Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Grški premier pravi, da je Grčija na dobri poti, da letos znatno zmanjša proračunski primankljaj in to brez novih varčevalnih ukrepov. Bodo njegove besede pomirile nezadovoljne Grke? George Papandreu Grški premier George Papandreu je dejal, da Grčija ne načrtuje restrukturiranja dolga, saj bi bilo to lahko katastrofa za gospodarstvo . Glavni cilj grške vlade je sedaj povečevanje prihodkov, ki še vedno zaostajajo za zastavljenimi cilji, proračunski primanjkljaj pa je manjši predvsem zaradi nižanja stroškov in plač javnih uslužbencev. Za dosego ciljev bi se morali državni prihodki Grčije povečati za 13,7 odstotka, vendar so se po podatkih finančnega ministrstva v prvih osmih mesecih povečali le za 3,3 odstotka. Se je pa poraba od januarja do avgusta zmanjšala za 12 odstotkov, kar je precej glede na 5,8-odstotni letni cilj. Papandreu je dejal, da je pomanjkanje prihodkov problem, vendar pa da Grčija prehiteva zastavljene cilje. Prepričan sem, da bomo do konca leta dosegli 40-odstotno zmanjšanje našega primanjkljaja, je ocenil grški premier. V zameno za 110 milijard evrov posojila Mednarodnega denarnega sklada IMF in držav članic območja evra je Grčija namreč sprejela stroge varčevalne ukrepe, da bi zmanjšala državni primanjkljaj s 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda BDP v letu 2009 na 8,1 odstotka v letu 2010. Predstavniki IMF in Evropske unije se bodo prihodnji teden srečali v Atenah, kjer bodo ocenili grški napredek, Grčija pa bo prejela drugi del posojila v višini devet milijard evrov. Grška vlada je sicer v petek napovedala še nadaljnje varčevalne ukrepe, zaradi česar so v soboto sindikati v Solunu sklicali protest. Udeležilo se ga je več tisoč ljudi. Papandreu je sicer v soboto v svojem govoru o gospodarskih obetih obljubil znižanje davkov na dobiček podjetij s 24 na 20 odstotkov, kar naj bi vzpodbudilo vlaganja in konkurenčnosti. Prav tako je napovedal odprtje trga za nekatere poklice konkurenci iz EU. To naj bi veljalo tako za voznike tovornjakov in taksijev kot notarje in farmacevte. Obljubil je tudi deregulacijo energetskega trga, uresničevanje privatizacijskih ciljev ter zmanjševanja birokratskih ovir pri ustanavljanju novih podjetij.

Med morebitno tridnevno stavko gospodinjstva verjetno ne bodo imela motene preskrbe z električno energijo. Zna pa priti do motenj v gospodarstvu. Stavka bo, če ne bo dogovora s Pahorjem. Gospa ministrica, oprostite, a tudi vam ne zaupamo več! Želimo, da pride predsednik vlade, da mu povemo pod kakšnimi pogoji smo pripravljeni zamrzniti stavko. Franc Dolar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Premier Borut Pahor se bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 11. uri skupaj z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić sestal s predstavniki sindikatov delavcev dejavnosti energetike. Pred tem je predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar dejal, da je dogovor s Pahorjem edina možnost za zamrznitev stavke, napovedane za torek, 12. oktobra. Na ponedeljkovem sestanku s predsednikom vlade bodo zahtevali, kar so zahtevali od prejšnjega gospodarskega ministra in zdajšnje ministrice, Mateja Lahovnika in Darje Radić dogovor o nadaljevanju socialnega dialoga in ustavitev vseh dejavnosti na področju reorganizacije. Zahtevajo tudi, da v tem času ne bo prihajalo do političnih menjav. Vemo, da nismo mi tisti, ki postavljamo in odstavljamo ljudi, vendar moramo dati priložnost, da se vsak tudi zagovarja, je poudaril Dolar in komentiral razrešitev nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne HSE. Kot je pojasnil, nimajo nič proti odstavitvi nadzornikov HSE, to je izključna pravica vlade, vendar mislimo, kolikor imamo informacije, da niso imeli možnosti se pogovoriti z ministrico . Edina možnost za zamrznitev stavke v energetiki je dogovor s premierjem Borutom Pahorjem, pravijo sindikalisti. Foto Reuters Sindikat pričakuje, da bodo s Pahorjem podpisali podoben sporazum kot z Lahovnikom in Radićevo, ki bo pogoj za zamrznitev stavke. Nato pa si želijo tak dialog o zahtevah, ki bo pripeljal do tega, da bo imel potrošnik najnižjo ceno električne energije, zanesljivo in varno oskrbo z elektriko ter da bodo imeli zaposleni v energetiki ekonomsko in socialno varnost. Če do dogovora ne bo prišlo, stavka v energetiki bo , je napovedal in dodal, da stavkajo zase, pa tudi za uporabnike, da se ne bo povišala cena električne energije zaradi takšnih anomalij, ki jih pripravljajo, in da ne bo prišlo do privatizacije v energetskem sektorju . Začudena sem nad izjavami predstavnikov sindikata delavcev v energetiki. Predvsem pa sem ogorčena zaradi nekorektnega obtoževanja, da sem nesramno zavajala javnost oziroma da sem lagala. Da temu ni tako, bomo dokazali po pravni poti, saj so dogovori na včerajšnjem pogovoru zapisani. Darja Radić Načrt stavke Naredili so tudi načrt stavke od 12. do 15. oktobra. V tem času po vsej verjetnosti gospodinjstva ne bodo imela motene preskrbe z električno energijo. Zna pa priti do motenj v gospodarstvu, čeprav je možen takšen pretok elektrike oziroma uvoz, da tudi v gospodarstvu ne bi smelo prihajati do hujših odmikov. Prvi dan bo proizvodnja električne energije obstala na nočni ravni, izključena bo mrežna regulacija. Po 15. oktobru bo stavkovni odbor glede na potek dogajanja stavko morebiti zaostril.

Dva upnika terjatvi umaknila Koprsko okrožno sodišče je v dopolnjenem seznamu priznalo za 434 milijonov evrov terjatev do Istrabenza. 44 upnikov je sicer prijavilo za 502 milijona evrov terjatev. Po umiku prijave terjatev dveh upnikov je ostalo za 478,2 milijona evrov terjatev, od tega 465,5 milijona evrov glavnice in 12,7 milijonov evrov kapitaliziranih obresti, je poročal prisilni upravitelj Boris Dolanič. Po njegovih navedbah je prerekano skupaj 44,3 milijona evrov terjatev, tako da je zdaj skupaj priznanih 434 milijonov evrov terjatev. Terjatve umaknili Zavarovalnica Triglav in delno Unicredit banka Terjatve v vrednosti 17,6 milijona evrov je konec septembra umaknila Zavarovalnica Triglav, Unicredit banka pa je delno umaknila pogojno terjatev v vrednosti šestih milijonov evrov. Istrabenzova izguba Istrabenz je od začetka avgusta do konca septembra ustvaril nekaj več kot 2,5 milijona evrov izgube, je objavljeno na spletni strani Ajpesa. Avgustovska izguba je znašala 2,2 milijona evrov, septembra pa je Istrabenz pridelal 290 tisoč evrov izgube. Na zmanjšanje izgube je v septembru vplival porast prihodkov z naslova dividend, ki so v avgustu znašali 969 tisoč evrov, v septembru pa 2,3 milijona evrov. Finančni odhodki glavnino predstavljajo obresti so v avgustu znašali dobre tri milijone evrov, v septembru pa 2,8 milijona evrov.

Čeprav ruske topnjače še nismo prevzeli, nekateri že dajejo predloge za njeno poimenovanje Krajani vasi Lopar, kjer je bil oktobra 1944 ustanovljen prvi mornariški odred ter z njim prva slovenska pomorska vojaška enota - predhodnica današnje vojne mornarice - so predlagali, da bi se ladja poimenovala po njihovi vasi. »Kot pravnik za takšno poimenovanje ne vidim ovir,« pravi predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha, ki predlog vaščanov podpira. »To ladjo potrebujemo, saj bi služila ne samo v vojaške, temveč tudi v učne namene, zato pozivam ministrico za obrambo, da čim prej uredi stvari za prevzem ladje,« doda Pavliha. Naj spomnimo, da je 50-metrska ruska topnjača vračilo klirinškega dolga. Prevzemu ladje je sprva nasprotovala stranka Zares, saj naj bi bila ladja ocenjena na 34,9 milijona dolarjev, kar pomeni, da bi - glede na višino klirinškega dolga - Rusom morali doplačati še 12,5 milijona dolarjev. Članom stranke Zares se je postavljena cena zdela previsoka, saj je Vietnam pred približno sedmimi leti kupil dve ladji tipa Svetlyak istega proizvajalca za skupaj 40 milijonov dolarjev.

Slovenska odškodninska družba namerava Kapitalski družbi prodati svoja deleža v Aerodromu in Adrii V ponedeljek bo menda upravni odbor Slovenske odškodninske družbe (Sod) odločal o prodaji svojih deležev v Aerodromu in Adrii Airways Kapitalski družbi (Kad), poroča Dnevnik. Sodu menda zmanjkuje sredstev za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev v letošnjem letu, zato so se odločili za prodajo. Sredstva mu odžira zlasti propadla privatizacija Telekoma , Sod pa mora tudi skrbeti za poplačilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Prodaja deležev bi prinesla približno 23 milijonov evrov Sod, ki ima v Aerodromu 13,38-odstotni delež, bi ob prodaji deleža iztržil slabih 21 milijonov evrov. V Adrii pa ima 10,01-odstotni delež, vendar družba ne kotira na borzi. Glede na lansko dokapitalizacijo, ko je bilo za delnico treba odšteti 27 evrov, bi lahko ocenili Sodov delež na približno 2,2 milijona evrov.

Občutljivost za težave se krepi Slovenski politiki bi morali takoj ratificirati konvencijo o pravicah migrantov, pred mednarodnim dnevom migrantov opozarjajo v ZSSS-ju. V Sloveniji je več kot 74.000 delavcev migrantov, pri čemer jih je večina iz držav nekdanje Jugoslavije, živijo pa težko življenje v socialni negotovosti in revščini, je pred 18. decembrom, dnevom migrantov, dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Ko so potrebni lastnikom podjetij, jih maksimalno izrabijo, ko se pri poslovanju zatakne, so prva žrtev zgrešenih poslovnih odločitev, meni. V Sloveniji se občutljivost za te težave sicer krepi, je še dodal Semolič. A Slovenije vendarle še ni med državami, ki so že ratificirale konvencijo Združenih narodov o pravicah migrantov, s čimer se pridružuje drugim evropskim državam. Med 52 državami, ki so doslej to storile, so namreč večinoma države Azije ali nekdanje Jugoslavije, od koder migranti prihajajo, ni pa med njimi niti ene, ki migrante sprejema. Kar 823 delodajalcev pri nas je takih, ki jim je zaposlovanje tujcev prepovedano zaradi kršenja področne zakonodaje v preteklosti. A to še ni vse, pravijo v ZSSS-ju, kjer navajajo, da je SCT Eba 30. novembra odpustil 80 delavcev, večinoma migrantov, ki so jim po več kot deset let verižili pogodbe za določen čas. Boljši časi za delavce iz BiH-a? Izvršni sekretar ZSSS-ja Goran Lukič je poudaril še, da bo 17. december pri nas prelomen datum za delavce iz Bosne in Hercegovine. Tega dne naj bi ministra za delo obeh držav po dveh letih dokončno podpisala spremembe sporazuma o socialnem zavarovanju, ki bo delavcem iz BiH-a omogočil pridobitev denarnega nadomestila. Sporazum nato čaka še ratifikacija v obeh parlamentih.

Glede na kolektivno pogodbo bi po mnenju sindikata žerjavistov in pristaniških delavcev Luke Koper delavcem pripadala 13. plača, uprava pa pravi, da si sindikata napačno tolmačita pogodbo. Sindikata žerjavistov in pristaniških delavcev v Luki Koper sta prepričana, da bi uprava zaposlenim morala izplačati 13. plačo. V upravi pa zahteve zavračajo kot neutemeljene. Luka Koper je po besedah uprave od januarja do oktobra ustvarila 54 milijonov evrov oziroma 94 odstotkov načrtovane dodane vrednosti, zato pogojev za izplačilo 13. plače ni. Zaposleni niso krivi za poslovne rezultate družbe, pa je dejal predsednik Sindikata pristaniških delavcev Slovenije Pavel Lokovšek. Luka Koper ima po besedah Lokovška iz osnovne dejavnosti pozitivne rezultate, manj bleščeč skupni rezultat pa je predvsem posledica dela prejšnje uprave pod vodstvom Roberta Časarja. Uprava določila kolektivne pogodbe, ki urejajo izplačevanje 13. plače, tolmači enostransko, je prepričan Lokovšek. Po mnenju sindikatov naj bi se 13. plača namreč izplačala v višini dejansko dosežene načrtovane dodane vrednosti. Ker je Luka Koper v obdobju od januarja do septembra dosegla 94 odstotkov načrtovane dodane vrednosti, naj bi bili zaposleni upravičeni do 13. plače v višini 94 odstotkov povprečne plače, menita sindikata. V upravi Luke Koper na čelu s predsednikom Gregorjem Veselkom poudarjajo, da kolektivno pogodbo napačno tolmačita sindikata, ki hote ali nehote zavajata svoje članstvo z namenom pritiska na upravo. Če bi bilo res, kar trdita, potem bi morali izplačati 13. plačo, tudi če bi Luka Koper poslovala z izgubo, še poudarjajo v upravi. Foto Luka Koper Ker pretovor v pristanišču zadnje tri mesece narašča, poleg tega pa se v upravi zavedajo, da so novoletni prazniki običajno povezani s povečanimi izdatki, so pri izplačilu novembrskih plač vsem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po kolektivni pogodbi, izplačali t. i. gospodarnost v višini 45 odstotkov povprečne plače. Sindikata se z izplačilom gospodarnosti ne strinjata, saj po njunem mnenju ta delavcem tako ali tako pripada . Kot še poudarja Lokovšek, so do izplačila gospodarnosti upravičeni le tisti, ki so letos v Luki Koper dejansko delali, ne prejmejo pa je denimo delavci ne bolniškem dopustu. V danih poslovnih razmerah je izplačilo gospodarnosti edina možnost, pojasnjuje uprava. Kot še navaja, bodo poslovni rezultati letošnjega leta bistveno slabši od lanskih. Zaradi prevrednotenja nekaterih naložb nam celo grozi čista izguba. Zato je obvladovanje stroškov nujen pogoj za zagotavljanje dolgoročne uspešnosti poslovanja, še piše uprava. Sindikata bosta glede izplačila 13. plače zato zahtevala pogajanja. Kot pravi Lokovšek, imata v primeru, da volje za pogovore ne bi bilo , možnost, da zadevo zaostrita , vendar pa želita z upravo doseči dogovor. Uprava za rešitev nesporazuma glede tolmačenja kolektivne pogodbe predlaga arbitražo. Če se bi izkazalo, da imata pri tolmačenju kolektivne pogodbe prav vodstvi sindikatov, bo uprava nemudoma izpolnila svojo obveznost, še obljublja uprava Luke Koper.

Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je menedžer leta, so odločili na srečanju združenja menedžer.

Evropska komisija želi biti zgled, zato namerava v letu 2013 za odstotek zmanjšati število delovnih mest, kar bo prvi korak k petodstotnemu zmanjšanju števila zaposlenih v naslednjih petih letih Evropska komisija je danes pozvala vse institucije EU k varčevanju pri pripravi upravnih proračunov za prihodnje leto. Ta poziv sicer prihaja v senci sporov članic unije s komisijo, ki po drugi strani spet brani zvišanje plač evropskim uradnikom v Bruslju, čeprav večina evropskih vlad v krizi plače svojih birokratov krči. Evropska komisija želi biti zgled Evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski je danes vsem vodjem institucij EU poslal dopis, v katerem poudarja, da so številne članice unije prisiljene zmanjševati svoje upravne odhodke zaradi gospodarske in finančne krize, zato je izjemno pomembno, da tudi institucije EU pokažejo, da v sedanjih razmerah ravnajo odgovorno. Evropska komisija želi biti zgled, zato namerava v letu 2013 za odstotek zmanjšati število delovnih mest, kar bo prvi korak k petodstotnemu zmanjšanju števila zaposlenih v naslednjih petih letih. Ta ukrep je skladen s predlogom, ki ga je komisija podala za večletni finančni okvir 2014-2020 in v katerem poziva h krčenju delovnih mest v vseh institucijah EU. Metoda A po drugi strani komisija pred Sodiščem EU ponovno brani lani predvideno 1,7-odstotno zvišanje plač uradnikom EU v Bruslju v skladu s sporno formulo za izračun letne prilagoditve plač, medtem ko članice unije menijo, da bi bila zamrznitev plač v teh kriznih časih bistveno bolj primerna. V skladu z omenjeno formulo, t.i. "metodo", se spremlja gibanje kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih državah članicah - Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in Luksemburgu, ki predstavljajo 76 odstotkov bruto domačega proizvoda EU. Članice unije so novembra lani pozvale komisijo, naj uporabi določbo o izjemi, ki dejansko omogoča začasno prekinitev uporabe metode, če so izpolnjeni strogi zakonski pogoji v zvezi z "resnim in nenadnim poslabšanjem ekonomskega in socialnega položaja", ki ga z metodo ni mogoče meriti. A analiza je po navedbah komisije pokazala, da ti pogoji niso bili izpolnjeni. Članice se Bruslju zoperstavile že leta 2009 Omenjena metoda in zviševanje plač okoli 46 tisoč evrokratom v Bruslju, medtem ko vlade po vsej Evropi v najhujši krizi evra doslej režejo plače v javnem sektorju, je v minulih letih sprožila veliko razburjenja. Konec leta 2009 članice unije niso želele potrditi 3,7-odstotnega zvišanja plač uradnikom EU v Bruslju, ki ga je predlagala komisija, temveč so na koncu potrdile le 1,85-odstotno zvišanje. Komisija je zato sprožila postopek na Sodišču EU, ki je prisodilo v prid uradnikom in povišanje je bilo izplačano v celoti. Podoben scenarij se obeta tudi tokrat.

Ivan S. Klaneček iz Maribora je izumil sistem obnove in vzdrževanja kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov. Povedano drugače, izumil je kar osem postopkov za obnovo stavb, ki so še posebej koristni pri zaščitenih in starejših zgradbah.

Potem ko so Irci na referendumu glasovali za Lizbonsko pogodbo, jo je danes podpisal tudi poljski predsednik Lech Kaczynski Poljski predsednik Lech Kaczynski je danes med posebno slovesnostjo v Varšavi podpisal Lizbonsko pogodbo, s čimer je postopek ratifikacije nove evropske pogodbe na Poljskem zaključen. Kaczynski je tako odpravil še predzadnjo oviro na poti k ratifikaciji nove pogodbe EU v vseh 27 državah članicah povezave. Na slovesnosti najvišji predstavniki EU Poljski predsednik je ratifikacijo pogodbe podpisal na slovesnosti, na katero je povabil najvišje predstavnike EU na čelu s predsedujočim uniji, švedskim premierom Frederikom Reinfeldtom, predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in predsednikom Evropskega parlamenta, rojakom Jerzyjem Buzekom. "Sprememba kakovosti" EU Ob podpisu je dejal, da pogodba pomeni "spremembo kakovosti" EU, izrazil pa je tudi prepričanje, da bo poskus z novo institucionalno ureditvijo povezave uspel. "EU velja v zgodovini človeštva za velik eksperiment, po začetku veljave pogodbe pa bo delovala še bolj učinkovito," je povedal.

Radeška papirnica, ki je v prisilni poravnavi, bi za obstoj potrebovala od 5,5 milijona do šest milijonov evrov sredstev. Vodstvo papirnice ocenjuje, da jim zmanjkuje časa. Minister Žerjav bankam očita blazno konservativnost in jih opozarja, da bodo morale začeti opravljati svojo funkcijo. Lastnik podjetja Radeče papir Peter Tevž je povedal, da jim trimilijonsko odobreno, vendar nerealizirano posojilo ne zadošča več, saj je zaradi ustavitve proizvodnje prišlo do izpada prihodka. Papirnica, ki je v prisilni poravnavi, bi tako za obstoj potrebovala od 5,5 milijona do šest milijonov evrov sredstev. Tevž je spomnil, da so se z bankami glede trimilijonskega posojila začeli dogovarjati že pred osmimi meseci. Čeprav je posojilo odobreno, še vedno ni nakazano na račun radeške papirnice, ki zaposluje 370 delavcev. Ker oba papirna stroja stojita že približno dva tedna, je prišlo do izpada prihodkov v višini 2,1 milijona evrov. Takšnega izpada prihodkov pa vodstvo tovarne Radeče papir v načrtu finančnega prestrukturiranja ni predvidelo, ampak je načrtovalo pozitiven denarni tok. Trimilijonsko posojilo bi tovarno rešilo, če bi bilo nakazano že lansko poletje, ko so se začeli pogovori z bankami, ocenjujejo radeški papirničarji. Tevž NLB nas sili v protizakonito dejanje Po Tevževih besedah so brez kakršnih koli pomislekov pristali na predlog treh slovenskih bank po imenovanju izvedenca, ki bo pregledal poslovanje podjetja. Ta izvedenec je potem ugotovil, da se njegovi podatki o poslovanju ujemajo s podatki uprave radeške papirnice. Kljub temu pa so banke začele znova preučevati zadevo okrog nakazila posojila. V torek smo tako prišli do sklepov, ki so neuporabni. Nova Ljubljanska banka NLB nas namreč sili v protizakonito dejanje, pravi Tevž. NLB tako zahteva zastavo Tevževega 100-odstotnega deleža v papirnici in v njegovem podjetju G-M&M ter prodajo G-M&M za en evro. Ob tem se Tevž sprašuje, kdo bo potem plačal davek. Poudarja tudi, da je prvotni načrt predvideval, da bodo tri slovenske banke prispevala vsaka po milijon evrov za posojilo papirnici, NLB pa je sedaj zaradi unovčitve nekaterih garancij svoj delež znižala na 780.000 evrov. Bankam so ponudili 90-odstotno ali celo 100-odstotno konverzijo terjatev v lastniške deleže, na podani predlog o dokapitalizaciji družbe s strani potencialnega strateškega partnerja pa se banke, čeprav so same podale ta predlog, negativno odzivajo, pravijo v družbi. Papirnici zmanjkuje časa Vodstvo papirnice ocenjuje, da jim zmanjkuje časa in da je realizacija načrta finančnega prestrukturiranja ogrožena. Nekateri zaposleni so že na čakanju, vendar s polno plačo, nekateri pa opravljajo vzdrževalna dela v tovarni. Glede februarske plače pa je Tevž dejal, da je denar že zagotovljen. Radeška papirnica je namreč lani z Indijo sklenila posel, vreden več milijonov evrov, in iz tega naslova izplačuje plače in poravnava prispevke z zamikom. Nismo še vrgli puške v koruzo. V naslednjih dneh moramo dobiti odgovor bank, upniški odbor pa bo v ponedeljek, ko poteče rok za vložitev ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, podal svoje mnenje. Realno še lahko računamo na bančno posojilo, meni Tevž. Postregel je tudi s podatkom, da je radeška papirnica zadolžena v višini 30 milijonov evrov, podjetje G-M&M pa za 3,4 milijona evrov. Uprava radeške papirnice pa je podala tudi pripombe na delo prisilnega upravitelja Boruta Sokliča, ki je po oceni uprave neodziven in nekooperativen. Dosedanjim slovenskim vladam pa v tovarni očitajo, da ekonomijo ni pripravila na krizne čase. Za Žerjava ključna ohranitev delovnih mest V radeški papirnici se je mudil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Moj namen je pozvati banke upnice, da z vso resnostjo in odgovornostjo tudi do svojega poslovanja, preučijo poslovni načrt družbe in se na podlagi tega odločijo, kako naprej. Gre za program, ki ni kar tako za zamahniti z roko, saj je to program, ki ima dodano vrednost in lahko na dolgi rok poda neko akumulacijo in stabilna delovna mesta, je dejal minister. Za ministra je ključno obdržati vseh 370 delovnih mest v papirnici. Bankam minister očita blazno konservativnost in jih opozarja, da bodo morale začeti opravljati svojo funkcijo, funkcijo zakladništva.

Tudi Banka Slovenije naj opozarja na prezadolženost Slovenska podjetja so prezadolžena, banke pa so postale središče problema, ker so kreditirale s krediti in ne s kapitalom, je bilo slišati na posvetu bančnikov. Predsednica upravnega odbora banke SKB Cvetka Selšek je na zaključnem dejanju Dni slovenskih bančnikov na Brdu pri Kranju opozorila, da bomo probleme realnega in bančnega sektorja v Sloveniji lahko rešili le tako, da si jih odkrito priznamo, analiziramo in skupaj rešujemo. Po njenem mnenju so slovenska podjetja prezadolžena, banke pa so središče problema, ker imajo težave s kapitalom. Ekstremno nujno je razreševanje problemov prezadolženih podjetij, ki ne ustvarjajo zadosti denarnega toka za povračilo kreditov, in zaseženih delnic, ki jih je treba dezinvestirati, je ocenila Selškova. Ob tem je opozorila, da bo finančno prestrukturiranje potrebno prej, kot smo si pripravljeni priznati, ob čemer bo potrebna tudi sprememba insolvenčne zakonodaje. Hkrati se moramo sprijazniti z dejstvom, da kriza ne bo kratka. Vsi želijo vpliv, nihče ne priskrbi kapitala V zadnjem obdobju poteka vrsta finančnih prestrukturiranj podjetij, pri čemer niti lastniki, niti upniki, niti uprava nimajo natančno opredeljene vloge. Lastniki želijo ohraniti ves vpliv v podjetju, čeprav niso sposobni zagotoviti dodatnega kapitala, in z minimalno dokapitalizacijo pogosto le odlagajo stečaj. V združenju Manager je tako nastala pobuda za oblikovanje skupnih načel razreševanja prezadolženosti, ki med drugim opozarja, da je treba ne le finančno ampak tudi poslovno prestrukturiranje ter da je treba vse faze prestrukturiranja dolgov podjetja izvesti hitro in brez odlašanja. Bistveno pa je, da se podjetju, ki je v stiski, ne dela dodatna škoda. Ključno je, da se banke tega lotimo zelo konstruktivno. S tem se bomo izognili številnim kritikam, ki sedaj letijo na banke, ker se noče pogledati resnici v oči in ker se problemov ne načenja na pravem mestu, je poudarila Selškova. Ključno za nas bančnike je, da ne odbijamo vseh napadov na nas, ampak da delamo in da bodo naša dejanja pomagala Sloveniji in podjetjem, je še dejala in pozvala tudi Banko Slovenije, naj več pozornosti nameni analiziranju prezadolženosti slovenskega gospodarstva. Rešitev ne bo več odvisna od naših sposobnosti Tomaž Košak iz Banke Slovenije je opozoril na problem upada kreditiranja realnega sektorja in na visoke obrestne mere. Te so posledica relativno visokega deleža grosističnega financiranja slovenskih bank prek vrednostnih papirjev ali zadolženosti pri tujih bankah. Razlog je tudi izredno neugoden depozitni nivo. Problem je ta, da rešitev ne bo več odvisna od naših sposobnosti spreminjanja poslovne politike bank, ampak bo ta dinamika vsiljena s strani pogojev refinanciranja v tujini, je opozoril in dodal, da zaradi prevalitve bremena poslabševanja kreditnega portfelja bank kot posledice preteklih odločitev prek slabših pogojev za kreditiranje odvrača dobre nove komitente, ki si tako raje izposojajo denar v tujini. Kazalniki kreditnega tveganja v slovenskih bankah bodo ostali daljše obdobje na teh neobetavih ravneh, ocenjuje Košar in poudarja, da je s tem motiv tujih vlagateljev v kapital bank bistveno manjši, kot to velja za tujino. Rešitev vidi predvsem v zniževanju davčnih pogojev obravnave slabitev in ostalih oblik reševanja ter v načinu, kako dejavno razreševati ta slaba posojila oziroma dolžnike.

V Sloveniji letna inflacija pod povprečjem EU-ja Oktobra je bila inflacija v Sloveniji 0,7-odstotna. Na letni ravni so se cene zvišale za 2,7 odstotka. Ta mesec so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 0,7 odstotka. Skupna letošnja rast cen je bila 2,3-odstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 1,5-odstotna. K oktobrski inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve, ki so bile kar 10,4 odstotka višje kot mesec prej. Podražili so se tudi tobačni izdelki, sadje ter gorivo in energija. To je več, kot smo pričakovali ob jesenski napovedi inflacije, saj so k mesečni inflaciji prispevale kar 0,8 odstotne točke. To pa je dvakrat toliko, kot je znašalo povprečje v oktobrih v zadnjih desetih let, so o podražitvah oblačil dejali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Mesečna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra 0,8-odstotna. Letna rast cen je bila 2,9-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa dvoodstotna. Najbolj se dražita hrana in pijača Najvišjo letno rast imajo cene hrane in brezalkoholnih pijač v povprečju za 5,6 %. Sledijo cene stanovanj za 5,5 %, alkoholne pijače in tobak za 4,8 %, raznovrstno blago in storitve za 2,4 %, obleka in obutev za 2.0 % ter gostinske in nastanitvene storitve prav tako za 2,0 %, prevoz za 1,9 %, stanovanjska oprema za 1,8 % in izobraževanje prav tako za 1,8 % ter zdravje za 0,5 %. Znižanje cen na letni ravni smo zabeležili v skupinah komunikacije za 1,8 % ter rekreacija in kultura za 0,3 %. V Sloveniji letna inflacija pod povprečjem EU-ja Letna stopnja inflacije v državah članicah Evropske monetarne unije je bila septembra 2011 v povprečju 3,0-odstotna v avgustu 2,5-odstotna, v državah članicah Evropske unije pa 3,3-odstotna v avgustu 2,9-odstotna. Najnižja je bila na Irskem, 1,3-odstotna, najvišja v Estoniji, 5,4-odstotna. V Sloveniji je bila 2,3-odstotna.

