še kazensko provizijo za negativno stanje in podobne stroške. Banke za pokrivanje provizij stanje na računu mirno potisnejo globoko v rdeče območje. Da gre stanje globoko v minus dolžniku ni treba storiti prav ničesar. »Pomaga« banka Kako strma je pot v rdeče številke lepo pokaže primer 32-letnice, ki ji je aprila letos banka US Bancorp , zaradi neplačanih računov za zdravljenje dveh otrok, ki nimata zdravstvenega zavarovanja, zamrznila račun. Pobrala je sredstva, ki jih otroka prejemata po pokojnem očetu, ki so edini dohodek družine. 5,6 evra kazenske provizije - na dan Nevede za zamrznitev računa je mati med velikonočnimi prazniki z debetno kartico plačala gorivo in v trgovini nakupila hrano. Oba nakupa sta zaradi nezadostnega stanja na računu sprožila po 37,5 dolarjev (26,6 evra) kazenske provizije. Za povrhu je banka, zaradi negativnega stanja na računu, vsak dan začela zaračunavati po osem dolarjev (5,6 evra) kazenske provizije. Od aprila je banka revni družini pridelala 674 dolarjev stroškov S pomočjo odvetnika je družini uspelo odmrzniti račun, kar pa ni trajalo dolgo, saj ga je banka kmalu spet zamrznila. 250 dolarjev, ki jih je 7. maja, kot pomoč družinam z nizkimi dohodki poslala ameriška vlada, je bilo nedosegljivih. Potem, ko so banko kontaktirali novinarji iz WSJ, je na račun vrnila 674 dolarjev (478 evrov) kazenskih provizij, ki jih je zaračunala.

Evropska komisija (EK) sicer pozdravlja uvedbo tedenskih in mesečnih vinjet, vendar te rešitve ne odpravljajo zaskrbljenosti komisije. Kaj to nezadovoljstvo pomeni za zamrznjena avtocestna sredstva, niso pojasnili. Diskriminacija EK je oktobra lani zaradi vinjet proti Sloveniji sprožila postopek zaradi kršitve pravnega reda EU. Slovenski vinjetni sistem naj bi diskriminiral tujce. S tem stališčem je evropski komisar za promet Antonio Tajani tudi že seznanil premierja Boruta Pahorja in ministra za promet Patricka Vlačiča. Podpora v DZ Državni zbor je zvečer podprl novelo zakona o javnih cestah, ki uvaja vinjete za krajše časovno obdobje. Nov vinjetni sistem bo začel predvidoma veljati s 1. julijem letos, cene vinjet pa bo določala uredba. Poslanke in poslanci so tako zavrnili dopolnila poslanske skupine SDS, s katerimi je ta predlagala, da se obstoječi vinjetni sistem cestninjenja - veljati je začel 1. julija lani, skladno z njim pa v Sloveniji veljajo polletne vinjete po ceni 35 evrov in letne po ceni 55 evrov - ohrani, ter da se poleg tega ohranijo tudi obstoječi roki za določitev projektnih pogojev in izdajo soglasja pri gradnji in obnovi državni cest. Predvidene cene Letna vinjeta naj bi po novem stala 95 evrov, tedenska 15 evrov. Cena mesečne vinjete še ni določena, gibala naj bi se med 30 in 35 evrov. Vlačič pričakuje sprostitev blokade Vlačič je ob predstavitvi novosti, ki jih prinaša novela, dejal, da je država s spremembami sledila očitkom EK. Minister zdaj pričakuje, da bo EK odmrznila sredstva za gradnjo avtocestnih odsekov.

Preveč za porabnike, a premalo za proizvajalce Po sporočilu, da je kitajska vlada v torek, povišala cene električne energije za 10 do 25 juanov za megavat (cca. 6 %), so cene delnic elektroenergetskih podjetij strmo upadle. Delnice največjega kitajskega proizvajalca elektrike, Huadian Power International so izgubile kar devet odstotkov vrednosti. Analitiki Morgan Stanley Co. pravijo, da kitajska elektroindustrija potrebuje dvig cen elektrike za vsaj 90 juanov. V nasprotnem primeru se proizvodnja električne energije preprosto ne izplača. Štirje od petih proizvajalcev so, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, delovali z izgubo. Letos se je cena električne energije skupaj povišala že za 40 juanov za megavat in zadnji dvig cene daje vtis, da je s podražitvami za letos konec. Premog je vzrok za težave Kitajska pridobi 80 % elektrike iz premoga in se že šesto leto zapored sooča s pomanjkanjem električne energije. V zadnjem letu se je cena premoga na borzi v Qinghuangdau povzpela za 115 %. Visoke cene premoga so vzrok za zmanjševanje in celo prekinitve proizvodnje. Svoje dodajajo nedavna zaprtja mnogih nevarnih rudnikov in pomanjkljiva transportna infrastruktura z mnogimi ozkimi grli.

Veseli december. V petek prižig praznične okrasitve, ki je letos cenejša. Prižig v petek Prazniki. Okrašenih bo deset smrek, približno 30 rastočih dreves, nameščenih pa bo več kot 700 različnih okraskov. “Praznično razsvetljavo bomo prižgali predvidoma 3. decembra,” dodajajo na občini. Letošnja praznična okrasitev mesta bo stala manj kot lani. Čeprav so še lani odgovorni na občini napovedovali, da bodo tudi letos namenili 200 tisočakov za okrasitev, načrtujejo porabo 133 tisoč evrov proračunskih sredstev. Prihodnje leto več “Prihodnje leto pričakujemo višjo vsoto, ko bo izvedena še posodobitev krasitve na Trgu svobode,” so sporočili z Mestne občine Maribor (MOM). Naj spomnimo, da naj bi novo okrasitev, ki so jo začeli izvajati lani in so jo poimenovali Vilin klobčič, ocenili kot strošek 800 tisoč evrov. 133 tisoč evrov bo MOM letos namenila za praznično okrasitev mesta. Za dogajanje 120 tisočakov Manj denarja kot za okrasitev pa je namenjenega za celoten decembrski program, vključno s silvestrovanjem na prostem, ki ga pripravlja Zavod za turizem Maribor. “Letos za dogajanje ob veselem decembru namenjamo nekoliko manj kot lani, in sicer 120 tisoč evrov. Novost je tudi ta, da je novoletni sejem letos prevzelo podjetje Mariborska tržnica,” je pojasnil Milan Razdevšek, prvi mož zavoda.

Dobiček iz poslovanja tudi nižji Čisti poslovni izid Pivovarne Laško v prvih treh mesecih letos je negativen. Izguba namreč znaša 2,4 milijona evrov. Izguba je posledica negativnega izida financiranja družbe v višini 3,3 milijona evrov, saj je dobiček iz poslovanja v tem obdobju dosegel 917.000 evrov, poročajo Finance. Sicer pa je bil tudi dobiček 1,5 milijona evrov nižji kot v enakem obdobju lani. Nadzorni svet in uprava predlagata delitev bilančnega dobička za lani v vrednosti 13,1 milijona evrov. Med delničarje bi razdelila 8,7 milijona evrov, tako da bi ti dobili ravno evro dividende bruto na delnico.

Evroobmočje je po 18 mesecih padcev zabeležilo rast gospodarske dejavnosti, umirilo pa se je tudi zapiranje delovnih mest. To je spodbuden dokaz, da bi se evroobmočje lahko v tretjem četrtletju končno izvleklo iz recesije . Gospodarska dejavnost v evroobmočju se je prvič v 18 mesecih okrepila, umirilo pa se je tudi zapiranje delovnih mest. Indeks PMI zajema ankete z nabavnimi menedžerji v približno 5000 podjetjih iz proizvodnega in storitvenega sektorja v območju z evrom in je vodilni gospodarski indikator. Območje z evrom je julija prvič po 18 mesecih padcev zabeležilo krepitev gospodarske dejavnosti. Indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki ga izračunava analitska hiša Markit, se je ta mesec nepričakovano zvišal za 1,7 točke, na 50,4 točke. Vrednosti indeksa pod 50 točkami pomenijo krčenje, vrednosti nad 50 pa rast dejavnosti. Najboljši rezultati v zadnjem letu dni in pol predstavljajo spodbuden dokaz, da bi se evoobmočje lahko v tretjem četrtletju končno izvleklo iz recesije, je objavo raziskave pospremil glavni ekonomist pri Markitu Chris Williamson. Kot je dejal, je rast gospodarske dejavnosti posledica dobrih rezultatov v predelovalnem sektorju, kjer je aktivnost dosegla dveletni vrh. PMI se je julija sicer zvišal v obeh glavnih sektorjih. V predelovalni industriji se je okrepil za 1,3 točke, na 50,1 točke, kar predstavlja rast in 24-mesečni vrh, v storitvenem sektorju pa za 1,3 točke, na 49,6 točke, kar sicer pomeni padec, a hkrati 18-mesečni vrh. Williamson je spomnil še, da se je v državah z evrom umirilo tudi zapiranje delovnih mest.

Seznam Gradisovih nepremičnin je še vedno nepopoln Stečajni upravitelj Gradisa Zlatko Hohnjec ugotavlja, da se upniški odbor na njegove predloge sploh ne odziva. Zato je celjsko sodišče pozvalo upnike, naj predlagajo nove člane odbora. Kljub imenovanju upniškega odbora zaradi neodzivnosti članov Gradis tega dejansko nima. Hohnjec je v rednem poročilu, ki je objavljeno na spletnih straneh Ajpesa, zapisal tudi, da še vedno nima niti popisa vseh nepremičnin kljub velikemu številu klicev na razna pristojna sodišča. Hohnjec tudi ugotavlja, da nobena dražba za odprodajo nepremičnin Teharje, Arclin, Gradisov samski dom in poslovni kompleks v Bukovžlaku pri Celju ni bila uspešna. Ker dražba za prodajo samskega doma in poslovnega kompleksa ni bila uspešna, je Hohnjec skušal to premoženje prodati z zbiranjem nezavezujočih ponudb. Najugodnejša ponudba za samski dom je tako znašala 900.000 evrov, za poslovni kompleks pa milijon evrov. O omenjeni ponudbi je Hohnjec obvestil ločitvene upnike, ki pa s ponujeno kupnino niso soglašali. Zato bo v prihajajočem obdobju znova predlagal prodajo omenjenega premoženja na javni dražbi.

Minister Šušteršič pravi, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč EU. Koliko je slabih terjatev, vlada še ne ve natančno, prenesle pa se bodo na novoustanovljeni Slovenski državni holding. Ta bo zamenjal AUKN in prevzel njegovo vlogo. Janez šušteršič Minister za finance Janez Šušteršič je povedal, da je glavna prioriteta vlade zagotoviti stabilnost bančnega sistema in sprostiti kreditni krč, tako da bodo podjetja spet lažje prihajala do posojil. Zato pa morajo najprej prepoznati, koliko je še slabih terjatev v državnih NLB in tudi NKMB. Šušteršič je zatrdil, da ta vlada za razliko od nekaterih prejšnjih nima iluzij, da naj bi se razmere same od sebe izboljšale, zato bo šla v postopek sanacije bilanc bank. Slabe terjatve bodo prenesli na Slovenski državni holding SDH, ki bo po besedah prvega finančnika v državi prevzel tudi terjatve, ki bodo prepoznane kot rdeče, pri katerih denar najverjetneje nikoli ne bo povrnjen. Po Šušteršičevih besedah bo vlada zakon o ustanovitvi SDH sprejela prihodnji teden, delovati pa naj bi začel v začetku jeseni. V vmesnem času pa bo vlada imenovala prehodno upravo, zato bo nemoteno delo zagotovljeno. SDH bo imel podobna pooblastila kot Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države AUKN, katerega usoda se zdi ministru manj pomembna, saj ga bo zamenjal SDH. Šušteršič sicer ni hotel oziroma ni mogel povedati, koliko slabih kreditov bo prevzel SDH, saj vlada še nima natančnih rezultatov skrbnega pregleda slovenskega bančnega sistema. Po neuradnih navedbah pa naj bi se številke gibale okoli treh milijard. Po tem, kar je trenutno jasno, se zdi problem Šušteršiču obvladljiv z lastnimi sredstvi in Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra. Če pa se bodo problemi izkazali za večje ali se bodo pojavila nova tveganja, potem pa minister v perspektivi naslednjih nekaj let ne izključuje tudi take odločitve. Glede navedb, da je vlada prijavila AUKN zaradi razkritja zaupnih informacij iz vladnih gradiv, pa je dejal, da kolikor ve, vlada tega ni storila. Priznal pa je, da so preiskovalci obiskali tudi njega. Več o tem ni želel komentirati, saj meni, naj preiskovalci ocenijo, ali je res prišlo do kršitev zaupnosti. Člane prehodne uprave naj bi nastavila vlada V oddaji SVET so poročali, da bo imel SDH tričlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet. Problematično pa je, da naj bi imel kar pet odvisnih družb, kar je v nasprotju z smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, ki priporoča združevanje upravljanja v en center. Trenutno je AUKN upravljal z okoli devetimi milijardami državnega premoženja prek treh odvisnih družb. Prehodna uprava, ki naj bi držala do konca junija 2013, naj bi bila sestavljena iz treh članov, ki naj bi jih neposredno nastavila vlada. Prva dva meseca pa naj bi prehodna uprava delovala kar brez nadzornega sveta in akreditacijske komisije. Pozneje pa naj bi štiri člane devetčlanskega nadzornega svet izbrala vlada, štiri poslanske skupine v parlamentu, enega pa pristojni parlamentarni odbor za finance. V NLB naj bi iskali krivce za nastalo stanje. Foto Damjan Žibert Kdo je člana AUKN prijavil policiji? Da bi se lahko zapletlo pri menjavi sedanje uprave AUKN na čelu z Dagmar Komar, pa so poročali v oddaji 24UR. Vladna koalicija naj bi imela težave pri iskanju kandidatov, saj je zakon izredno strog. Član uprave ne sme postati nihče, ki je bil v zadnjih štirih letih funkcionar, mora pa imeti tudi precej vodstvenih izkušenj. Kako intenziven je spopad za državno premoženje, pa nakazuje informacija, da naj bi vlada sedanjo upravo AUKN prijavila policiji. Dva člana AUKN naj bi namreč pred tremi tedni poslancem poslala odprto pismo o NLB. Vlada ju obtožuje, da sta izdala poslovno skrivnost. Člana uprave AUKN Marko Golob in Danilo Grašič sta potrdila, da so ju v ponedeljek zaradi prijave obiskali kriminalisti. Golob pravi, da je izdaja poslovne skrivnosti lahko podlaga za razrešitev uprave, vendar, kot dodaja, vlada nima nikakršne zakonite podlage. Če bi jo imeli, bi jo že zdavnaj izkoristili, sklepa Golob, ki skupaj z Grašičem resno razmišlja o potencialnih pravnih ukrepih zaradi krive ovadbe. Iz AUKN so še sporočili, da so javno objavljeno pismo glede NLB pripravili na podlagi javno objavljenih podatkov, ki so dostopni vsem. Agencija zaupnih podatkov, ki naj bi bili domnevno predmet razkritja domnevna gradiva vlade, nikoli ni imela v posesti ali da bi ji bili dani na vpogled, so še sporočili iz AUKN. Bomo končno izvedeli, kdo je podpisoval sumljive kredite NLB? Foto Thinkstock Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ od vodstva banke in AUKN sicer zahteva posebno revizijo sumljivih poslov NLB, od vlade pa poročilo o skrbnem pregledu NLB, ki ga vlada trenutno še obravnava. Predvsem naj bi preverili kreditiranje v velikih zneskih, kreditiranje z NLB povezanih oseb in nekaterih družb ter opravljanje nalog organov NLB. Pripravili pa naj bi tudi podlage za vložitev tožb. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec je povedal, da končno poročilo o pregledu NLB še ni pripravljeno. Ob tem je opozoril, da ugibanja o višini slabih terjatev v NLB škodijo banki. Po njegovih besedah bo skrbnemu pregledu v NLB sledil forenzični pregled, v okviru katerega bodo preverili možnost malverzacij in kanale, po katerih se je denar posojal. Da NLB potrebuje pregled poslovanja, je bila sicer edina točka, s katero so se strinjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci. V vseh drugih točkah glede najnovejšega dogajanja v NLB, kjer se je te dni zgodila dokapitalizacija, so se njihova mnenja razhajala. Opozicija je menila, da je dokapitalizacija NLB potekala netransparentno, ter da je nujno treba odgovoriti na to, kakšno je dejansko stanje v banki in kdo je za to odgovoren. Medtem je koalicija menila, da je dokapitalizacija končana, da je vse jasno in da seja ni več potrebna. Andrej Šircelj iz SDS je menil, da seja ni potrebna, saj je bila sklicana zato, ker je opozicija menila, da se NLB prodaja pod mizo. Očitki, da se NLB privatizira, da bo KBC postala večinski lastnik in da bo NLB poslala njena podružnica, da bodo z NLB pod KBC prešle nekatere družbe, kot so Mercator, ne držijo. Nič od tega se ni zgodilo, ker je na to imela pripombe Evropska komisija in ker ima KBC določene obveze, je povzel. Krušec je dejal, da so sklepi, ki so bili sprejeti na skupščini NLB, javni in da se lahko člani odbora z njimi seznanijo tudi iz medijev. Roman Žveglič iz SLS je zato predlagal, da bi sejo prekinili, česar člani komisije, v kateri ima opozicija večino, niso izglasovali. Poslanci opozicije so bili močno ogorčeni nad navedbami, da je o dokapitalizaciji NLB vse jasno. To je sramota, je menila Alenka Bratušek in poudarila, da imajo poslanci pravico izvedeti, kaj se zares dogaja. Bratuškova je bila ogorčena tudi zato, ker je po njihovem mnenju v primeru NLB prišlo do kršenja zakona o varovanju tajnih podatkov. Medtem ko so poslanci, kot je poudarila, s funkcijo dobili dostop do tajnih podatkov, pa minister za finance komisiji na prejšnji seji niti na zaprtem delu ni želel razkriti, kakšne sklepe je vlada sprejela glede ravnanja na skupščini NLB. Janko Veber iz SD pa je med drugim izpostavil, da se je pri dokapitalizaciji banke uresničil scenarij, ki so ga v SD pred njo predstavljali kot alternativo. Dokapitalizacijo s strani Kada in Soda bi morala vlada načrtovati že v začetku, je menil.

Zunanji minister Žbogar je gostil predstavnika kitajske komunistične partije. Slednji je izpostavil predvsem vlaganja v infrastrukturne projekte, ki bi bili v interesu obeh držav. Žbogar je na Brdu gostil visokega kitajskega gosta. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je danes na Brdu pri Kranju gostil člana stalnega odbora politbiroja centralnega komiteja kitajske komunistične partije Li Čang Čuna. Pogovarjala sta se o krepitvi dvostranskega sodelovanja in se strinjala, da je med državama še veliko neizkoriščenih možnosti, predvsem v gospodarstvu. Li Čang Čun, peti človek v hierarhiji kitajske komunistične partije, je v pogovorih z Žbogarjem izpostavil zlasti vlaganje v infrastrukturne projekte, ki bi bili v interesu obeh držav kot regije Zahodnega Balkana. Kot možno področje okrepitve sodelovanja pa je izpostavil tudi turizem, so sporočili z zunanjega ministrstva. Žbogar in Li sta se tudi strinjala, da je tudi kultura tisto področje, kjer ostaja še veliko neizkoriščenih možnosti sodelovanja. Ob tej priložnosti sta predstojnica katedre za sinologijo na oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Jana S. Rošker in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani Dušan Mramor kitajskemu sogovorniku predstavila posamezne predloge za izboljšanje znanstveno-izobraževalnega sodelovanja med državama. Kot je poudarila Roškerjeva, je temelj meddržavnega sodelovanja zagotovo gospodarstvo, a le-to ne more biti močno, če ni hkrati utemeljeno na medsebojnem poznavanju vrednot in kulture obeh narodov. Kot je dodal minister Žbogar, bi s tovrstnim okrepljenim sodelovanjem slovensko-kitajske prijateljske odnose tudi konkretno uspeli dvigniti na višjo raven, so še sporočili z MZZ. Li Čang Čun se v Sloveniji mudi na tridnevnem obisku. V petek sta ga sprejela predsednik republike Danilo Türk in predsednik vlade Borut Pahor. Slovenijo je obiskal v okviru turneje po Aziji, Evropi in Afriki, med katero je že obiskal Armenijo in Romunijo, na programu pa ima še obisk v Keniji in Mozambiku.

Center energetskih rešitev (CER) v ljubljanskem BTC je praznoval prvi rojstni dan. S prvim letom delovanja so ustanovitelji zadovoljni. Nasvete o izolacijskih materialih, ogrevalnih in prezračevalnih sistemih, rabi energentov, učinkoviti prenovi oken in celostni prenovi objektov je v tem času poiskalo 2.500 obiskovalcev. Sašo Kokalj, predsednik uprave družbe JUB-H, je povedal, da na prihodnost centra gledajo optimistično. Veliko priložnosti vidijo predvsem v skupnih nastopih, projektih in promocijah partnerjev. »Zelo nas veseli, da je CER zaživel tudi kot izobraževalno-svetovalno središče za energetsko učinkovitost pri gradnji,« je dejal Kokalj in dodal, da se CER razvija kot pomembna platforma za širjenje znanja in zavedanja o energetsko učinkoviti in trajnostni gradnji, kar je in bo v prihodnosti postalo ustaljen način razmišljanja. Partnerji CER ob praznovanju prvega leta poslovanja (z leve proti desni): Sašo Kokalj iz Juba, Zef Vučaj iz Zelenih energij, Darko Bevk iz Knaufa Insulation, Gregor Benčina iz Jelovice in Rok Vodnik iz Petrola

Velenje/Ljubljana - Združeni podizvajalci pri projektu Celovški dvori poudarjajo, da rok 20. avgust, ki ga je glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak napovedala kot tisti, do katerega bodo predani Celovški dvori, ni uresničljiv. "Ne razumemo, zakaj zavaja javnost in kupce," je STA dejal predstavnik podizvajalcev Mirko Požar, ki je kritičen do pristopa Vegrada. Kot je poudaril Požar, so prejšnji teden Vegrad in Mestno občino Ljubljana (MOL) obvestili, da če do sredine tega tedna z Vegradom in Novo ljubljansko banko uspejo doseči dogovor o plačilu, bi lahko bil projekt v prvem tednu septembra pripravljen za uporabno dovoljenje. "Tu bližnjic ni," opozarja Požar in dodaja, da pa se kljub temu zdaj "ne dogaja nič" in da so pogovori z Vegradom neuspešni. "Vegrad ne pristopa aktivno in konstruktivno k reševanju problema," je kritičen Požar. Ob tem je pojasnil, da je rok za dobavo materiala za izdelavo žaluzij pet tednov, nato pa je potrebno 3000 žaluzij še izdelati in zmontirati, kar prav tako zahteva svoj čas. Podobno je z drugimi podizvajalci za računalniške sisteme in pregradne stene na balkonih, je dodal. Z Vegrada pa so za STA sporočili, da zaključevanje objekta Celovški dvori poteka po dogovorjenem terminskem planu. "Izvedba večine še potrebnih del je usklajena, za preostala se še dogovarjamo," so odgovorili na očitke podizvajalcev. Podizvajalci so pripravljeni projekt zaključiti, če dosežejo ustrezen dogovor o plačilu. Zato so pri notarju tudi deponirali dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja za 833 stanovanj v Celovških dvorih, od katerih jih je MOL skupaj s svojim stanovanjskim skladom in republiškim stanovanjskim skladom kupil 419.

Največji avtoproizvajalec v velikih težavah Predsednik Toyote je prispel v ameriški kongres, da bi se odgovarjal na težka vprašanja ameriških politikov o tem, kako japonski avtomobilski velikan rešuje svoje varnostne težave. Ob svojem prihodu je Akio Toyoda dejal, da bo z ameriško vlado polno sodeloval, in se opravičil za odpoklic 8,5 milijona vozil po vsem svetu ter za nesreče, ki so se zgodile zaradi napake na toyotah. Predsednik odobra Edolphus Towns je dejal, da so se Toyota in nadzorniki izneverili svojim strankam na področju varnosti, sekretar za transport Ray LaHood pa je na zaslišanju povedal, da so bila vsa odpoklicana vozila nevarna. Ob tem je dodal, da napovedano Toyodino pričanje kaže na to, da največji avtoproizvajalec na svetu ni več varnostno gluh na pritožbe in pomisleke. Na mestu za priče pričakujejo tudi Fe Lastrello, žensko, ki je v avtomobilski nesreči, ki jo je povzročil Toyotin pedal za plin z napako, izgubila štiri družinske člane. Sin Lastrellove, njena hčerka, njen zet in njen vnuk so se ubili lanskega avgusta v Kaliforniji, ameriška vlada pa je sprožila preiskavo nesreče in v povezavi z njo težave s stopalko za plin. Varnost je na prvem mestu Vrsta večjih težav na številnih modelih je resno ogrozila Toyotin ugled - glavne težave so bile okvare na stopalkah za plin, zatikanje stopalk v predpražnike in težave z zavornim sistemom na hibridnih modelih. V torek je Toyoda podal uvodno izjavo, v kateri je priznal, da je bila širitev firme morda prenagla . Ob prihodu na pričanje pred posebnim kongresnim odborom za nadzor je novinarjem dejal, da je izjemno hvaležen kongresu za to zelo dragoceno priložnost . Dodal je še Varnost je zame in za moje podjetje seveda na prvem mestu in nameravam polno sodelovati z ameriško vlado. Toyoda je sicer sprva trdil, da bo ostal na Japonskem in da se pred kongresom ne bo pojavil , a si je premislil prejšnji teden, potem ko je dobil uradno prošnjo predsednika odbora.

Letalska družba Emirates je naročila rekordnih 90 letal. Roke si manejo predvsem pri Airbusu. Družba Emirates je naročila kar osem velikanov tipa A380 Letalska družba Emirates je postavila nov mejnik v zgodovini komercialnega civilnega letalstva. Družba iz Združenih arabskih emiratov je namreč na odprtju letalske razstave v Dubaju sklenila pogodbo, vredno kar 16 milijard evrov. Svojo floto bo povečala za kar 78 Airbusovih in 12 Boeingovih letal. Pogodba vključuje tudi možnost nakupa še dodatnih 50 letal, kar bi ceno zvišalo na vrtoglavih 24 milijard evrov. Dreamliner Arabcev ni prepričal Evropski Airbus je s to pogodbo premagal večnega ameriškega rivala Boeinga in sklenil najdonosnejšo pogodbo v zgodovini tega evropskega koncerna. Letalska družba Emirates je namreč sklenila dogovor o nakupu 70 širokotrupnih letal Airbus A350 in osem velikanov tipa Airbus A380, ki ima primat največjega potniškega letala na svetu in v svoji najmogočnejši različici na krov sprejme kar 900 potnikov. Predsednik družbe Emirates šejk Ahmed bin Saed al Maktum je pojasnil, da je vključno s to pogodbo družba doslej skupaj naročila že kar 58 letal tipa A380 in tako postala Airbusov največji kupec omenjenih letal. Prvi super jumbo bo v Združene arabske emirate odletel prihodnje leto. Prav tako so v družbi Emirates sklenili pogodbo za nakup 12 letal Boeing 777-300ERs v skupni vrednosti dobri dve milijardi evrov. Flota emiratskega letalskega prevoznika se bo tako v naslednjih letih povečala za 57 Boeingov 777, saj še pričakujejo dostavo 45 letal, za katera so pogodbe sklenili v prejšnjih letih. Sicer pa so pri Boeingu v izjavi zapisali, da so pogodbo podpisali tudi s katarsko letalsko družbo Qatar Airways. Pogodba je vredna 6,1 milijarde evrov, vsebuje pa nakup 30 najnovejših Boeingovih letal 787 Dreamliner in petih tovornih letal tipa 777. V letalski družbi Emirates so še povedali, da so pred nakupom kar nekaj mesecev potekali intenzivni pogovori in pogajanja z obema proizvajalcema, da bi lahko izvedli naročilo takih letal, ki so v skladu z njihovimi zahtevami. Direktor družbe je dejal, da so se precej časa odločali med nakupom letal Airbus A350 in Boeingovega Dreamlinerja 787, ki sta primerljiva tipa letal. Na koncu smo se odločili za Airbus, kar pa še ne pomeni, da ne bomo kdaj v prihodnosti kupili tudi Boeingovih Dreamlinerjev, je pojasnil al Maktum.