Stanovska organizacija managerjev se je oglasila s pozivom, da naj se morebitne nepravilnosti pri managerskih odkupih, predvsem glede Pivovarne Laško, ne razčiščujejo preko medijev, temveč da je pravo mesto za to sodišče Foto: Irena Herak "Osredotočanje samo na posamezne primere, za katere obstaja sum, da niso bili izpeljani na zakonit ali etičen način, neupravičeno meče slabo luč na tiste managerje, ki so šli v nakup podjetja, ki ga vodijo, z najboljšimi nameni," poudarjajo v stanovski organizaciji managerjev Združenju Manager , ki ga vodi Franjo Bobinac, sicer tudi prvi mož Gorenja . "Za managerski odkup potrebna tudi poslovna etika" Ob tem dodajajo, da je managerski odkup ena od legitimnih oblik lastništva, ki je povsem običajna v razvitih tržnih ekonomijah. "V Združenju Manager odločno zagovarjamo, da morajo biti managerski odkupi izpeljani v skladu z dobro poslovno prakso - tako z vidika legalnosti kot poslovne etike," so sporočili in dodali, da so managerski odkupi eden od načinov, kako uspešno pospešiti proces lastninjenja in razvijati slovensko gospodarstvo. Sodišče naj naglo obravnava primer Pivovarne Laško V zadnjem času se je pozornost medijev usmerila predvsem na lastniške spremembe okoli Pivovarne Laško . V tem primeru se zavzemajo, da se sumi, ki so bili sproženi v javnosti, hitro in učinkovito obravnavajo po postopkih, ki veljajo v pravni državi. Po njihovem mnenju so pravo mesto za razčiščevanje sumov sodne dvorane in ne časopisni stolpci. "Pred zakonom smo vsi enaki in če je prišlo do kakršnihkoli dokazanih nepravilnosti, mora temu slediti tudi kazen. Pozivamo pa organe pregona in pristojne agencije, da svoje delo opravijo čim hitreje," so sklenili v stanovskem združenju, kjer se bojijo, da bo sicer padla senca dvoma na vse managerske odkupe oziroma managerje.

O kogeneraciji tudi na sejmu Energetika v Celju Po mnenju Aleksa Jana vidi EU v kogeneraciji na zemeljski plin najhitrejšo rešitev za zmanjševanje emisij in prihranke primarne energije. Prepričan je tudi, da bo čez 20 let vsaka hiša tudi elektrarna. Zemeljski plin naj bi bil do leta 2035 poleg naftnih derivatov najpomembnejši energent, njegova cena pa naj bi bila v prihodnje ugodna zaradi veliko odkritih zalog. Po oceni Aleksa Jana iz podjetja Energen naša država sledi evropskim smernicam na področju kogeneracije na zemeljski plin, ki omogoča soproizvodnjo toplotne in električne energije. Trenutno kogeneracijo na zemeljski plin uporabljajo v večstanovanjskih, javnih in poslovnih objektih, na trgu so rešitve za individualne hiše in gospodinjstva, kar pa naj bi se v Sloveniji bolj uveljavilo v prihodnjih letih. Znotraj EU-ja pričakujejo stabilno, 12-odstotno rast prodaje kogeneracijskih enot vse do leta 2030. Odar Kogeneracija omogoča velike prihranke primarne energije Po mnenju Jana EU vidi v tej tehnologiji najhitrejšo in realno rešitev za zmanjševanje emisij in prihranke primarne energije. Prepričan je tudi, da bo čez 20 let vsaka hiša tudi elektrarna. Kogeneracije trenutno vgrajujejo v večjih objektih, na trgu so že naprave za stanovanjske hiše in gospodinjstva. Širši razmah naprav za manjše odjemalce pa Jan pričakuje v prihodnjih letih. Kot bistveno prednost kogeneracije pa je direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar izpostavil dejstvo, da ta tehnologija omogoča velike prihranke primarne energije. Z isto napravo namreč proizvajamo elektriko in uporabljamo toploto, sistemi delujejo dokaj stabilno in niso odvisni od vremena. Da kogeneracije lahko delujejo, potrebujejo gorivo, v tem primeru je to zemeljski plin in plinovodno omrežje za transport. V Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje dosegljivo v 75 slovenskih občinah, skupna dolžina omrežja je 4.000 kilometrov. S stališča nacionalne energetske politike je treba stremeti k čim večji izrabi obstoječega plinovodnega omrežja in drugih daljinskih sistemov, hkrati pa jih ne podvajati. Drugačno ravnanje bi bilo neracionalno in si ga tudi ne moremo privoščiti. Večja kot bo uporaba te infrastrukture, nižja bo cena na enoto te energije, ocenjuje Odar. O kogeneraciji tudi na sejmu Energetika v Celju V omenjenem združenju so poudarili, da je zamenjava starejših kotlov s sodobnimi napravami, kot je kogeneracija, velik potencial. Po njihovem mnenju bi morali pri vseh rekonstrukcijah obstoječih kotlovnic preveriti, ali je mogoča taka vgradnja in to bi morala postati vsakdanja tehnična rešitev. Kogeneracija na zemeljski plin je sočasno pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo. Električni generator poganja mehanska energija vrtečih se delov motorjev oziroma turbin. Odar pravi, da se pri pretvorbi notranje energije zemeljskega plina v mehansko energijo sprosti velika količina toplote. Ključna značilnost kogeneracije pa je, da lahko toploto koristno uporabimo za ogrevanje prostorov, vode ali za druge procesne namene. O kogeneraciji je beseda tekla tudi pred tednom dni na sejmu Energetika v Celju.

Nova višina minimalne plače mesec pred zakonskim rokom Vodstvo Mercatorja in sindikat sta se dogovorila, da bodo delavci trgovskega podjetja že marca dobili višje plače. Zadnje čase je bilo med zaposlenimi v Mercatorju čutiti precej nezadovoljstva, ki izvira predvsem iz nizkih plač. Kot vse kaže, je dogovor med upravo in sindikatom delavcev v trgovini dosežen, delavci vseh 31 plačnih razredov pa bodo že 15. marca dobili od 30 do 120 evrov bruto doplačila, poroča Radio Slovenija. Najvišje doplačilo bo dobilo okoli 5.000 prodajalcev. Tudi spremembe o minimalni plači bodo v Mercatorju uvedli mesec pred uradno predvideno uveljavitijo novega zakona o minimalni plači. Uprava in socialni partnerji so prepričani, da bodo sodelavci Mercatorja to spremembo sprejeli z odobravanjem in si prizadevali za delo, ki bo omogočilo stabilno poslovanje družbe. Če bo na panožni ravni med socialnimi partnerji dosežen dogovor, ki bo dajal zaposlenim več ugodnosti, kot jih je že izvedel Mercator, bo Mercator seveda spoštoval dogovor, ki bo boljši za delavce, še pravijo v podjetju.

Ljubljana - Digitel je v petek na ljubljansko okrožno sodišče zoper državo vložil tožbo v višini 315 milijonov evrov. Od države terja odškodnino, ker mu ta pred desetimi leti ni podelila dovoljenj za opravljanje storitev mobilne telefonije. Kot navajajo v tožbi, bi danes namreč dosegali četrtino trga mobilnih GSM-storitev, znesek pa predstavlja škodo, ki je nastala v obliki izgubljenega dobička. "V nasprotju z Digitelom je Mobitel pridobil desetletna stalna dovoljenja za opravljanje GSM-storitev, saj je uprava za telekomunikacije kot izdajatelj dovoljenja in državni organ favorizirala podjetje v državni lasti," je njihov argument. "Zaradi nezakonitega ravnanja države in kršitve ustave Digitel tako zahteva odškodnino v takšni višini, kot če Mobitel ne bi ustvaril monopola na nezakonit in protiustaven način, in sicer v višini 315 milijonov evrov," so dodali. Za namen dokazovanja višine škode predlagajo tudi postavitev izvedenca. Sočasno je Digitel vložil tudi predlog za izvršbo v višini 212.514 evrov, kar skupaj z obrestmi znaša več kot 430.000 evrov. Navedeni znesek je bil v sporu pred ljubljanskim okrožnim sodiščem prisojen, potrjen pa tudi s strani višjega sodišča v Ljubljani oktobra lani, in sicer kot odškodnina v zvezi z nespoštovanjem pravil postopka pri izvedbi javnega razpisa GSM iz leta 1998. Takrat sta koncesiji pridobila Simobil in Mobitel. Podobno pot je na sodišču pred leti ubral ameriški operater Western Wireless, ko je od države zahteval vračilo vrednosti projekta o vstopu na trg pod blagovno znamko Vega, in sicer skoraj 338 milijonov evrov. Glavno krivdo za nemogoče razmere na trgu so takrat očitali Mobitelu, obilno pomoč pa naj bi mu nudila država. Nato so tožbo opustili, saj so se s Telekomom pogodili o odpisu neplačanih računov. [email protected]

V drugem četrtletju letos se je v Sloveniji nadaljevalo upadanje števila opravljenih delovnih ur. Po 4,4-odstotnem padcu v prvem četrtletju jih je bilo v drugem opravljenih 2,7 odstotka manj. V postopnem zmanjševanju obsega opravljenih delovnih ur v prvi polovici leta se odražajo posledice gospodarske krize. Statistični urad RS V Sloveniji je zaposlena oseba v drugem četrtletju letos mesečno povprečno opravila 135 dejanskih delovnih ur ali za 3,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Skupno je bilo opravljenih 304,3 milijona delovnih ur, kar je 5,8 odstotka manj kot v drugem četrtletju 2008, kažejo danes objavljeni začasni podatki državnega statističnega urada. Zaposlene osebe v predelovalnih dejavnostih so opravile največ delovnih ur, in sicer 74,7 milijona ali skoraj četrtino vseh. Sledili sta dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 44 milijonov oz. 14,5 odstotka in gradbeništvo 28,8 milijona oz. 9,5 odstotka. Glede na letošnje prvo četrtletje je skupno število opravljenih delovnih ur najizraziteje upadlo v dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti za 11,1 odstotka, najmanj pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro 0,1 odstotka. Največ delovnih ur je v drugem četrtletju 2009 opravila zaposlena oseba v dejavnosti zdravstvo. Največ delovnih ur je v drugem četrtletju 2009 opravila zaposlena oseba v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, v povprečju 141 delovnih ur na mesec, kar je za 13,7 odstotka delovnih ur več kot zaposlena oseba v dejavnosti druge dejavnosti. V slednji je zaposlena oseba opravila najmanj delovnih ur, in sicer 124.

Dekan Kranjske fakultete za organizacijske vede Marko Ferjan ni znal povedati, ali je poslanec SDS Branko Marinič res opravljal izpit. Predavateljica pa trdi, da ima njegovo polo iz leta 2005. Predavateljica Marjeta Ekar je 14. junija v zvezi z zapleti pri opravljanju izpita iz nemškega jezika po Ferjanovih besedah posredovala zapisnik vodstvu fakultete. V poročilu dogodkov je med drugim zapisala, da je bil pisni del izpita 13. aprila 2005 opravljen, čemur pa je sledil še ustni izpit. "Tega je kandidat želel opravljati v Žalcu, a to zaradi tehnične izvedbe ni bilo mogoče, zato je bil povabljen na opravljanje ustnega izpita v Kranj. Prisotna sta bila kandidat in predavateljica." Brez ustnega dela ocenjen pozitivno Ferjan je še pojasnil, da je bil pisni del izpita sicer ocenjen pozitivno, ustnega dela pa ni opravljal nihče. Ker pa pomeni ustni del 50 odstotkov celotnega izpita, ta na koncu ni bil opravljen. Sedanji dekan je tudi poudaril, da ne more biti odgovoren za stvari, ki so se dogajale pred štirimi leti, je pa zagotovil, da je zbral in danes predstavil vso dokumentacijo v zvezi s tem. Ekarjeva je v zapisu nadalje navedla, da je bilo na ustnem delu ugotovljeno, da je kandidat, ki je predložil tudi indeks s fotografijo, avtor pisnega dela izpita, kar je sama posebej preverila zaradi posredovane anonimke, da Mariniča na pisnem delu izpita ni bilo. Da bi primerjala avtentičnost kandidata s fotografijo v vpisnem listu, ki jo hranijo v referatu, je želela indeks zadržati, a ji je kandidat to fizično preprečil in nemudoma zapustil kabinet. Ekarjeva je po Ferjanovih besedah v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri opravljanju izpita vodstvu svoje sume sicer prijavila skoraj tri mesece po dogodku, natančneje 11. julija 2005, a se nanje nekdanji dekan Robert Leskovar ni odzval in tudi niso uradno zavedene v mapi Branka Mariniča. Na vprašanje, zakaj na današnji novinarski konferenci ni prisotna sama predavateljica, je Ferjan pojasnil, da "sta se dogovorila, da institucijo predstavlja dekan, in skupaj ugotovila, da je smiselno, da sam predstavim dokumente". Je pa v telefonskem razgovoru še dejala, da si želi, da bi bila pri testu opravljena grafološka analiza.

Čista izguba družbe je konec lanskega leta znašala 13,4 milijona evrov. Prihodki od prodaje družbe so bili nižji za 11 odstotkov Koprski koncern Intereuropa, ki ga vodi Ernest Gortan (na sliki), je lani ustvaril 188,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka pod načrtovanimi in 11 odstotkov manj kot leta 2011, so iz družbe sporočili prek strani Ljubljanske borze. Izguba iz poslovanja družbe je znašala 7,2 milijona evrov, čista izguba pa 13,4 milijona evrov. Ob izločitvi dogodkov, ki niso neposredno povezani z rednim poslovanjem, bi sicer Intereuropa ustvarila 9,8 milijona evrov dobička iz poslovanja. Kot glavni razlog za upad prodaje v družbi navajajo prestrukturiranje odvisnih družb, predvsem prostovoljno likvidacijo odvisne družbe Intereuropa Transport, prenehanje poslovanja odvisne družbe v Nemčiji in odprodajo odvisne družbe v Franciji. Zadolženost nižja za 80 milijonov evrov Po dogovoru z bankami upnicami je koncernu uspelo končati postopek finančnega prestrukturiranja in znižati zadolženost za 80,2 milijona evrov. Kot je znano, so banke upnice del dolgov pretvorile v lastniške deleže, kar je vplivalo na lastniško strukturo matične družbe Intereurope, v kateri danes prevladujejo banke. Novembra lani je Intereuropa V novembru 2012 je družba prodala logistični center v Rusiji, kar je bil predpogoj za izvedbo finančnega prestrukturiranja.

Koper - Uprava Luke Koper je na mizo dobila novo stavkovno zahtevo. Ker se je v začetku tedna zaradi groženj s stavko s sindikatom žerjavistov dogovorila za 25-odsotni dodatek k plači, enak dodatek zdaj razumljivo zahtevajo še vsi drugi zaposleni, ki so združeni v sindikatu pristaniških delavcev in sindikatu luških dejavnosti. Gre za okoli 550 zaposlenih, ki menijo, da imajo tudi oni pravico do 25-odstotnega dodatka za odgovornost do oseb in okolja. "Če se do prihodnjega torka ne bomo dogovorili, bomo tudi mi napovedali stavko," v imenu obeh sindikatov pojasnjuje Branko Matič. V obeh sindikatih čestitajo sindikatu žerjavistov, da so za vse zaposlene dosegli sedemodstotni dvig plač, ne zdi pa se jim prav, da je le ena privilegirana skupina dobila še 25-odstotni dodatek. Uprava Luke Koper drugih dveh sindikatov prav tako ni povabila k pogajanjem za novo kolektivno pogodbo. Matič pravi, da jim je bila dana le možnost pristopa k dogovoru, ki ga je uprava sklenila z žerjavisti, kar po mnenju obeh sindikatov dokazuje, da uprava ne razume bistva kolektivnega dogovarjanja in socialnega partnerstva. "Zahtevek drugih dveh sindikatov smo res dobili in verjamemo, da bomo tudi z njimi našli ustrezen kompromis. S sindikati se bo uprava sestala prihodnji torek," je sporočil predstavnik za stike z javnostjo v Luki Koper Sebastjan Šik.

Turistična industrija v Italiji, ki zaposluje kar dva milijona ljudi, se je znašla v hudi krizi. Ogroženih je 100 tisoč delovnih mest, vsak peti hotel naj bi letos zaprli. Italijanski turizem je v hudi krizi. Turistična industrija v Italiji zaposluje dva milijona ljudi in ustvari deset odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda. Italijanski turizem se je znašel v hudi krizi. Samo januarja je delo izgubilo 4,5 odstotka zaposlenih v italijanskem hotelirstvu, med zaposlenimi za določen čas pa jih je na cesti pristalo deset odstotkov. Do konca tega leta utegne zaposlitev izgubiti 100.000 delavcev v italijanskem turizmu, kar je še enkrat več od števila delovnih mest, ki so ogrožena v avtomobilski industriji, svarijo v italijanskem turističnem združenju Federturismo. Da bi lahko prebrodili krizo, italijanski turistični delavci od vlade zahtevajo lažji dostop do posojil in davčne olajšave. V Italiji znaša davek na dodano vrednost v turizmu deset odstotkov, v Španiji sedem, v Franciji pa le 5,5 odstotka. Španska vlada je za pomoč domačemu turizmu že namenila 400 milijonov evrov. Turist v Rimu Zaradi finančne in gospodarske krize so ogrožena predvsem manjša turistična podjetja v Italiji. Raziskava združenja Federturismo napoveduje, da bodo letos v državi zaprli od tri do pet odstotkov hotelov, resno je ogroženih 13.000 večinoma družinskih podjetij. Italijanska vlada je sprejela ukrepe za pomoč bankam, avtomobilski industriji in proizvajalcem gospodinjskih aparatov, a je popolnoma prezrla dramatičen položaj v turizmu, enem od temeljev italijanskega gospodarstva, kritizira združenje. Ob tem je zanimivo, da premier Silvio Berlusconi na vsa usta hvali protikrizne ukrepe, po njegovih besedah nobena druga vlada v Evropi ni naredila več kot italijanska. V nekem televizijskem pogovoru je izrazil tudi mnenje, da stanje sploh ni tako slabo in da mediji vse skupaj predstavljajo preveč dramatično. Bo poleti kaj bolje? Napovedi niso ravno rožnate.

Ekonomist Maks Tajnikar je prepričan, da so bonitetne hiše ostrejše do Slovenije kot do nekaterih drugih večjih članic evroobmočja. Njegov kolega Masten pa meni, da so potrebni novi rezi v transferje. Ekonomist Maks Tajnikar Potem ko je Slovenijo v petek doletelo novo znižanje bonitetne ocene, je Tajnikar dejal, da se je mogoče z oceno slovenskih gospodarskih razmer, ki jo je podala bonitetna hiša Moodys, strinjati. Potrdil je zlasti ugotovitev bonitetne agencije, da so za Slovenijo značilni prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih investicij . Četudi se strinja z mnenjem Moodys o Sloveniji, je Tajnikar kritičen, saj naj bi našo državo ocenjevali strožje od velikih držav s skupno evropsko valuto. Kot je ocenil, so težave v državah, kot sta Španija in Italija, še bistveno, bistveno večje . To kažejo tudi objektivni podatki, je dodal. Spomnil je še, da bi tudi najhujša kriza v Sloveniji v primeru zunanjega reševanja zahtevala skromna sredstva, medtem ko to za Španijo in Italijo ne velja. Tako ocena Moodys kaže tudi na njegovo monopolno moč nasproti majhnim državam, ki je ne upa kazati proti velikim, je poudaril ekonomist. Kot je izpostavil, bi bilo treba bonitetne agencije tožiti, saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno obnašanje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno obnašanje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU . Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet, ljudje pa zaradi njihovih ocen, ki jih zmoremo tudi lokalni ekonomisti, prek višjih obrestnih mer bankam plačujemo milijarde, čeprav bi morali biti po navadni konkurenčni zakonodaji skupaj z bančnimi direktorji v zaporih, je zatrdil. Dodal je, da ta očitek ne gre na račun bonitetnih hiš, temveč evropskih politikov. Petkovemu znižanju bonitetne ocene države je v torek in sredo sledilo tudi znižanje bonitetnih ocen SID banke, skupine Triglav, Pozavarovalnice Sava in Telekoma Slovenije. Masten Nujno je treba ukrepati Ekonomist Igor Masten je prepričan, da je znižanje kreditnih ocen teh družb posledica splošnega položaja gospodarstva, povečanega tveganja v finančnem sistemu in obetov poslovanja. Glede na to, da ocene navadno sledijo najvišji entiteti državi je bilo znižanje po njegovih besedah pričakovano. Kako se bo klestenje bonitet družb izrazilo v praksi, je odvisno od njihovih potreb po zadolževanju na tujih trgih. Če tujih finančnih virov ne bodo iskale, neposrednih učinkov niti ne bo. Ker so slabše tudi bonitete bank, bi lahko imela podjetja težave pri dostopu do finančnih virov na domačem trgu, je menil. Četudi so obeti za oceno države in družb v njeni lasti ali solasti negativni, Masten nove evalvacije s strani bonitetnih hiš ne pričakuje v kratkem. A če se položaj ne bo spremenil, bodo sledila nova znižanja, je napovedal. Država bi zato morala po njegovih besedah pospešeno sprejemati ukrepe, ki se tičejo finančnega sektorja in proračuna, zaradi signalov pa tudi reformne ukrepe . Kot je ocenil, bi veljalo razmisliti tudi o prerazporeditvi virov v letošnjem proračunu. V tem smislu predlaga dodaten rez v različne transferje in plače v javnem sektorju ter porabo tako privarčevanih sredstev za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Ekonomist se zaveda, da je krčenje transferjev politično problematično. In glede na to, da se v tej državi očitno nič ne zgodi hitro, je običajen argument ljudi, nasprotnikov ukrepov, da nikoli ni dovolj hudo za tako radikalne ukrepe. In potem se res nič ne zgodi. In se vedno znova znajdemo sredi slabe situacije, je bil kritičen. Agencije že štiri dni znižujejo bonitetne ocene V petek sta bonitetni hiši Moodys ter Standard & Poor s S&P znižali bonitetno oceno Slovenije, in sicer za tri stopnje na Baa2 oz. za eno stopnjo na A. Moodys je med razlogi za znižanje izpostavil težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatno dokapitalizacijo, s čimer se povečujejo tveganja za državni dolg, S&P pa naraščajočo politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi političnimi strankami, kar da predstavlja tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi. V torek je Moodys zaradi padca bonitetne ocene Slovenije znižal bonitetno oceno Telekomu Slovenije in SID banki, ki sta v večinski državni lasti oz. v državni lasti. Poleg tega je oklestil tudi bonitetno oceno obveznice SID banke, Abanke Vipa in Factor banke. S&P je danes zaradi znižanja bonitetne ocene Sloveniji znižal bonitetno oceno skupini Triglav, s tem Zavarovalnici Triglav in pozavarovalnici Triglav Re, ter Pozavarovalnici Sava.

Washington - Italijanski finančni sistem se je pokazal za zelo močnega, vendar vztrajanje recesije za banke tretjega največjega gospodarstva v območju evra predstavlja grožnjo, so v pred kratkim objavljenem poročilu o položaju italijanskih bank ocenili v Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Kot so po poročanju tujih tiskovnih agencij ugotovili v skladu, so italijanske banke uspešno povečale obseg denarnih vlog in kapital, likvidnost, ki jim jo je pomagala zagotavljati Evropska centralna banka, pa jih je obvarovala pred negotovostjo, ki vlada v območju evra. Ob tem so opozorili, da italijanski finančni sistem kljub trenutni stabilnosti ni imun na tveganja. "Ključna faktorja tveganja ostajata nadaljnja šibkost realnega gospodarstva ter povezava finančnega sektorja z državo," so dodali. Kriza v Evropi ni končana V poročilu je tako mogoče brati, da recesija vpliva na rast slabih posojil in zniževanje dobičkonosnosti bank. Poleg tega bi lahko banke, ki imajo v lasti italijanske državne obveznice, beležile dodatne izgube. Vrednost obveznic se bo namreč, če se bo zahtevana donosnost nanje okrepila, zmanjšala. "Četudi so se obresti na italijanske dolžniške papirje znižale, kriza v Evropi ni končana," so poudarili v IMF. Zapisali so še, da je iz rezultatov preliminarnih stresnih testov italijanskih bank razvidno, da bi se lahko italijanski finančni sistem obdržal tako v primeru "koncentracije šokov" kot v primeru počasne gospodarske rasti. A to bi močno izčrpalo banke, so dodali. Skladno s tem so oblasti pozvali k novim reformam za spodbuditev gospodarske rasti, banke pa k ustvarjanju dodatnih rezervacij ter ukrepom za večjo učinkovitost in dobičkonosnost. Svetujejo tudi vzpostavitev rešitve, ki bi bankam omogočila prodajo terjatev.

New York/Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali nad psihološko pomembno mejo 12.000 točk. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri 12.260,44 točke. To je 296,28 točke oz. 2,48 odstotka več kot v torek. Dolar se je v primerjavi z jenom okrepil na 99,16 jena, potem ko je v ponedeljek pri 95,77 jena dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 12 letih. Tudi njegov položaj v primerjavi z evrom se je izboljšal. Danes je evro dosegel 1,5702 dolarja, potem ko je v ponedeljek že dosegel vrednost 1,5711 dolarja. Nekoliko bolj optimistično razpoloženje je v torek zajelo tudi Wall Street. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 12.392,66 točke, kar je za 420,41 točke oz. 3,51 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 91,25 točke oz. 4,19 odstotka in se ustavil pri 2268,26 točke.

Sodišče v Varšavi je ugodilo hčerinski družbe Krke in razveljavilo uredbo o prepovedi prodaje zdravila monkasta zaradi domnevne kršitve patenta, Krka zmagala tudi proti Janezu Suši, ki je zaradi kršitve patenta zahteval odškodnino Krka Polska , hčerinska družba novomeške Krke je prejela sklep varšavskega Višjega sodišča, da lahko ponovno prodaja zdravilo monkasta. Sodišče je brez obravnave 26. januarja zaradi domnevne kršitve patenta družbe Merck prodajo prepovedalo. Sklep sodišča je pravnomočen, so sporočili iz Krke. Krki ugodilo tudi slovensko sodišče glede tožbe Janeza Suše Višje sodišče v Ljubljani je 9. aprila razsodilo, da se ugodi pritožbi novomeške Krke . Krka se je pritožila na sodbo, da mora Krka Janezu Suši zaradi kršitve patenta plačati za 2.786.541 evrov odškodnine (942.000 evrov je odškodnina, ostalo so obresti in gospodarska škoda). Sodišče je razsodilo, da se sodba izpred enega leta spremeni, tožbenih zahtevek pa zavrne. Suša bo moral Krki povrniti tudi 15.800 evrov stroškov pravnega postopka, so sporočili iz Krke.