V podjetju, ki je lani ustvarilo skoraj 115 milijonov evrov čistih prihodkov in skoraj 2,5 milijona evrov čistega dobička, je večina od 940 delavcev na minimalni plači.

Bonitetna agencija Standard & Poor's je za Grčijo razglasila delni bankrot. Če bo zamenjava grških državnih obveznic, s katero naj bi zasebni upniki Atenam odpisali do 107 milijard evrov dolga, uspešna, bi lahko Standard & Poor's oceno zvišal. Kljub temu da se je Grčija s finančnimi ministri držav v območju evra prejšnji teden dogovorila o drugem paketu pomoči, je Bonitetna agencija Standard & Poor s dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije s CC oziroma C v ponedeljek znižala na najnižjo raven, kar pomeni delni bankrot. Drugi paket vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo Atenam predvidoma odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov. Če pa bo odpis dolgov uspešen, bi lahko Standard & Poor s oceno zvišal. Glavni razlog za znižanje obstoječe ocene, ki je že zdaj pomenila nezmožnost odplačila obveznosti, je odločitev grškega parlamenta, da v spremljajočo zakonodajo vnese t. i. klavzulo kolektivne akcije ukrepanja, po kateri bodo pogoji zamenjave postali obvezujoči za vse lastnike obstoječih grških državnih obveznic, ki jih ureja grško pravo, če bosta nanje pristali vsaj dve tretjini udeleženih upnikov. Zamenjava obveznic naj bi bila sicer končana okoli 12. marca. Če bo do zamenjave obveznic takrat res prišlo, bo Standard & Poor s verjetno ocenil, da je delni bankrot mimo in oceno dolga zvišal na CCC, kar pa bi še vedno pomenilo, da so obeti za gospodarsko rast Grčije negotovi. Če pa ponudbe za zamenjavo obveznic ne bo sprejelo dovolj zasebnih upnikov, bo Grčijo po mnenju Standard & Poor s doletela takojšnja plačilna nesposobnost. Do tega bi prišlo zaradi oteženega dostopa Grčije do finančnih sredstev na trgu in dejstva, da Atene verjetno ne bi dobile dodatne uradne pomoči. Medtem ko odločitev bonitetne hiše na trge ni imela vpliva, je Evropska centralna banka ECB danes sporočila, da zaradi znižanja ocene začasno ne bo sprejemala grških obveznic za zavarovanje posojil bankam v operacijah refinanciranja. Odločitev ECB bo po poročanju AFP zagotovo negativno vplivala na grške banke.

Prodaja Mercatorja Hrvaški trgovski koncern Agrokor naj bi se nagibal k odstopu od pogodbe za nakup Mercatorja. Hrvaški trgovec naj bi imel težave s pridobivanjem denarja za prevzem. Po informacijah portala Planet Siol.net bo v vodo tako padla že deveta prodaja Mercatorja. Ne gre sicer izključiti možnosti, da se do 31. januarja prihodnje leto, ko mora Agrokor dati končno izjavo o sprejemljivosti posla, stališča ne bodo zbližala do te mere, da bo posel vendarle sklenjen izvedena. A za zdaj kaže, da je posel padel v vodo, piše portal. Po njihovih podatkih Agrokor ne more pridobiti dovolj ugodnih posojil, poleg tega pa največji hrvaški trgovec v Mercator ne namerava vplačati 200 milijonov evrov svežega kapitala, kolikor za reprogram posojil izčrpanemu Mercatorju zahteva konzorcij bank. Postopek prodaje Mercatorja je po poročanju portala trenutno v fazi, kjer je mogočih več scenarijev, tudi ta, da se lahko Agrokor izvleče brez kakršnega koli plačila odškodnine ali že vplačane are v višini 18 milijonov evrov. Agrokor je podpisal kupoprodajno pogodbo z lastniškim konzorcijem 12 prodajalcev in lahko povemo, da obe strani izpolnjujeta obveznosti na podlagi določil iz pogodbe. V tem trenutku je Agrokor pozitiven glede končne sklenitve transakcije, so navedbe o odstopu od pogodbe za STA komentirali v Agrokorju. Dvakrat v dveh letih Agrokor se sicer že drugič v dveh letih poteguje za nakup Mercatorja. Lani so Agrokor in prodajalci govorili o ceni 221 evrov za delnico, vendar Agrokor nikoli ni podpisal pogodbe z Mercatorjevimi lastniki, poleg tega pa ni nikoli dal prevzemne ponudbe za Mercatorja, s čimer bi dokazal resnost nakupa. Je pa hrvaški koncern februarja lani sporočil, da odstopa od pogajanj za nakup Mercatorja. Agrokor ima precej dolgov, na Hrvaškem pa velja za podjetje, ki najpozneje plačuje dobavitelje. Agrokor je kot partnerja za nakup Mercatorja pred kratkim navedel Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki pa po informacijah naj ne bi želela podpreti tega nakupa.

Ljubljana - Identiteta znamke Slovenija je sestavljena predvsem iz čutov in čutenja, zato sta se logotip I feel Slovenia in slogan Slovenijo čutim izkazala kot prava izbira v procesu vzpostavljanja in upravljanja znamke Slovenija, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo. Izvajalci razpisa so predlagali, da jedro identitete znamke Slovenija tvori t.i. "slovenska zelena", ki "izraža ravnotežje med umirjenostjo narave in prizadevnostjo Slovencev". Znamka Slovenije bo predvidoma zaživela do konca leta. Snovalci znamke Slovenije pojasnjujejo, da "slovenska zelena" govori o neokrnjeni naravi, simbolizira "ravnovesje življenjskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero zasledujemo osebne želje, s skupno vizijo, da gremo naprej, z naravo". Opisuje tudi usmerjenost "v elementarno, v to, kar čutimo pod svojimi rokami", ter govori o "skladnosti vseh čutov, s katerimi Slovenijo doživljamo". "Slovenije se zato nikoli ne spominjamo po podobah. Spomin na Slovenijo združuje vonj gozda, žuborenje potoka, presenetljiv okus vode ter mehkobo lesa. Slovenijo čutimo," pravijo. Izvajalec vzpostavitve in upravljanje znamke, agencija Pristop, je poslovni dokument in priročnik znamke na ministrstvo za gospodarstvo poslalo konec oktobra. Ministrstvo bo dokumenta sedaj proučilo, nato pa po medresorski obravnavi znamko Slovenije predstavilo vladi. Po pridobitvi mnenja in soglasja o znamki ter njeni identiteti in vsebini bo ministrstvo nadaljevalo z vzpostavljanjem znamke in upravljanja z njo. Že v tem času pa se bo Slovenska turistična organizacija na turističnem sejmu WTM London v novembru prvič predstavila z novo vizualno podobo stojnice, ki bo opremljena z logotipom I feel Slovenia in z uporabo predlaganih vizualnih elementov znamke Slovenija, so sporočili z ministrstva. Poslovni dokument med drugim vsebuje koncept in metodologijo izgradnje znamke Slovenija, analizo posameznih znamk izbranih držav, rezultate študije Delfi, s pomočjo katere so strokovnjakih s ključnih področij predstavljali svoja mnenja in poglede na identiteto Slovenije, ter rezultate ankete, ki so jo izpolnili obiskovalci spletnega mesta www.znamka-slovenija.si. Dokument vsebuje tudi smernice predstavljanja znamke Slovenija.

Ljubljana - Slovenija je lani po raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM) po deležu nastajajočih in novih podjetnikov med 42 državami zasedla 33. mesto in se tako že tradicionalno uvrstila v zadnjo tretjino lestvice. Vendar samo število novih in nastajajočih podjetnikov - lani je bilo takih 64.000, ustaljenih pa 62.000 - ni težavno, zaskrbljujoča je nizka kakovost podjetništva, je včeraj opozoril vodja projekta GEM Slovenija 2007 Miroslav Rebernik, profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Med podjetniki namreč prevladujejo nizko izobraženi, nova podjetja pa so nizko inovativna. Nove tehnologije jih uporablja manj kot odstotek, med ustaljenimi podjetniki pa tri odstotke. Rebernika pa skrbi tudi padec ambicioznosti. Če še 22 odstotkov začetnikov meni, da bodo v petih letih ustvarili 10 delovnih mest, to trdi le še tri odstotke ustaljenih podjetnikov. Vzroke za to Rebernik vidi predvsem v ovirah v lokalnem okolju. A statistika ni le črna. Razveseljivo je, da se večina posameznikov za podjetništvo odloča zaradi priložnosti, ki jih ponuja, ter večje neodvisnost in ne zaradi golega preživetja (podjetniki že imajo službe in izhajajo iz zgornjega dohodkovnega razreda). Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak priznava, da bo treba v podporo podjetništvu še marsikaj storiti - zavzel se bo za ponovno uvedbo olajšav za naložbe v tehnološko zahtevno opremo - poudaril pa je, da so z različnimi politikami v zadnjih letih podporno okolja izboljšali. "Ustanovitev podjetja ni več težava, zdaj je pred nami izziv, kako zagotoviti rast teh podjetij," je dejal.

Največja napaka, ki jo v času recesije storijo podjetja je, da zaradi upada poslov prenehajo z oglaševanjem. To je tako, kot bi konkurenci rekli: »Izvolite, prevzemite moje mesto!« Iznajdljivi znajo krizo izkoristiti v svoj prid in v nasprotju z vsemi zakoni recesije pridobivajo več strank, njihov posel pa naravnost cveti. Kaj morate torej vedeti, da bi se uspešno kosali s finančno krizo? 1. Skrbno izbirajte medije Izkoristite prednosti spleta, saj so stroški oglaševanja nizki, rezultate pa je mogoče natančno meriti. Oglašujte na preverjenih spletnih medijih z dolgoletno tradicijo in z visokim obiskom kot npr. Telefonski imenik na spletu - tis.telekom.si, ki ga mesečno uporablja kar 510.621 oseb. 2. Naj vas drugi promovirajo Združite moči s podjetji, ki vašim potencialnim strankam ponujajo nekonkurenčne izdelke in storitve. Z oglaševanjem na tis.telekom.si bodo drugi v vas videli zaupanja vrednega partnerja, postali pa boste vidnejši od konkurence. 3. 80 % vseh klikov na iskalnikih se zgodi na prvi strani rezultatov iskanj Če povezave do vaše spletne strani ni med prvimi desetimi zadetki na iskalnikih (npr. Najdi, Google), boste izgubili večino potencialnih strank. Spletni iskalniki iščejo tudi po dodatnih oglasnih kategorijah na tis.telekom.si, zato se promocijske vsebine o vašem podjetju, objavljene na tis.telekom.si, uvrščajo med najvišje zadetke iskalnikov, vas pa bo kontaktiralo več strank. 4. Odkrijte formulo za uspeh Ključ je v kombinaciji nagovarjanja ciljne skupine preko različnih medijev. TIS vam omogoča, da z objavo oglasa informirate, prodajate in komunicirate preko treh različnih medijev hkrati: spleta, zgoščenke in knjige. Z mini spletno stranjo znotraj tis.telekom.si lahko predstavite vse pomembne informacije o vašem podjetju, reference, blagovne znamke ..., kar je odlična rešitev v primeru, če še nimate svoje spletne strani. BONUS NASVET: Bodite tam, kjer vas stranke iščejo! Če vas ni na spletu, za stranke enostavno ne obstajate! Si vaše podjetje lahko to privošči? Za vas smo pripravili poseben paket oglaševanja - VARČNI PAKET, ki vam zagotavlja vidnost na najpomembnejših spletnih mestih, kjer vas potencialne stranke iščejo. Za več informacij o varčnem paketu tis.telekom.si KLIKNITE TUKAJ.

Avtotehna, ki si želi prevzeti Swaty, je zaskrbljena zaradi petkove prekinitve dela zaposlenih. Delavci Swatyja so v petek prekinili delo, ker niso zadovoljni s plačami. Avtotehna je v začetku oktobra objavila ponudbo za prevzem mariborske tovarne umetnih brusov Swaty, 30. oktobra, na dan izteka prvotnega roka, pa je svojo ponudbo zvišala s 54,25 na 57 evrov. Zvišana ponudba se izteče 20. novembra ob 12. uri. Skupina Avtotehna je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem v družbi Swaty. V petek je namreč del zaposlenih mariborske družbe, za katero je Avtotehna podala tudi prevzemno ponudbo, izvedel večurno prekinitev dela. Kot so ob tem še sporočili iz Avtotehne, so glede na zagotovila menedžmenta družbe, da so delavske plače v Swatyju v povprečju za 20 odstotkov nad kolektivno pogodbo, nad ravnanjem dela zaposlenih presenečeni. Ravnanje dela zaposlenih v družbi Swaty, ki so z večurno prekinitvijo dela povzročili kar za 100.000 evrov zgolj neposredne škode, je neodgovorno. Takšna dogajanja v družbah povzročajo namreč težko izmerljivo škodo pri poslovnih partnerjih, saj podjetje ne more izpolniti pričakovanj kupcev. Škodijo pa tudi ugledu podjetja ter s tem zmanjšujejo njegovo vrednot, so zapisali v Avtotehni. Obenem dodajajo, da je zanje glede na to, da so sredi procesa prevzema Swatyja, ravnanje dela zaposlenih popolnoma nedopustno. Od menedžmenta pa pričakujejo, da bo razmere v družbi v najkrajšem možnem času stabiliziral in poskrbel za nemoteno delovanje vseh poslovnih procesov. V skupini Avtotehna namreč v vseh družbah, članicah skupine, skrbijo za zadovoljstvo vseh deležnikov - zaposlenih, kupcev, poslovnih partnerjev in menedžmenta. Temu se bomo očitno morali po prevzemu družbe Swaty posvetiti zelo odločno, je o večurni prekinitvi dela v družbi Swaty dejal generalni direktor Avtotehne Jordan Kocjančič. Pogajanja v ponedeljek V petek je celotna jutranja izmena v Swatyju, kar pomeni približno 300 delavcev, spontano prekinila delo, ne da bi prej napovedala stavko. Direktor Branko Bezjak je po šestih urah pogajanj dosegel dogovor, po katerem bo v ponedeljek s predstavniki delavcev sedel za pogajalsko mizo. Nato so nekoliko pomirjeni zaposleni v tovarniškem obratu spet zagnali proizvodnjo. Delavci zahtevajo višje plače.

Opolnoči so se zvišale cene naftnih derivatov. Na dvig cen so vplivale tudi spremembe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, s katero se je pri pogonskih gorivih uvedla taksa CO2. Po več pocenitvah so se cene naftnih derivatov tokrat dvignile. Cene naftnih derivatov so se opolnoči zvišale. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je podražil za 5,9 centa, na 1,433 evra, 100-oktanski bencin za 5,4 centa, na 1,450 evra, dizelsko gorivo pa za 5,3 centa, na 1,320 evra. Liter kurilnega olja je dražji za en cent in po novem stane 0,957 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. Obenem so začele veljati še spremembe uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, s katero se je pri pogonskih gorivih uvedla taksa CO2.

Gazprom ponuja plin po nižji ceni Ruski energetski velikan Gazprom je Ukrajini ponudil novo, nekoliko nižjo ceno za plin in Kijev pozval k nadaljevanju pogajanj o odplačilu dolga. Ukrajini, ki je v zadnjih dneh plačala del 1,56 milijarde ameriških dolarjev dolga za dobavo plina, še vedno pa dolguje 600 milijonov dolarjev zamudnih obresti, ki so zdaj jabolko spora, je Gazprom ponudil plin po 450 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov namesto tržne cene 500 dolarjev. Ukrajina na ponudbo še ni odgovorila. Gazprom Ukrajina krade plin Rusija je z začetkom leta prekinila dobavo plina Ukrajini, čez to državo pa še vedno potuje plin, namenjen v Evropo, od koder poročajo o upadu dobave plina. Rusija zmanjšano dobavo plina v Evropo pripisuje Ukrajini, ki naj bi kradla plin, namenjen evropskim porabnikom. Namestnik direktorja Gazproma Aleksander Medvedjev je Ukrajino pozval, naj se vzdrži teh protizakonitih dejanj in se vrne za pogajalsko mizo, kjer bi se lahko dogovorili o rešitvi, ki bi bila sprejemljijva tako za rusko kot za ukrajinsko stran. Tožba pred arbitražnim sodiščem Gazprom je proti ukrajinskemu državnemu plinskemu podjetju Naftogaz vložil tožbo na arbitražnem sodišču v Stockholmu in sodišče zaprosil, naj Naftogazu prepove kakršna koli dejanja, katerih cilj je zmanjšati tranzit ruskega plina v Evropo . Ukrajina obtožbe zanika in trdi, da je Rusija sama znižala dobavo plina evropskim odjemalcem. Gazprom zagotavlja, da je v plinovod, ki poteka čez Ukrajino, spustil dodatnih 326 milijonov kubičnih metrov plina. Spor je zelo podoben tistemu izpred treh let, ko je Rusija tudi ustavila dobavo plina Ukrajini, posledično pa je tudi v Evropo prišlo manj plina. Spor še dodatno zapleta razhajanje obeh strani glede cene plina v prihodnje. Iz nekaterih evropskih držav medtem poročajo o upadu dobave plina. V Romuniji so zabeležili 30-odstotni padec pritoka plina, Bolgariji za 10 do 15 odstotkov, Poljski za šest odstotkov, Češki pa za pet odstotkov. Iz Nemčije, Madžarske in Hrvaške poročajo o nezmanjšani dobavi.

Gradbeno podjetje Grosuplje je manj kot mesec dni pred stečajem prodalo kar 58 nepremičnin, po državni oceni vrednih milijon in pol evrov, za slabih 30.000 evrov. Stečajna upraviteljica Melita Butara pogodbe ni izpodbijala, pa čeprav ji to nalaga zakon.

Možnost zvišanja davkov? Portugalski premier je napovedal, da bo Portugalska za spodbuditev zaposlovanja prihodnje leto socialne prispevke delojemalcev zvišala z 11 na 18 odstotkov bruto dohodka, prispevke delodajalcev pa znižala s 23,75 na 18 odstotkov. Za znižanje primanjkljaja pa bodo javni uslužbenci ob eno mesečno plačo. Brezposelnost je ob še vedno šibki konkurenčnosti ena glavnih težav portugalskega gospodarstva, stopnja brezposelnosti je pri 15 odstotkih in naj bi se prihodnje leto dvignila še za odstotno točko. Premier Pedro Passos Coelho je v petkovem nagovoru državljanom po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril, da je brezposelnost dosegla nevzdržno raven in da želi vlada s prerazporeditvijo bremen socialnih prispevkov znižati stroške dela ter tako spodbuditi zaposlovanje s strani portugalskih podjetij, ki so zaradi dolgotrajne recesije v zelo težkem finančnem položaju. Napoved novih varčevalnih ukrepov Prav vztrajno krčenje portugalskega gospodarstva pa je eden izmed ključnih razlogov za to, da Portugalski letos najverjetneje ne bo uspelo javnofinančnega primanjkljaja znižati na zastavljenih 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ravno zato je Passos Coelho napovedal nove varčevalne ukrepe. Upokojenci iz javnega in zasebnega sektorja se bodo morali prihodnje leto tako kot letos odreči 13. in 14. pokojnini, javni uslužbenci pa bodo zaradi znižanja plač ob eno mesečno plačo. Novo izplačilo odvisno od poročila Portugalsko ustavno sodišče je sicer julija odločilo, da je zakon, s katerim je vlada javnim uslužbencem ukinila trinajsto in štirinajsto plačo neustaven, saj krši načelo enakosti. Do napovedi predsednika portugalske vlade prihaja v trenutku, ko trojka predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada IMF, končuje delo. Poročilo naj bi objavila prihodnji teden in od njega bo odvisno novo izplačilo v okviru 78 milijard evrov težkega programa pomoči EU in IMF-a. Portugalska naj bi tokrat prejela 4,3 milijarde evrov. Do zdaj je država veljala za pridno in dosledno izpolnjevalko zahtev mednarodnih upnikov in vlada v Lizboni še vedno upa, da se bo Portugalska lahko na trge vrnila septembra prihodnje leto. A zaradi slabih gospodarskih razmer so cilji ogroženi in Passos Coelho je nedavno omenil tudi možnost zvišanja davkov. Opozicija je zaradi novih načrtov ogorčena, nezadovoljni so tudi koalicijski partnerji vladajoče socialdemokratske stranke.

Čustveno zaslišanje. Starša Bora izrekla številne očitke zdravnikoma in UKC. “Midva sva vas poslušala, ker sva vam zaupala. Rekli ste, da boste vso noč delali preiskave,” se je Tatjana Nekrep Perc, mama pokojnega Bora Nekrepa, med zaslišanjem v joku obrnila na zatožno klop k Zlatki Kanič, ki je pokojnega 12-letnika zdravila. Tudi do pet let zapora Spomnimo: Bor Nekrep je umrl marca 2008 zaradi previsoke ravni amonijaka v krvi. Star je bil 12 let. V UKC Maribor je bil sprejet 12. marca 2008, od tod pa je bil dan pozneje pozno dopoldne z rešilcem premeščen v UKC Ljubljana, kjer je umrl. Kaničevi in Pogorevcu po 129. členu kazenskega zakonika grozi zaporna kazen od šest mesecev do pet let. “Kot da ima angino” Včeraj se je namreč na Okrožnem sodišču v Mariboru nadaljevala glavna obravnava v kazenski zadevi zoper zdravnika Zlatko Kanič in Roberta Pogorevca, ki jima tožilstvo očita povzročitev smrti iz malomarnosti. Med večurnim zaslišanjem sta v močno čustvenih izpovedbah o usodnih dneh, ko je umrl Bor, spregovorila Tatjana in Matjaž Nekrep Perc. Predvsem Kaničevi sta očitala aroganco, ignoranco in neukrepanje kljub njunim opozorilom, da je z Borom nekaj hudo narobe. “Nihče se ni ukvarjal z nami. Do Bora so se obnašali, kot da smo ga pripeljali, ker ima angino,” je hlipaje ponavljala Tatjana, ko je opisovala noč v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Obramba išče odgovorne Zdravnika, ki sta se zagovarjala že prejšnji teden, izgubo mladega pacienta iskreno obžalujeta, zanikata pa očitke tožilstva, da bi bila kriva povzročitve smrti iz malomarnosti. Nina Zidar Klemenčič, zagovornica Kaničeve, je poudarila, da je treba najti osebe, ki so res odgovorne za smrt Bora. Kot je dodala, poskuša obramba pokazati, da zdravniki niso bili seznanjeni z vsemi podatki o Borovem zdravju in da ga ni zdravila le Kaničeva, temveč več drugih zdravnikov. Prihodnji teden bodo zaslišane medicinske sestre mariborske pediatrične klinike.

Ljubljana - Slovenske banke so tudi februarja ohranile status previdnih posojilodajalk v primerjavi z minulimi leti. Čeprav so februarja odobrile gospodarstvu za 90 milijonov evrov novih posojil in gospodinjstvom še dodatnih 21 milijonov evrov, pa medletna stopnja rasti izdanih posojil še vedno pada. Februarja se je po podatkih Evropske centralne banke (ECB) za realni sektor zmanjšala na samo 15,1 odstotka. V enakem mesecu lanskega leta so banke nefinančnim družbam in gospodinjstvom odobrile 203 oziroma 91 milijonov evrov novih posojil, medletna rast posojil gospodarstvu pa je takrat dosegala skoraj 35 odstotkov. Posojilna aktivnost slovenskih bank je tako še vedno daleč pod ravnmi izpred leta dni, kar gre deloma pripisati tudi manjšemu povpraševanju podjetij po posojilih za financiranje investicijske dejavnosti zaradi močnega ohlajanja gospodarske aktivnosti. Poleg tega pa morajo banke vračati zapadla posojila tujim bankam, zaradi česar jim še vedno primanjkuje sredstev za nova posojila. Dosedanji ukrepi vlade, ki naj bi spodbudili banke k odobravanju posojil, očitno še niso imeli tolikšnega učinka, da bi se posojilna aktivnost stabilizirala, kreditiranje nebančnega sektorja pa je po ugotovitvah Banke Slovenije omejeno na kratkoročna posojila. Spomnimo, v ta namen je državna SID banka v zadnjih nekaj mesecih izdala dve obveznici in sredstva (474 milijonov evrov) namenila poslovnim bankam za posojila gospodarstvu, po besedah ministra za finance Franca Križaniča pa naj bi na sprostitev posojilnega krča pozitivno vplivale tudi izdaje državnih obveznic (letos jih je bilo prodanih za 2,5 milijarde evrov). Toda banke so v zadnjih treh mesecih gospodarstvu skupaj odobrile le 350 milijonov evrov novih posojil. Vlada zdaj pričakuje pozitiven učinek 2,5 milijarde evrov vredne poroštvene pogodbe, ki jo je sklenila z NLB za izdajo obveznice, in učinek neposrednih posojil bankam. Kmalu naj bi v praksi zaživela tudi poroštvena shema za posojila podjetjem, vredna 1,2 milijarde evrov. Poslanci so prvotni predlog vlade, da se večina poroštev nameni za podjetja z najvišjima bonitetnima ocenama A in B (milijardo evrov), spremenili tako, da bo vsem podjetjem, tudi tistim s slabšo bonitetno oceno C, namenjen enak del paketa (po 400 milijonov evrov). Poleg tega so na najnižjo možno raven po pravilih Evropske unije znižali letno provizijo, tudi za podjetja z bonitetno oceno C, in sicer s sprva predlaganih dveh na 0,8 odstotka glavnice. To pomeni, da bo v portfelju državnih poroštev zdaj več bolj tveganih poroštev, kar pomeni tudi večjo verjetnost za njihovo unovčitev. Na ministrstvu za finance so nam na vprašanje, zakaj so povečali obseg poroštev za bolj tvegana podjetja, odgovorili, da so spremembo predlagali poslanci SD v matičnem odboru državnega zbora in ne ministrstvo. [email protected]

Neizogibni stečaj se je začel Predlagani stečaj Mure je po besedah predsednika uprave Bojana Starmana edina mogoča pot za postavitev Mure na zdrave temelje. V petek pogovori s predstavniki Hugo Bossa. Brez dela 2.635 delavcev. Kot je danes na novinarski konferenci v Murski Soboti dejal Starman, bodo delo nadaljevali v štirih hčerinskih podjetjih, v katerih je ostalo 650 delavcev. Največje je Mura in partnerji, kjer bodo skoncentrirali vse delo in na katerem gradijo prihodnost Mure ter upajo na uspešno zgodbo nove Mure. Preberite tudi odzive ministrstva za delo ter sindikatov in predstavnikov delavcev Stečaj Mure Sindikat razočaran, ministrstvo obljublja hitro pomoč Osrednjo pozornost v podjetju zdaj namenjajo nemški družbi Hugo Boss, saj je praktično edina, s katero še sodelujejo, in to praktično v 90 odstotkih. V petek bodo poskušali prepričati vodilne in dati ustrezne garancije za nadaljevanje proizvodnje najprej z njimi, nato pa še z drugimi partnerji. Pri pogovorih bo sodeloval tudi član poslovodstva družbe Mura in partnerji Milan Mörec, ki delo uradno začne v ponedeljek. Če to ne bo uspelo, je zgodbe lahko konec, poudarja Starman. Zaradi insolventnosti začetek stečajnih postopkov Družba Mura in hčerinske družbe Mura - Moška oblačila, Mura - Ženska oblačila in Muralist so glede na računovodske podatke 31. avgusta razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagala začetek stečajnih postopkov, so sporočili iz Mure. Pri preostalih petih hčerinskih družbah, Mura - EHM, M - Energetika, Mura in partnerji, Mura - Unikat in M-AIKS, insolventnost ni ugotovljena, zato nadaljujejo redno poslovanje. Kako bodo delavci preživeli oktober? Po neuradnih podatkih naj bi na zavodu za zaposlovanje pristalo 2.500 ljudi. Ti zdaj tudi ne bodo dobili plač, obljube lastnikov, da bodo že s 15. oktobrom prejeli socialnih pomoči, pa so se po poročanju Radia Slovenija izkazale za laž. Na Centru za socialno delo Murska Sobota namreč ne vedo, kdaj bodo lahko začeli izplačevati pomoči, saj navodil za hitre postopke ni. Delavci Mure bodo sicer deležni posebne obravnave, a postopki bodo potekali enako dolgo kot v običajnih primerih. Čeprav so ostali brez plač in regresa, naj bi prva nakazila socialnih pomoči prejeli šele 15. novembra.