Anton Turnšek je odstopil z mesta prvega nadzornika Pivovarne Laško. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem, je zapisal. Iz 24UR ZVEČER Kako je s preiskavo v Laškem?01 25Iz 24UR ZVEČER Odstop zahtevali mali delničarji01 35Pivovarna Laško je prejela odstopno izjavo predsednika nadzornega sveta Antona Turnška, so sporočili iz družbe. Njegovega naslednika bodo člani nadzornega sveta imenovali na prvi naslednji seji, iskali ga bodo v svojih vrstah. Turnšek pa bo kot član nadzornega sveta deloval do julijske skupščine, ko bodo delničarji namesto njega izglasovali novega člana. Poleg nekdanjega direktorja Boška Šrota so po neuradnih informacijah, ki so jih objavili v oddaji 24UR ZVEČER, ovadene še tri fizične in tri pravne osebe in sicer Kolonel, Center naložbe in Infold holding, ter njihovi tedanji direktorji - Saša Fajs, Matjaž Rutar in Danjela Rakovič. Ovadena je torej Šrotova veriga lastninjenja, ne pa tudi direktorji v skupini Pivovarne Laško. Med ovadenimi po neuradnih informacijah ni ne Dušana Zorka, sedanjega direktorja Pivovarne, ne očeta Pivovarne Toneta Turnška. Pivovarno laško oškodovali za 100 milijonov? Neuradno naj bi bila kriminalistična preiskava glede spornega lastninjenja že končana, ovadbe zaradi domnevnih zlorab položaja pa naj bi bile že nekaj tednov na tožilstvu. A epilog bo zgodba dobila šele, ko bo končana celotna preiskava o izčrpavanju družbe. Kriminalisti naj bi neuradno ugotovili, da je bila Pivovarna Laško oškodovana za vrtoglavih 100 milijonov evrov, je za oddajo 24UR ZVEČER povedala dopisnica Pop TV iz Celja Damjana Seme. Izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem Turnšek je v Pivovarni Laško že skoraj 50 let, od tega je bil direktor družbe 25 let. Po upokojitvi leta 2005 ga je nasledil Šrot, Turnšek pa je opravljal funkcijo člana oz. tudi predsednika nadzornega sveta. Moje dolgoletno poslovno življenje je bilo ves čas tesno povezano s Pivovarno Laško in slovensko industrijo pijač. Nikoli mi ni bilo vseeno, kaj se z družbo dogaja in kje bo njena prihodnost. Že kot direktor Pivovarne Laško sem bil avtor in glavni pobudnik združitve slovenske industrije pijač. Tudi kot član nadzornega sveta družbe sem še naprej verjel v smotrnost te strateške usmeritve in podpiral sklepe nadzornega sveta o skupnem delovanju. Prvi koraki v tej smeri so bili narejeni, žal pa v veliki meri nedokončani. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem, je Turnšek zapisal v odstopni izjavi. Na katero ovadbo misli, smo ga vprašali tudi mi, a pojasnil ni želel dati. Ne želim nič več in nič manj povedati, je dejal. In dodal, da ne odhaja s slabim občutkom in da ni z nikomer skregan, kot enega od razlogov za takšno odločitev pa je navedel tudi starost. V odstopni izjavi je sicer kot drugi ključni mejnik za slovo z vodstvenega mesta izpostavil petkovo sejo nadzornega sveta, na kateri so sprejeli novo poslovno strategijo. Zadovoljen sem, da so s tem postavljeni novi temelji za nadaljevanje že davno začrtane združene industrije pijač, je poudaril. Mali delničarji zahtevali odstop Foto Damjan Žibert Kot poročajo Finance, je Društvo Mali delničarji Skupaj smo močnejši Društvo MDS na Turnška naslovilo zahtevo po njegovem nepreklicnem odstopu. Prepričani so namreč, da je soodgovoren za finančni polom družbe v času Šrota. Turnšek je po njihovem mnenju kriv za njegov vzpon in neracionalno poslovanje, saj naj kot prvi nadzornik družbe ne bi pravočasno ukrepal, pa tudi za prekomerno zadolženost skupine Pivovarne Laško, ki je posledica menedžerskega prevzema Boška Šrota in njegovih podjetij. Zapisali pa so še, da je Turnšek poskrbel za neustrezno odstavitev Boška Šrota, ki je prejel odpravnino v višini 152 tisoč evrov, še poročajo Finance. Zaradi vsega tega so zagrozili, da bodo, če Turnšek ne odstopi, začeli takoj po praznikih zbirati podpise podpore za odpoklic preko sodišča ter verjetno tudi vložitev odškodninske tožbe zoper njega in vse druge odgovorne.

Beograd - 16. aprila je družba Kolosej odprla svoj drugi center v Beogradu. Zabaviščni center Kolosej v nakupovalnem središču Ušče je prvi tovrstni center v tujini, ki vključuje tudi kinodvorane. Obiskovalci bodo poleg kina lahko obiskali tudi bowling, biljard, laserske in video igre ter preizkusili srečo v igralnem salonu. Zabaviščni center, ki se nahaja v samem središču Beograda, vključuje enajst kinodvoran (med njimi XpanD 3D in XpanD 6D ter VIP dvorano, opremljeno z udobnimi fotelji), bowling s štirinajstimi stezami in biljardom, center za arkadne igre ter igralni salon Casino Rio opremljen 73 igralnimi avtomati in štirimi elektronskimi ruletami. Pomemben del centra zajemajo lounge bari.Otvoritvena slovesnost novega zabaviščnega centra se je začela s premierno predstavo slovenskega filma Petelinji zajtrk. Slavnostne premiere so se udeležili tudi ustvarjalci filma, režiser Marko Naberšnik, producent Franci Zajc in pevka Severina. Sledila je uradna otvoritev centra, kjer sta se predsedniku uprave Koloseja Sergeju Racmanu na odru pridružila Urša Zupan, direktorica slovenskega in beograjskega Casinoja Rio in direktor centra Samo Ravter. Sledil je koncert Severine, priljubljene pevke tudi v Srbiji, ki je med drugimi uspešnicami na odru zapela nosilno pesem iz filma Petelinji zajtrk, Gardelin. Z odprtjem zabaviščnega centra je družba Kolosej odprla svoj drugi center v tujini. Leta 2007 je bil, prav tako v Beogradu, odprt prvi zabaviščni center Kolosej Lounge&Play, ki vključuje bowling, biljard, laserske ter video igre.

Če se trenutno izjemno veliko govori o zadolženosti evropskih držav in celo ameriški predsednik žuga Evropi, naj vendarle obvlada svoje finance, bi očitno lahko Obama svoje lastne nasvete uporabil kar na domačih tleh, razkriva poročilo kongresa. Baracku Obami očitajo, da mu gre večanje državnega dolga od rok še celo bolje kot Georgeu Bushu. Proračunski odbor ameriškega senata meni, da bi lahko državni dolg do leta 2016 znašal že 16,2 bilijona dolarjev, če se bo Baracku Obami uspelo ponovno povzpeti na predsedniški stolček. Še nekoliko bolj pesimistični so finančniki v kongresu. Nekaj republikanskih finančnikov namreč meni, da bi lahko ZDA to številko dosegle že leto prej, dolg pa je sicer za 6,2 bilijona dolarjev višji od tistega, ki ga je za seboj pustil pregovorno zapravljiv predsednik George Bush, ki je Belo hišo zapustil leta 2009. Če Obama ne pripravlja korenitih sprememb v politiki, se ZDA obeta kar nekaj javnofinančnih težav, menijo poznavalci. V poročilu odbora senata tako pišejo, da bi lahko dolg do leta 2022 zrasel na 25,4 bilijona dolarjev, v najslabšem primeru pa bi lahko že leta 2015 znašal več kot 20 bilijonov. V kongresu še menijo, da lahko Američani brez občutnega povišanja davkov in varčevalnih ukrepov, s čimer bi zajezili naraščanje dolga, pričakujejo novo recesijo in krčenje števila delovnih mest.

V gradbeništvu največ neplačnikov Slovenske banke so imele v prvih osmih mesecih za 94,2 milijona evrov čiste izgube oz. sedemkrat več kot v istem obdobju lani. Čedalje več je težavnih posojil. Po ugotovitvah Banke Slovenije se je delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami od začetka leta povečal za 2,3 odstotne točke in je avgusta znašal že 13,5 odstotka. Bilančna vsota bank v Sloveniji se je v letošnjih prvih osmih mesecih zmanjšala za 1,5 milijarde evrov. Konec avgusta je tako znašala 47,2 milijarde evrov, kar je 5,5 odstotka manj kot pred letom dni. Skupno število podjetij z zamudami pri plačilu obveznosti do bank se je od lanskega decembra do konca letošnjega avgusta povečalo za 8,5 odstotka, na 5.692. Teh je zdaj že skoraj 22 odstotkov vseh, v povprečju pa s plačili zamujajo 505 dni, kažejo podatki Banke Slovenije. Gradbeništvo blizu kronični nelikvidnosti Največ podjetij, ki zamujajo s plačilom, je bilo iz trgovske, gradbene in predelovalne panoge. Najvišji delež zamudnikov je v gradbeništvu 38 odstotkov, finančnem posredništvu 29,1 odstotka in gostinstvu 28,8 odstotka. Zaradi slabih terjatev so banke do konca avgusta oblikovale že skoraj 3,8 milijarde evrov oslabitev oz. 7,7 odstotka vseh terjatev. Delež pokritosti terjatev z oslabitvami se je od konca leta 2010 povečal že za skoraj tri odstotne točke. Država povečuje dolg Slovenske banke so imele v prvih osmih mesecih za 49,3 milijarde evrov terjatev. Največ terjatev je bilo bonitetnega razreda A in B 86,7 odstotka, a se je ta delež v primerjavi s koncem leta 2011 znižal za skoraj dve odstotni točki. Banke so še naprej zmanjševale kreditiranje nebančnega sektorja. Skupna vrednost posojil se je v osmih mesecih zmanjšala za 827 milijonov evrov oz. 5,7 odstotka, na 32 milijard evrov. Pri tem so banke povečevale posojanje državi, zmanjševale pa gospodinjstvom in podjetjem.

Majska številka Ekonomskega ogledala Umar v majskem Ekonomskem ogledalu napoveduje počasno okrevanje slovenskega gospodarstva. V letošnjem prvem četrtletju se je nadaljevalo rahlo okrevanje evropskega gospodarstva, medtem ko v Sloveniji znakov oživljanja gospodarske dejavnosti še ni, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Po pričakovanjih so pozitivni signali že izhajali iz povečanega tujega povpraševanja. Umar v majski številki publikacije Ekonomsko ogledalo navaja, da se je obseg bruto domačega proizvoda BDP v letošnjem prvem četrtletju realno znižal za 0,5 odstotka in je bil tudi nižji kot v istem obdobju lani za 1,2 odstotka. S tem je bila raven gospodarske dejavnosti v letošnjem prvem četrtletju najnižja od začetka gospodarske in finančne krize. Izvoz sledi hitrejšemu okrevanju na tujem Izboljšanje v mednarodnem okolju je spodbudno vplivalo na slovenski izvoz, potrjujejo pa se pričakovanja Umarja iz pomladanske napovedi, da ovire za hitrejšo rast izhajajo iz domačega okolja, med drugim poudarja prvi mož Umarja Boštjan Vasle. Razlike v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se po njegovih besedah kažejo tudi na rezultatih po posameznih dejavnostih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih in v prometu je bila v prvem četrtletju letos višja kot v istem obdobju lani, kar lahko povežemo s krepitvijo izvoza blaga. S slabimi razmerami v gradbeništvu in na trgu dela so povezani medletni padci v dejavnostih trgovine, gostinstva, poslovnih storitev na področju arhitekturnega projektiranja in rudarstva. Z izjemo zdravstva in socialnega skrbstva se je nadaljevala rast dodane vrednosti v dejavnostih javnih storitev. Brezposelnost vztraja pod 100.000 Na trgu dela v zadnjih mesecih ni bilo bistvenih sprememb. Število formalno delovno aktivnih se je tudi marca ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec, število registriranih brezposelnih, ki se je aprila in maja nekoliko povečalo, pa se giblje nekaj pod 100.000. Marca se je nadaljevalo upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu ter v finančnih in zavarovalnih dejavnostih ter rast zaposlenosti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v javnih storitvah. Ekonomsko ogledalo - maj 2010 Marca je bila rast povprečne plače visoka 3,7 odstotka bruto, kar je bila posledica visoke rasti plač v zasebnem sektorju. Višja povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je marca sicer običajna, saj se v tem mesceu običajno izplačujejo nagrade in nadure za preteklo leto, letos pa je k opazno višji rasti bruto plače sektorja 6,9 odstotka prispeval tudi dvig minimalne plače. Inflacija prehiteva evropsko Ob 0,4-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija maja znižala na 2,1 odstotka. V prvih petih mesecih letos se je inflacija v Sloveniji povečala nekoliko bolj kot na ravni celotnega evrskega območja, kjer je medletna inflacija maja znašala 1,6 odstotka. Ključne razlike se ohranjajo v prispevku cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki imajo večjo utež v našem indeksu cen življenjskih potrebščin. Nekoliko bolj so se pri nas tudi zaradi hitre rasti cen komunalnih storitev povišale še cene storitev, še ugotavljajo na Umarju.

Evro proti ameriškemu dolarju na finančnih trgih zopet nekoliko izgublja. Trenutno je vreden 1,25 dolarja. Še v ponedeljek je bila vrednost nekoliko nad 1,3 dolarja za evro. Vrednost skupne evropske valute v primerjavi z ameriškim dolarjem je padla celo pod raven, kjer je bila pred ponedeljkovim zgodovinskim dogovorom o mehanizmu za stabilizacijo evra. Vlagatelji so pod lupo vzeli počasno gospodarsko okrevanje evrskega območja in posledice pospešene javnofinančne konsolidacije. Trenutno je vreden 1,2547 dolarja, pod mejo 1,26 dolarja pa se nahaja že večji del popoldneva. Finančni trgi so se v ponedeljek, ko so finančni ministri EU sprejeli mehanizem za zagotovitev stabilnosti valute v vrednosti 750 milijard evrov, na to novico pozitivno odzvali in vrednost evra je takoj narasla nad 1,3 dolarja za evro. Nato pa je začela vrednost evro valute zopet padati. Danes je padla celo pod raven, na kateri je bila pred sprejetjem omenjenega mehanizma. Tuji mediji pišejo, da med vlagatelji še vedno prevladuje dvom, ali se bo Grčiji kljub posojilom evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada uspelo izviti iz dolžniške krize. Prevladujoče mnenje je tako še vedno, da bo Grčija večino svojega dolga morala prestrukturirati. Vse več je tudi pomislekov glede mehanizma, saj njegove podrobnosti še vedno niso znane, posebej glede pogojevanja pomoči in njegove finančne konstrukcije. Kakšna bo vloga ECB? Prav tako ni znano, kako bo k problemu pristopila Evropska centralna banka ECB. Ta je namreč istočasno s sprejemom mehanizma napovedala več ukrepov, s katerimi želi zagotoviti stabilnost na finančnih trgih. Med ukrepi je odkupovanje državnih in zasebnih obveznic v območju z evrom. Če bo potrebno, naj bi banka prvič v zgodovini kupila obveznice od zelo zadolženih držav v območju evra in zadolženih zasebnikov iz teh držav. Izvedla naj bi tudi posebne operacije za ponovno vsrkanje likvidnosti. Vlagatelje bega tudi dejstvo, da se je ECB za ta korak odločila, saj je nekaj dni pred tem njen predsednik Jean-Claude Trichet zatrjeval, da Svet ECB o tem sploh ni govoril, nasprotujoča mnenja o smiselnosti takšnega ukrepa v luči njegovega potencialnega vpliva na dvig inflacijskih pritiskov pa je bilo slišati tudi znotraj same ustanove. Bo hitrost prehitela uspeh? Trgi se bojijo tudi, da utegne pospešena stabilizacija javnih financ v območju evra, glede katere so se minuli teden dogovorili voditelji držav z evrom in naj bi dodatno stabilizirala skupno valuto, negativno vplivati na gospodarsko okrevanje evrskega območja. Potem ko so trgi s pritiskom na ceno zadolževanja ranljivih članic območja skupne valute izsilili tovrstno ukrepanje držav z evrom, pa jih sedaj skrbi, da hitro varčevanje in umik fiskalnih spodbud ne bosta dobra za gospodarsko rast. Zaradi tega naj bila ECB po nekaterih ocenah prisiljena dlje kot druge osrednje centralne banke ohraniti nizko obrestno mero, to pa naj bi dodatno zmanjšalo interes trgov za evro.

Intervju s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Plače v Sloveniji niso previsoke. Toda v primerjavi s sistemom v Nemčiji je delež, ki ga mora plačati delodajalec za davke in različna zavarovanja, previsok, je v pogovoru za MMC dejala Rantznova. Z Gertrud Rantzen, predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice, smo se v intervjuju med drugim pogovarjali o letnem poročilu zbornice, težavah pri tujih naložbah, vzrokih za prenos proizvodnje iz črnomaljskega Secopa na Slovaško in o slovenskem gospodarskem stanju, kot ga vidijo nemška podjetja v naši državi. Pred dnevi je zbornica predstavila svojo letno poročilo, v katerem je tudi objavljena anketa o poslovnem položaju v Sloveniji. Zanimivo je, da je lani 59 odstotkov vprašanih nemških podjetij v Sloveniji menilo, da je trenutni gospodarski položaj slab, letos pa tako meni kar 70 odstotkov od 572 sodelujočih podjetij v letošnji raziskavi. Kje so vzroki za ta še bolj črnogled pogled? Razlog za takšen slabši rezultat je verjetno zaradi podjetij, ki poslujejo na lokalnem trgu v Sloveniji. Vidijo namreč, da poraba pada, če pa pada poraba, imate položaj, da ne zaslužijo dovolj denarja in da morajo v najslabšem primeru odpuščati zaposlene. To pa tudi pomeni, da se ustvari nekakšen krog, da ljudje ne morejo iti v novo porabo. To je položaj, s katerim se trenutno soočajo podjetja. Občutek je, da ne prihaja do okrevanja, da v Sloveniji še nismo prišli do dna. Sodeč po izsledkih raziskave, objavljene v letnem poročilu, so se nemška podjetja v Sloveniji zelo negativno izrekla glede davčne obremenitve, naraščajoče korupcije, neučinkovite javne uprave, še najbolj pa jih je motila plačilna nedisciplina? Kakšne pa so rešitve za te težave? Glede korupcije - to je neke vrste občutek, to ni korupcija v neposrednem smislu, gre za to, da obstajajo določena omrežja in da je tujim vlagateljem težko prodreti v ta omrežja. Glede plačilne nediscipline - obstaja že davčni ukrep, da mora podjetje dati poročilo AJPES-u. Tako se nadzoruje, kdo plačuje. Država in davkarija namreč ne dobita davka na dodano vrednost, če podjetja ne plačujejo računov. Drugo pa je vprašanje izterjave. Glede davčnih obremenitev - plače niso previsoke, so na normalni ravni. Toda visok je delež, ki ga mora plačati delodajalec za davke in različna zavarovanja. To je za Nemce in v primerjavi s sistemom, ki ga imamo v Nemčiji, previsok delež. Na predstavitvi letnega poročila je bila osrednja tema težave pri vlaganju - torej o odprtosti Slovenije do tujih naložb. Menite, da je Slovenija do tujih vlaganj odprta zgolj deklarativno, v resnici pa je drugače, da tuji vlagatelji niso tako dobrodošli v Sloveniji. Zagotovo so naložbe v Sloveniji dobrodošle, če ste eden od desetih največjih svetovnih igralcev. Toda ne ujamete manjših vlagateljev, srednje velikih podjetij, ki na prvi pogled niso pomembne tržne znamke. Bolj ste osredotočeni na večje igralce. To je ena zadeva. Druga zadeva je, da sicer imate različne instrumente za podporo naložbam, niso pa ti instrumenti zelo poznani v Nemčiji ali v drugih državah. Pogrešam torej promocijo Slovenije kot države zanimive za poslovanje in naložbe, ki bi jo izvajale slovenske institucije, kot so JAPTI, Trgovinska zbornica Slovenije in tudi veleposlaništva.

Razlog za vpoklic je možnost korozije na kovinskih nosilcih rezervne gume na podvozju motorja. Toyoto v Severni Ameriki poleg številnih napak ogroža tudi korozija. Zaradi težav s korozijo bo Toyota na servise v ZDA in Kanadi vpoklicala več kot 870 tisoč enoprostorcev sienna, narejenih med letoma 1998 in 2010. Razlog za vpoklic je možnost korozije na kovinskih nosilcih rezervne gume na podvozju motorja, kar bi lahko privedlo do lomljenja nosilcev, s tem pa do padca gume med vožnjo. Ta nevarnost je velika predvsem za severnejše države ZDA in Kanado, saj mraz, sneg in sol na cestah povečujeta možnost korozije. V Toyoti so sporočili, da zaenkrat nimajo podatkov o tem, da bi zaradi podobnih težav prišlo do kakršnekoli nesreče, vendar se želijo temu izogniti. Številne tožbe zoper Toyote v zadnjih mesecih Toyota se je za nov vpoklic na servise odločila le dan za tem, ko se je odločila za prekinitev proizvodnje in prodaje svojega luksuznega terenca, Lexsusovega modela gx 460. Ameriška potrošniška revija Consumer Reports je namreč v svojem testu avtomobila ugotovila, da je ta lahko nevaren, zato se je odločila, da potrošnikom odsvetuje nakup tega avtomobila. predstavlja nov udarec za Toyoto, ki je bila v zadnjem času primorana v vpoklic več milijonov vozil po vsem svetu. Analitiki ocenjujejo, da Toyota skuša s hitrim odzivom popraviti svoj ugled. Pri večmilijonskih vpoklicih vozil v drugi polovici lanskega in prvih mesecih letošnjega leta je bila namreč deležna kritik, da se je prepočasi odzvala na poročila o ugotovljenih pomanjkljivostih. V ZDA je bila zaradi tega zoper Toyoto vložena serija odškodninskih tožb, družba pa je že plačala več kot 16 milijonov dolarjev kazni.

Singapur - Svetovne cene nafte so se danes nekoliko zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z decembrskim dobavnim rokom je bilo med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem potrebno odšteti 29 centov več oziroma 61,06 dolarja (47,6 dolarja). V četrtek je ta vrsta nafte trgovanje na borznem parketu v ZDA sklenila pri 60,77 dolarja, med današnjim trgovanjem pa se je za kratek čas spustila tudi na 59,97 dolarja, kar je najmanj po marcu 2007. Severnomorska nafta brent z decembrskim dobavnim rokom pa se je na londonski borzi danes podražila za osem centov na 57,51 dolarja. V četrtek je trgovanje torej končala pri 57,43 dolarja. Zvišanje cen po pojasnilih analitikov kaže, da je nekoliko popustil strah, da bo svetovno gospodarsko upočasnjevanje povzročilo upad povpraševanja po energiji. V četrtek se je omenjeni strah sicer okrepil zaradi poročila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da se bodo razvita gospodarstva v luči finančne in gospodarske krize v letu 2009 prvič po drugi svetovni vojni skrčila. Svoj delež sta prispevali tudi Evropska centralna banka in britanska centralna banka, ki sta v četrtek vnovič znižali svoji ključni obrestni meri. To je namreč po mnenju trga lahko dokaz, da so razmere v gospodarstvu še slabše, kot se zdi. Pač pa je poseg ECB vplival na zvišanje vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Tečaj evra se je namreč med današnjim jutranjim trgovanjem v Evropi zvišal na 1,2830 dolarja. V četrtek je bilo v New Yorku potrebno za en evro odšteti 1,2735 dolarja. Cena naftne košarice držav Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki jo sestavlja 13 najpomembnejših vrst nafte držav kartela, se je sicer v četrtek znižala za 4,05 dolarja na 54,89 dolarja, piše na spletni strani Opeca.

Ker je vlada dvignila trošarine, se napovedi, da se bodo cene goriva z jutrišnjim dnem znižale, niso uresničile. Cena 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja ostaja nespremenjena, cena 98-oktanskega bencina pa se bo nižala za 0,001 evra na liter. Ker je vlada zvišala trošarine za energente, bodo opolnoči drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji večinoma ostale nespremenjene. Pocenil se bo le neosvinčen 100-oktanski bencin, in sicer za 0,1 centa, na 1,597 evra za liter. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo ostala pri 1,576 evra, dizelskega goriva pa pri 1,444 evra. Tudi cena kurilnega olja bo ostala nespremenjena pri 1,076 evra za liter. Pogonska goriva se ne bodo pocenila. Vlada je danes na dopisni seji spremenila trošarine za energente, in sicer je zvišala trošarino za neosvinčeni bencin s 502,42 na 515,22 evra za 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za pogon je zvišala s 381,69 na 385,97 evra in za plinsko olje za ogrevanje z 90,05 na 97,40 evra za 1000 litrov, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.

Vegradov podizvajalec Habibović, ki ga Hilda Tovšak iz dneva v dan prepričuje, da bo v zameno za plačilo dobil stanovanje, je očitno vendarle sprevidel, da ji ne more več verjeti. Zoper njo je vložil kazensko ovadbo. Habibović je očitno sprevidel, da so obljube Tovšakove prazne. Zjutraj sem jo klical po telefonu. Oglasila se je s Halo! nato pa je verjetno videla, da kličem jaz ter prekinila pogovor. Poslal sem ji sporočilo, da bom vložil kazensko ovadbo, a odziva nisem dobil. Zakrija Habibović Po vseh spoznanjih, da gospa Hilda Tovšak ne bo izpolnila obljube, sem se odločil, da danes vložim kazensko ovadbo, je dejal podizvajalec Zekrija Habibović, ki mu Vegrad dolguje 165 tisoč evrov. Še včeraj mu je namreč Tovšakova v telefonskem pogovoru zagotavljala, da bo izbrisno pobotnico, s katero bi lahko namesto denarnega plačila dobil vsaj stanovanje v Celovških dvorih, pridobila najpozneje v ponedeljek do 16. ure. Obupani Habibović je zaradi kančka upanja, da bo vendarle dobil obljubljeno, ponovno popustil ter obljubil, da bo z vložitvijo kazenske ovadbe počakal, a si je danes dokončno premislil. Tovšakova je delavcem obljubila, da jim bo do konca prihodnjega tedna izplačala plače za marec, april in maj. 20. septembra pa bo delavcem sporočila, kako naprej. Hilda Tovšak Foto Kanal A Zjutraj sem jo klical po telefonu. Oglasila se je s Halo! nato pa je verjetno videla, da kličem jaz ter prekinila pogovor. Poslal sem ji sporočilo, da bom vložil kazensko ovadbo, a odziva nisem dobil, je pojasnil. Sedaj pričakujem, da bodo državni organi naredili, kar morajo, je še dodal, a ob tem potožil, da verjetno denarja ne bo nikoli dobil. Mislim, da ne bo nič od tega, je končal. Konec manipulacije z obupanim Habibovićem Kot je znano, je želel Habibović kazensko ovadbo zaradi storjene gospodarske škode vložiti že v sredo, a ga je Tovšakova v zadnjem trenutku poklicala na mobilni telefon ter ga z obljubami, da bo namesto 165 tisoč evrov, ki mu jih dolguje, v nekaj urah vendarle dobil obljubljeno stanovanje v Celovških dvorih, prepričala, da tega ne stori. Obupani Habibović je ves dan čakal na njen klic, nato pa mu jo je s pomočjo novinarjev vendarle uspelo priklicati. Dejala mu je, da se je s predstavniki Nove Ljubljanske banke pogodila glede hipoteke in stanovanja ter da bo izbrisno pobotnico pridobila v ponedeljek najpozneje do 16. ure. Na NLB njenih trditev niso želeli komentirati. On ves čas cepi podobo Tovšakove iz tiste popolnoma črne, ki ga bo uničila, v tisto popolnoma idealno, ki ga bo vendarle rešila. To je prava moč manipulatorjev, ki jo ti dobijo, ko naletijo na takšno človeško obrambo, je dejanja Hilde Tovšak za 24ur.com včeraj komentirala psihologinja Andreja Pšeničny. Enakega mnenja je bil tudi psihiater dr. Slavko Ziherl. Na vprašanje, ali je Hilda Tovšak dobra manipulatorka, je odgovoril, da zagotovo. Slišali smo na televiziji, kako s palčko in korenčkom uravnava te odnose. To je manipulacija, je dejal.

Na pot v Ljubljano se je s petimi ročnimi bombami v petek odpravil 59-letni Josip Zagajski, vzrok za napad pa je v reševanje slovensko-hrvaškega vprašanja. Hrvaškemu državljanu, ki je v petek želel pripotovati v Ljubljano in grozil z razstrelitvijo Boruta Pahorja, je ime Josip Zagajski, poroča Večernji. Zagajski je policistu, ki ga je legitimiral, povedal, da gre v Ljubljano ubiti slovenskega premierja, ker ni zadovoljen z načinom reševanja slovensko-hrvaških odnosov. Zagajski je sicer vojni veteran, ki se je boril v vojni za Hrvaško na območju Vukovara, kjer je bil ranjen v glavo. Od takrat naj bi trpel za številnimi kompleksnimi duševnimi boleznimi in je 90-odstotni vojni invalid. Polbrat Zagajskega Stjepan Horvatić pravi, da ima Zagajski svoje probleme in da je to posledica vojnih travm.

Letos so v Termah Čatež v sodelovanju z dvema kampističnema tour-operaterjema ustvarili 43 tisoč prenočišč. Drugo leto bodo prenočišča še povečali. V Termah Čatež, ki jih obvalduje Bojan Petan, so v sodelovanju z dvema kampističnima tour-operaterjema v 90 šotorih in 30 mobilnih hišicah v njihovem kampu do sredine septembra ustvarili dobrih 43 tisoč prenočitev. Zaradi povečanega zanimanja za tovrstne turistične nastanitve bodo omenjeno sodelovanje v letu 2013 okrepili.Drugo leto dodatnih 30 šotorov in 20 mobilnih hišicKot so danes sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze, bodo prihodnje leto obseg omenjenega sodelovanja povečali za dodatnih 30 šotorov in 20 mobilnih hišic, z novimi tour-operaterji pa se dogovarjajo še za dodatnih 30 mobilnih hišic in deset šotorov.To jim bo prineslo 20-odstotno rast prenočitev Navedeno povečanje sodelovanja naj bi jim v letu 2013 prineslo dodatnih 50 tisoč prenočitev tujih gostov, kar predstavlja več kot 20-odstotno rast prenočitev v njihovem kampu in več kot osemodstotno rast tovrstnih storitev v celotni družbi.