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je bilo v oktobru sklenjenih za 64,5 milijona evrov poslov, pri čemer skoraj polovico z delnicami Krke. Delniški indeks SBI 20 je pridobil 1,88 odstotka, indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa 0,10 odstotka, je razvidno iz mesečnega statističnega poročila Ljubljanske borze. Z delnicami Krke je bilo v oktobru dobrih 25 milijonov evrov prometa, enotni tečaj pa je v mesečni primerjavi pridobil 0,93 odstotka. Tržna kapitalizacija Krke je na 31. oktober znašala 2,6 milijarde evrov in je občutno večja od tržne kapitalizacije drugih podjetij, ki kotirajo v prvi borzni kotaciji. Po prometu med delnicami iz prve kotacije sledijo delnice Petrola, s katerimi je bilo sklenjenih za 5,5 milijona evrov poslov, enotni tečaj pa je pridobil 4,64 odstotka. Sledijo delnice Telekoma Slovenije (4,6 milijona evrov, -0,17 odstotka), ki se po tržni kapitalizaciji uvršča za Krko (slabi 980 milijonov evrov) in NKBM (3,9 milijona evrov, +10,74 odstotka). Največjo rast tečaja so v oktobru zabeležile delnice Gorenja, ki so se podražile za 16,23 odstotka. Promet z omenjenimi delnicami je znašal 2,5 milijona evrov, tržna kapitalizacija velenjske družbe pa na zadnji dan v mesecu slabi 186 milijonov evrov. Delnice Luke Koper so ob 1,9 milijona evrov prometa na mesečni ravni pridobile 14,59 odstotka, Mercatorjeve pa so se ob 1,2 milijona evrov prometa pocenile za 3,63 odstotka. Delnice Intereurope so se podražile za 5,54 odstotka, promet z njimi pa je bil skromen. V prvih desetih mesecih je bilo na Ljubljanski borzi sklenjenih za 815 milijonov evrov poslov, medtem ko je promet v celotnem letu 2008 dosegel 1,3 milijarde evrov, je razvidno iz statističnega poročila. Tržna kapitalizacija na vseh trgih Ljubljanske borze je na dan 31. oktober letos znašala 9,2 milijarde evrov.

Za liter najbolj prodajanega bencina je treba odšteti 1,059 evra, liter dizelskega goriva pa stane celo 1,080 evra. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je podražil za 0,024 evra in stane 1,059 evra. Za prav toliko se je podražil tudi liter 98-oktanskega bencina, zanj je po novem potrebno odšteti 1,075 evra. Dizel je najdražji med vsemi gorivi. Še bolj se je zvišala cena dizelskega goriva, in sicer za 0,049 evra. Dizel je sedaj najdražji med vsemi gorivi, za liter je potrebno odšteti 1,080 evra. Višja je tudi cena kurilnega olja. Po podražitvi za 0,037 evra je za liter potrebno plačati 0,731 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

Ljubljana - Nadzorni svet Pivovarne Laško naj bi na današnji seji odločal o zamenjavi generalnega direktorja Boška Šrota, nam je včeraj potrdilo več virov. Obenem so nam zatrdili, da so odprte še vse možnosti, saj Šrot z vrha pivovarne ne želi oditi. Kot smo v Dnevniku razkrili že pred dnevi, Šrotov odhod zahtevajo banke upnice. Te so po naših informacijah članom nadzornega sveta poslale dopis, v katerem od njih želijo, da Šrota še danes razrešijo, kar naj bi omogočilo začetek finančne sanacije pivovarske lastniške mreže v okviru tako imenovane prostovoljne poravnave. Banke so dopis podpisale skupaj z državnim Kadom, sicer sedemodstotnim lastnikom pivovarne, s čimer so še dodatno podprle nadzornike pri kadrovski in finančni stabilizaciji družbe. Banke upnice na čelu z NLB naj bi se sicer včeraj odločale o (ne)vstopu v lastništvo zadolženega Infonda Holdinga, ki jim ni sposoben vrniti posojil, pri čemer naj bi bile banke za zdaj bolj naklonjene postopni prodaji premoženja, ki ga ima v lasti večinski lastnik Pivovarne Laško in četrtinski lastnik Mercatorja, z razpisom. Da Šrot kljub drugačni volji bank po skoraj štirih letih še ne želi zapustiti prvega stolčka v Pivovarni Laško, bi lahko dokazovale govorice o domnevnem dogovoru med Infondom Holdingom in UVK glede prodaje četrtine Mercatorja, ki so izbruhnile včeraj popoldne. Dogovor o zavezah pri prodaji največje domače trgovske družbe bi namreč vključeval tudi prižig zelene luči urada za Infondov prevzem Pivovarne Laško, kar bi njenemu največjemu lastniku vrnilo glasovalne pravice na morebitni skupščini pivovarne. To bi Šrotu omogočilo imenovanje novih nadzornikov, ki bi - tako kot pred meseci njihovi kolegi v Istrabenzu - bankam in morebitnim novim (so)lastnikom preprečili zamenjavo prvega moža pivovarne. Kot je znano, v nadzornem svetu pivovarne za zdaj sedijo le trije člani, od predstavnikov kapitala pa le Tone Turnšek, dolgoletni generalni direktor pivovarne. "Tudi sam sem slišal za govorice o dogovoru, a vam zagotavljam, da ne držijo. O zavezah glede prodaje Mercatorja se nismo dogovorili," je včeraj za Dnevnik povedal direktor UVK Jani Soršak. Del Šrotove "psihološke" vojne naj bi bil tudi pritisk na Turnška, ki naj bi ga krogi blizu Šrota prepričevali, da bi zamenjava na vrhu pivovarne, ki jo je tako rekoč ustvaril prav Turnšek, vodila v njeno prodajo, najverjetneje tujemu lastniku. Kot smo že poročali, se je finančni položaj močno prezadolženega Infonda Holdinga zaostril pred dobrim mesecem dni, ko se je NLB odločila, da družbi ne bo podaljšala 130-milijonskega posojila. Odločitvi NLB, ki je nato objavila razpis za prodajo delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, s katerimi je bilo posojilo zavarovano, so kmalu sledile tudi preostale banke, ki so se dogovorile, da Infondu ne bo do več podaljševale posojil.

Pavel Galjanič je z današnjim dnem odstopil z mesta vodje koprske gradbene inšpekcije. Že šest let je vedel, da je vila Vitoslava Türka črna gradnja. Trdil, da so njegovi preobremenjeni. Njegov odstop so za Žurnal24 potrdili na Inšpektoratu za energetiko in prostor. Kot so pojasnili, je Pavel Galjanič odstopno izjavo prostovoljno podal že konec aprila. "Inšpektor ni navedel nobenega konkretnega primera zaradi katerega bi podal svoj odstop," še pravijo na inšpektoratu. Razlog vendarle konkreten Neuradno pa naj bi bila med razlogi za odstop Galjaniča njegova vloga pri aferi z vilo Vitoslava Türka, zaradi česar ga preverjajo tudi kriminalisti zaradi suma, da je opustil uradno dolžnost. Po poročanju RTV Slovenija je namreč kar šest zadnjih let vedel, da se je gospodarsko poslopje  nekdanjega generalnega direktorja Elesa in vplivnega člana SDS na črno prelevila in razširila v prestižno vilo, kar pa je javnost izvedela šele konec marca. Vseeno pa Galjanič glede na sume kriminalistov v vsem tem času načrtno ni končal postopka proti luksuzni vili v Paracagu. Izgovarjal se je na preobremenjenost koprskih inšpektorjev. Türkovi bi iz črnih naredili bele gradnje Kot še poroča nacionalni medij, družina Türkovih sedaj noče prevzeti pošte, v kateri jih inšpektor seznanja z ugotovitvami o nezakonitosti gradnje. Zato tudi še ni spisana odločba o rušitvi. Naj pa bi se Vitoslav Türk z družino prizadeval za popravek vpisa stavb v kataster. V koprski pisarni naj bi podobno počasi reševali tudi prijave glede nepremičnin vladnega sekretarja  in visokega člana Pozitivne Slovenije Gašparja Gašparja Mišiča.

Srbskemu letalskemu prevozniku Jat Airways grozi stečaj. V družbi so že uvedli stroge varčevalne ukrepe, začela so se tudi odpuščanja. Beograjski časnik Press poroča, da nekdaj jugoslovanskemu danes pa srbskemu letalskemu prevozniku Jat Airways grozi stečaj. Direktor družbe Sašo Vlaisavljević je za časnik povedal, da so že prizemljili tretjino letal, omejili postrežbo na letalih, uvedli varčevalne ukrepe in začeli z odpuščanji. Zaradi naraščajočih stroškov bo družba z oktobrom ohranila poslovanje le še z devetimi letali namesto z dosedanjimi 15, je povedal prvi mož državnega podjetja. Cena goriva trenutno v celotnih stroških predstavlja več kot 40 odstotkov, potem ko je imela v istem času lani le 25-odstotni delež. Jat ima približno 250 milijonov evrov dolgov in razmeroma veliko zaposlenih, 1900. Letala so stara do dve desetletji. Jat, ki še vedno odplačuje 13 milijonov evrov dolga za gorivo iz obdobja med letoma 2001 do 2005, vsak mesec plača štiri milijone evrov samo za kerozin, to pa je težava, ki je vodstvo družbe ne more rešiti samo, zato je že zahtevalo sestanek z vlado, je povedal Vlaisavljević. Jat je prisiljen tudi močno omejiti postrežbo na letalih, poleg tega so zmanjšali predstavniško mrežo v tujini. Medtem ko je imela družba pred letom dni v tujini 49 predstavnikov, jih bo imela z oktobrom le še 27, torej skoraj polovico manj. Srbska vlada je konec julija objavila razpis za privatizacijo 51 odstotkov Jata ter minimalno ceno postavila pri 51 milijonih evrov, a doslej ni še nihče pokazal zanimanja.

Ljubljana - Samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta je Skupina Luka Koper svoje finančne obveznosti povečala za kar 87,6 milijona evrov oziroma za skoraj 150 odstotkov. Zaradi višjih dolgov, s katerimi so financirali svoje investicije, in zaradi padca tečajev, ki so Skupini Luka Koper od začetka leta "odnesli" za več kot 20 milijonov evrov kapitala, se je opazno poslabšala finančna slika koprske skupine. Delež kapitala v financiranju se je namreč znižal za skoraj 14 odstotnih točk, na 61 odstotkov. Uprava Luke Koper sicer vztrajno zatrjuje, da letos še ne bodo čutili posledic svetovne gospodarske krize, vendar pa poslovanje Skupine Luka Koper temu ne pritrjuje, saj se jim je večina ključnih kazalcev dobičkonosnosti letos znižala, rast dobička iz poslovanja pa ni uspela dohitevati rasti prihodkov. Poleg tega uprava ocenjuje, da bodo letošnji poslovni prihodki le za 10 odstotkov višji od tistih v minulem letu, kar nakazuje, da se bo rast poslovanja v zadnjem četrtletju opazneje znižala. V prvih devetih mesecih so jih v primerjavi z enakim obdobjem lani namreč povečali za 16 odstotkov. Še več, EBITDA naj bi letos znašala le 34 milijonov evrov, kar je vsega štiri milijone evrov več kot v prvih devetih mesecih.

Ernst Strasser je bil leta 2009 izvoljen v Evropski parlament, a je marca lani kot poslanec zaradi korupcijske afere odstopil Nekdanji evropski poslanec iz Avstrije Ernst Strasser ni predmet preiskave le zaradi afere sprejemanja podkupnin, v kateri se je znašel tudi Slovenec Zoran Thaler (na sliki), ampak je osumljen tudi utaje davkov. Kot danes poroča avstrijski časnik Profil, naj bi med letoma 2007 in 2009 napačno prikazoval honorarje za svetovanje v višini 560 tisoč evrov. Foto: Barbara Reya Začetek zgodbe v Bruslju Strasser, ki je bil med leti 2000 in 2004 tudi minister za notranje zadeve, poročanja časnika ni želel komentirati. Njegov odvetnik Thomas Kralik je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal, da politik ne želi komunicirati z mediji. Strasser je bil leta 2009 izvoljen v Evropski parlament, a je marca lani kot poslanec odstopil. Za to se je odločil po izbruhu korupcijske afere, ki jo je razkril britanski časnik Sunday Times. Novinarji so se pod krinko lobistov z določenimi poslanci Evropskega parlamenta dogovorili, da bodo ti v zameno za denar poskrbeli za sprejetje določenih dopolnil k evropski zakonodaji na področju financ. Svoje navedbe je časnik podkrepil tudi z na skrivaj narejenimi video posnetki. Olaf nepravilnosti ni odkril V afero naj bi bili poleg Strasserja vpleteni še trije evropski poslanci - Slovenec Zoran Thaler, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain. Thaler in Strasser sta, ko je zadeva prišla na dan, kot evropska poslanca odstopila. Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) v okviru preiskave primera nekdanjega evropskega poslanca Zorana Thalerja, ki je bil osumljen korupcije, ni našel dokazov o nepravilnostih, na podlagi katerih bi lahko uvedli disciplinski ali kazenski postopek. Preiskavo je Olaf zaključil 22. decembra lani.

Petrol v hipu poskočil kar za 11 odstotkov Kar 11-odstotna rast Petrolovih delnic in šestodstotna podražitev Nove KBM je podžgala rast indeksa SBI TOP, ki se je zvišal za 3,79 odstotka, največ v zadnjih dveh letih. Petrol je ob 320 tisoč evrih prometa, kar je za zdajšnje razmere že kar lepa številka, poskočil na 259,50 evra, potem ko je lani povečal dobiček na 35,5 milijona evrov Ob pregledu dnevnega trgovanja je moč sklepati, da si je nekdo želel na vsak način kupiti določeno količino Petrolovih delnic, kar je pri nizki likvidnosti na ponudbeni strani povzročilo tolikšno rast delnic, je nenadno rast Petrola pokomentiral Uroš Ožbolt Alta skladi. Nova KBM se je zavihtela na 10,5 evra, visoka rast je uspela tudi Telekomu, Gorenju, Luki in Mercatorju. Tudi prejšnji petek je SBI TOP ob koncu silovito porasel +2,48 %, takrat po zaslugi Mercatorjevih delnic. Tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL+10,92 %259,50 EUR NOVA KBM+6,06 %10,50 LUKA KOPER+3,17 % 13,00 TELEKOM+2,92 %82,95 GORENJE+2,07 %12,35 MERCATOR+1,65 %178,90 KRKA+0,49 %61,30 INTEREUROPA-3,27 %2,902 Finančne krivulje Tretjina evropskih bank bi ob gospodarskem zastoju in višjih obrestnih merah potrebovala dokapitalizacijo Dow Jones včeraj pridobil 0,7 odstotka Zdi se, kot da je tujina že pozabila na veliko škodo, ki jo je potres prizadel Japonski, oziroma so vse slabe scenarije vlagatelji že vgradili v svoja pričakovanja. Indeks Dow Jones 12.170 točk je v četrtek pridobil še 0,7 odstotka, kupci pa so optimistični, da bodo podjetja še naprej objavljala odlične poslovne rezultate. Ker se bliža konec prvega četrtletja, je pričakovati tudi večjo dejavnost investicijskih skladov, friziranje bilanc in pokrivanje slabših kratkih pozicij. V letu 2011 je za zdaj največ pridobil energetski sektor, v povprečju skoraj 14 odstotkov. Po najnovejših podatkih je bila rast ameriškega gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju 3,1-odstotna, kar je več od prejšnje ocene 2,8 %. Dobički podjetij so porasli za 9,7 odstotka, kar je dvakrat več od pričakovanj. Wall Street je petkovo trgovanje začel z rahlim plusom, Dow Jones pa se je zavihtel nad 12.200 točk. Analitiki pričakujejo donosno leto 2011 Tudi evropske delnice naj bi bile privlačne za vlagatelje. Anketa Reutersa je pokazala, da analitiki za letos največjim trgom v povprečju napovedujejo skoraj 13-odstotno rast, čeprav je kar nekaj tveganj Japonska, Bližnji vzhod, visoke cene nafte, rast cen hrane in seveda evropska dolžniška kriza. Včeraj so na evropskih borzah pridobivale zlasti delnice avtomobilskih in trgovskih podjetij. Padec portugalske vlade ni zamajal borz, deloval je morda celo pozitivno, saj naj bi Portugalska zdaj le sprejela pomoč Evropske unije, s čimer bo odpravljene nekaj negotovosti.

Pro plus. Le zavlačevanje ali res neustavnost. Urad informacijske pooblaščenke (IP) bo na ustavnem sodišču preverjal, ali lahko urad za varstvo konkurence (UVK) brez odredbe sodišča nenapovedano pride v podjetje in zahteva poslovno dokumentacijo, predvsem službeno elektronsko pošto, ali pa je zakon, ki to dopušča, v nasprotju z ustavo. "Predatorske prakse" Lani poleti je taka preiskava doletela Pro plus. Razlog naj bi bila zloraba prevladujočega položaja. Pro plus je za obisk varuha konkurence okrivil "neutemeljeno prijavo konkurenčnih televizij TV3 in javne televizije". Urad pa je na sedežu podjetja ob spremstvu policije tri dni iskal dokaze o "predatorskih praksah", to je enormnih popustih, ki naj bi jih komercialna televizija dajala za oglasni prostor. Pro plus je dokumentacijo skupaj s službenimi elektronskimi sporočili določenih zaposlenih UVK izročil s soglasjem, nato pa zaradi "pregledovanja, kopiranja, razkrivanja, posredovanja in uporabe izpisov prejete in poslane elektronske pošte" UVK prijavil uradu IP, ki ga vodi Nataša Pirc Musar (dolgoletna zaposlena na Pro plusu). Urad IP je uvedel inšpekcijski nadzor, a se je včeraj odločil, da bo, preden pove, ali je UKV storil kaj narobe, preveril, ali je tak poseg UVK v komunikacijsko zasebnost sploh ustaven. Ali gre le za zavlačevalni manever urada IP in morebitno čudežno rešilno bilko Pro plusa (če bi mu UVK dokazal dampinške cene, mu namreč grozi milijonska globa), direktor UVK Damjan Matičič ni želel komentirati. Je pa pojasnil, da bi bil urad brez instituta preiskave, ki ga poznajo vse države Evropske unije in Evropska komisija, močno hendikepiran pri dokazovanju kartelov, zlorab prevladujočega položaja in nepriglasitev prevzemov. Jani Soršak, bivši varuh konkurence, pa se čudi, da se je urad IP ustavnosti preiskav lotil prav zdaj, ko je aktualen postopek zoper Pro plus, in na to ni opozoril že prej – v medresorskem usklajevanju korekcij zakona.

Ena izmed mogočih rešitev Peka je ponovna dokapitalizacija Tržiškemu Peku, ki letos praznuje 110 let delovanja, grozi propad. Ta bi sprožil pravo socialno bombo v nekdaj močnem industrijskem središču na Gorenjskem. Dejstvo je, da je v Sloveniji, na Gorenjskem in tudi v Tržiču kopica podjetij v težavah. Peko je v tem trenutku najbolj izpostavljen, a je le vrh ledene gore, je povedal tržiški župan Borut Sajovic, ki je prepričan, da je to posledica tega, da gospodarsko okolje v Sloveniji ni spodbudno. Težava je tudi nedelujoč bančni sistem, ki ne omogoča reševanja podjetij, je dejal Sajovic, ki meni, da so pogoji za gospodarjenje v tujini boljši kot pri nas. Tržič je bil pred leti uspešno industrijsko središče, ogromne proizvodne površine nekdanjih velikih tovarn pa zdaj bolj ali manj samevajo. Leta 2004 se je po prevzemu Svilanita iz Tržiča preselila Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Tržič pa je izgubil 130 delovnih mest in dobil 40.000 kvadratnih metrov praznih tovarniških hal. Zaradi stalnega krčenja proizvodnje v Peku je praznih tudi za najmanj 13.000 kvadratnih metrov njegove proizvodne in poslovne stavbe. Peko je na svojem vrhuncu zaposloval 5.000 ljudi, danes pa je v Tržiču še okrog 300 zaposlenih, 100 delavcev ima zaposlenih v trgovski mreži in 400 v hčerinskih podjetjih v tujini. Prostori so pripravljeni za gospodarsko dejavnost, a žal nimamo podjetnih ljudi z minimalnim kapitalom. To je glavna težava nekdanjih delovno intenzivnih, industrijskih območij, je še razložil Sajovic. V novo poslovno cono v Žirovnici se je lani preselilo podjetje nemškega lastnika Saxonia-Franke s skoraj 60 zaposlenimi. V Tržiču ima tudi še vedno sedež in upravljanje skupina Cablex, ki se je razvila v multinacionalko z več kot 1.100 zaposlenimi in sedmimi proizvodnimi enotami v Evropi in na Kitajskem. Propad Peka bi sprožil socialno bombo Propad Peka bi zamajal tudi podobo Tržiča kot kraja z bogato čevljarsko tradicijo, ki vsako leto gosti Šuštarsko nedeljo. Tradicijo bi lahko še vzdrževali manjši podjetniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prodajo in distribucijo obutve ter večinoma izhajajo prav iz Peka. Med njimi je tudi uspešno družinsko podjetje Migi, ki proizvaja tudi ortopedsko obutev, lani pa je zaposlilo pet novih sodelavcev, tako da je bilo konec leta v podjetju 13 zaposlenih. Ta podjetja pa bi lahko ponudila zaposlitev za katerega izmed presežnih delavcev Peka, če se ta znajde v stečaju ali prestrukturiranju. Propad Peka, ki je trenutno največje tržiško podjetje, bi sicer pomenil pravo socialno bombo. Delavci Peka, katerih povprečna starost je okrog 50 let, so le težko zaposljivi. Kar tretjina delavcev je tudi povsem brez izobrazbe oziroma imajo končano le osnovno šolo. Delo v svoji panogi bi le težko našli, saj med večjimi obutvenimi podjetji v regiji deluje le še Alpina. Že leta 2004 je namreč propadel še en velikan gorenjske čevljarske industrije, Kranjska Planika, kjer je delo izgubilo okrog 700 ljudi, pozneje pa se je iz stečajnega postopka izvilo Planikino zdravo jedro v Turnišču. Tamkajšnji proizvodni obrat je kupilo nemško podjetje Meindl in obdržalo 250 zaposlenih. Edino večjo naložbo v zadnjem času je Peko izvedel lansko jesen, ko je pol milijona evrov vložil v nov stroj za hčerinsko podjetje PGP, ki se ukvarja z izdelavo podplatov in je pri poslovanju uspešno. Omenjena družba z okrog 80 zaposlenimi bi se tako morda lahko ohranila kot zdravo jedro Peka. Edina rešitev dokapitalizacija? Za Peko je pripravljen tudi načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga je vodstvo pripravilo pred dvema letoma, na njegovi podlagi pa je država podjetje že dokapitalizirala. Ena izmed možnosti tokratnega reševanja Peka je ponovna dokapitalizacija, pri čemer pa mora biti država pazljiva, da ne bi kršila evropske zakonodaje. Že pri prejšnji dokapitalizaciji, ki je bila konec leta 2011, bi potrebovali strateškega partnerja, da ne bi veljala za nedovoljeno državno pomoč. Druga možnost pa se kaže tudi konverzija bančnih terjatev v lastniške deleže, kar je prejšnji teden izpostavil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik.

Sprva je kazalo, da bo dan dobičkonosen, a so upi za rast indeksa izpuhteli po znižanju kreditne bonitetne ocene Japonski Azijski trgi so zopet upadli. Sprva je kazalo, da bo dan dobičkonosen, a so upi za rast indeksa izpuhteli po znižanju kreditne bonitetne ocene Japonski. Slednje je obudilo skrbi o državnem dolgu in stanju svetovnega gospodarstva. Nikkei - 1,02 % Japonski Nikkei je po spremenljivem dnevu končal odstotek pod gladino. Najslabše so jo odnesle delnice finančnih družb. Finančna skupina (Mitsubishi UFJ) je izgubila 2,9 odstotka, Sumitomo Mitsui 1,8 odstotka, Dai-ichi Life Insurance pa 0,8 odstotka. Hang Seng - 2,1 % Hongkongški indeks je nižje potisnila China Life Insurance po objavi padca prihodkov. Shanghai - 0,5 % Japonska valuta jen tudi po napovedih ukrepov za njeno omejitev in znižanju kreditne ocene Japonske ostaja močna.

Psiholog Ljubo Raičevič ne opravičuje ali odobrava dejanja otrok, ki so posneli in objavili pornografski posnetek, a opozarja: "Realnost je to, da rešujemo banke, ne pa naših otrok." Naredili so napako, delamo pa jih predvsem odrasli. Po tem, ko je po spletu zaokrožila zgodba o osnovnošolcih, ki so se lotili snemanja in objave lastnega domačega pornografskega filma, smo za mnenja vprašali psihologa Ljuba Raičeviča. Ta se že več kot tri desetletja ukvarja z mladimi, dejaven je v Mladinskem informativnem svetovalnem središču Slovenije (MISSS). Raičevič se sicer v zvezi s sankcioniranjem samega dejanja – spolnega odnosa med otroki – ne obremenjuje toliko kot z drugimi okoliščinami. Gre namreč za več vidikov problema, poleg pravnega predvsem za psihološki, socialni in kulturni vidik. Otroci so očitno dejanje izvedli prostovoljno, niso pa se zavedali posledic, predvsem ne tistih, nastalih po objavi na spletu. Ni pa dobro, da bi se v tem primeru osredotočili na moralno oziroma etično držo. Tudi z razmišljanjem o sankcioniranju otrok, razen seveda zaradi vdora v tujo prikolico, ne bi smeli pretiravati. Po njegovem mnenju so v tem primeru zatajili predvsem odrasli – pri vzgoji oziroma učenju otrok, da je nekatere stvari smiselno odložiti. V biološkem smislu so namreč tudi otroci sposobni spolnih odnosov, ne da pa se spregledati drugih vidikov. Varna raba interneta še vedno ni razumljena Ljubo Raičevič (Foto: Osebni arhiv) Po mnenju Raičeviča ta zgodba razgalja predvsem družbo, ki je zatajila. Najbolj je zatajila na področju vzgoje za varno rabo interneta. Tudi s tem se ukvarjajo pri zavodu MISSS. Raičevič se sprašuje, zakaj so se otroci odločili za objavo pornografskega posnetka. Največkrat se namreč dogaja, da se objavijo posnetki, ki so ukradeni. Prav objava na internetu je namreč že lahko primer kaznivega dejanja razširjanja otroške pornografije. To, da mladoletniki na internetu objavljajo posnetke, po Raičevičevih besedah kaže tako na neodgovornost mladih kot na neodgovornost družbe, ki mladostnikom posveča premalo pozornosti. Po mnenju psihologa je treba mlade mnogo bolj poučiti o nevarnostih interneta in jih vzgajati za varno rabo tega. O mladih se govori le, ko se govori o demografski politiki "Realnost je to, da rešujemo banke, ne pa naših otrok," pravi Raičevič. Po njegovem se nič več ne vrti okrog otrok in mladih, razen ko se govori o demografski politiki. Tako težko rečemo, da so zatajili mladi, sa so ti naredili "natančno to, kar delajo odrasli" – bili so prevarani, ker so mislili, da je to norma odraslih, ne vedoč, da jih dejanje lahko spremlja vse življenje. Raičevič je kritičen do politikov in slovenske politike, ki se s problematiko mladih sploh ne ukvarja. Po njegovem se je treba vprašati, kaj je z odraslimi, kaj je z državo, kaj s politiko in šolstvom, da je položaj takšen. Pojav nevaren Pojavi, kakršen je pričujoči, so nevarni, a še bolj kot za otroke za družbo. Psiholog Ljubo Raičevič tako pravi, da mu je hudo, da se je ta dogodek zgodil in da so bili posnetki objavljeni, a verjame, da otroci dejanje obžalujejo. Posnetki pa kljub temu lahko krožijo dalje, kar vzbuja še dodatno skrb.