Evropski inštitut za blagovne znamke je na Dunaju predstavil rezultate evropske raziskave o vrednosti blagovnih znamk Eurobrand 2009. Poslovni prostori Nokie, ki je z 35,220 milijarde evrov najvrednejša blagovna znamka Evrope. Družbe z najdragocenejšimi blagovnimi znamkami v Evropi so 1. Nokia 35,220 milijarde evrov, 2. LVMH 32,365 milijarde evrov, 3. INBEV 26,927 milijarde evrov, 4. Vodafone 23,789 milijarde evrov, 5. Unilever 22,829 milijarde evrov, 6. Telefonica 22,128 milijarde evrov, 7. Mercedes 19,392 milijarde evrov, 8. Deutsche Telekom 19,093 milijarde evrov, 9. BMW 18,765 milijarde evrov, 10. SAB Miller 18,349 milijarde evrov. Raziskava Eurobrand 2009 zajema več kot 3.000 blagovnih znamk iz 24 držav in 16 gospodarskih aktivnosti, najbolj napredujejo prehrambne znamke, kot so Nestle ali Heineken, med njimi pa se je znašla tudi slovenska znamka Gorenje.

Tomaž Kavčič v oddaji Prava ideja! Nikoli ne pozabim, od kod sem doma, pravi kuharski mojster Tomaž Kavčič, ki je eden najbolj cenjenih Slovencev pri gastronomskih strokovnjakih. Pri jedeh navdih črpa iz domačega okolja. Kavčič vodi družinsko restavracijo Pri Lojzetu v dvorcu Zemono in slovi kot pravi kuharski inovator. Madžarski gastronomski vodnik Dining Guide je restavracijo opisal kot najboljšo restavracijo srednje in vzhodne Evrope, dobila pa je tudi zelo visoko oceno v znanem vodniku italijanskega časopisa L Espresso. Sam delo v gostinstvu jemlje kot slog življenja, vse, kar dela, pa počne z mislijo na gosta. Tomaž Kavčič, ki navdušuje še tako petične svetovne poznavalce hrane, je bil gost v tokratni oddaji Prava ideja!. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Prihajate iz družine, kjer je gostinstvo že tradicija. Ste to vzeli kot poslanstvo, prednost ali morda kdaj kot breme? Vse troje. Vsekakor je prednost v tem, da rasteš v takšni delavni družini. Težava pa se včasih pojavi, ko želi nova generacija podati svoje nove prijeme. Čeprav moram sam pohvaliti svojo mamo, ki je vedno dopuščala dosti svobode pri ustvarjanju. Pri nas je bil zato prehod med generacijami zelo lahek. Kdaj ste se odločili, da vas kuhanje in vodenje restavracije veseli? Bolj kot za kuharja se imam za gostinca. Da se predam 100-odstotno gostinstvu, sem se odločil po odsluženem vojaškem roku. To je že kar nekaj let nazaj, restavracijo pa sam vodim zadnjih nekaj let. V številnih slovenskih in tujih specializiranih revijah in vodnikih lahko o vaši kuhi in restavraciji beremo same pohvale, imenujejo vas mali princ slovenske kuhinje . Vas je iskanje popolnosti v kulinariki vedno navduševalo? Imam svoj osebni stil in način ukvarjanja z gostinstvom. Izbral sem to pot. Vedno hočem biti perfekcionist, cilj pa je, da zadovoljimo gosta. Na prvem mestu mi je vedno gost in vse se začenja z mislijo na gosta. Ker jemo tudi z očmi, je za popoln užitek pomembna tudi sama prezentacija posamezne jedi. Zato sam raje govorim o gostinstvu, ne samo o kuhanju, saj je zame pomembno, da gosta primerno sprejmemo od pozdrava do na svidenje . To lahko predstavlja 10 minut ali štiri ure. Vse, kar se zgodi v tem času, je enako pomembno – od priprave krožnika, kuhanja do postrežbe. Zelo mi je pomembno, da ideja pride od kuhinje do gosta. To se v restavracijah velikokrat pozablja. Gostili ste veliko svetovno znanih političnih in drugih imen. Je v takih primerih priprava na dogodke drugačna? Nič ni drugačna, saj menim, da je naša restavracija, kjer je, prav zato, ker ne delamo razlik. V današnjih hitrih časih dobro uspevajo predvsem restavracije s hitro prehrano. Vi se držite t. i. principa slow food. Si ljudje vzamejo čas za dober obed? Je to prihodnost? V gostinstvu mora biti tako hitra hrana kot počasno prehranjevanje. Oboje ima prihodnost. V zadnjih treh letih pa opažam, da si ljudje vzamejo vedno več časa zase. Kriza nam ni prinesla le slabih stvari, ampak tudi to, da znamo bolj ceniti skupne trenutke in krepiti medčloveške odnose. Pogosto poudarjamo, da je treba spodbujati domačo, lokalno proizvodnjo hrane. Se tudi vi tega držite? Od nekdaj. Pri kreiranju jedi vedno začnem doma. Nikoli ne pozabim, od kod sem doma. To bi moralo biti eno od pravil slovenskega gostinstva. Imamo toliko odličnih osnovnih sestavin, da bi bilo res škoda, da jih ne bi uporabljali in predstavljali gostom. Kje pa, poleg domače kulinarike, še iščete navdih za pripravo jedi? Navdih iščem na potovanjih, predvsem pa se velikokrat spomnim svojega otroštva. Ne pozabim na tradicijo in na spomine. Mislim, da se vsi radi vračamo z mislimi v otroštvo. Kaj bi vi izpostavili kot svojo najboljšo jed? Odvisno od razpoloženja, trenutka, časa. Ne kompliciram. Rad imam vse jedi, ki so narejene z dušo in ljubeznijo. Kljub temu pa že leta vpis na srednjo gostinsko šolo upada. Se vam zdi, da poklic v gostinstvo pri nas ni tako cenjen kot ponekod v drugih državah? Preden se kdo odloči za ta poklic, mora gostinstvo vzeti kot stil življenja. To je eden težjih poklicev, saj ti vzame veliko časa, energije, ti pa tudi veliko vrne. V zadnjem času so pri razpoznavnosti v prednosti kuharji, zaradi televizijskih oddaj in drugih stvari, ki se vrtijo okoli kuhanja v tujini in pri nas. Sam bi enako izpostavil strežbo in natakarje, saj morajo znati več jezikov, imeti kulturo. Gostinsko šolo bi priporočal vsem, ki imajo voljo do dela. Po šoli pa se stvari šele začnejo razvijati in sledi učenje. Gostinstvo ima lepo prihodnost. Veliko poklicev je v dobi računalništva in spleta izgubilo na pomenu ali propadlo, v gostinstvu pa menim, da bo obratno. Ljudje bodo vse bolj iskali pristen stik z ljudmi, saj se s spletom izgublja osebni stik. Mladim bi priporočal, da se odločijo zanj.

Pribitki vplivajo na novo zadolževanje Pribitki na slovenske obveznice so presegli psihološko mejo sedmih odstotkov – donos slovenske 10-letne obveznice z zapadlostjo januarja 2021 namreč znaša 7,10 odstotka. Donos do dospetja 10-letne slovenske referenčne obveznice z zapadlostjo leta 2021 vztraja pri 7,10 odstotka. Po ocenah NLB se bi lahko današnji vrh sicer gibal pri okoli 7,15 odstotka. Donos 10-letne nemške obveznice se je ustavil pri 1,80 odstotka, kar pomeni, da pribitek znaša 5,30 odstotne točke. To pomeni, da finančni trgi ne zaupajo naši javnofinančni stabilnosti. Obrestne mere v višini sedmih odstotkov so meja, ki loči zmožnost oziroma nezmožnost financiranja javnega dolga. Grčija, Irska in Portugalska so morale pri tej meji že poklicati Mednarodni denarni sklad in Evropsko unijo na pomoč. Donos 10-letne slovenske obveznice nad donosom italijanske Potem ko je italijanski senat potrdil zakon o stabilnosti in ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, je donos do dospetja za italijanske obveznice padel pod mejo sedmih odstotkov in znaša malo manj kot 6,7 odstotka. Donos do dospetja za slovenske obveznice že nekaj časa presega donos na španske obveznice, čeprav se je ta članica omenjala med ranljivimi državami območja evra. Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero Gre za podatke z drugotnega trga obveznic, omenjeni donos do dospetja pa lahko enačimo z zahtevano donosnostjo, ki bi jo vlagatelji zahtevali, če bi Slovenija v tem trenutku izdala novo 10-letno obveznico. Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero, po kateri so pripravljeni posoditi Sloveniji denar, ker menijo, da je posoja vse bolj tvegana, pojasnjuje Jernej Kastelic iz NLB-ja. Tako je na primer 18. januarja 2011 Slovenija izdala obveznico z zapadlostjo 18. januarja 2021. Zahtevana donosnost investitorjev v tistem trenutku je znašala 4,43 odstotka in toliko obresti mora Slovenija plačati vsako leto imetnikom obveznic. Če bi danes izdajali 10-letno obveznico, pa bi zahtevana donosnost presegla sedem odstotkov, pojasnjuje Kastelic. Križanič ne pričakuje večjih stresov Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič, pa je prepričan da je Slovenija sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato do leta 2014 ne pričakuje večjih stresov . Ostale države so bolj izpostavljene, saj morajo stalno prihajati na trg. Dvig obrestnih mer za 10-letno zadolževanje ne vpliva na servisiranje obstoječega dolga državnega proračuna, so poudarili tudi na ministrstvu za finance. Vpliva pa na novo zadolževanje. V letu 2012 predvidevamo, da bo proračun izkazal potrebo po tri milijarde evrov zadolževanja, so pojasnili. Če bi se bila Slovenija prisiljena zadolžiti po trenutni obrestni meri, bi to pomenilo za okoli 90 milijonov evrov višje stroške v državnem proračunu. MF Dražjemu zadolževanju botruje tudi kriza v Italiji Sicer na finančnem ministrstvu menijo, da dražjemu zadolževanju poleg razlogov, ki so jih navedle bonitetne hiše ob znižanju bonitetne ocene med temi so odsotnost ključnih reform in težave bančnega sistema botruje tudi vpliv krize v Italiji. Vendar pa menimo, da trenutno dogajanje ni povečano zaradi prisotnosti italijanskih bank na slovenskem bančnem sistemu, še pravijo.

Podjetje dolguje dve plači, regres in prispevke Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi izostalih dveh plač že več kot dva tedna stavkajo, kljub drugačnim obljubam niso dobili izplačane niti ene plače. Na skupščini podjetja je odstopil dozdajšnji direktor družb Konstruktor VGR in Konstruktor Invest Marko Plečko, ki podjetji zapušča po mesecu dni vodenja. Vodenje podjetja pa je prevzel Samo Majcenovič, ki je zaposlenim v sredo, ko je bil naznanjen njegov prihod v družbo, obljubil zaostale plače. Odstopil sem iz osebnih razlogov Na skupščini sem podal odstopno izjavo. Odstopil sem iz čisto osebnih razlogov, ker nisem uspel pripraviti načrta finančne sanacije podjetja, kot je bilo zastavljeno v prvotnih izhodiščih, je v izjavi za medije po sklepu skupščine povedal Plečko. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku tega meseca vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki pa ga mora do 2. avgusta še dopolniti. Zaposleni stavkajo od 13. julija Podjetje delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Majcenovič pa je v sredo izrazil prepričanje, da je iz neplačanih terjatev in zalog mogoče do konca tega tedna pridobiti denar za izostale plače. Danes naj bi bila izplačana vsaj prva plača, a se to za zdaj še ni zgodilo. Do 11. ure, ko sem bil še direktor, plače niso bile izplačane, saj ni bilo denarja, je zatrdil Plečko. Da delavci danes niso prejeli nobenih izplačil, je potrdila tudi sekretarka podravskega sindikata delavcev gradbenih dejavnosti ZSSS Breda Črnčec. Na skupščini družbe naj bi znova govorili tudi o možnostih za dokapitalizacijo podjetja. A so po Plečkovih besedah obravnavali le načrt finančnega prestrukturiranja, s katerim nameravajo dopolniti predlog za prisilno poravnavo. Niso pa se izrekli o njem, saj načrt naj še ne bi bil končan. Prisilna poravnava ali stečaj? Plečko sicer podrobnosti svojega neuspešnega reševanja Konstruktorja ni želel razkriti. Dejal je le, da je prišlo do razhajanj med prvotno zastavljenimi izhodišči in stanjem, ki je danes . V tem mesecu se je zgodilo toliko novih stvari in novih dejstev, zaradi česar nisem mogel uresničiti svoje vizije, je dodal in potrdil, da je bilo izhodišče njegovega načrta za rešitev podjetja dokapitalizacija, ki pa ni uspela. Prav tako ni želel komentirati načrtov novega direktorja. Majcenovič se je stavkajočim delavcem predstavil kot novi direktor že v sredo in takrat povedal, da je treba vztrajati pri prisilni poravnavi in tako ohraniti podjetje. V sindikatu so po drugi strani prepričani, da je treba čim prej razglasiti stečaj podjetja in tako rešiti negotov položaj delavcev.

Za več kot 3000 delavcev Mure, ki velja za največjo tekstilno tovarno v Evropi, naj bi najpozneje do avgusta zmanjkalo denarja za plače.

Raiffeisen banka se bo očitno v naslednjih dveh letih spremenila v butično banko. Poleg tega, da bodo že prihodnje leto odpustili tretjino od trenutnih 321 zaposlenih, do konca leta 2015 pa jih bo v banki ostalo le še okoli 100, bo Raiffeisen banka temeljito zmanjšala tudi obseg svojega poslovanja. Po napovedih glavnega izvršnega direktorja avstrijske bančne skupine Raiffeisen International Herberta Stepice naj bi namreč njihova slovenska hčerinska banka po temeljiti reorganizaciji poslovala le še s premožnejšimi strankami in podjetji. Poslovanje s slovenskimi gospodinjstvi v Raiffeisen banki tako ukinjajo. To očitno pomeni, da bodo zaprli tudi dobršen del poslovalnic, ki so v prvi vrsti namenjene prav servisiranju gospodinjstev oziroma fizičnih oseb, čeprav so še sredi minulega meseca zatrjevali, da do tega ne bo prišlo. Zakaj konkretno so se sploh odločili za tako drastično reorganizacijo, še vedno ni znano. Stepica je namreč včeraj ob predstavitvi rezultatov bančne skupine dejal le, da so bili v to »primorani«. Odpuščati so v Raiffesen banki že začeli, saj so od začetka leta število zaposlenih znižali za desetino. Podobno kot lani bo Raiffeisen banka očitno tudi letos poslovala z izgubo, ki je samo v tretjem četrtletju znašala okoli dva milijona evrov. 2 milijona evrov izgube je v tretjem četrtletju ustvarila Raiffeisen banka.