Oblasti si prizadevajo uravnotežiti kitajsko gospodarstvo Kitajska gospodarska rast se je v drugem četrtletju letošnjega leta znova upočasnila, padla je za 0,2 odstotne točke. Oblasti so upočasnitev rasti pričakovale. V primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta se je gospodarska rast upočasnila za 0,2 odstotne točke, saj je bila rast med januarjem in marcem letos 7,7-odstotna, zdaj pa je dosegla 7,5 odstotka. Podatki so povsem skladni s pričakovanji analitikov, ki so novo upočasnitev rasti tokrat napovedali. K ponovnemu zmanjšanju gospodarske rasti naj bi pripomogli slabša trgovinska menjava in likvidnostna kriza v kitajskem bančnem sistemu. Po desetletjih velike gospodarske rasti naj bi se po poročanju svetovnih medijev kitajske oblasti le sprijaznile in sprejele počasnejšo rast tega drugega največjega svetovnega gospodarstva, saj je tudi vlada napovedala, da bo letna rast 7,5-odstotna. Lani je imela Kitajska 7,8-odstotno gospodarsko rast, kar je bila najslabša rast v zadnjih 13 letih. Čeprav je to po evropskih standardih zelo visoka številka, pa gre za najnižje stopnje gospodarske rasti azijske velesile v več kot 20 letih. Povečanje domače porabe in zmanjšanje odvisnosti od izvoza Rast kitajskega BDP-ja že pet četrtletij zapored ostaja pod osmimi odstotki, kar je očiten znak upadanja, je za BBC povedala analitičarka Ren Šjanfang, analitiki pa se sprašujejo, ali bo omenjeni cilj kitajske vlade mogoče doseči brez vladnih spodbud. Novo kitajsko vodstvo je že večkrat poudarilo, da si dolgoročno želi uravnotežiti kitajsko gospodarstvo in doseči bolj trajnostno rast, ki bi jo dosegli s povečanjem domače porabe in zmanjšanjem svoje odvisnosti od izvoza. Iz svetovne tovarne naj bi se Kitajska spremenila v bolj normalno državo, kar zahteva višji standard za večji del prebivalstva. Dozdajšnji razvoj je bil zelo odvisen od poceni delovne sile. Prav tako želijo v Pekingu bolj podpreti mala in srednja podjetja ter nekoliko pripreti pipico velikanom. Kitajska se ob tem spopada še z vse večjim prepadom med bogatimi in revnimi, kar povzroča strah pred socialnimi nemiri v državo. Novo vodstvo države naj bi si tako prizadevalo za širše vključujoč model rasti, analitiki pa so prepričani, da bi počasnejša gospodarska rast Kitajski dejansko pomagala na tej poti.

Ljubljana - Odbor DZ za finance in monetarno politiko je za sprejem po nujnem postopku pripravil predlog novele zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2010 in 2011, s katero se bo zagotovilo stalen vir financiranja za investicije v železniško infrastrukturo. Vlada poleg tega predlaga bolj jasen zapis plačilnih rokov države. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je člane odbora spomnila, da je v proračunu predvidena izgradnja javne železniške infrastrukture, predvsem z namenom, da bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju postopoma razbremenjevalo ceste ter vsaj del prometa preusmeril na železnico. "Da ne bi vsako leto razpravljali o tem, koliko denarja bomo namenili za gradnjo cest in koliko za železnice, predlog novele zakona določa, da se za investicije v železnice namenijo prihodki iz naslova letne uporabe vozil v cestnem prometu ter koncesije, ki jo državi plačuje Luka Koper," je dejala. Viliju Trofeniku (Zares) se zdi namera vlade, da v železnice preusmeri namenski vir, "tako za lase privlečena, da je žaljivo". Če želi vlada dati železnicam toliko denarja, naj ga nameni iz integralnega proračuna, za to ne potrebuje namenskega vira, je dejal. Ker so prihodki iz naslova letne dajatve za uporabo vozil prostorsko gledano zelo enakomerno porazdeljeni po državi, je to po Trofenikovem mnenju eden najbolj primernih virov za financiranje lokalnih skupnosti, "a sta ta in prejšnja oblast gluhi za te ideje". Do predloga novele zakona, ki jo bo DZ sprejemal na redni marčni seji, ki se začne v sredo, je bil kritičen tudi Andrej Vizjak (SDS). Pričakoval bi resno novelo zakona o izvrševanju proračuna, s katero bi vlada denimo vzpostavila osnove za drugačen pristop pri pripravi državnega proračuna, je spomnil na z letom 2010 uvedeno programsko načrtovanje proračuna. Vizjak je opozoril tudi na predlagane spremembe pri plačilnih rokih države. Doslej je bilo določeno, da je rok za plačilo 30 dni, po novem pa bo plačilni rok za neposredne proračunske uporabnike 30. dan po ugotovljeni upravičenosti za plačilo. "Zdaj ste tudi tiste, ki bi morda plačali prej, poslali na najdaljši rok," je opozoril in menil, da je to slabo za gospodarstvo in dobro za proračun. Predlog po novem določa plačilne roke tudi za posredne proračunske uporabnike, ti znašajo največ 30 dni. "Ker se tudi posredni proračunski uporabniki vse pogosteje zatekajo k podaljševanju plačilnih rokov, se je vlada odločila, da tudi zanje veže plačilne roke na 30 dni," je pojasnila Kamnarjeva. Občinam se s predlagano novelo zakona daje pravna podlaga za prekoračitev zakonsko določenega obsega možnega zadolževanja, a le za namene prenosa javne infrastrukture iz poslovnih knjig javnih podjetij v poslovne knjige občin. S prenosom infrastrukture se namreč posledično prenašajo tudi tisti dolgovi, ki so nastali javnemu podjetju zaradi pridobitve te javne infrastrukture.

Washington - V ZDA je bilo junija ukinjenih 62.000 delovnih mest. To je bil že šesti zaporedni mesec, v katerem so delodajalci zapirali delovna mesta. Stopnja brezposelnosti je junija ostala pri 5,5 odstotka, je sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Vnovična odpuščanja potrjujejo nadaljevanje težav ameriškega gospodarstva, ki ga tarejo visoke cene energije, hrane in kreditna stiska z ohromljenim hipotekarnim trgom. Junija so se ukinjala delovna mesta v gradbeništvu, proizvodnji ter financah, prav tako v trgovini. Nekaj novih delovnih mest pa se je odprlo v izobraževanju in zdravstvu, turizmu in vladnih službah. Tak vzorec se pojavlja že nekaj mesecev. Ministrstvo za delo je nekoliko popravilo tudi številke glede delovnih mest za april in maj. Aprila so v ZDA ukinili 67.000 delovnih mest, namesto le 20.000, kot je ministrstvo sprva poročalo, maja pa 62.000, namesto 49.000. Ameriško gospodarstvo je letos izgubilo 438.000 delovnih mest oziroma povprečno 73.000 na mesec. Junija je bilo v ZDA skupaj 8,5 milijona brezposelnih, a gre za uradno številko. Plače so se junija malce povišale. Povprečni zaslužki na uro so se junija v primerjavi z majem povišali za 0,3 odstotka na 18,01 dolarja. Na letni ravni (od junija do junija) so se plače povišale za 3,4 odstotka in zaostajajo za rastjo cen energije ter hrane.

Haag - Britansko-nizozemski naftni koncern Royal Dutch Shell je lani ustvaril 31,4 milijarde dolarjev dobička, kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2007. Rast dobička izvira iz visokih cen nafte v lanskem poletju, precej slabše pa je bilo poslovanje koncerna v lanskem zadnjem četrtletju. V zadnjem lanskem trimesečju se je prodaja znižala za 24 odstotkov na 81,1 milijarde dolarjev. Shell je v omenjenem trimesečju posloval s čisto izgubo v višini 2,81 milijarde dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju predlani ustvaril 8,47 milijarde dobička. Ob neupoštevanju vrednotenja zalog je Shell posloval v zadnjem lanskem četrtletju z dobičkom v višini 4,8 milijarde dolarjev. Največji evropski naftni koncern je kljub zaostrenim razmeram na svetovnih finančnih trgih in ohlajanju gospodarstva zadovoljen z rezultati, je predsednik uprave koncerna Jeroen van der Veer danes pojasnil v Haagu. Ne glede na nazadovanje dobička v lanskem zadnjem četrtletju bo Shell letos delničarjem izplačal za 11 odstotkov višje dividende kot lani. "Naša strategija ostaja izplačilo rastočih in konkurenčnih dividend ter znatne investicije za zagotovitev dobičkonosnosti v prihodnosti," je poudaril Van der Veer. Pogoji poslovanja v panogi industrije nafte in zemeljskega plina po oceni Van der Veera ostajajo težavni, zato bo Shell vztrajal pri doslednem obvladovanju stroškov. Cene nafte so julija lani dosegle rekordne ravni blizu 150 dolarjem za 159-litrski sod, zdaj pa se gibljejo okoli 40 dolarjev. V minulih letih so naftne družbe zaradi rasti cen te surovine beležile rekordne dobičke. Shell je lani v povprečju načrpal 3,42 milijona 159-litrskih sodov na dan, kar je za odstotek manj kot leta 2007. Prodajna cena se je v povprečju znižala za 29 odstotkov na 58,40 dolarja. Čisti dobiček Shella se je lani v primerjavi z letom 2007 znižal za 16 odstotkov na 26,3 milijarde dolarjev.

Ljubljana - Skupina Petrol bo letošnje leto po ocenah sklenila z 48 milijoni evrov dobička pred slabitvami. To je 35 odstotkov več od dobička po slabitvah v letu 2010 oz. 14 odstotkov več kot pred slabitvami. V 2012 naj bi se dobiček povečal za 19 odstotkov na 57 milijonov evrov, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Tako kažejo ocene poslovanja za leto 2011 in načrt poslovanja za prihodnje leto, ki ga je danes potrdil nadzorni svet Petrola s Tomažem Kuntaričem na čelu. Skupina Petrol bo tekoče poslovno leto, ki se izteka v duhu močne širitve obsega poslovnih aktivnosti, racionalizacije poslovanja in intenzivnih investicijskih aktivnosti, zaključila uspešno. Prihodki od prodaje se bodo po ocenah povečali za 16 odstotkov na 3,25 milijarde evrov. Količinska prodaja proizvodov iz nafte bo letos za odstotek večja kot lani in bo znašala 2,36 milijona ton, prihodki od prodaje trgovskega blaga pa se bodo povečali za štiri odstotke na 432,8 milijona evrov. Prihodki od energetske dejavnosti bodo znašali 176,7 milijona evrov, kar je 54 odstotkov več kot leta 2010. Skupina Petrol bo konec leta beležila 119 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) oz. 24 odstotkov več kot lani, denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala pa se bo povečal za osem odstotkov na 107,3 milijona evrov. Čisti dobiček pred slabitvami bo, kot omenjeno, znašal 48 milijonov evrov.Cilji za prihodnje leto so ambiciozni Kljub zahtevnim in negotovim gospodarskim razmeram si je skupine Petrol za leto 2012 zastavila ambiciozne cilje. Prihodki od prodaje naj bi se povečali za 16 odstotkov na 3,77 milijarde evrov. Količinska prodaja proizvodov iz nafte naj bi znašala 2,45 milijona evrov (+4 odstotke), prihodki od prodaje trgovskega blaga 470,3 milijona evrov (+9 odstotkov), od prodaje energetske dejavnosti pa 226,8 milijona evrov (+28 odstotkov). Petrol naj bi na ravni skupine po načrtih v prihodnjem letu dosegel EBITDA v višini 126,8 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več od ocen za leto 2011, denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala pa naj bi se povečal za 17 odstotkov na 125,4 milijona evrov. Čisti dobiček skupine naj bi prihodnje leto znašal 57 milijonov evrov. Skupina Petrol v 2012 načrtuje 80 milijonov evrov naložb v stalna sredstva. Od tega bodo 44 odstotkov namenili naftni dejavnosti na slovenskem trgu, 24 odstotkov naftni dejavnosti na trgih jugovzhodne Evrope Evrope, 27 odstotkov energetski dejavnosti ter pet odstotkov posodobitvi informacijske in druge infrastrukture. Naložbena politika skupine Petrol bo tudi prihodnje leto usmerjena v širitev poslovanja na področju naftno-trgovske dejavnosti na trgih jugovzhodne Evrope, v širitev poslovanja na ostalih energetskih področjih tako v Sloveniji kot na trgih jugovzhodne Evrope Evrope (plin, elektrika, učinkovita raba energije, okoljski projekti) ter v utrjevanje položaja na področju naftno-trgovske dejavnosti na slovenskem trgu. Za doseganje zastavljenih ciljev bo skupina Petrol v letu 2012 posebno pozornost namenila konsolidaciji novih družb in dejavnosti ter nadaljnji racionalizaciji komercialnih in podpornih poslovnih procesov, pravijo v družbi.

Grke, vsak je zadolžen za več kot 26 tisoč evrov, bo reševala vsa Evropa, tudi Slovenija. Pojavljajo se številni pomisleki, od tega zakaj moramo sploh pomagati zapravljivim Grkom, do tega ali bomo posojeni denar res dobili nazaj.

Nekdanji državni tožilec Boštjan Penko je na ljubljansko okrožno sodišče vložil zasebno tožbo zoper ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja zaradi žaljive obdolžitve. "Kot tožilec sem sprejemal strokovno utemeljene, vendar politično neprimerne odločitve, zaradi česar sem bil sankcioniran z odvzemom vseh zadev in z odstranitvijo iz skupine za pregon organiziranega kriminala," je nekdanji tožilec Boštjan Penko zapisal v tožbi zoper notranjega ministra Dragutina Mateja in obtoženemu navrgel očitek, da je s podajanjem neresničnih in žaljivih trditev ter žaljivih vrednostnih sodb, mnenj in kritik o ravnanju in lastnostih zasebnega tožilca podal večplastno negativno podobo zasebnega tožilca, pri čemer je zavestno manipuliral z javnostjo. Penko v besedilu tožbe spominja, da je Mate na novinarski konferenci dne 4. julija med drugim dejal, da lahko gre za kaznivo dejanje sestajanja dveh oseb (Penka in prvega moža SCT Ivana Zidarja), da je 29. junija prišlo do ponovnega tajnega srečanja med njima, da so policisti razpolagali s podatki, da je bil Penko nekajkrat obravnavan zaradi nasilnega vedenja v javnosti, uživanja alkohola in drugih snovi ter nasilnega obnašanja, da je policija pri Penku zasegla kopije policijske, tožilske in sodne dokumentacije, da sta Penko in dežurni preiskovalni sodnik Andrej Baraga v preteklosti delala skupaj na istih sodiščih in da sta v prijateljskih odnosih, ne nazadnje pa, da obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, če je ena oseba osumljenec v postopkih, druga pa je član skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Omenjene trditve po Penkovem mnenju izpolnjujejo vse zakonske znake kaznivega dejanja žaljive obdolžitve v njegovi težji, kvalificirani obliki. Penko je tudi zavrnil Matejev očitek, da se je tajno sestajal s prvim možem družbe SCT Ivanom Zidarjem, in opozoril na negativno konotacijo besede tajno. "V resnici sva se sestajala vedno na istem kraju, sredi mesta in sredi belega dne in izključno z namenom, da se pred začetkom opravljanja odvetniškega poklica seznanim s potencialno bodočo stranko," je sporočil Penko in dodal, da kazenski zakonik Republike Slovenije ne pozna kaznivega dejanja sestajanja dveh oseb.

Tudi delnice v ZDA vse višje Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se močno zvišali. Indeks Nikkei je trgovanje končal pri vrednosti 9005,59 točke, kar je 3,59 odstotka več kot v petek. Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi 225 najpomembnejših japonskih delnic, je ponedeljkovo trgovanje končal kar 311,77 točke višje kot v petek in se tako končno spet dvignil nad 9.000 točk. Vzrok za rast tečajev japonskih delnic je po mnenju borznih posrednikov predvsem v pričakovanjih, da bodo poslovni rezultati japonskih koncernov boljši, kot se je pričakovalo. Tako so začele krožiti govorice, da naj bi jeklarska koncerna JFE in Nippon Steel ter proizvajalec elektronike Panasonic celo zvišali svoje napovedi. Na japonske trge je pozitivno vplivala tudi novica, da nameravajo ZDA sklicati izredni vrh o svetovni finančni krizi. Dober teden za indekse na Wall Streetu Tudi vrednosti tečajev na ameriških borzah so se izboljšale. Industrijski indeks Dow Jones je petkovo trgovanje končal kar 4,8 odstotka višje, kot ga je v ponedeljek začel pri 8.852,22 točke, kar je njegov najboljši teden v zadnjih petih letih in pol. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je v tem tednu zrasel za 4,1 odstotka na 1.711,29 točke.

Zrenjanin - V tovarni zdravil Jugoremedija v Zrenjaninu v Srbiji, katere 42-odstotni delež je pred leti želel kupiti ljubljanski Lek, poteka kriminalistična akcija. V okviru preiskave so aretirali štiri osebe, med njimi v. d. generalnega direktorja Zdravka Deurića. Pristojni organi prijete sumijo, da so farmacevtsko podjetje oškodovali za 600.000 evrov. Zrenjaninska Jugoremedija je v globoki krizi. Proizvajalcu zdravil je v preteklosti že grozil stečaj, družba pa je vpisana tudi na seznam "problematičnih in sumljivih privatizacij", danes poroča srbski Blic. Zaposleni v Jugoremediji že nekaj mesecev niso prejeli plač, večkrat pa je moralo zaradi nepravilnosti v podjetju poseči tudi ministrstvo za zdravje, vendar brez uspeha. Tudi sicer je dogajanje okoli farmacevtske tovarne precej vroče. Pred štirimi dnevi so namreč v Zrenjaninu zažgali Deurićev avtomobil. Srbski urad za preprečevanje korupcije se je zaradi pritiskov na Jugoremedijo lani obrnil na srbsko vlado in jo spomnil, da jo na dogajanje neuspešno opozarja že nekaj let. Leta 2002 je 42 odstotkov tovarne prek makedonskega podjetja Jaka 80 kupil niški poslovnež Jovica Stefanović Nini. Nakup je bil izveden v času, ko je bila za Stefanović Ninijem razpisana tiralica Interpola.DeležJugoremedije je želel kupiti tudi Lek Za nakup tega deleža se je sicer tedaj resno potegovalo tudi farmacevtsko podjetje Lek iz Ljubljane, a ga je makedonska družba, ki je ponudila skoraj 16 milijonov evrov oz. skoraj šestkrat več od začetne cene, premagala. Zaradi neizpolnjevanja obvez je bil ta posel leta 2007 razveljavljen. 42-odstotni lastnik tovarne je postala država, upravo pa so prevzeli mali delničarji. Ti so začeli brez državne podpore vračati dolgove nekdanjega lastnika, da bi proizvodnjo uskladili s standardi, pa so morali Jugoremedijo dodatno zadolžiti. Deurić je lani dejal, da delničarji pripravljajo tožbo, s katero naj bi zahtevali poplačilo 10 milijonov evrov visoke škode, ki je nastala s privatizacijo s strani podjetja Jaka 80. Medtem pa se je tovarna zdravil znova znašla v težavah. Zadnja leta namreč posluje z izgubo, delničarji, sindikati in uprava pa so letos že večkrat opozorili, da farmacevtsko podjetje brez državne pomoči čaka stečaj.

Bonitetna hiša Fitch je znižala bonitetne ocene sedmih globalnih sistemskih bank. Poleg Bank of America, Goldman Sachs in Citigroup so nižje ocenili britansko Barclays, francosko BNP Paribas, nemško Deutsche Bank in švicarsko Credit Suisse. Bonitetna hiša Fitch je ponoči znižala bonitetne ocene sedmih globalnih sistemskih bank. Med bankami z nižjo oceno so se znašle ameriške Bank of America, Goldman Sachs in Citigroup, britanska Barclays, francoska BNP Paribas, nemška Deutsche Bank in švicarska Credit Suisse. Razlog sta poslabšanje gospodarskih razmer in strožja regulacija. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in strožje regulacije je bonitetna hiša Fitch oklestila ocene sedmih globalnih sistemov bank. Fitch je oceni Barclays in Credit Suisse znižal za dve stopnji, z AA- na A, oceno ostalih petih bank pa za eno stopnjo. Bank of America, Citigroup in Goldman Sachs imajo tako po novem oceno A, BNP Paribas in Deutsche Bank pa A+. Odločitev so v Fitchu pospremili z utemeljitvijo, da razlogi za znižanje niso pri vsaki banki posebej, temveč gre za odraz težav, s katerimi se ukvarja celoten bančni sektor. Med temi izzivi so po njihovih besedah poslabšane globalne gospodarske razmere in niz regulatornih sprememb. Fitch priznava, da so banke sicer dosegle znaten napredek pri kapitalski krepitvi in oblikovanju kapitalskih blažilcev za soočenje s potencialnimi šoki, vendar glede na trenutno veliko negotovost ne more oceniti potencialnih negativnih učinkov nepričakovanih dogodkov. Vseeno so velike globalne banke po mnenju agencije v veliko boljši formi za spopad s težavnimi razmerami kot ob izbruhu svetovne finančne krize leta 2008. Agencija je sicer proučila še kreditno sposobnost ameriške banke Morgan Stanley, švicarskega bančnega velikana UBS in francoske banke Societe Generale ter jo ohranila pri A za prvi dve in A+ za tretjo. Gre za naslednjega v nizu znižanj ocen za velike globalne banke. Pred nekaj časa se je za podoben korak odločila že agencija Standard & Poor s.

Odprtje. Figa Rock bar je v soboto pokal po šivih. Na velikem odru se je predstavilo 17 skupin. “Za odprtje takšnega lokala sem se odločil, ker sem glasbenik. Že 15 let sem v teh vodah in vem, da v naši okolici ni primernih lokalov za ljubitelje glasbe v živo oziroma jih je zelo malo, nekateri pa so omejeni glede izbora glasbe,” nam je povedal Igor Zonta, lastnik v soboto odprtega Figa Rock bara. Odprtje je poželo veliko zanimanja, saj se je obiskovalcev trlo. “Naložba me je stala okoli 60 tisoč evrov, s tem da sem naredil vse sam, s pomočjo prijateljev,” je dodal. Velik oder in backstage Figa Rock bar, ki ima enega od največjih odrov med tovrstnimi lokali na Obali, ima poleg odlične akustične izolacije posebnost – zaodrje ali backstage, kjer lahko izvajalci odložijo svoje stvari in se pripravijo na nastop. “Glasbeniki potrebujemo več takšnih lokalov, kjer je poskrbljeno za dobro akustiko in imamo možnost nastopiti,” je komentiral Teo Gustinčič, basist skupine The Key, ene izmed 17, ki je nastopila na večeru ob odprtju.

V primerjavi z decembrom se je januarja povečalo število registriranih brezposelnih v Sloveniji, hkrati pa se je znižalo število zaposlenih. Razlog za to so predvsem stečaji podjetij v gradbeništvu. Se je pa povečalo število samozaposlenih. Januarja je brez službe ostalo 1400 ljudi, ki so delali v gradbeništvu. Januarja je bilo v Sloveniji registriranih 5100 več brezposelnih kot decembra lani. Brezposelnost se je tako povečala za 0,5 odstotne točke in je znašala 12,3 odstotka. Med brezposelnimi je bilo 62 odstotkov moških in 38 odstotkov žensk. 3200 pa je bilo v primerjavi z decembrom januarja manj zaposlenih, in sicer predvsem zaradi stečajev podjetij v gradbeništvu, saj se je število zaposlenih v tej panogi zmanjšalo za 1400 ljudi, je danes sporočil državni statistični urad. Januarja se je glede na mesec prej sicer zvišalo število samozaposlenih oseb, predvsem kmetov. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila pri moških januarja 12 odstotkov decembra 11,4 odstotka, pri ženskah pa 12,7 odstotka decembra 12,4 odstotka. Mejo 20-odstotne stopnje registrirane brezposelnosti so spet prestopili v pomurski statistični regiji, najnižjo pa beležijo v gorenjski, obalno-kraški, goriški in osrednjeslovenski statistični regiji. V kar 15 slovenskih občinah je bila ta stopnja najmanj 20-odstotna, je še razvidno iz danes objavljenih končnih podatkov statističnega urada.

Igorju Bavčarju grozi kazen do 60 milijonov evrov, ker je skrival lastništvo v Istrabenzu. Večino svojega deleža v Istrabenzu je prodal Matjažu Gantarju. Urad za varstvo konkurence je izrekel zelo visoko kazen prvemu možu Istrabenza Igorju Bavčarju. Globa naj bi znašala do 60 milijonov evrov, dobil pa naj bi jih, ker ni prijavil lastniške koncentracije v Istrabenzu. Bavčar že od razkritja lastništva zanika, da bi načrtoval prevzem Istrabenza. Odločitev urada za varstvo konkurence glede globe je dokončna, vendar pa se prvi mož Istrabenza na odločbo še lahko pritoži. Če pritožbi ne bo ugodeno, Bavčarju ostane še sodno varstvo. Bavčar danes tega sicer ni želel komentirati, prav tako tudi Soršak, ki pravi, da vse stranke v postopku še niso prejele odločb. Bavčarju se v četrtek zaradi prepovedi glasovanja obeta zelo vroča skupščina. Na njej bo imel najmanj 65 odstotkov glasov državni Petrol, ki namerava nastaviti tri nove svoje nadzornike, zataknilo pa bi se lahko tudi pri višini dividend. Družbe Maksima Holding, NFD Holding, Maksima Invest, Diamond, Finetol in Fidina imajo skupaj v lasti 49,41 odstotka kapitala Istrabenza, zaradi česar jim je pred časom Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP že prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Agencija je namreč ugotovila, da družbe delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Istrabenzu. Maksimi Holding Igorja Bavčarja in petim družbam iz kroga prvega moža finančne skupine NFD Stane ga Valanta je ATVP uresničevanje glasovalnih pravic prepovedala, dokler ena ali nekatere od njih v imenu in za račun vseh ne objavijo prevzemne ponudbe za Istrabenz. Druga možnost je, da bi odtujili vrednostne papirje in delniške nakupne opcije, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale. Soršak zadeve ne komentira, saj vse stranke v postopku še niso prejele odločb. Prav korak v to smer je storil Bavčar, ki je direktorju KD Group Matjažu Gantarju prodal 17 odstotkov delnic Istrabenza, ki so bile do zdaj v lasti Bavčarjeve Maksime Holdinga. Če bo Bavčarju in povezanim družbam uspelo prodati še okoli osem odstotkov Istrabenza, s čimer se bodo spustili podprevzemno mejo 25 odstotkov, potem bo Bavčar spet imel glasovalne pravice. Prodaja deleža pa sicer nima prav nobenega vpliva na odločitev Soršaka, torej globo do 60 milijonov ostaja. Postopki še niso zaključeni Proti Igorju Bavčarju in drugim vpletenim v domnevno sporen menedžerski odkup Istrabenza naj bi Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP v kratkem vložila ovadbe. Uradno nadzor sicer še traja, poznavalci pa ocenjujejo, da bi lahko ovadbe padle že v nekaj dneh. Neuradno naj bi Bavčarju, tako kot predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu, očitali zlorabo notranjih informacij. ATVP je v poročilu opozorila, da postopek nadzora še ni zaključen , zato podrobnejših informacij o morebitnih ukrepih in ovadbah ne želijo podati. Predstavnica ATVP Laila Lahmadi - Jelenič je danes za 24ur.com pojasnila, da ukrep zamrznitve glasovalnih pravic še vedno velja. Poudarila je še, da se je Istrabenz sicer pritožil na njihovo odločbo o glasovalnih pravicah, vendar sodišče o pritožbi Istrabenza še ni odločalo. Bavčar je večino svojih delnic Istrabenza, ki jih poseduje njegova Maskima Holding, prodal KD Group Matjaža Gantarja. ATVP, ki od nekaterih družb, podpisnic sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa, za usklajeno sodelovanjepri prevzemni ponudbi za Istrabenz zahteva izjave o dejstvih inokoliščinah pomembnih za odločitev postopkov, ki jih vodi, nadaljnjene komentira. Prav tako na agenciji ne želijo ne potrditi ne zanikati,da so njihovi inšpektorji v petek nenapovedano obiskali sedeže družbMaksima Holding in NFD Holding, kar so predstavniki slednje žepotrdili. Na ATVP tudi ne želijo razkriti, na kakšni podlagi sosprožili pregled. Prodaje različnih deležev Predsednikuprave Istrabenza je maja razkril, da je lastnik poslovnega deležadružbe FB Investicije, ki je z 78-odstotnim lastništvom največjilastnik Maksime Holdinga. Slednja je največja posamična lastnicaIstrabenza, v lasti ima 24,95 odstotkov. Solastniki naj bi bili tudidrugi menedžerji v Istrabenzu, vendar naj bi bil njihov delež neznaten.Od leta 2006 je Maksima Holding v 78-odstotni lasti družbe FBInvesticije, ki jo je pred leti ustanovila Faktor banka. Konec leta2006 je družbo FB Investicije prevzela družba Poteza oziroma njenadružba Poteza Netherlands, ki pa je konec lanskega oktobra svoj deležprodala. Kdo je kupil njen delež, ni znano.

Drugi največji slovenski mobilni operater Si.mobil je za vse svoje uporabnike odprl omrežje UMTS. Simobil je zagnal svoje omrežje UMTS. Mobilni operater Si.mobil - Vodafone je za vse uporabnike odprl omrežje UMTS/HSDPA. Za razvoj nadgrajenega omrežja bo Si.mobil - Vodafone v prvih petih letih namenil 50 milijonov evrov, v prvi polovici leta 2007 je bila njihova glavna investicija izgradnja prve faze UMTS omrežja, ki je v celoti nadgrajen s tehnologijo HSDPA in bo omogočal hitrosti prenosa podatkov do 3,6 Mbit/s. Za pokritost 25 odstotkov prebivalstva je Si.mobil - Vodafone zgradil novo omrežje s 97 baznimi postajami UMTS/HSDPA. S 76 dodatnimi GSM/GPRS/EDGE baznimi postajami bodo izboljšali signal na dosedanjih nepokritih predelih. Naredili smo izjemen korak naprej v poslovanju in številkah. V UMTS/HSDPA smo intenzivno vlagali predvsem v prvi polovici letošnjega leta. Ker pa ne smemo zanemariti celotne baze naših uporabnikov po celi Sloveniji, se v tej drugi polovici leta z investicijami osredotočamo predvsem na nadgradnjo obstoječega omrežja ter razširitev zmogljivosti našega omrežja v vseh večjih mestih po Sloveniji, je dejal predsednik uprave Si.mobila Dejan Turk.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil predlog zakona, ki je namenjen pomoči lastnikom hiš in stanovanj ter hipotekarnim podjetjem, ki so v težavah zaradi kreditne stiske Predstavniški dom ameriškega kongresa je včeraj potrdil predlog zakona, ki je namenjen pomoči lastnikom hiš in stanovanj ter hipotekarnim podjetjem, ki so v težavah zaradi kreditne stiske. Predsednik ZDA George Bush je napovedal, da bo zakon podpisal, podoben predlog pa naj bi do konca tedna potrdil tudi senat. Predlog zakona bo 400 tisoč lastnikom stanovanj in hiš omogočilo, da se s svojimi posojilodajalci pogajajo o novih ugodnejših posojilnih pogojih Predlog zakona med drugim dovoljuje Zvezni upravi za stanovanja, da jamči za skupaj 300 milijard dolarjev hipotekarnih posojil, kar bo okrog 400 tisoč lastnikom stanovanj in hiš, ki ne morejo odplačevati visokih obrokov omogočilo, da se s svojimi posojilodajalci pogajajo o novih ugodnejših posojilnih pogojih. Za slednje bo dobiček malce nižji, še vedno pa višji, kot nič, če bi se morali ubadati s povečanimi zalogami zaplenjenih nepremičnin, ki jih ni mogoče prodati. Fannie Mae in Freddie Mac do neomejenega dostopa do zveznih kreditov finančnega ministrstva Predlog zakona prav tako omogoča dvema državnima hipotekarnima podjetjema Fannie Mae in Freddie Mac neomejen dostop do zveznih kreditov finančnega ministrstva, ki bo lahko kupilo neomejeno količino njunih delnic, če ju bo potrebno obvarovati pred propadom. Obe podjetji sta nujni za normalno delovanje trga, saj od hipotekarnih podjetij odkupujeta hipoteke, jih predelata v vrednostne papirje in prodajata naprej. S tem drugim posojilodajalcem ponudita denar za izdajanje novih posojil. Reševanje obeh podjetij bi vlado lahko stalo do 25 milijard dolarjev, vendar pa morda niti ne bo potrebno. Bush je bil najprej proti Bush je bil najprej proti, ker meni, da bo to pomagalo predvsem bankam in hipotekarnim podjetjem, vendar pa je na koncu popustil. V zameno je dobil novo regulativno agencijo, ki bo ostreje nadzirala Freddie Mac in Fannie Mae. Predlog zakona pa predvideva še 15 milijard dolarjev davčnih olajšav. Prvi kupci stanovanj in hiš bodo dobili do 7.500 dolarjev olajšave pri davkih.

Kdo gre v drugi krog, še ni znano Srbska Delta Holding je oddala nezavezujočo ponudbo za 48-odstotni delež v Mercatorju. Zanj naj bi se zanimalo med 10 in 15 ponudnikov. Delta je že novembra lani sporočila, da načrtuje nadaljnjo širitev poslovanja na območju jugovzhodne Evrope, z Mercatorjem pa bi jim uspelo ustvariti družbo s pomembnim tržnim deležem tudi v celotni Evropi. Prva faza ponudb se je sicer iztekla v ponedeljek. Družbe Infond Holding, sicer največja lastnica Pivovarne Laško, ter Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska so 6. decembra objavile poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup skupno 1.820.141 delnic Mercatorja. Infond Holding ima v lasti okoli 25-odstotni delež Mercatorja, preostale družbe iz skupine pa 23,33 odstotka. Postopek prodaje naj bi glede na razpis potekal v treh fazah. V drugi fazi oddaja zavezujočih ponudb V drugi fazi bodo lahko sodelovali le tisti ponudniki, ki bodo posredovali najzanimivejše ponudbe in jih bodo prodajalci ocenili kot primerne. Izbranim ponudnikom bo omogočen skrbni pregled poslovanja Mercatorja, na podlagi tega pa prodajalci pričakujejo prejem zavezujočih ponudb. Rok za oddajo zavezujočih ponudb naj bi bil znan v začetku druge faze. Kot so takrat objavili v pozivu, bo morala zavezujoča ponudba vsebovati število delnic, ki bi bile predmet nakupa, ceno na delnico, načine in rok plačila ter druge pogoje. Kako dolgo bo druga faza trajala, naj bi bilo odvisno od števila izbranih ponudnikov, ki bodo povabljeni za pristop v podatkovne sobe. Tretja faza bi se začela z odpiranjem zavezujočih ponudb, v njej pa naj bi se pogajali za oblikovanje kupo-prodajnih pogodb in določitev končne cene z enim ali več kupci. Delta bo gradila tudi nakupovalni center v Stožicah Družba Delta Holding v lasti enega izmed najbogatejših Srbov Miroslava Miškovića bo sicer v Sloveniji gradila tudi nakupovalni center v prihajajočem šprotnem parku v Stožicah med novo športno dvorano in stadionom. Center naj bi se 30. junija 2010 raztezal na 200.000 kvadratnih metrih z 250 trgovinami v vrednosti 242,5 milijona evrov.

Ljubljana - Banke so v prvih štirih mesecih leta ustvarile 41,5 milijona evrov izgube pred davki, po obdavčitvi pa je izguba dosegla 39,6 milijona evrov. Neto oslabitve in rezervacije so bile v štirimesečju s 185 milijoni evrov za 22,6 odstotka nižje kot v enakem obdobju lani, ko so znašale 238,9 milijona evrov. V lanskem prvem štirimesečju je izguba pred davki dosegla 32,2 milijona evrov, čista izguba pa 51,8 milijona evrov, kažejo danes objavljeni podatki Banke Slovenije. V celotnem lanskem letu so sicer slovenske banke pred davki ustvarile izgubo v višini kar 776,4 milijona evrov, po davkih pa je ta dosegla 754 milijonov evrov. Bruto dohodek bank je bil v prvih štirih mesecih letos s 377,2 milijona evrov za 16,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Od tega so bile čiste obresti z 256 milijoni evrov za 20,8 odstotka nižje kot v prvem štirimesečju 2012, neobrestni prihodki pa so se v medletni primerjavi znižali za 6,6 odstotka na 121,2 milijona evrov. Z 233,7 milijona evrov pa so bili za 5,2 odstotka v obdobju od januarja do aprila nižji tudi operativni stroški bank. Posojilna dejavnost bank je medtem ob zaostrenem finančno-gospodarskem položaju še naprej zelo šibka. Obseg posojil nebančnemu sektorju se je aprila glede na marec zmanjšal za 0,9 odstotka. S 30,14 milijarde evrov je bil medletno manjši za 8,8 odstotka, pri čemer se je obseg posojil gospodarstvu skrčil za 12,5 odstotka, obseg kreditov gospodinjstvom pa za 2,7 odstotka. Po drugi strani so banke z nakupi zakladnih menic za 13,7 odstotka povečale posojanje državi, je razvidno iz poročila Banke Slovenije o poslovanju bank v tekočem letu. Banke se ob tem še naprej odločno razdolžujejo pri domačih in še posebej tujih bankah. Število podjetij z zamudami pri plačilu obveznosti do bank do konca aprila zraslo za 103 na 5796 Trenutne krizne razmere in razdolževanje ter prestrukturiranje bank se odražajo tudi v krčenju bilančne vsote. Ta se je aprila na mesečni ravni zmanjšala za en odstotek. Znašala je 45,66 milijarde evrov, kar je 8,5 odstotka manj kot marca lani. Svet Banke Slovenije je že v torek na podlagi podatkov o poslovanju bank ugotovil, da se je kakovost posojilnega portfelja bank aprila po večmesečnem stagniranju spet nekoliko poslabšala. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami je aprila znašal 15,2 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več kot marca in za 0,8 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. Samo med podjetji je delež slabih terjatev pri 25,2 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več kot marca in 1,2 odstotne točke več kot ob koncu 2012. Skupno število podjetij z zamudami pri plačilu obveznosti do bank se je od lanskega decembra do konca letošnjega aprila povečalo za 103 na 5796, a je to manj kot marca, ko jih je bilo 6093. Podjetij z zamudo pri plačilih obveznosti je zdaj že 23 odstotkov vseh, kar je sicer 0,6 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta, a za 1,1 odstotne točke manj kot konec marca. Več kot 90 dni jih zamuja 16,5 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več kot konec lanskega leta in za 0,3 odstotne točke več kot marca. Podjetja v povprečju zamujajo 523,5 dni, kar je dobrih 10 dni več kot ob koncu 2012.

Delavci Viator & Vektor Logistike, ki so se protestno zbrali pred stavbo novoustanovljenega podjetja Transturist na Trati pri Škofji Loki, so zaključili z akcijo in bodo glede stečajnih postopkov skušali pritisniti na sodišča. Takole so delavci Viator & Vectorja konec avgusta izobesili črno zastavo pred sedežem podjetja. Od 30 do 40 delavcev se je zjutraj zbralo pred stavbo Viator & Vektor Logistike na Trati, kjer je sedež novoustanovljene družbe Transturist, da bi opozorili na svoj položaj in neodgovornost za stečaje podjetij v Sloveniji. Vodstvo jim je obljubilo sestanek z ustanoviteljem Transturista Bojanom Novakom, vendar sestanka ni bilo. Kot je pojasnil član izvršnega odbora sindikata prometa in zvez Boris Jelovčan, so jim petnajst minut pred dogovorjenim sestankom namreč sporočili, da Novaka ne bo. Zbrani delavci s protestno akcijo ne bodo nadaljevali, saj bi bilo po besedah Jelovčana to brezpredmetno. Preko državnega sindikata bodo raje poskusili pritisniti na sodne mline, ki odločajo o stečajnem postopku družbe Viator & Vektor Logistika. Delavci bi namreč radi videli, da postopek ne bi trajal napovedanih 14 dni, temveč čim manj, pri tem pa sicer ne izključujejo morebitno dodatno protestno akcijo na Trati ali v Ljubljani, je še pojasnil Jelovčan. Direktor družbe Transturist Bojan Novak je medtem v sporočilu za medije pojasnil, da je bilo podjetje ustanovljeno z zasebnim kapitalom, direktor družbe Viator & Vektor Logistika Zdenko Pavček pa v njej ni ne vlagatelj, ne družbenik. Namen ustanovitve Transturista naj bi bil rešitev dela zdravega jedra Viator & Vektor Logistike, je še zapisal Novak. Družba Transturist je najela prostore Viatorja & Vektorja Logistike v Škofji Loki in bo najemnino plačevala krovni skupini Viator & Vektor in s tem prispevala k povečanju stečajne mase Viator & Vektor Logistike. V družbi bo zaposlenih okrog 40 ljudi, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami s področij logistike in vzdrževanja vozil lahko nadaljujejo z delom in si s tem tudi rešijo svoj eksistenčni položaj, je še zapisal Novak. Novak osebno razume stisko ostalih zaposlenih v družbi Viator & Vektor Logistika, je zapisal v sporočilu, vendar pa gre v tem primeru za podobno zgodbo kot pri podjetju Novoles Novoles Plus, o katerem danes mediji pišejo s pozitivno konotacijo , je še razložil v sporočilu.

Sodeč po sestavi gospodarske delegacije jih najbolj zanima telekomunikacijska in naftna industrija Delegacija stotih gospodarstvenikov je skupaj s predstavniki francoskega gospodarskega ministra na obisku v Libiji, poroča LeMonde.fr. V delegaciji so med drugim predstavniki podjetij Total , Alstom , Alcatel in France Télécom. Med drugim se bodo sestali z libijskimi ministri za gospdoarstvo, telekomunikacije in nafto. "Dogovarjamo se o podpisu nekaj pogodb za rekonstrukcijo Misrate (uporniško oporišče na zahodu Libije v času arabske pomladi, ki so ga uničile sile umrlega diktatorja Moamerja Gadafija) in spodbujanje naftne industrije. Ob tem je sekretar ministrstva napovedal začetek pogajanj med novimi libijskimi oblastmi in proizvajalcev letal Airbusom o naročilu 11 letal za dve libijski družbi iz leta 2007.

Med osumljenimi klubi sta menda tudi Drava in Iterblock V Nyonu so se predstavniki Evropske nogometne zveze (UEFA) srečali s predstavniki desetih držav, iz katerih naj bi prihajali klubi, ki so osumljeni, da so del stavniške afere. Na sestanku so sprejeli nekaj sklepov, med drugim, da je do pridobitve uradnih dokumentov potrebno vse objavljene informacije v medijih v povezavi z afero šteti kot namigovanja. Po sestanku brez komentarjev V tej fazi preiskave komentiranje vpletenosti posameznikov ali klubov v navedeni primer ni dovoljeno in tega se držita tudi slovenska predstavnika, generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije Dane Jošt in disciplinski sodnik Simon Jeglič. Joštov telefon je zvonil v prazno, kar ni presenetilo Matjaž Krajnika, ki na Nogometni zvezi Slovenije skrbi za stike z javnostjo: "To je preveč občutljiva tema, da bi jo kdor koli od nas lahko komentiral." Medtem ko odgovorni zaradi preiskav molčijo, pa nekateri mediji vendarle poročajo, katere tekme so del preiskave. Tako je časnik Delo objavil, da je sumljivih sedem tekem Drave (po dve proti Luki Kopru, CM Celju in Nafti ter tekma dodatnih kvalifikacij za obstanek proti Aluminiju), v nepravilnosti pa naj bi bila vmešana tudi sodnik in trener. Američani omenjajo Interblock Kot poroča AP, so med osumljenci za nepravilnosti na tekmah evropske lige tudi nogometaši ljubljanskega Interblocka, sumljiv je njihov obračun z Metalurgom. Poleg Ljubljančanov naj bi UEFA med osumljene klube navedla še KF Tirano, KS Vlaznio iz Albanije, Dinaburg iz Latvije in Honved z Madžarske. Osumljeni naj bi bili tudi trije sodniki evropskih tekem, katerih imena pa niso sporočili. Do končne vsebine klobčiča, ki se je začel odvijati prejšnji teden, ko so nemški mediji začeli poročati o stavniški aferi po Evropi, je torej še dolga pot. Najprej bodo morale svoj del naloge opraviti kriminalistične službe oziroma organi pregona, nato bo na vrsto prišlo tožilstvo, šele v končni fazi pa bodo lahko kazni sprejemale nogometne zveze in klubi.

Nevidni delavci sveta opozarjajo na stisko Kdo je komu dolžan - delavec Vegradu ali Vegrad delavcem, se sprašujejo zapuščeni in ogorčeni delavci v samskem domu. Plač niso dobili več kot leto dni, podjetje v stečaju pa od njih terja najemnino. Bo Slovenija postala brezdomska država? Ti samski domovi niso last Vegrada. Delavci so jih sami gradili, v svojem prostem času. 53 let sem tukaj, dobro vem, koliko so delavci prispevali, je na tiskovni konferenci Nevidnih delavcev sveta IWW dejal član skupine samoorganiziranih Vegradovih delavcev. Vegrad je v stečajnem postopku, delavci pa - kot so s plačilnimi izpiski dokazovali - niso že skoraj leto dni prejeli plač. Delavci migranti so ostali brez vsega, podjetje jim dolguje od 4.000 do 15.000 evrov, nekaterim še veliko več, životarijo ob Karitasu in Rdečem križu, je pojasnil predstavnik IWW-ja Matjaž Oven. Kot so sporočili iz zveze Nevidnih delavcev sveta, delavce po vsej verjetnosti čaka le okoli 10-odstotno poplačilo iz stečajne mase. Od tega zneska pa jim bodo vzeli še denar za najemnino. Zato je prejšnji teden 43 vegradovcev v samskem domu v Vili Pregarčevi v Ljubljani začelo najemniško stavko, Vegradovi stečajni upraviteljici Alenki Gril, DZ-ju, vladi, predsedniku države in drugim institucijam so razposlali štiri zahteve. Naj se delavcem in ne največjim lastnikom - NLB-ju, Merkurju, Lafarge cementu, državnemu upravljalskemu podjetju PDP - terjatve izplača prednostno in 100-odstotno. Če se to zgodi, so ti delavci pripravljeni iz tega zneska poplačati tudi samski dom. Država je kriva, država naj doplača A ker za to ni veliko upanja, so se z zahtevami obrnili na državo. Država se je ob vstopu v Evropsko unijo zavezala, da bo spoštovala delovno zakonodajo in pravice, hkrati pa je dogajanje v Vegradu dolgo časa dopuščala. Tudi država je kriva, je odmevalo na tiskovni konferenci. Zato od države, ki je po njihovi oceni zatajila pri zagotavljanju pravne varnosti, zahtevajo ustanovitev posebnega sklada, ki naj poplača morebitno razliko od prejemka iz stečajne mase do polne terjatve. Kot zadnje delavci zahtevajo, da se samski dom, ki so ga sami gradili , ne proda. Če bo treba, se bom ulegel pred dom, je napovedal Fajih Musić.

Številna podjetja odlašajo do zadnjega trenutka Na Ajpesu bodo v petek izvedli prvi obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Prijavljeni znesek je 325 milijonov evrov, trenutno pa obstaja še precejšnja zmeda. Za zdaj je v prvi obvezni večstranski pobot 4.350 dolžnikov prijavilo 92.000 obveznosti, skupen znesek pa je 325 milijonov evrov, so povedali na Agenciji za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Vendar pa prijave sprejemajo še danes pa tudi v petek - rok bi na Ajpesu lahko podaljšali vsaj do konca delovnega dne -, zato bo na končne ocene treba še nekoliko počakati. Na agenciji zatrjujejo, da so kljub kratkemu obdobju za priprave na izvedbo prvega pobota dobro pripravljeni, je zatrdila direktorica Romana Logar. Prijavo v pobot sicer lahko poslovni subjekti opravijo prek spletnega portala ali pa podatke uvozijo v sistem Ajpesa. Odlašajo do zadnjega trenutka Zatika pa se pri tistih poslovnih subjektih, ki so s pripravami predolgo odlašali. Za prijave v pobot namreč potrebujejo digitalno potrdilo, prijavo pa lahko z elektronskim podpisom odda zastopnik podjetja, od njega pooblaščena oseba znotraj podjetja ali računovodski servis. V številnih podjetjih šele potekajo postopki pooblaščanja, je pojasnila Logarjeva, pa tudi računovodski servisi so zasuti z delom. Po besedah direktorice Ajpesa so težave nastale zlasti pri tistih, ki so pričakovali prestavitev roka za pobot, za kar so se močno zavzemali v GZS-ju. Govorijo na pamet Direktorica je ob tem odločno zavrnil očitke, da je obvezen pobot še poslabšal likvidnost podjetij, po njenem mnenju gre za govorjenje na pamet . Zagotovila je, da bodo po izvedbi prvega pobota na Ajpesu opravili podrobne analize, ki bodo pokazale, kakšni so resnični učinki pobota, do takrat pa so vsi očitki neutemeljeni.

Peking - Prodaja vozil blagovne znamke Mercedes-Benz na Kitajskem se je lani okrepila za 77 odstotkov. Na celinski Kitajski in v Hongkongu so prodali 68.500 vozil in tako okrepili položaj najhitreje rastoče luksuzne blagovne znamke v državi, so sporočili iz nemškega avtomobilskega proizvajalca Daimler. Prodaja osebnih vozil Mercedes-Benz na Kitajskem je decembra lani z 9350 prodanimi avtomobili dosegla rekordno mesečno prodajo. K letni rasti je sicer največ pripomogla prodaja avtomobila razreda C, ki ga proizvajajo na Kitajskem, saj so prodali 15.000 teh vozil, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Mercedes-Benz odseva uspeh avtomobilske industrije v lanskem letu, zabeležil pa je tudi najuspešnejše leto doslej, v katerem je Kitajska postala četrti največji trg na svetu za Mercedes-Benz," je izpostavil prvi mož Mercedes-Benza na Kitajskem Klaus Maier. Kitajska je postala gonilni trg avtomobilske industrije. V preteklih dneh je več avtomobilskih proizvajalcev objavilo podatke o rasti prodaje na tem azijskem trgu, med drugim Volkswagen in Ford. Nekateri analitiki ob tem opozarjajo, da bi se kitajski trg v prihodnjih nekaj letih lahko soočil s presežkom osebnih vozil.

Ljubljana - Ker vlada proračunsko konsolidacijo vse od slabšanja položaja javnih financ v letu 2008 prelaga, državi grozi znižanje bonitetne ocene. Tako meni bonitetna hiša Standard&Poor's, ki je obete Slovenije znižala s stabilnih na negativne. Oslabela je odločnost vlade za konsolidacijo javnih financ, pritisk na znižanje bonitete pa se bo še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami, so zapisali analitiki bonitetne hiše. Za zdaj so boniteto Slovenije za dolgoročno in kratkoročno kreditno sposobnost oziroma tveganje sicer ohranili pri AA oziroma A-1+. Morebitnega poslabšanja bonitetne ocene države se lahko bojijo predvsem v bankah, saj bi se jim posledično poslabšali že tako zaostreni pogoji zadolževanja na medbančnih trgih. "Vsaka sprememba bonitetne ocene, kakor tudi obetov države, vpliva na strošek zadolževanja SID banke, saj ima SID banka zaradi svoje pomembne vloge, lastništva države in tudi garancije države enako bonitetno oceno po Moody's kot Republika Slovenija," nam je pojasnil namestnik direktorja zakladništva v banki Matjaž Stritih. Ta pojasnjuje, da sama sprememba obetov ne bo bistveno vplivala na strošek zadolževanja države, veliko pomembnejše bo dejstvo, če bo dejansko prišlo do znižanja bonitetne ocene, kakor tudi makroekonomska slika naše države. Ko gre za zadolževanje bank, pa bi lahko poslabšanje obetov države v manjšem delu posredno vplivalo tudi na njihovo zadolževanje. "Bistveno pomembnejše pa je dejstvo, da ima mednarodna bonitetna hiša Moody's negativno videnje o slovenskem bančnem sistemu oziroma o treh naših največjih bankah," je spomnil na znižanje bonitetnih ocen NLB, NKBM in Abanke. Minister za finance Franc Križanič je ob včerajšnji objavi ocene Standard&Poor's povedal, da so glavna skrb bonitetne hiše strukturne reforme, hkrati pa hvalijo sprejeto pokojninsko reformo. "Tudi sam pričakujem, da bodo socialni partnerji našli dovolj razumevanja, da bomo lahko družba, ki je sposobna varčevati," je dodal. [email protected]

Ljubljana - Cena slovenskega zadolževanja na kapitalskih trgih je dosegla rekordne vrednosti, odkar je Slovenija članica evroobmočja, potem ko so donosi 10-letnih državnih obveznic presegli mejo sedmih odstotkov. Toda krivda ni povsem na strani Slovenije, je prepričan ekonomist pri francoski banki BNP Paribas Michal Dybula, saj je vsaj deloma Slovenija tudi žrtev razmer v sosednji Italiji, ki se nahaja v vrtincu dolžniške in politične krize. Vrednost slovenskih 10-letnih obveznic pada že četrti dan, razlika v donosih med slovenskimi in podobnimi nemškimi obveznicami pa je dosegla prav tako rekordnih 511 bazičnih točk, potem ko je še teden dni nazaj razlika znašala le 396 točk. Vrednost zavarovanja kreditnega tveganja (CDS) z zapadlostjo petih let pa je v zadnjih treh mesecih zrasla za 78 odstotkov na 325 bazičnih točk, sodeč po podatkih analitske hiše Markit.Grški (in italijanski scenarij) se še ne obeta Po Dybulovem mnenju sicer na skokovito rast donosov poleg bližine Italije vpliva tudi močna prisotnost italijanskih bank v državi, seveda pa tudi negotove fiskalne razmere. "Toda težave so bistveno lažje za obvladovanje kot v Italiji ali nekaterih drugih perifernih državah, kot so Grčija, Portugalska ali Irska, saj je slovenska raven zadolženosti znatno nižja," še pojasnjuje Dybula. Kljub temu pa mora Slovenija nujno znižati proračunske izdatke in izvesti nujno potrebne strukturne reforme, sicer ji grozi povečano tveganje nove recesije, pri čemer so posebej zaskrbljujoči podatki o močnem padcu zunanjega povpraševanja, investicij in gradbene dejavnosti."Slovenija ne rabi bailouta" Evropska komisija je sicer včeraj Sloveniji za letos napovedala 1,1-odstotno gospodarsko rast, v letih 2012 in 2013 pa naj bi ta znašala en odstotek oziroma 1,5 odstotka. Povečala naj bi se tudi javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Kljub temu pa so pri komisiji danes izpostavili, da glede Slovenije niso zaskrbljeni, saj naj bi se bila država "sposobna spopasti z naraščajočimi stroški zadolževanja brez zaprositve za mednarodno finančno pomoč." Od septembra dalje so sicer vse tri najpomembnejše bonitetne agencije Sloveniji znižale oceno, zlasti zaradi zaostrovanja razmer v bančnem sistemu in nezadostnih proračunskih reform. Standard&Poors in Fitch tako Sloveniji podeljujeta oceno AA-, Moody's pa oceno Aa3.

Britanska banka HSBC bo ZDA plačala 1,48 milijarde evrov odškodnine. Banka je omogočila finančne prenose iz držav, kot so Mehika, Iran in Savdska Arabija. Stranke, povezane z mednarodnim kriminalom, med drugim terorizmom in tihotapljenjem mamil, so tako prale denar. Ameriške oblasti so banko HSBC obtožile, da je omogočila neprimerne finančne prenose iz držav, kot so Mehika, Iran, Severna Koreja in Savdska Arabija. Strankam, povezanim z mednarodnim kriminalom, med drugim terorizmom in tihotapljenjem mamil, je tako omogočila pranje denarja. Potem ko je bilo pred kratkim ugotovljeno, da je britanski bančni velikan HSBC v letih 2007 in 2008 strankam iz Mehike, Irana in Savdske Arabije omogočil pranje denarja v ZDA, je britanska banka zdaj privolila v poravnavo. ZDA bo plačala 1,92 milijarde dolarjev 1,48 milijarde evrov, kar je za tovrstne napake rekordno visoka odškodnina. Preiskava je v okviru ameriškega notranjega ministrstva potekala pet let. Vpleteni so nato dosegli dogovor, da se lahko HSBC, če izpolni pogoje, kot je plačilo kazni, izogne kazenskemu pregonu. V omenjeni banki so pojasnili, da kmalu pričakujejo dogovor tudi z britanskimi oblastmi. Sprejemamo odgovornost za pretekle napake, je danes poudaril izvršni direktor banke Stuart Gulliver. Pojasnili smo že, da nam je zelo žal zanje, in to zdaj ponavljamo. HSBC je od danes popolnoma drugačna organizacija, je dodal. Stalni senatni pododbor za preiskave v ZDA je poleti ugotovil, da je bil nadzor HSBC močno pomanjkljiv. Predstavniki banke so na kongresnih zaslišanjih te napake priznali.

Zdravila na recept. Analiza predpisovanja receptov razkrila tudi zasvojence in kriminalce. Družinski zdravnik na leto povprečno napiše 9.572 receptov v vrednosti dobrih 245 tisoč evrov, kaže analiza Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zdravniki pa lahko v bazi podatkov že nekaj časa preverjajo tudi, ali predpišejo več ali manj receptov kot kolegi, pa kje so po predpisovanju antibiotikov, pomirjeval in zdravil za želodčne težave ter koliko njihovih pacientov ima več kot deset in koliko več kot 15 zdravil hkrati. Dokončanje mesec prej Zdravniki so povprečnemu bolnemu leta 2009 predpisali že za 23 odstotkov zdravil več kot leta 2004. (Foto: Žurnal24) Juri Fürst z ZZZS zanika, da je cilj nove baze podatkov, da bi ugotavljali ekstreme in tako iskali “najbolj potratne zdravnike”, saj naj bi informacijski sistem zavodu že prej omogočal spremljanje najrazličnejših kazalnikov. “Seveda pa si želimo, da bi se predpisalo manj receptov in da bi se strošek predpisanih receptov na osebo zmanjševal,” priznava. Zdravniki ne gledajo na kartico Ugotovitve. ZZZS ugotavlja, da zdravniki, ko predpisujejo zdravila, ne izkoristijo možnosti vpogleda v zapis na zdravstveni kartici, katera zdravila vse že ima pacient. Tako je več kot dva tisoč ljudem predpisanih več kot 15 zdravil. So pa ugotovili, da se določenim pacientom predpiše zelo veliko receptov. Rekorder je zavarovanec, ki je od zdravnikov dobil kar 331 receptov, na drugem mestu je oseba z 259 in na tretjem oseba z 237 recepti na leto. “Take primere smo seveda raziskali,” pravi. Podali kazensko ovadbo Kot pojasnjuje, ti ljudje vseh teh receptov običajno ne dobijo pri enem, ampak pri več zdravnikih, ki pogosto ne preverijo, kaj je pacientu že predpisal kateri drug zdravnik. Med rekorderji po receptih so sicer odkrili tudi zlorabe, to je zasvojence z zdravili in že skoraj kriminalce, ki naredijo vse, “tudi izsiljujejo, grozijo in jokajo, če je treba, samo da od zdravnika dobijo zdravila”. Tako je zavod pred kratkim podal kazensko ovadbo zoper enega od zavarovancev. Neuradno naj bi bil iz Ljubljane. Na vprašanje, zakaj takih pacientov ne prijavijo zdravniki sami, Fürst odgovarja, da zdravnike v prvi vrsti zavezuje zdravniška molčečnost. Vse več zdravil Poleg tega je analiza pokazala, da se število ljudi, ki prejemajo zdravila, v zadnjih letih ni bistveno povečalo (zraslo je le za tri odstotke). Se je pa povečala količina predpisanih zdravil, v petih letih je zrasla za kar 23 odstotkov. Samo število ljudi, ki hkrati jemljejo več kot deset zdravil, je od leta 2004 do 2009 s 13 tisoč poskočilo na več kot 23 tisoč.

Ljubljana - "Prisotna je lažna ocena, da je gospodarske recesije konec," opozarja generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Obseg gospodarske aktivnosti je glede na lansko leto nižji za četrtino, v številnih dejavnostih je upad še večji, obvladovanje stroškov v podjetjih je na maksimumu, novih naročil ni. Gospodarstvo in vlada nimata različnega mnenja glede stanja gospodarstva, niti glede potrebnih ukrepov, a ko gre za implementacijo teh, vlada odpove. "Tudi ko ukrepi ne prijemajo, kot na primer jamstvena shema, se vlada ne odzove in to ji zamerimo," pravi Hribar Milič. "Javna poraba se ne znižuje, bolj ko govorimo o razvojnem proračunu, manj ga vidimo, politika trga dela se ne spreminja, internacionalizacija gospodarstva niso le gospodarske delegacije, ki tega ali onega predsednika spremljajo ob njegovem obisku v tujini," je nanizal generalni direktor GZS. Položaj je zaskrbljujoč. Podjetje, ki nima naročil, ustavi proizvodnjo, kar se kaže v znatnem upadu rabe električne energije in ta je v predelovalnih dejavnostih še vedno za 24 odstotkov nižja. Ko se oziramo po okrevanju nemškega ali francoskega gospodarstva, se je treba zavedati, da slovenska podjetja ne sodelujejo z nemškim gospodarstvom, ampak z nemško industrijo in ta je "še daleč od tega, da bi govorili o odboju". Tudi če tuji trgi, pomembni za slovensko gospodarstvo, beležijo okrevanje, bodo še vedno beležili 10-odstotni padec. Struktura slovenskega gospodarstva ostaja neugodna. Več kot 133.000 ljudi ali 26 odstotkov zaposlenih dela v podjetjih, katerih dodana vrednost je nižja od 20.000 evrov. Le 24 odstotkov zaposlenih oziroma nekaj več kot 120.000 ljudi ustvarja dodano vrednost nad 40.000 evri. Proračun je še vedno premalo razvojno naravnan, poudarja Hribar Milič, ki je hkrati prepričan, da za dve milijardi evrov visok javnofinančni primanjkljaj ni podlage, saj je bilo premalo narejenega pri javni porabi, predvsem pri stroških za plače javnih uslužbencev, ki predstavljajo 40 odstotkov vseh stroškov. [email protected]

Gre za doslej najvišje uradnike državnih podjetij, ki odgovarjajo za nečednosti, ki so vodile v zadnjo finančno krizo in recesijo Zvezna komisija za borzo in vrednostne papirje (SEC) je danes v New Yorku vložila tožbo proti šestim nekdanjim direktorjem dveh državnih hipotekarnih bank Fannie Mae in Freddie Mac zaradi prevar in zavajanja vlagateljev glede obsega izpostavljenosti tveganim naložbam v drugorazredne hipoteke. Foto: Dreamstime Pred sodišče morata nekdanji glavni izvršni direktor Fannie Mae v letih 2005 do 2008 Daniel Mudd in nekdanji glavni izvršni direktor Freddie Mac od leta 2003 do 2008 Richard Syron. Obtožena sta še nekdanja direktorica za oceno tveganj pri Fannie Mae Enrico Dallavecchia in nekdanji izvršni podpredsednik za enodružinske hipoteke pri istem podjetju Thomas Lund. Laži so pričele že dve leti pred pokom balona To velja tudi za nekdanjo izvršno podpredsednico ter glavno poslovno direktorico pri Freddie Macu Patricio Cook ter nekdanjega izvršnega direktorja za enodružinske hipoteke pri istem podjetju Donalda Biseniusa. Gre za doslej najvišje uradnike državnih podjetij, ki odgovarjajo za nečednosti, ki so vodile v zadnjo finančno krizo in recesijo. Direktor oddelka za pregone pri SEC Robert Khuzami je ob najavi tožbe sporočil, da so omenjeni direktorji zagotavljali, da je njihova izpostavljenost drugorazrednim hipotekam bistveno manjša, kot je dejansko bila, in so se tega tudi zavedali. To naj bi počeli v času od decembra 2006 do avgusta 2008, ko je nepremičninsko-finančni balon dokončno razneslo.

Novak Obljubljam, da bom izpolnil vse obveznosti Družba Transturist ni obvodno podjetje družbe Viator & Vektor, saj ne bo vstopalo v njegove posle, trdi direktor Viator & Vektor Logistike Bojan Novak. Podjetje pa predstavlja temelj za nov začetek v primeru, da Viator & Vektor kljub vsem prizadevanjem ne bo uspel obstati, je v pismu zapisal Bojan Novak. Družba Hoskyn Child je z zainteresiranim partnerjem začela skrbni pregled poslovanja Viator & Vektorja in nadaljuje pogovore s konzorcijem bank, je za POP TV povedal direktor družbe Jonathan Wooller. Več naj bi bilo znanega v desetih dneh. Angleška družba Hoskyn Child je prejšnji petek na svoji spletni strani objavila, da se je s skupino Viator & Vektor dogovorila, da ji bo pomagala pri strategiji in načrtovanju za prihodnost. Wooler je zapisal, da gre za zelo pomembno pogodbo za Hoskyn Child in da se veseli sodelovanja z vodstvom Viator & Vektorja v prihodnjem letu. Predsednik upravnega odbora družbe Skupina Viator & Vektor Zdenko Pavček je prejšnji teden dejal, da ima strateškega partnerja, ki je pripravljen vstopiti v Viator & Vektor. Za koga gre, ni želel izdati. Novak Obljubljam, da bom izpolnil obveznosti Družbo sem ustanovil z namenom, da v situaciji, ko je Viator & Vektor Logistika razglasila insolventnost in morala ustaviti svoje poslovne operacije, skušam ustvariti predpogoje za nadaljevanje prevozniške in logistične dejavnosti v Škofji Loki, je še pojasnil Novak, pišejo Finance. In dodal Kot Ločan, ki se celotno svojo delovno dobo ukvarja izključno s prevozništvom, se k temu čutim zavezan, poklican in ne nazadnje tudi usposobljen. Novak sicer obljublja, da bo kot direktor Logistike v celoti in do konca izpolnil svoje poklicne obveznosti ter lastnikom v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju predložil poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, skupaj z opisom finančnega položaja družbe, analizo vzrokov za insolventnost in mnenjem o obstoju vsaj 50-odstotne verjetnosti, da bi bilo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi Viator & Vektor Logistika znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Pripraviti se moramo na vse različice Dokler bom verjel v še zadnji kanček možnosti za obstoj Viator & Vektor Logistike, bom temu, kot vseskozi doslej, posvečal ves svoj čas, trud, znanje, pa tudi zdravje. A izkušnje našega poslovnega okolja nas učijo, da je usoda podjetij prevečkrat odvisna od negospodarskih okoliščin in vplivov, zato se moramo gospodarstveniki pripraviti na vse možne različice, pravi Novak. Transturist tako predstavlja temelj za nov začetek v primeru, da Viator & Vektor ne bo uspel obstati. Pri tem pa bo Transturist po svojih najboljših močeh prednostno zaposloval bivše delavce družbe Alpetour ter Viator & Vektor Logistike, je obljubil. Okrožno sodišče v Kranju je prejšnjo sredo v register vpisalo družbo Transturist, družba za prevoz, špedicijo in vzdrževanje. Ustanovni kapital je 7.500 evrov, edini ustanovitelj in direktor pa je Novak.

Smrtonosna bakterija E.coli: "Živila spornih španskih pridelovalcev k nam niso bila distribuirana," je ugotovila inšpekcija. Kot smo že včeraj obvestili javnost, so rezultati epidemioloških kot tudi laboratorijskih preiskav pokazali, da so vzrok zastrupitev kumare, kontaminirane z enterhemoragično bakterijo Escherichio coli. Inšpektorat RS za hrano "Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano RS po prejemu informacije o vrsti živila, ki je povzročila številne zastrupitve in smrtne žrtve v Nemčiji, nadaljuje z aktivnostmi uradnega nadzora tudi danes", so sporočili iz inšpektorata. "Slovenija ni prejela nobenih novih informacij o distribuciji kakršnekoli sporne zelenjave v Slovenijo," pravijo na inšpektoratu. Dodajajo, da preventivno vseeno izvajajo inšpekcijske preglede ter vzorčenje zelenjave. "Predmet nadzora so bile tako trgovske verige, danes pa predvsem tržnice v vseh večjih mestih," pravijo na inšpektoratu. Ob inšpekcijskih pregledih včeraj in danes je bilo ugotovljeno, da živila spornih španskih pridelovalcev k nam niso bila distribuirana, so sporočili. Več hrane španskega izvora v trgovskih verigah "Ob pregledih je bilo ugotovljeno, da se na slovenskih tržnicah večinoma prodaja zelenjava, katere poreklo sta Slovenija ter Italija. Le na nekaj tržnicah so inšpektorji našli zelenjavo španskega porekla (paradižnik). Poreklo ostale zelenjave, ki se je pri nas tržilo na tržnicah, pa je še Turčija, Makedonija, Madžarska, redko Nizozemska (por, zelena, paradižnik)," so še zapisali v sporočilu za javnost. Ob pregledih je bilo včeraj in danes odvzetih tudi 20 uradnih vzorcev zelenjave. Vzorce so vzeli na kumarah, paradižniku, papriki in bučkah. Poreklo desetih vzorcev je Španija, ostali vzorci zgolj kumar pa izvirajo iz Slovenije, Italije, Madžarske, Makedonije in Avstrije. "Skupno število odvzetih vzorcev spornega živila - kumar- je 13," so sporočili iz inšpektorata. Rezultate prvih analiz pričakujejo predvidoma konec naslednjega tedna. Pet žrtev v Evropi Bakterija je v Evropi skupno zahtevala že pet smrtnih žrtev, vse več pa je tudi okuženih. Zdaj jih je že več kot 600, 140 od njih pa jih ima sindrom, ki lahko pripelje do odpovedi ledvic, piše nemški Bild. Več zelenjave španskega porekla, ki ne izvira od spornih pridelovalcev, se nahaja v trgovskih verigah, so še ugotovili. Pri tem so se nekateri trije trgovci sami odločili za preventivno vzorčenje te zelenjave, nekaj pa je tudi začasno ustavilo dobavo kumar iz Španije.

Inovatorjem bodo na pomoč priskočili strokovnjaki novozgrajenega ljubljanskega tehnološkega parka.

Pliberk - Potem ko so avstrijske železnice lansko jesen enostransko prekinile mednarodni tovorni železniški promet na progi med Prevaljami in avstrijskim Pliberkom, je bila proga novembra lani ponovno vzpostavljena. A le začasno oziroma do 10. decembra letos. Koroško gospodarstvo temu ni naklonjeno, prav tako ne župani. Avstrijske železnice (Rail Cargo Austria - RCA) so konec septembra lani zaradi ekonomskih razlogov enostransko zaprle 12-kilometrsko progo za tovorni promet Prevalje - Pliberk. Temu so najprej nasprotovali v Sindikatu železniškega prometa Slovenije, še ostrejši je bil odziv koroških županov, ki so izpostavljali nujnost ohranitve prometnice proti Evropi in od vlade zahtevali ukrepanje. Za ohranitev se je zavzel tudi minister za promet Patrick Vlačič, ki pa je opozoril, da morata obe podjetji, slovenske in avstrijske železnice, pri tem najti svoj poslovni interes in seveda tovor, ki bi se na progi še naprej prevažal. Mednarodni tovorni promet preko mejnega prehoda Prevalje - Pliberk je bil nato po posredovanju Slovenskih železnic ponovno vzpostavljen 5. novembra lani. Slovenske železnice so predstavnikom avstrijskega prevoznika RCA izrazile nestrinjanje z enostransko ukinitvijo mednarodnega tovornega prometa čez ta mejni prehod, so STA pojasnili na Slovenskih železnicah. Pogodbo odpovedali novembra lani Mednarodni tovorni promet čez ta mejni prehod namreč poteka v skladu s kooperacijsko pogodbo o predaji in prevzemu pošiljk v mednarodnem prometu med Slovenijo in Avstrijo, ki tako najprej ni bila ustrezno odpovedana. So pa nato avstrijske železnice pogodbo skladno z njenimi določili odpovedale takoj novembra lani. Odpovedni rok poteče konec letošnjega leta, tako da od 10. decembra 2011, ko začne veljati novi vozni red, mednarodni tovorni promet čez ta mejni prehod ne bo več mogoč, pojasnjujejo v Slovenskih železnicah. Poleg koroških županov se za ohranitev proge zavzemajo tudi v koroškem gospodarstvu. Ohranitev proge je nujna za obstoj in razvoj lesne industrije in celotnega koroškega gospodarstva, menijo v Lesni Tovarni ivernih plošč (TIP) Otiški Vrh. Kot so pojasnili za STA, so progo v preteklosti že uporabljali tako za izvoz ivernih plošč kot tudi za uvoz oblega lesa in lepila iz tujine. Ukinitev proge bi tako negativno vplivala na logistične rešitve v okviru poslovanja Lesne TIP. Menijo, da je progo potrebno ohraniti in posodobiti tako, da bo možen prevoz tovora z večjimi osnimi obremenitvami. Hkrati poudarjajo tudi ekološki vidik ohranitve tovornega železniškega prometa. Ukinitev ovira za Metal Ravne Ukinitev proge predstavlja tudi oviro za nadaljnji razvoj podjetja Metal Ravne, pravi glavni direktor Metala Andrej Gradišnik. Metal Ravne, ki je del skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, je namreč globalno podjetje, ki veliko surovin kupi v Evropi in v Evropo izvozi več kot polovico vse proizvodnje. Kot je Gradišnik pojasnil za STA, bi v primeru ukinitve ves Metalov promet iz EU in v EU potekal po cestah ali po logistično dražji poti prek Maribora. Daljši transport ni ugoden s stroškovnega vidika, prav tako cestni transport pomeni večjo ekološko obremenitev okolja. Zato si v Metalu Ravne želijo, da bi proga Prevalje - Pliberk delovala tudi v prihodnje.

Ljubljana - Telekom Slovenije in Elektro Ljubljana sta se s podpisom pisma o nameri zavezala k sodelovanju pri skupnem razvoju storitev na področju učinkovite rabe električne energije, ki bodo povezale rešitve in storitve obeh družb. Kot so danes sporočili iz podjetij, imata skupen gospodarski interes na področju razvoja storitev učinkovite rabe električne energije in nudenja teh storitev uporabnikom obeh podjetij. Cilj skupnega sodelovanja je omogočiti obogatitev obstoječe ponudbe obeh partnerjev z novimi storitvami na okoljskem in energetskem področju s poudarkom na učinkovitejši rabi električne energije. S tem bodo posredno pomagali pri zniževanju izpusta toplogrednih plinov in izboljšanju kakovosti življenja, še pravijo v Telekomu in Elektru Ljubljana.

Predsednik vlade Janez Janša je na današnji novinarski konferenci povedal, da je vlada sprejela nekaj ukrepov za razbremenitev gospodarstva, kar bo pokrila z letošnjim proračunskim presežkom Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o davku na dohodek pravnih oseb, s katero znižuje davčne stopnje, povečuje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znova uvaja splošno investicijsko olajšavo. S tem bodo po besedah premierja Janeza Janše podjetja dobila nekaj kisika za reševanje pred svetovno finančno krizo. Tako bo podjetjem na voljo dodatnih 20 odstotkov olajšave na vlaganja v raziskave in razvoj, podjetjem v manj razvitih delih države pa še dodatnih 20 odstotkov. Kot je predsednik vlade Janez Janša povedal na tiskovni konferenci, bo nižji tudi davek na dohodek pravnih oseb in sicer iz 22 na 20 odstotkov. Podjetja bodo dobila tudi 30-odstotno olajšavo na vlaganja v opremo. Janša: 2010 bi lahko bilo leto znatne gospodarske rasti Če bodo predlagani ukrepi sprejeti, pravi Janša, se Slovenija še lahko izgone recesiji. Napoveduje, da bo leto 2009 kritično leto, leto 2010 pa bi bilo lahko leto znatne gospodarske rasti. Zaradi teh ukrepov bo seveda prizadet državni proračun, za koliko, pa Janša ni želel razkriti. Bo pa pokrit z letošnjim presežkom proračuna, ki znaša 240 milijonov evrov.

Predstavljamo lestvico držav, katerih podjetja v oktobru, novembru in decembru predvidevajo največje povečanje delovnih mest Ameriška agencija za zaposlovanje Manpower je sestavila lestvico držav, ki bodo glede na rezultate ankete največ zaposlovale v zadnjem letošnjem četrtletju. Na vrhu so se znašle kar tri azijske države. V anketo je bilo vključenih 62 tisoč podjetij iz 36 držav sveta, ki so odgovarjala na vprašanje, kakšno spremembo glede števila zaposlenih predvidevajo v načrtu do konca leta, torej ali bodo zaposlovali ali odpuščali. Oceno prihodnjega zaposlovanja je agencija dobila kot razliko med odstotkom podjetij v državi, ki v zadnjih treh mesecih leta predvidevajo povečanje zaposlenih, in odstotkom podjetij, ki načrtujejo odpuščanja. Slovenska podjetja v anketo niso bila vključena. Države, ki ob koncu leta obljubljajo največje število novih delovnih mest, si lahko ogledate v galeriji. Jutri pa bomo objavili lestvico tistih držav, ki za zaposlovanje ob koncu leta ne bodo najbolj prijazne.

Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) bo prihodnji teden sklical izredno sejo glavnega odbora Predsednik Sviz Branimir Štrukelj je napovedano znižanje plač javnim uslužbencem za 15 odstotkov, ki ga za uravnoteženje javnih financ predvideva vlada, označil za nesprejemljivo. Kot je dejal, bodo v Sviz v začetku prihodnjega tedna sklicali izredno sejo glavnega odbora in dorekli nadaljnje korake. Z varčevalnimi ukrepi vlade, meni Branimir Štrukelj, bi morali začeti na strani najbogatejšega sloja prebivalstva in pri sivi ekonomiji. Predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) vztraja pri izhodiščih, ki so jih imeli že pri Pahorjevi vladi, in sicer da so se sicer pripravljeni odrekati nekaterim pravicam, kot so jubilejne nagrade in nadomestila, na znižanje plač ali odpuščanja delavcev pa nikakor ne bodo pristali. Vse je bolj podobno ultimatu "Predsednik vlade je rekel, da bi se morali izpogajati do 5. aprila, do takrat nas loči dobrih 10 dni. Tako opevani socialni dialog to vsekakor ni, vse je bolj podobno ultimatu in na nek način izzivanju splošnega socialnega konflikta," ocenjuje Štrukelj. Vlada želi z različnimi varčevalnimi in prilagoditvenimi ukrepi letos privarčevati dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov evrov. S prilagoditvami delovanja javnega sektorja želi vlada letos privarčevali dobra 402 milijona evrov, prihodnje leto pa 408 milijonov evrov. Med ključne predlagane ukrepe spada tudi znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov do konca leta z možnostjo hitrejše odprave plačnih nesorazmerij. Vlada bi omejila tudi letni dopust Med ukrepi z velikim finančnim učinkom vlada navaja še zmanjšanje deleža kritja zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, neizplačilo regresa javnim uslužbencem letos in nižanje dnevnic ter nadomestil za prevoz na delo. Vlada predvideva še omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, omejitev letnega dopusta na največ 32 dni in spremembe nekaterih normativov v predšolskih ustanovah.

Kosova komisija je vrhovno državno tožilstvo zaradi neukrepanja glede nadzorovanja družine Strojan januarja letos osumila korupcije. Nadzorovanje naj bi namreč kršilo človekove pravice. Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je januarja letos državno tožilstvo opozoril, da je šlo pri nadzorovanju razseljene družine Strojan, ki je takrat prebivala v Postojni, za kršenje človekovih pravic. Tožilstvo ob Hanžkovemu opozorilu ni ukrepalo, saj je presodilo, da ne obstaja sum, da bi policija nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe ali kako drugače kršila človekove pravice. Hanžek je zato sprožil postopek pred komisijo za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da delovanje policije ni bilo zakonito in za mnenje povprašala še strokovnjake s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. drago kos Stroka je po besedah Kosa pritrdila komisiji. © BOBO Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je danes povedal, da je stroka presodila, da je bilo ravnanje policije nezakonito, ravnanje državnega tožilstva pa sporno. Tožilstvo bi po njihovem mnenju prijavo varuha človekovih pravic moralo obravnavati kot kazensko ovadbo, namesto da je v pičlih sedmih dneh izdalo le deklarativno mnenje. Po Kosovih besedah se strokovno mnenje sklicuje na zakon o kazenskem postopku, ki pravi, da bi moralo tožilstvo reagirati tudi, če do njega pride glas o kaznivem dejanju, pa naj bo to pisno, ustno ali telefonsko obvestilo. Zaradi zahtevnosti okoliščin in splošne občutljivosti primera, v katerega sta bili vpleteni država in deprivilegirana skupina ljudi, bi moralo po mnenju pravne stroke vrhovno državno tožilstvo tako obvestilo varuha kot ovadbo obravnavati in temeljito analizirati vsa dejanska in pravna vprašanja. Kos je danes pojasnil, da je tožilstvo s takim ravnanjem omogočilo korist posameznikom v policiji, ki so se tako izognili presojanju korektnosti svojega ravnanja, kar je po mnenju komisije oblika premoženjske koristi. "Komisija preverja, ali je bilo kršeno dolžno ravnanje uradnih oseb in ali je bila s tem komu omogočena korist, ki je lahko premoženjska ali nepremoženjska, " so zapisali v obrazložitvi. Policija: Ravnali smo v skladu z zakonom Na to so se že odzvali na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so zatrdili, da je policija v navedenem primeru ravnala skladno z zakonom o policiji in drugimi predpisi ter v vseh primerih naredila vse za zagotovitev varnosti življenja ljudi, njihove osebne varnosti in premoženja. Obenem so poudarili, da policisti v nobenem primeru niso izvajali tajnega opazovanja niti niso ovirali delovanja varuha človekovih pravic.

Skupina nepovezanih poslancev poziva Janšo, naj preneha s politično-medijsko korupcijo in z neupravičenim trošenjem davkoplačevalskega denarja. Pri tem izpostavljajo novonastali Slovenski tednik iz Maribora, ki ga prek oglaševanja financirajo državna podjetja, kar ocenjujejo kot ustvarjanje pogojev za politično zlorabo. Po besedah nepovezanih poslancev, članov društva Slovenska lipa, podjetja, ki so v stoodstotni oziroma večinski lasti države in v katerih vodstvena mesta zasedajo ljudje blizu največji vladni stranki, s plačevanjem oglasov omogočajo financiranje brezplačnega tednika. Vsebina tednika pa je po mnenju teh poslancev namenjena "najnižji obliki politične diskvalifikacije". V poslanski skupini nepovezanih poslancev izpostavljajo tudi informacije, da so omenjena podjetja politično dolžna najemati oglaševalski prostor v omenjenem tedniku. Odgovor od predsednika vlade nepovezani poslanci pričakujejo v desetih dneh, v nasprotnem primeru bodo "sum politično-gospodarsko-medijske korupcije" predali Komisiji za preprečevanje korupcije.

Novogoriški župan Matej Arčon je pozval prvega nadzornika Hita Gorazda Podbevška k odstopu, saj naj bi obstajal sum, da bi za zasebne interese in koristi lahko zlorabil notranje informacije zaupne narave o Hitu. Novogoriški župan bo, če Podbevšek ne bo sam odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta Hita, sam predlagal njegovo razrešitev. O tem je Arčon obvestil tudi Komisijo za preprečevanje korupcije. Žena Gorazda Podbevška Romana Podbevšek je bila namreč do 1. junija direktorica ljubljanske družbe Alea Iacta, ki je konkurenčna novogoriškemu Hitu za gradnjo zabaviščnega centra na lokaciji mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba. Obstaja utemeljen sum, da bi za zasebne interese in koristi lahko zlorabili notranje informacije zaupne narave o delu in poslovanju družbe Hit. Menim, da bi na to okoliščino morali sami opozoriti organ, ki vas je predlagal oziroma imenoval, je Podbevšku v pozivu k odstopu zapisal novogoriški župan Matej Arčon. Kot je danes v Novi Gorici pojasnil Arčon, gre za neposreden konflikt interesov. Po njegovem mnenju je Podbevškova verodostojnost pod velikim vprašajem , čeprav je v družbi Alea Iacta medtem prišlo do zamenjave zakonitega zastopnika. Komisija za preprečevanje korupcije je danes prejela dopis novogoriškega župana, je potrdila pooblaščenka za odnose z javnostmi komisije Polona Osrajnik. Šele po preverjanju prvotne ocene navedb bo komisija sprejela odločitev, ali bo zadevo sprejela v obravnavo ali ne. Alea Iacta pridobila občinsko soglasje za igralniško dejavnost Družba Alea Iacta, katere zakonita zastopnica je bila Romana Podbevšek do 1. junija, je na občini Šempeter - Vrtojba predstavila projekt za gradnjo nakupovalno-zabaviščnega centra na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. V sklopu tega kompleksa naj bi bila tudi manjši hotel in igralni salon. Občinski svetniki so na seji prejšnji teden sklenili, da Alea Iacta na tej lokaciji po pridobitvi državne koncesije lahko izvaja igralniško dejavnost. Foto POP TV V neposredni bližini ima nepremičnine tudi novogoriški Hit, ki pripravlja projekt za gradnjo večjega zabaviščno-igralniškega projekta v bližnji prihodnosti. Vodilni v Hitu so zato opozorili, da je soglasje ljubljanski družbi, ki je neposredni konkurent Hitu na omenjeni lokaciji, čudno, saj je šempetrsko-vrtojbenska občina solastnica novogoriške igralniške družbe. Kaj pravi Podbevšek? Predsednik Hitovega nadzornega sveta je pojasnil, da je njegova žena Romana Podbevšek opravljala funkcije zastopnika družb v poslovnem sistemu Sergeja Racmana v mirovanju, kar je del nalog kot vodje pravne službe v sistemu. Namigovanja v pismu in medijih, da naj bi jaz razkrival zaupne podatke glede Hitovega projekta v Vrtojbi družbi Alea Iacta, pa so ne le neprimerne in neresnične, ampak tudi nesmiselne. Takšnih načrtov namreč še danes ne poznam, je še zatrdil Podbevšek. Pri delu v nadzornem svetu Hita zaupnih podatkov nikoli nisem razkrival nikomur. Vselej pa sem ravnal tudi pošteno in skrbno, kar pa žal očitno ni po volji določenih ljudi znotraj in zunaj družbe. O tem ali lahko po pismu Arčona še učinkovito opravljam funkcijo v družbi, bom razmislil v prihodnjih dneh, je še zapisal Podbevšek.

Črno odlagališče. Zaradi izjemne količine je za ekologe prevelik zalogaj. Divje odlagališče odpadkov v gozdu med Bičem in Malim Gabrom je po besedah Jožeta Povšiča iz Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto največje v vsej jugovzhodni Sloveniji. "Nisem še videl takšne katastrofe, kot je tukaj, v tej značilni kraški vrtači," je dejal. Strupi v podtalnico 100 komunalnih tovornjakov bi potrebovali za odvoz, če bi želeli počistiti vrtačo, v kateri je 500 kubičnih metrov odpadkov. Po njegovih ugotovitvah gre za 500 kubičnih metrov odpadkov, med katerimi so avtomobilske školjke, gume, hladilniki, plastična embalaža bal iz kmetijstva in razna embalaža nevarnih pesticidov, fungicidov, celo prepovedanega herbicida atrazin. "Največji problem je, da se kemikalije iz teh avtomobilov in sodov izpirajo v podtalnico, poleg tega pa se je ob dveh nedavnih zažigih v zrak sprostilo ogromno rakotvornih plinov," ugotavlja Povšič. Po besedah Alojza Zajca iz bližnje Pristavice so v to vrtačo odpadke vozili že vse od 70. let prejšnjega stoletja, ko so še razmišljali, da bi tu uredili uradno krajevno odlagališče odpadkov. "Vrtačo smo ogradili, da vanjo ne bi več vozili odpadkov, a zaman. Ko so v njej nazadnje zažgali odpadke, je moral sin celo na policijo v Novo mesto," je povedala Marija Markelj, mama lastnika zemljišča. Ekologi nemočni Na spletni strani Ekologov brez meja je sicer to divje odlagališče evidentirano pod številko 1707, a se ga v dosedanjih akcijah Očistimo Slovenijo niso lotili. "Sem so prišli tako med akcijo leta 2010 kot med letošnjo, a se zaradi te izjemne količine odpadkov dela niso mogli lotiti," je pojasnil Povšič. Sicer bi se, kot je dodal, odlagališče s pravo voljo in nekaj tisoč evri za odvoz dalo počistiti. "Dokler ne bo od tu pospravljena zadnja pločevinka, bomo pritiskali na Občino Trebnje in državo," je poudaril Povšič.

Predlagani način brez podpore Delničarji Palome so v skladu z napovedmi zavrnili predlagano dokapitalizacijo v višini 20 milijonov evrov, ki jo je predlagala uprava ter podprl nadzorni svet družbe. Skupščina je že na začetku zavrnila tudi nasprotne predloge malih delničarjev, ki so med drugim zahtevali, da bi osnovni kapital podjetja povečal morebitni strateški partner, prav tako pa se niso v celoti strinjali s predlaganim načinom dokapitalizacije. Po zavrnitvi njihovih predlogov so združeni lastniki nekaj več kot 23-odstotnega deleža skupščino zapustili in napovedali izpodbojne tožbe, a so te po zavrnitvi predloga dokapitalizacije prav tako postale brezpredmetne. Z 71 odstotki večinska državna lastnika Palome, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, sta že pred skupščino napovedali, da dokapitalizacije ne nameravata podpreti. Iz Kada so po današnjem zboru delničarjev sporočili, da se jim zdi predlagana vrednost delnice - 4,18 evra - previsoka, saj bistveno presega njihovo ocenjeno vrednost, ki je pod evrom. Iz Soda pa so že v petek sporočili, da bodo podprli sodelovanje morebitnega investitorja, še naprej pa bodo podpirali predlagani sanacijski načrt. Zato so v Sodu pripravljeni nuditi tudi pomoč pri zagotovitvi denarnih sredstev za določene ukrepe, ki so nujno potrebni za učinkovito izvedbo reorganizacije in sanacije Palome. Njihov pogoj pri tem pa je, da bo pomoč podjetju nudil tudi največji posamični lastnik, torej Kad. Tudi IUV še brez svežega kapitala Dokapitalizacije višini 5 milijonov evrov v tem trenutku ne bo niti v industriji usnja Vrhnika, dogovor pa je bil dosežen med vodstvom družbe, bankami upnicami in največjim lastnikom Sodom. V Sodu namreč menijo, da ni ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne k dolgoročni rešitvi usnjarske družbe. Iz Soda so še sporočili, da si kot odgovoren lastnik še naprej prizadeva za rešitev kompleksne likvidnostne situacije v IUV-ju, upravo pa so obenem zadolžili, da pripravi predloge za dolgoročno rešitev perspektivnih programov družbe. Na sestanku so se tudi dogovorili, da je treba prednostno poskrbeti za izplačilo plač 650 zaposlenim, katerim družba že tri mesece ni izplačala ničesar. IUV je v polletju ustvaril 6,7 milijona evrov prihodkov, prvih šest mesecev pa zaključil z izgubo v višini 5,66 milijona evrov. Prenesena izguba iz preteklih let znaša okvirno osem milijonov evrov, višina obveznosti konec prvega polletja pa je znašala približno 16 milijonov evrov. Sod je z 78,5-odstotnim deležem največji lastnik IUV-ja, sledi pa mu podjetje IUV-ID s 7,3-odstotnim deležem. Na tretjem mestu so zaposleni, nekdanji zaposleni in drugi s 6,5-odstotnim deležem. S 3,2-odstotnim deležem sledijo upravičenci iz denacionalizacije, banke pa imajo v družbi 1,1-odstotni delež.

Pred tem že dve kazenski ovadbi zoper Kozmusa Proti nekdanjemu predsedniku uprave Preventa Globala Jožetu Kozmusu je bila vložena že tretja ovadba, tokrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Ovadba se po navedbah časnika Dnevnik nanaša na posle Preventa, povezane z lastništvom Aerodroma Maribor, ki so se sklepali v prvi polovici leta 2005. Kozmus naj bi direktorju letališča Silvu Ambrožu, ki naj bi bil prav tako ovaden, izdal potrdilo o sklenjenem dogovoru, na podlagi katerega bi moral Ambrož postati desetodstotni lastnik letališča. Delež naj bi mu pripadel v zameno za pomoč pri Preventovem prevzemu letališča in vodenju družbe. Nadzorniki Kozmusov in Ambrožičev pnačrt preprečili Nadzorni svet Preventa nato brezplačnega prenosa delnic na Ambroža ni odbril, prav tako dogovora ni overil notar, nova uprava Preventa pa je prepričana, da Ambrož ni bil upravičen do družbeniškega deleža aerodroma. Pred tem že dve kazenski ovadbi zoper Kozmusa Spomnimo, da je trenutna uprava Preventa zoper Kozmusa pred tem vložila že dve kazenski ovadbi zaradi posla z laserskimi karticami ter zaradi pogodbe o vzdrževanju in nabavi računalniške opreme.

Pariz - Renault je lani posloval s čistim dobičkom v višini 599 milijonov evrov, kar je za 78 odstotkov manj kot leta 2007, ko je dobiček znašal 2,73 milijarde evrov. Promet se je lani zmanjšal za 7 odstotkov oziroma na 37,79 milijarde evrov, pri čemer je v zadnjem četrtletju padel za 28,7 odstotka, je rezultate včeraj predstavilo vodstvo podjetja. Zaradi gospodarske krize Renault letos ne bo mogel doseči prodaje treh milijonov vozil, kot je načrtoval lani. Investicije bo zmanjšal za 20 odstotkov, znižati pa namerava tudi fiksne stroške. Konec leta 2008 je imel Renault na razpolago 4,2 milijarde evrov posojil za proizvodnjo avtomobilov in 5,2 milijarde evrov za financiranje kupcev. Poleg tega bo država Renaultu namenila pomoč v višini tri milijarde evrov, kolikor bo dobil tudi Peugeot-Citroën. Že nekaj mesecev pa francoska vlada vsakemu kupcu novega avtomobila podari tisoč evrov. V ponedeljek sta predsednika uprav Renaulta in Peugeot-Citroëna s predsednikom Nicolasom Sarkozyjem podpisala protokol o šest milijard evrov vredni pomoči države. Med drugim sta se oba velika proizvajalca avtomobilov morala zavezati, da bosta proizvajala ekološko neoporečne avtomobile, ki bodo v skladu z evropskimi direktivami glede boja proti segrevanju ozračja. Prav tako sta morala obljubiti, da v petletnem obdobju, ko bosta prejemala posojilo, v Franciji ne bosta zaprla nobenega obrata ter da bosta storila vse, da bi se izognila odpuščanju. Vendar je ravno v sredo Peugeot-Citroën napovedal, da bo moral v Franciji letos odpustiti od 6000 do 7000 zaposlenih. Njegovi lanskoletni rezultati so pač veliko slabši kot Renaultovi, saj je imel lani izgube v višini 343 milijonov evrov in je prvič po 10 letih v rdečih številkah. Še vedno pa Peugeot-Citroën na leto proda okoli milijon avtomobilov več kot Renault. Evropska komisija je odločitev francoske države o pomoči obema velikima proizvajalcema avtomobilov že postavila pod vprašaj, saj bi lahko bila v nasprotju s pravili enotnega trga. Obstaja nevarnost, da bi tako vsaka država začela spodbujati domače proizvajalce. Letos bo na svetu prodanih samo 55 milijonov avtomobilov, lani jih je bilo 68 milijonov, vse tovarne avtomobilov na svetu pa bi jih lahko proizvedle 95 milijonov.

V treh mesecih več kot pol milijona pripomb lastnikov nepremičnin Težave z vrednotenjem nepremičnin se še vedno pojavljajo. Pripombe v povezavi z vrednostjo nepremičnin lahko lastniki sporočijo še do 25. januarja, druge napake pa do konca prihodnjega leta. Geodetska uprava Republike Slovenije je v treh mesecih prejela več kot pol milijona pripomb lastnikov nepremičnin. Teh je vsak dan manj, vendar so čakalne vrste v nekaterih izpostavah geodetske uprave še vedno dolge, je v TV Dnevniku poročala Vesna Zadravec. Največ pripomb podanih na lastništvo nepremičnin Skoraj 160 tisoč pripomb so državljani podali na lastništvo nepremičnine. Tako so med drugim postali lastniki stadiona, električnega transformatorja in celo osnovne šole. Janez Kenda je na primer lastnik hiše in garaže v Rožni dolini. Kot kaže obvestilo geodetske uprave, pa si lastništvo deli kar s sosedom. Ne vem, kje so oni to dobili. Sem bil jaz lastnik sosedove garaže, v bistvu solastnik, sosed pa je bil moje hiše, je začuden Kenda. Nič manj se ljudje niso razburjali glede izračunanih cen nepremičnin. Jaz zelo rad pustim mojo hišo, če mi oni ta denar dajo. Naj povedo, v kolikem času naj se izselim, in se takoj izselim, zatrjuje Janez Škoda. Pripombe so bile pričakovane Na GURS-u zatrjujejo, da so pripombe pričakovali. Sodeč po vrstah čakajočih v preteklih mesecih, pa se temu niso primerno pripravili. Za projekt vrednotenja je bilo sicer porabljenih 15 milijonov evrov, odgovornosti za napake pa ni prevzel nihče. Mislim, da smo najbolj krivi sami, ki ne skrbimo za svojo nepremičnino. Ampak to nam je težko priznati, pa meni minister za okolje Roko Žarnič.

Zakaj je med včerajšnjim miniranjem v Krškem nekaj rečnega materiala odneslo po zraku, še proučujejo. Policija ugotavlja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Minirajo že od leta 2007 RGP iz Velenja izvaja miniranje na območju že od leta 2007. Poglabljanje struge poteka zaradi boljšega izkoristka hidroelektrarne in zaradi večje poplavne varnosti mestnega jedra. "Ljudje bi morali gledati tudi v tej smeri, da se jim stanje izboljšuje," pravi Hudournik. "Včeraj smo po običajnem postopku izvajali miniranje za poglabljanje reke Save v Krškem, pri čemer je prišlo do manjšega prša rečnega materiala," je povedal Miran Hudournik, aritekt pri RGP iz Velenja, ki izvaja miniranje na območju že od leta 2007. Kot je pojasnil, je šlo za manjše kamenčke, pri čemer je nekaj tega materiala odneslo tudi po zraku. Pok prestrašil ljudi Zakaj se je to zgodilo, v podjetju še proučujejo. "Mogoče se je biologija malo spremenila," pravi Hudournik. "Mogoče je, da je zaradi predhodnega miniranja eno minsko polnjenje povzdignilo malo više in je zato prišlo do močnejšega zvočnega efekta, kar je imelo verjetno tudi največji učinek na ljudi." Policija je bila včeraj obveščena o poškodbah zaradi miniranja na hišah in dveh osebnih avtomobilih, vendar Hudournik pravi, da večje materialne škode ni. "Morda kakšna pikica na avtomobilu, vendar česa večjega ni bilo," dodaja. Seizmografi niso zaznali preseganja Glede poškodb na objektih, ki bi lahko nastale zaradi seizmičnih efektov miniranja, je pojasnil, da meritve niso zaznale nobenega preseganja. "Imamo popisane poškodbe na objektih. Če bi nastala kakšna poškodba, bi bilo treba narediti primerjavo popisa in zdajšnjega stanja," pravi Hudournik. "Od leta 2007, ko izvajamo meritve, nismo imeli še nobenega takega zahtevka oz. nam ni bilo treba izplačati nobene škode." Cesta je bila zaprta za 15 minut Po navedbah našega bralca v času miniranja cesta ni bila zaprta, vendar pristojni teh informacij ne potrjujejo. Prometnoinformacijski center je imel včeraj obvestilo o 15-minutni popolni cestni zapori med 13.00 in 13.30. Da je bila cesta zaprta, je potrdil tudi Martin Ogorevc iz CGP iz Novega mesta. Policija preiskuje Po podatkih policije je ob miniranju in eksploziji skal nekaj kamenja padlo na dva osebna avtomobila in bližnje stavbe. Policija ugotavlja, ali je bilo v navedenem primeru storjeno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. O dogodku so bili obveščeni tudi tožilstvo in pristojne inšpekcijske službe.

Slovenska podjetja poslovnim partnerjem podarjajo sol, vazice v obliki epruvete, koledarje, rokovnike, ročno izdelane pralineje, knjige in vino. Denar zadnja leta večinoma raje namenijo v humanitarne namene. Poslovni partnerji Elektra-Slovenije Eles bodo ob novem letu dobili simbolna darilca, vredna do 10 evrov in povezana z njihovo dejavnostjo. V Elektru Ljubljana bodo podarili tridelne stenske koledarje, ki stanejo manj kot dva evra, in rokovnike za manj kot sedem evrov. Od Gen-i bodo partnerji dobili ročno izdelane pralineje v škatlici z njihovim logotipom, knjige in vino. Smo bolj usmerjeni v donacije kot v razkošna darila, so poudarili. Darila za poslovne partnerje bodo tudi letos bolj simboličnih vrednosti. V Elektru Gorenjska se že od leta 2008 naprej odpovedujejo nakupu poslovnih daril in denar raje namenijo v dobrodelne namene. Letos so z nakupom posebnega sobnega kolesa pomagali Centru slepih, slabovidnih in starejših občanov Škofja Loka, društvu Sonček Zgornje Gorenjske pa bodo omogočili lažjo, predvsem pa kakovostnejšo organizacija programov, ki jih pripravljajo za otroke. Prav tako smo voščilnice, ki jih pošiljamo poslovnim partnerjem, kupili pri Zvezi Sonček, z namenom pomagati njihovim varovancem. V Telekomu Slovenije bodo darila iz palete proizvodov njihove hčerinske družbe Soline. Vrednost Si.mobilovega darila znaša približno 20 evrov. V Luki Koper bodo simbolično podarili tipične pridelke iz istrskega okolja. V Zavarovalnici Triglav so pri izboru novoletnih daril dali poudarek tudi na širjenje ekološke ozaveščenosti. V Petrolu letos ne bo poslovnih daril, ampak so se odločili za velik humanitaren projekt, kjer bodo zaposleni na bencinskih servisih prostovoljno pomagali pomoči potrebnim v njihovem lokalnem okolju. Tako bodo po vsej Sloveniji podarili 313 daril. V Tuš Holdingu že tradicionalno ne dajejo in ne sprejemajo poslovnih daril, raje obdarujejo več kot 20.000 otrok v njihovih nakupovalnih centrih. V Novi kreditni banki Maribor NKBM bodo celoten znesek, ki bi ga sicer namenili obdarovanju poslovnih partnerjev, tudi letos nakazali v dobrodelne namene, tokrat za nakup mamografa v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor. V Krki podarjajo kolekcijo unikatnih drobnih darilc, ki jih ni mogoče najti na policah trgovin ali v darilnih katalogih. V zadnjih letih jih zanje izdelujejo tudi varovanci vzgojnovarstvenih centrov. Gre za darilca, ki predstavljajo naše poslanstvo oziroma proizvodno dejavnost, so estetska in hkrati uporabna. Nimajo visoke materialne, temveč sporočilno vrednost, povezano z izbrano zgodbo oziroma našo dejavnostjo, in ne posegajo v zasebnost obdarovanca. Tako podarijo na primer vazico v obliki epruvete za en cvet, knjige, kot so monografija reke Krke in Novega mesta ter Reka zgodb, v kateri so svoje spomine strnili sedanji in upokojeni krkaši. Veliko slovenskih podjetij denar raje podari v humanitarne namene. V Leku dajo več na vsebino in obliko daril, na izvirnost in osebni pečat tistega, ki darilo podarja . Pri izbiri sodelujejo s priznanimi slovenskimi oblikovalci in ustvarjalci daril, trudimo se, da je večina naših daril zasnovana in narejena v Sloveniji . Pozorni so, da so primerna tudi za potovanje, saj gredo z našimi sodelavci na različne konce sveta , predvsem pa morajo biti uporabna in cenovno ugodna. Pri njih imajo posebno mesto darila, ki se navezujejo na njihovo farmacevtsko-medicinsko zbirko Bohuslava Lavičke, eno najlepših in najbogatejših tovrstnih zbirk v Evropi, in darila, povezana s Slovenijo, slovenskim ljudskim izročilom in z našimi običaji . V Mercatorju že peto leto ne obdarujejo poslovnih partnerjev in tudi njih pozivamo, naj nam ne podarjajo daril ob koncu leta, ampak naj jih raje namenijo v humanitarne namene. Odpovemo se tudi pisnim voščilnicam in ne prirejamo zabav , sredstva pa namenijo njihovi humanitarni fundaciji. Tudi na Pošti Slovenije so klasična poslovna darila zamenjali z dobrodelnimi darili širši javnosti. Tako raje donirajo v zdravstvo, kulturo, izobraževanje in lokalne skupnosti. V Merkurju bodo simbolična darila izbrali med izdelki njihovega prodajnega programa oziroma lastnih blagovnih znamk. Bila bodo praktična, kakovostna in cenovno ugodna. Namesto daril za poslovne partnerje bo Družba za avtoceste Dars tudi letos denar namenila v dobrodelne namene, in sicer Mladinskemu domu Malči Belčeve iz Ljubljane, Mladinskemu domu Maribor in Fundaciji Z glavo na zabavo. Vsak bo dobil po 5000 evrov.

Na posojila čakajo že od časa pred prisilno poravnavo Če banke družbi Radeče Papir, ki je v prisilni poravnavi, ne bodo odobrile trimilijonskega posojila, bo uprava sama podala predlog za stečaj. Kot je razvidno iz zapisnika upniškega odbora, ki je objavljen na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, sta prisilnemu upravitelju Borutu Sokliču dva upnika na petkovi seji odbora predlaga, naj prisilno poravnavo ustavi, če posojilo ne bo odobreno. Soklič je na seji upniškega odbora med drugim ugotovil, da se uprava radeške papirnice z bankami pogaja že iz obdobja pred začetkom prisilne poravnave, vendar ji do zdaj ni uspelo skleniti dogovora. Ker je v vmesnem obdobju tovarna ustvarila milijon evrov izgube, kar v načrtu finančne reorganizacije ni bilo predvideno, in ker proizvodnja stoji, Soklič kot skrajni rok za pridobitev posojila predlaga 12. marec, ki je sicer tudi skrajni rok za vložitev ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Upniški odbor je vodstvu papirnice naložil, naj izdela ažurirane predračunske izkaze bilance stanja, poslovnega izida in denarnih tokov za obdobje od začetka postopka prisilne poravnave do konca leta 2015, ob tem pa je treba upoštevati nova dejstva, kot so izguba in nova naročila. Glede na to, da upravi tovarne Radeče Papir, ki sicer ima dovolj naročil, še ni uspelo pridobiti trimilijonskega posojila, ki je nujno za nakup surovin, sta upniški odbor in Soklič ugotovila, da obravnava načrta finančnega prestrukturiranja še ni mogoča.

Ljubljana - Lastniki Hita so na včerajšnji skupščini za vložitev tožbe zoper nekdanjo upravo družbe pod vodstvom Nika Trošta in nekdanje nadzornike pod vodstvom Viktorja Barage pooblastili odvetnika Miho Martelanca. Tožbo mora po sklepu skupščine sicer še vedno vložiti uprava, časa pa ima šest mesecev. Martelanc nam je pojasnil, da se bo najprej seznanil z vso dokumentacijo in seveda pogledal rezultate posebne revizije, ki je ugotovila nepravilnosti pri posameznih projektih iz obdobja od leta 2006 do aprila 2009. "Nato bomo, če bo utemeljeno, vložili tožbo," je dejal. Na vprašanje, ali ni odločitev skupščine zaveza za vložitev tožbe, je odgovoril, na načeloma pri takšni odločitvi lastnikov res vedno sledi tožba, saj se ti za to načeloma odločijo, ko res že ostajajo utemeljeni razlogi. Razlog za imenovanje posebnega pooblaščenca naj bi bil po neuradnih informacijah predvsem v nezaupanju lastnikov do uprave Hita pod vodstvom Draga Podobnika, da bo ta resnično naredila vse, da tožba zoper nekdanje vodstvo uspe. A kot so nam pojasnili v Hitu, imenovanje posebnega zastopnika določa že sam zakon o gospodarskih družbah, in sicer v primeru, ko je tožbo za povrnitev škode treba vložiti proti osebi, ki še vedno opravlja naloge člana vodenja ali nadzora. Niko Trošt, kot smo že poročali, trenutno vodi Hitovo družbo v Umagu, med nadzorniki pa tudi v tem mandatu sedita dva predstavnika zaposlenih, Marko Slivnik in Marijan Stojko, ki sta naloge nadzornikov opravljala tudi v revidiranem obdobju. V Hitu pravijo, da se bodo z Martelancem srečali "v bližnji prihodnosti", saj mora uprava v takih primerih pooblaščencu posredovati vse potrebne podatke in gradiva. O pričakovanjih glede tožbe pa v Hitu ne želijo ugibati. "Popolnoma neumestno bi bilo prejudicirati kar koli v zvezi s tožbo pa tudi v zvezi z morebitno škodo, saj bo posebni zastopnik najprej raziskal vse potrebne podatke, gradiva, podlage in šele nato ugotavljal, ali je to osnova za tožbo ali ne," so dejali. Spomnimo, da je posebna revizija pri pregledu poslov v obdobju od leta 2006 do aprila 2009 pokazala, da so Hitove naložbe v Beogradu, Umagu, Brčkem in na Šentilju zgrešene in da slabijo likvidnost družbe ter ogrožajo njen kapital. Revizorji so ugotovili, da je Hit kupoval naložbe po tržno neupravičenih cenah, potrdili pa naj bi tudi, da so pri najmanj enem projektu, in sicer v Beogradu, posredniki zaslužili milijonsko provizijo. [email protected]

Ljubljana - Predsednik nadzornega sveta Casinoja Ljubljana Igor Bončina je včeraj sledil predsedniku uprave Goranu Miškulinu in odstopil s svojega položaja. "Za odstop sem se odločil, ker nadzorni svet ni imel podpore večinskega lastnika (Kapitalske družbe, op. p.) pri uresničevanju načrtov in ciljev Casinoja Ljubljana. K odločitvi me je spodbudila tudi napoved, da bodo proti upravi in nadzornemu svetu vložene tožbe," svoj odstop utemeljuje Bončina. Predsednik uprave Kada Borut Jamnik odstopa Bončine včeraj ni želel komentirati. Glede ponedeljkove skupščine Casinoja Ljubljana, na kateri bodo odločali o dokapitalizaciji v višini 3,7 milijona, pa je pojasnil, da bo Kad sicer podprl dokapitalizacijo, pri njej pa ne bo sodeloval. Po neuradnih podatkih pri dokapitalizaciji ne bosta sodelovala niti Slovenska odškodninska družba (Sod) niti Hit, ki imata v Casinoju Ljubljana nekajodstotne lastniške deleže. To pa pomeni, da se insolventni Casino Ljubljana, ki zaposluje okoli 80 delavcev, ne bo mogel izogniti stečajnemu postopku. Avstrijsko podjetje USB hoteli, ki ima malo manj kot 47-odstotni lastniški delež Casinoja Ljubljana, lahko namreč po obstoječi zakonodaji kot podjetje, ki ni v državni lasti, v igralnici poveča število delnic za največ dve odsotni točki. Kako na dogajanje v družbi gledajo zaposleni, smo vprašali predsednika sindikata Casinoja Ljubljana Aljošo Studena. Razloge, da se je družba znašla na robu propada, v največji meri pripisuje selitvi igralnice iz centra Ljubljane v hotel Domina ob WTC, in ne v BTC, kot je bilo prvotno načrtovano. "Po pogodbi se brez plačila visokih penalov igralnica zdaj ne more preseliti z obstoječe lokacije do leta 2012," razlaga Studen. Po njegovem mnenju bi morala to selitev preveriti Komisija za preprečevanje korupcije. [email protected]

Pošta Slovenije bo s 1. marcem v povprečju za 10 odstotkov zvišala cene poštnih storitev v notranjem in mednarodnem poštnem prometu, ki spadajo v obseg univerzalne poštne storitve. S 1. marcem bo v notranjem poštnem prometu cena za pošiljanje standardnega pisma 27 centov doslej 24 centov, navadnega pisma do 20 gramov 31 centov 28 centov in dopisnice 27 centov 24 centov. V mednarodnem poštnem prometu bo cena standardnega pisma 40 centov doslej 37 centov, navadnega pisma do 20 gramov 44 centov 41 centov, dopisnice pa 36 centov 33 centov. Pošta Slovenije draži storitve. Cene teh storitev so se nazadnje spremenile 1. januarja zaradi sprememb zakona o davku na dodano vrednost DDV, po katerih je izvajanje univerzalne poštne storitve oproščeno plačila DDV. Cene omenjenih storitev so se zato za končne uporabnike s 1. januarjem pocenile v povprečju za 16,7 odstotka. Pred spremembo zakona o DDV je Pošta Slovenije cene teh storitev spremenila 1. avgusta lani. Kljub povišanju so cene navedenih storitev še vedno med najnižjimi v EU, pravijo na Pošti Slovenije. Cena standardnega pisma v notranjem poštnem prometu v državah EU je v povprečju 51 centov. Nižjo ceno od Slovenije 24 centov ima le še Malta 19 centov. S povišanji cen bo Pošta Slovenije delno odpravila cenovna nesorazmerja pri univerzalni poštni storitvi glede na druge države oziroma nekoliko znižala negativni poslovni izid na tem področju, so sporočili.

Kot navajajo, je za zaplete v zvezi s plačilom kriv Dars, ob tem pa se sprašujejo, zakaj pri vsem tem tako pasivna in ravnodušna drža države, ki je lastnica družbe Združenje izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu, ki mu predseduje Mirko Požar je na premiera Boruta Pahorja (na sliki) naslovilo pismo v zvezi s problematiko nepoplačila pri gradnji pomurske avtoceste. Kot navajajo, je za zaplete v zvezi s plačilom kriva Družba za avtoceste RS (Dars), ob tem pa se sprašujejo, zakaj pri vsem tem tako pasivna in ravnodušna drža države, ki je lastnica družbe. Foto: Irena Herak »Kriv je Dars, ker je na javnem razpisu izbral SCT« Podizvajalci so v obdobju od 2007 do 2010 po veljavnih pogodbah z družbo SCT izvajali dela na pomurski avtocesti, naročnik del pa je bil Dars. V letu 2009 so se začeli pojavljati problemi z neplačilom opravljenih del podizvajalcem, ki so se od takrat le še stopnjevali. Neplačevanje je na desetine podizvajalcev privedlo do insolventnih postopkov. Podizvajalci se sprašujejo, kako je to mogoče, ob tem pa trdijo, da je za tak položaj kriv Dars, ki je na javnem razpisu za glavnega izvajalca del izbral SCT. Dars je po navedbah podizvajalcev izvajal plačila družbi SCT, ne da bi pri tem preverjal, ali SCT poplačuje svoje podizvajalce. »Izjave Duhovnikove, da bo Dars poravnal terjatve do podizvajalcev so neresne« Kot navajajo podizvajalci, se Dars svoje odgovornosti neplačila podizvajalcem očitno zaveda, saj sicer na svoji spletni strani ne bi objavil obrazca za podizvajalce, ki naj ga ti uporabijo pri uveljavljanju zahtevkov za neposredna plačila. Izjave predsednice uprave Darsa Mateje Duhovnik, da bo Dars poravnal nesporne terjatve do podizvajalcev, so po mnenju združenja neresne in zavajajoče, saj se Dars na pisne zahtevke podizvajalcev sploh ne odziva. Podizvajalci poudarjajo, da bi Dars lahko poravnal terjatve do podizvajalcev iz naslova bančnih garancij na prvi poziv za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti ali iz naslova petodstotnega zadržanega zneska od vrednosti celotne pogodbe. »Če Dars ni zadržal petodstotnega zneska od vrednosti pogodb in je SCT poplačal v celoti, je to storil brez podlage in v nasprotju s pogodbenimi določili,« so napisali podizvajalci. Tudi zaradi tega je odklanjanje plačil podizvajalcem s strani Darsa popolnoma neutemeljeno, poudarjajo. Dars še brez uporabnega dovoljenja pri pomurski avtocesti Darsa po mnenju podizvajalcev očitno ne moti niti dejstvo, da za pomursko avtocesto tudi zaradi problematike nepoplačil še ni pridobil uporabnega dovoljenja. Po drugi strani pa Dars za uporabo te ceste, za katero je vprašljiv obstoj veljavnega gradbenega dovoljenja, zahteva uporabo vinjet in cestnin, ki jih morajo uporabniki pod grožnjo visoke kazni plačati vnaprej.

Joseph Stiglitz To je voodoo ekonomija Pomoč Španiji je finančnim trgom prinesla veliko olajšanje. Tvegane naložbe so porasle, prav tako evro. Toda veselje utegne biti zelo kratkotrajno. Logično je največji skok doživela borza v Madridu, ki je teden začela z več kot petodstotno rastjo. Visoki pribitki so bili opazni tudi v Frankfurtu, kjer je indeks DAX30 pridobil več kot 2,5 odstotka. Največjo rast so doživele finančne delnice, kar je tudi posledica zapiranja kratkih pozicij tistih vlagateljev, ki so stavili na nadaljnje padce bančnih delnic. Vrednost evra se je okrepila do 1,2647 dolarja, kar je tritedenski vrh. Javni dolg bo dosegel skoraj 80 odstotkov BDP-ja Načrt finančnih ministrov evrskega območja, da Španiji posodijo do 100 milijard evrov za sanacijo finančnega sistema, je obsežnejši od predvidevanj in bo vsaj začasno pomagal bankam, ki so jih prizadeli pok nepremičninskega balona, recesija in visoka brezposelnost. Španski dolg se bo, če bo Madrid res dobil celotnih sto milijard, povečal na skoraj 80 odstotkov BDP-ja, potem ko je bil konec leta 2011 pri 68,5 odstotka. Španiji bodo zaradi tega vlagatelji še bolj neradi posojali denar. Joseph Stiglitz To je voodoo ekonomija Priznani ekonomist Joseph Stiglitz je skeptičen, ali bo ta pomoč dolgoročno pomagala, saj gre v bistvu za to, da vlada v Madridu rešuje španske banke, te pa špansko vlado, ko kupujejo njene obveznice. To je voodoo ekonomija, ki ne deluje in ne bo delovala. Kaj pomaga požarni zid, če na ogenj dolivaš olje. Potrebno se je lotiti jedra težav, torej spodbuditi gospodarsko rast. Stiglitz je nasprotnik varčevalnih ukrepov, ena od njegovih rešitev pa je uvedba evropske bančne unije. V nedeljo volitve v Grčiji Izkušnje zadnjih let kažejo, da je bil na finančnih trgih optimizem zelo kratkotrajen, potem ko je Evropa obljubila pomoč eni izmed svojih prezadolženih držav. Tudi tokrat verjetno ne bo nič drugače, zlasti ko bodo vlagatelji pozornost začeli posvečati prihajajočim grškim parlamentarnim volitvam, ki utegnejo povzročiti slovo Grčije od evra. In tu je še Italija, ki mora vsak mesec na obvezniških trgih prositi za 35 milijard evrov, kar je skorajda vrednost slovenskega BDP-ja. Tečaji delnic na Lj. borzi PETROL +7,94 % 182,95 EUR TELEKOM +2,94 % 70,00 MERCATOR +2,34 % 127,00 LUKA KOPER +0,72 % 8,36 KRKA +0,33 % 42,50 GORENJE -0,08 % 5,006 ZAV. TRIGLAV -0,75 % 13,20 NOVA KBM -6,38 % 2,20 Italijo pesti zlasti visok dolg Makroekonomska slika Italije je sicer boljša kot v Španiji. Proračunski primanjkljaj naj bi država letos spravila pod tri odstotke BDP-ja. Stopnja brezposelnosti ni niti na polovici španske, prav tako države ni prizadelo sesutje nepremičninskega trga, tako da so banke bolj zdrave. Največja težava je visok javni dolg 2.000 milijard evrov, kar je skoraj 120 % BDP-ja, višjega imata le Japonska in Grčija. Italijansko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 1,7 odstotka. Donos 10-letne italijanske obveznice je bil na začetku leta 200 bazičnih točk višje od španske, zdaj je skoraj 50 točk manjši.

Tečajnice na evropskih borzah so še vedno večinoma obarvane rdeče in krhajo vrednosti osrednjih evropskih borznih indeksov Stanje ob 13. uri Evropskim borznim indeksom danes ne kaže, da bodo okrevali iz rdečih številk. Vsi glavni indeksi so še dodali k današnjimi izgubami zaradi višje cene surove nafte in špekulacij o novih objavah izgub bank. Osrednji indeks londonske borze FTSE 100 se je stanjšal za 0,30 odstotka, pariški CAC 40 je izgubil 1,22 odstotka in nemški DAX 1,23 odstotka. Med bančnimi delnicami pocenitve narekuje francoska banka Natixis , ki se je pocenila za 5,85 odstotka. Na pocenitev je vplivalo pisanje časnika La Tribune, ki predvideva, da bo banka prodala nove delnice obstoječim delničarjem z diskontom od 30 do 40 odstotkov, v skupni vrednosti 3,7 milijarde evrov. Tretja največja švicarska zavarovalnica Baloise Holding je še poglobila današnjo izgubo na 7,29 odstotka zaradi manjšega dobička od pričakovanega. Podražitev nafte pa je pahnila tečaje letalskih prevoznikov in proizvajalcev avtomobilov med rdeče številke. Največja evropska letalska družba Air france KLM se je pocenila za skoraj tri odstotke, British Airways pa za skoraj odstotek. Proizvajalec avtomobilov Daimler je zdrsnila za 2,79 odstotka. Stanje ob 10:10 Tretjič zapored so se evropski borzni indeksi skrhali zaradi špekulacij vlagateljev, da se bodo bančne izgube razširile ter da bo dražja nafta očrnila napovedi dobičkov letalskih družb in proizvajalcev avtomobilov. Nafta se je v newyorškem trgovanju podražila zaradi napovedi meteorologov, da bo tropska nevihta »Gustav« vstopila v mehiški zaliv, kjer se načrpa več kot petina ameriške nafte. Trenutno je za 159-litrski sod zahodno teksaške surove nafte potrebno odšteti 117,1 dolarja. Največji evropski letalski prevoznik Air France-KLM se je pocenil za 1,65 odstotka, Proizvajalec avtomobilov Daimler pa za odstotek. Tudi finančne delnice so upadle, evropska banka UBS , ki jo je posojilna kriza najbolj prizadela, se je pocenila za skoraj dva odstotka. Tretja največja švicarska zavarovalnica Baloise Holding se je pocenila za 5,51 odstotka, potem ko je ustvarjen dobiček v zadnjem poslovnem četrtletju zgrešil napovedi analitikov. Na londonski borzi so se delnice v povprečju zdrsnile za 0,02 odstotka. V Frankfurtu se je osrednji borzni indeks DAX stanjšal za 0,56 odstotka, pariški indeks CAC 40 pa je tudi zabeležili enako odstotno izgubo.

Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) družbi Vasin Stanislava Valanta (na fotografiji) vzela dovoljenje za kvalificiran delež v družbi za upravljanje NFD, je, kot kaže, podoben ukrep doletel tudi NFD Holding, ki ima v lasti 50-odstotni delež NFD DZU. Zaradi izgube dovoljenja bo moral NFD Holding zdaj prodati NFD DZU oziroma svoje lastništvo znižati pod 10-odstotni prag. Na ATVP teh informacij včeraj niso želeli ne potrditi ne zanikati. Nedavno smo poročali, da je ATVP zaradi slabega finančnega stanja in neizpolnjevanja zahtev finančne trdnosti postopek proti NFD Holdingu uvedla že junija. Pričakovati je, da se bo Valant na odvzem dovoljenja za kvalificiran delež pritožil, podobno kot je to storil tudi, ko je ATVP dovoljenje za kvalificiran delež vzela njegovi družbi Vasin (11-odstotna lastnica NFD DZU). Poleg NFD Holdinga in družbe Vasin so med večjimi lastniki NFD DZU s po 10-odstotnim deležem še Abanka Vipa, Hoteli Bernardin in Banka Celje, ki so v lastništvo družbe vstopili šele konec lanskega leta. Lani se je sicer finančno stanje NFD DZU opazneje poslabšalo, kar je predvsem posledica močne prepletenosti z družbami blizu NFD Holdinga. Zaradi slabitve slabo zavarovanih posojil Fidini in družbi CBH je namreč NFD DZU lani ustvaril kar 3,2 milijona evrov izgube, kar je celo več, kot so znašali njegovi lanskoletni prihodki. Kapital NFD DZU se je tako lani več kot zmanjšal za polovico, na 2,8 milijona evrov, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen pri devetih milijonih evrov.

Toyota, Nissan, Honda in Mazda bodo zaradi mogočih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil. Vsi proizvajalci navajajo iste težave z zračno blazino. Toyota bo pri nas vpoklicala 1612 vozil, Honda pa 115. V Sloveniji bo Toyota na pregled povabila 1612, Honda pa 115 lastnikov vozil. Štirje glavni japonski proizvajalci avtomobilov Toyota Nissan, Honda in Mazda bodo zaradi možnih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil, izdelanih med leti 2000 in 2004. Toyota bo vpoklicala 1,73 milijona vozil, Honda 1,35 milijona, Nissan 480 tisoč, Mazda pa 45.463. Kot so sporočili s Toyote Slovenija, se lahko zaradi nepravilnega postopka izdelave pogonskega dela sovoznikove zračne blazine v primeru proženja le-te poškoduje inflator, kar bi utegnilo pripeljati do poškodb sopotnika. Toyota bo pri nas vpoklicala 1612 vozil Na pregled inflatorja bo v Sloveniji povabljenih 1612 lastnikov modela yaris, corolla in avensis. Toyota bo vpoklicala vozila, izdelana med novembrom 2000 in marcem 2004. V Evropi bo vpoklicala približno 490 tisoč vozil yaris, corolla in avensis. Na pregled inflatorja bo v Sloveniji povabljenih 1612 lastnikov omenjenih modelov. Do zdaj poročajo o skupaj petih poškodbah inflatorja. Dva primera sta iz ZDA, trije pa iz Japonske, v nobenem pa k sreči potniki niso bili poškodovani. Na nujni servis tudi 115 slovenskih hond Iz zastopnika Honde v Sloveniji, družbe AC-Mobil, so sporočili, da bo Honda vpoklicala nekatere modele vozil honda civic, stream, jazz in CR-V, vsi modelno leto 20012003. V Sloveniji je bilo prodanih 115 teh vozil. Vsi lastniki vozil bodo ob izdaji vpoklica pisno obveščeni in povabljeni na brezplačni pregled oziroma zamenjavo rezervnega dela, so pojasnili. Zračne blazine izdelovalo podjetje Takata iz Tokia Iz Toyote in Nissana so sporočili, da je zračne blazine proizvedlo podjetje Takata iz Tokia, medtem ko je japonsko ministrstvo za promet pojasnilo, da je sestavne dele za zračne blazine dobavilo eno podjetje, pri čemer njegovega imena niso navedli. Takata je zračne blazine dobavljala vsem večjim proizvajalcem avtomobilov na svetu, tudi nemškim proizvajalcem Daimler, Volkswagen in BMW, ameriškima proizvajalcema Ford in General Motors, italijanskemu Fiatu in južnokorejskemu Hyundaiu.

Francoske javne finance so v hudih težavah. Predsednik francoske vlade je povedal, da je Francija v bankrotu. Fillon je povedal, da je Francija v bankrotu Predsednik Evropske centralne banke ECB Jean-Claude Trichet je izjavil, da so francoske javne finance v zelo hudih težavah. Triche je svojo oceno podal dva dni za izjavami predsednika francoske vlade Francoisa Fillona, da je Francija v bankrotu. Fillon je v petek na konferenci agronomov na Korziki izjavil, da je Francija finančno propadla. Vodim državo, ki je na finančni ravni bankrotirala, ki že 15 let beleži kroničen primanjkljaj in že 25 let ni sprejela izravnanega proračuna. To ne more še kar trajati, je dejal Fillon. Pozneje je sicer poudaril, da se je le slikovito izrazil, vendar ni mogel več zajeziti ogorčenih odzivov iz opozicije in tudi lastnega političnega tabora. Trichet pa je dejal, da je imel Fillon prav, da je opozoril na problem.

MMC-jev intervju z direktorjem telekomunikacij Samsung Electronics Avstrija Samsung želi postati vodilno podjetje na trgu tabličnih računalnikov in mislim, da nam bo tudi uspelo, je v pogovoru za MMC med drugim dejal Martin Wallner iz Samsunga. Z Martinom Wallnerjem, direktorjem telekomunikacij Samsung Electronics Avstrija, smo se pogovarjali o načrtih Samsunga na slovenskem trgu in smeri razvoja tabličnih računalnikov v prihodnosti. Samsung Electronics je imel lani 101,4 milijarde evrov prihodkov iz prodaje, kar je 13 odstotkov več kot leta 2009. Čisti dobiček v preteklem letu 10,6 milijarde evrov je bil za 65 odstotkov višji kot leta 2009. Kakšni so vzroki za tako uspešno poslovanje? Samsung je prekosil industrijo in v letu 2010 posloval zelo uspešno, kar je kombinacija številnih naprednih inovacij in vizionarskega mišljenja. Uspešnost v zadnji četrtini leta 2010 pa lahko pripišemo prodaji spominskih polprevodnikov ter visoki prodaji vrhunskih in najmodernejših pametnih telefonov. Na lanskem sejmu uporabne elektronike IFA v Berlinu je bil premierno predstavljen vaš izzivalec Applovega iPada, tablični računalnik Galaxy Tab. Ob tem je vaše podjetje napovedalo zelo drzne načrte - v letu 2011 želite prodati 10 milijonov Galaxy Tabov oz. osvojiti tretjino svetovnega trga tabličnih računalnikov. So ti cilji uresničljivi? Številni analitiki so namreč skeptični. Na trg namreč prihajajo novi in novi konkurenti. Res je, številni analitiki so skeptični, saj na trg vstopajo novi konkurenti. Vendar pa v Samsungu pričakujemo, da bo leto 2011 ključno leto za tablične računalnike, in verjamemo, da bomo ohranili vodilno vlogo na trgu tabličnih računalnikov. Samsung bo razširil svojo ponudbo tabličnih računalnikov in tako ponudil uporabnikom naprave različnih velikosti zaslonov in zmogljivosti ter se prilagodil potrebam uporabnikov. Vendar pa bo naše osnovno vodilo razvoja še naprej mobilnost in on-the-go izkušnje . Kot zanimivost, CCS Insight napoveduje, da bo svetovni trg tabličnih računalnikov zrasel na od 38 do 43 milijonov naprav, medtem ko Gartner napoveduje še večjo številko, 55 milijonov prodanih enot. Koliko tabličnih računalnikov ste prodali lani? Vam je uspelo prodati načrtovanih milijon tablic? Samsung Galaxy Tab, naša prva medijska naprava, ki združuje izjemno mobilnost z izboljšanimi funkcijami zabave, je bila zelo dobro sprejeta na trgu. V tem tržnem segmentu smo zaznali velik potencial in bomo še naprej uvajali približno 7-palične tablične naprave. Prodaja Galaxy Taba je presegla 2 milijona prodanih enot po vsem svetu. Na podlagi števila naročil naših distribucijskih partnerjev pa lahko sklepamo, da so Galaxy Tab uporabniki zelo dobro sprejeli. Katere so vaše prednosti pred Applovem iPadom in drugimi konkurenti, ki že prihajajo na trg tabličnih računalnikov oz. napovedujejo svoje modele? Samsung se ponaša z edinstvenimi inovacijami, ki jih vključuje v svoje tablične računalnike, kar posledično omogoča, da podjetje na trgu ponuja nekaj novega. Na trgu tabličnih računalnikov, kjer se iz dneva v dan pojavlja tudi veliko število cenejših naprav, Samsungovi tablični računalniki izstopajo prav zaradi svoje kakovosti in inovativnosti. Načrtujete še nove modele tabličnih računalnikov. Kam bo šel razvoj - v večje ali manjše tablične računalnike? Cilj Samsunga za leto 2011 je nadgraditi zgodbo o uspehu originalnega Galaxy Taba in zagotoviti nabor rešitev za uporabnike androidnih tablic. Da bi dosegli ta cilj, Samsung zagotavlja več Galaxy Tab možnosti za zadovoljitev osnovnih in še neizpolnjenih potreb uporabnikov. Galaxy Tab 10.1 je namenjen uporabnikom, ki iščejo najboljšo izkušnjo in delijo vsebino z drugimi. Ljubitelji zabave bodo uživali v branju e-knjig in igranju iger na tej ultralahki napravi. 10,1-palčni Galaxy Tab je največja tablica v liniji Samsungovih Galaxy Tab izdelkov. Kakšni so vaši cilji na slovenskem trgu. Vemo, da je iPad uradno na voljo slovenskim kupcem od 28. januarja letos, Galaxy Tab pa je v ponudbi mobilnih operaterjev. Na kolikšen tržni delež računate v Sloveniji in koliko tablic želite prodati letos? O naših načrtih v številkah žal ne morem govoriti in vas prosim za razumevanje. Vsekakor pa si želimo postati vodilni na trgu tabličnih računalnikov in mislimo, da nam bo to tudi uspelo. Tablični računalniki so nekakšni vezni člen med pametnimi prenosnimi telefoni in prenosnimi računalniki. Ali utegnejo tablični računalniki v prihodnosti izriniti prenosne računalnike? Videli bomo nov koncept pametne mobilne naprave Smart Mobile Device , ki združuje pametne telefone, tablične računalnike in različne mobilne naprave. Prav tako bomo priča množičnemu uvajanju storitev 4G, vključno z LTE in 3.5G HSPA +. Samsung je v celoti pripravljen na nove potrebe trga. Ste drugi največji proizvajalec prenosnih telefonov, pred vami je le finska Nokia. Menite, da vam bo v prihodnosti uspelo povzpeti se čisto na vrh in z njega izriniti finsko podjetje? Lani smo prodali približno 24 milijonov pametnih telefonov. Letos pričakujemo znatno rast trga pametnih telefonov, kar bo podvojilo lansko prodajo v segmentu pametnih telefonov. Naš poslovni cilj je ohraniti zdravo rast, prekašati povprečno rast trga in ohraniti dvomestno donosnost.

Washington - V zveznem proračunu ZDA je v letu 2008 zabeležen primanjkljaj 454.8 milijard dolarjev, kar je največ v njihovi zgodovini. Vzrok za rekordno velik primanjkljaj je v propadu stanovanjskega tržišča in v finančnih injekcijah, s katerimi se vlada trudi pospešiti ameriško gospodarstvo. Administracija predsednika Georgea W. Busha je v torek objavila primanjkljaj v proračunskem letu, ki se je zaključil 30. septembra. Letošnji primanjkljaj je več kot dvakrat večji kot lanski, ki je znašal 161.5 milijard dolarjev. V proračunski primanjkljaj je vključena tudi vsota preplačanih davkov, ki jih bodo državljani kmalu prejeli vrnjene in znaša 168 milijard dolarjev. Prejšnji "rekord“ pa je bil postavljen leta 2004, ko je primanjkljaj znašal 413 milijard dolarjev. Ekonomisti za naslednje leto napovedujejo še mnogo slabše številke, saj bodo v proračunsko bilanco prišli še stroški sanacije finančnega sektorja in ublažitve težav v gospodarstvu. Nekateri analitiki celo predvidevajo, da bo primanjkljaj presegel 700 milijard dolarjev, kar bi naslednjemu predsedniku ZDA pomenilo ogromen izziv.

Za težave GM delno krivi Toyoto General Motors je odpoklical 1,3 milijona modelov chevrolet in pontiac v Severni Ameriki zaradi težav s servovolanom in njegovim mehanizmom. Poziv velja za modele chevrolet cobalt, prodane med letoma 2005 in 2010 ter Pontiac G5, prodane med letoma 2007 in 2010 v ZDA, modele pontiac pursuit, prodane v Kanadi med letoma 2005 in 2006, ter pontiac G4, ki so ga prodajali v Mehiki v letih 2005-2006. Dve ločeni preiskavi Ameriški avtomobilski velikan je administracijo za nacionalno cestno varnost NHTSA o odpoklicu obvestil v ponedeljek ob koncu preiskave o varnosti, ki jo je sprožil januarja 2009. NHTSA je sprožil ločeno preiskavo o modelih cobalt januarja letos, po prejetih več kot 1.100 pritožbah zaradi napak servovolana in njegovega mehanizma, 14 nesrečah in eni poškodbi v ZDA. Podpredsednik GM-a je povedal, da je njihova preiskava razkrila, da se je težava razvila sčasoma in da je bolj verjetno, da se napake zgodijo pri vozilih, katerih garancija je že pretekla. Vozila kljub težavam varna? Podjetje skuša odpraviti težavo in trdi, da lahko vozniki ohranijo nadzor nad vozilom tudi, če odpove funkcija servovolana. Z vozili je težje upravljati pri nižjih hitrostih. Za odpoklic so se odločili, da bi pomirili svoje stranke. Za težavo GM krivi dobavitelja delov, ki je v delni lasti Toyote. Toyota je morala v preteklih tednih odpoklicati več kot osem milijonov svojih vozil zaradi napake s stopalko pri plinu.