Občina prodaja. Nekdaj priljubljeni delavski Palomini bazeni za 100 tisoč evrov. Zanimanja ni pokazal še nihče. Šentilj. “Človek mora neprestano živeti v upanju, da nam bo pri prodaji uspelo,” še eno prodajo občinskega letnega kopališča Sladki Vrh pojasnjuje Edvard Čagran, župan Občine Šentilj. Sredstva za mariborski otok tudi iz EU Prenova. Mariborski mestni svet je v začetku februarja sprejel dokument identifikacije investicijskega projekta prenove Mariborskega otoka, katerega zastarela in dotrajana podoba je že večkrat odmevala v javnosti. V dokumentu, ki so ga sprejeli svetniki, je predvidenih okoli deset milijonov evrov sredstev, ki pa naj bi jih po besedah podžupana Verliča zagotovili tako iz občinskega proračuna kot s prijavami na evropske razpise. Če bo šlo vse po načrtu, bi se lahko prenova pričela že maja 2011, dokončana pa naj bi bila do leta 2012, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture. Interesentov še ni Občina Šentilj namreč do 10. maja zbira ponudbe za nakup letnega kopališča v skupni izmeri slabih 9.900 kvadratnih metrov. Zanj je postavila izhodiščno ceno 98.900 evrov brez davka. “Tretjič ali četrtič že prodajamo to kopališče. Na dozdajšnjih razpisih ni bilo interesentov, zato smo tudi zniževali izhodiščno ceno. Tudi tokrat so še možna pogajanja glede cene. Vemo, da je ta zdaj zelo ugodna, ampak kupec mora izpolniti pogoj in ohraniti kopališče,” dodaja Čagran. Na letošnji razpis za zdaj še niso prejeli niti ene ponudbe in zanika, da bi se za kopališče zanimala tudi znana okoliška podjetnika Bojan Belna in Renato Hlade. Občina za prenovo nima Čeprav je letno kopališče v občinski lasti, pa ta v njem zase ne vidi potenciala. “Nimamo denarja za obnovo. Sicer pa so se skoraj vse občine odpovedale kopališčem. Potrebujemo kupca, ki bo vlagal, saj je naš cilj obstoj kopališča,” pravi Čagran in dodaja, da želijo ohraniti kopališče. Kljub temu pa se niso odločili, da bi se povezali s petimi okoliškimi občinami (Kungota, Apače, Sveta Ana, Pesnica in Sv. Jurij v Slovenskih goricah), da bi skupaj pristopili k investiciji. “To ni slaba ideja in o tem smo razmišljali. Ampak danes vsak gleda zase, da preživi. Sicer pa so kopališča tudi v okoliških občinah,” Čagran, ki se zaveda konkurence, predvsem avstrijske, saj je občinsko kopališče v Cmureku oddaljeno le štiri kilometre in za celodnevno družinsko vstopnico zaračunajo 11 evrov. 10 evrov za kvadratni meter mora kupec odšteti za nakup bazenskega kompleksa. Tudi Tam v prodajo Podobna usoda pa se obeta tudi že tretjo sezono zaprtemu mariborskemu letnemu kopališču Tam. “Kriza je malo ustavila vse skupaj, vendar še vedno iščemo investitorje, ki bi kupili tezensko kopališče. Želimo si, da bi ga nov investitor uredil, dogradil in da bi kopališče ponovno zaživelo,” je pojasnil Andrej Verlič, podžupan mariborske občine, in dodal, da cenitev kopališča še ni opravljena, zato izklicne cene ne more izdati. Bo pa to kopalno sezone to kopališče nespremenjena, saj na občini računajo, da bi lahko razpis za nakup nekdaj zelo obiskanega kopališča izšel prihodnje leto.

Nazadnje so se trošarine na alkohol zvišale 1. julija 2010 Ministrstvo za finance predlaga, da se s 1. aprilom trošarine na pivo, vmesne pijače in etilni alkohol zvišajo za 10 odstotkov. S tem bi se po oceni v proračun dodatno nateklo 9,3 milijona evrov letno. Po predlogu uredbe, ki je bila objavljena na spletni strani ministrstva, bi trošarina na pivo znašala 11 evrov za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter piva, trošarina za vmesne pijače bi znašala 110 evrov za en hektoliter vmesnih pijač, trošarina za etilni alkohol pa 1.100 evrov za 100 odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter etilnega alkohola. S 1. aprilom se bodo dvignile trošarine na cigarete Novi zneski trošarin na alkohol bi veljali od vključno 1. aprila letos. Rok za pripombe na predlog je 23. marec. Po zakonu o trošarinah lahko vlada z zakonom določene zneske trošarine na alkohol in alkoholne pijače poviša za do polovico. Nazadnje so se te trošarine zvišale 1. julija 2010. S 1. aprilom letos je sicer skladno z zakonom o trošarinah predvideno novo zvišanje trošarin na cigarete, in sicer z zdajšnjih 83 evrov na 86 evrov za tisoč kosov. Naslednje zvišanje teh trošarin je predvideno za letošnji 1. oktober, ko naj bi se zvišale na vsaj 90 evrov za tisoč kosov.

Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je v prvem četrtletju likvidirala kar za 12 odstotkov manj škod kot v enakem obdobju leta 2009. Ker so na drugi strani zabeležili precej manjši padec zbranih zavarovalnih premij (triodstotni padec), je čisti poslovni izid naše največje zavarovalnice poskočil za izjemnih 291 odstotkov, na 14,7 milijona evrov. Poleg škodnega rezultata je šel Zavarovalnici Triglav, ki jo vodi Matjaž Rakovec, na roko tudi donos od naložb, saj je na račun kar 42 odstotkov manjših odhodkov presegel 30 milijonov evrov in bil za kar 688 odstotkov večji od rezultata v enakem lanskem obdobju. Še najbolj pozitivno izstopa donos od naložb pri življenjskih zavarovanjih. V prvih treh mesecih lani je bil namreč negativen, letos pa dosega vrednost skoraj 23 milijonov evrov. Nekoliko slabše so se na Triglavu odrezali pri obratovalnih stroških, saj so bili kljub padcu premij višji za odstotek in so znašali 40,7 milijona evrov. Sicer pa se zavarovalnica že dalj časa sooča z upadom zavarovalnih premij. Če so bile v minulem letu nižje za več kot odstotek, so letos "izgubili" še tri odstotke premij. Za primerjavo, slovenski trg je v prvem četrtletju zabeležil 1,7-odstotno rast. "Slabše povpraševanje je večje pri življenjskih zavarovanjih, pri transportnih zavarovanjih, kar se kaže na upadu premije zaradi zmanjšanja aktivnosti gospodarstva in posledičnimi težavami avtoprevoznikov ter pri nezgodnih zavarovanjih zaradi naraščanja brezposelnosti. Povečanje škod pa je opazno pri kreditnih zavarovanjih, ker se je poslabšala plačilna sposobnost kreditojemalcev," so pojasnili v zavarovalnici. [email protected]

Okrajno sodišče v Ljubljani je potrdilo odločbo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar o plačilu globe zaradi nezakonitega preverjanja klicev zaposlenih na MZZ. Sodišče je ugotovilo, da sta zahtevi za sodno varstvo, ki sta jo v postopku vložila vlagatelja Dimitrij Rupel in Igor Jukič, neutemeljeni. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in nekdanji generalni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Jukič bosta morala zaradi primera washingtonska depeša plačati vsak po 1660 evrov. Informacijska pooblaščenka je globo izrekla maja lani. V prekrškovnem postopku je namreč ugotovila, da sta Rupel in Jukič odgovorna za nezakonito obdelavo osebnih podatkov in oddajo posla družbi Sinfonika. Ta je brez ustrezne pogodbe iz podatkov v hišni centrali ustvarila zbirko prometnih podatkov vseh zaposlenih na ministrstvu. Zahtevi sta neutemeljeni Rupel in Jukič sta nato vložila zahtevo za sodno varstvo zoper izdano prekrškovno odločbo pooblaščenke, s katero sta oporekala predvsem odgovornosti za obdelavo podatkov o klicih zaposlenih. Po njunem mnenju je obdelavo izvajala komisija za izvedbo notranjega nadzora, ki je nastala pod njunim vodstvom in nadzorstvom, zato bi po njunih besedah lahko upravičeno pričakovali, da bodo podrejeni člani komisije pri izvajanju nalog spoštovali veljavne predpise. Trdita, da je za kršitev odgovorna izključno komisija, zato sta izpodbijala odločbo pooblaščenke. Sodišče je po pregledu in presoji zadeve potrdilo, da bi morala Rupel in Jukič kot odgovorni osebi na MZZ z ustreznimi nadzorstvenimi in kontrolnimi ukrepi zagotoviti, da se pri izvrševanju odredbe o nadzoru spoštuje predpise in da podrejeni ne kršijo določb zakonov. Rupel in Jukič sta torej odgovorna za nezakonito obdelavo osebnih podatkov zaposlenih in za to, da je bil del obdelave brez pogodbe izveden s strani operaterja telekomunikacij.

Washington - Ameriško vrhovno sodišče je v torek sprejelo v odločanje pritožbo nekdanjega generalnega direktorja podjetja Enron Jeffreyja Skillinga, ki je bil leta 2006 obsojen na 24 let zapora zaradi poneverb, zaradi katerih je konec leta 2001 prišlo do propada nekdanjega energetskega velikana. Skilling se je na obsodbo najprej pritožil na prizivno sodišče v New Orleansu, ki pokriva tudi Teksas. Sodili so mu v Houstonu, kjer je imel Enron nekoč sedež. Prizivno sodišče je januarja potrdilo obsodbo v vseh 19 točkah obtožnice, ki ga je med drugim bremenila zarote, poneverb vrednostnih papirjev, trgovanja na podlagi notranjih informacij in laganja revizorjem, vendar pa je odredilo malce nižjo zaporno kazen. Njegov odvetnik Daniel Petrocelli trdi, da je obsodba nepoštena, ker naj bi bil obsojen že vnaprej v ozračju medijskih napadov. Pritožba se sklicuje na določila zveznega zakona o "poštenih uslugah", ki ga zvezni tožilci uporabljajo za preganjanje kriminalcev belih ovratnikov, torej bogatih in znanih ljudi. Zakon naj ne bi bil pošten, ker tožilstvu v določenih primerih ni potrebno dokazati, da se je obtoženec osebno okoristil z domnevnimi prevarami. Petrocelli je za tiskovno agencijo AP povedal, da so si po treh letih čakanja oddahnili in so pripravljeni na polno, odkrito in pošteno zaslišanje pred vrhovnim sodiščem. To naj bi se zgodilo šele prihodnje leto. Zvezni tožilci so po propadu Enrona, ki je uničil na tisoče delovnih mest in izbrisal okrog 60 milijard dolarjev premoženja vlagateljev, počasi gradili primer od spodaj, dokler niso prišli do Skillinga in tudi ustanovitelja podjetja, nekoč prijatelja nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha Kena Layja. Lay je dva meseca po obsodbi umrl zaradi težav s srcem. Skilling in njegova ekipa direktorjev so več let skrivali Enronove izgube in prikazovali lažne velike dobičke ter umetno napihovali vrednost delnic podjetja. Pri tem je sodelovalo tudi revizorsko podjetje Arthur Andersen. Zadeva je delovala do leta 2001, ko so se začeli nekateri analitiki Wall Streeta spraševati o resničnih številkah glede poslovnih rezultatov in klobčič se je začel odvijati. Škandal je izbruhnil oktobra 2001, decembra istega leta pa je Enron razglasil dotlej največji stečaj v ameriški zgodovini, ki pa je bil šele prvi v vrsti v obdobju, ki je pomenilo konec razcveta tehnoloških delnic. Že leta 2002 ga je presegel stečaj podjetja WorldCom.

Postojna - Za gospodarstvenika Primorske 2007 so včeraj razglasili Čedomila Vojniča, predsednika uprave Hotelov Bernardin. Vojnič je formulo za razvojni preboj opisal kot zelo preprosto: "Če imaš vizijo in ljudi, ki ti sledijo, če si dovolj pozitivno trmast, imaš znanje in izkušnje ter podporo in zaupanje lastnikov, potem ti zagotovo uspe." Vojničevi dosežki so bolj prepričali strokovno komisijo kot lanski uspehi drugih dveh nominirancev, direktorjev ilirskobistriške družbe Resinex Rudija Bradlja in družbe Gonzaga iz Solkana Iztoka Bizjaka. "Pod njegovo taktirko in v družbi izkušenj, ki si jih je nabral v uglednih hotelskih verigah po svetu, je družba izplavala iz krize, se finančno in poslovno utrdila ter se prelevila v razvojno perspektivno hotelsko hišo," so izbiro utemeljili člani komisije, ki jo je vodil predsednik uprave Luke Koper (in gospodarstvenik Primorske 2006) Robert Časar. V akciji uredništev Radia Koper in Primorskih novic so podelili še priznanji primorski um (doc. dr. Urški Lavrenčič Štangar, raziskovalki z Univerze v Novi Gorici, in dr. Radu Pišotu iz Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem), priznanje za posebne dosežke lastniku družbe Pipistrel Ivu Boscarolu, za življenjsko delo pa so nagradili Teodorja Štruklja, ki je zaslužen za oživitev trgovskega podjetja Alpkomerc in za razvoj zgornjega Posočja.

Sežana - Sindikati v Kraškem zidarju opozarjajo, da je zgodba o Primorju močno povezana tudi z usodo Kraškega zidarja, še enega v nizu gradbenih podjetij, ki se sooča z likvidnostnimi težavami, zasebnim lastništvom, dolgovi do bank in pomanjkanjem dela. "Stanje je skrb zbujajoče. Program presežnih delavcev, ki so nam ga predstavili, predvideva, da bi na zavod odšlo med 160 in 180 delavcev ali polovica vseh zaposlenih," pravi predstavnik sindikata KS 90 Damjan Volf. Iz bank je slišati, da se tudi Kraški zidar najbrž ne bo mogel izogniti insolvenčnim postopkom. Direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje pravi, da to načeloma drži. Poleg klasičnih težav, kot so pomanjkanje dela in stara bremena, je za Kraški zidar trenutno ključno nadaljevanje in dokončanje poslovno-stanovanjskega objekta Tribuna v luksuznih stanovanj ter poslovnih prostorih v Situli sredi Ljubljane. "Pri Tribuni se že več kot eno leto z banko Unicredit pogajamo o dokončanju projekta. V Kraškem zidarju smo vanj vložili približno osem milijonov evrov, banka približno 7,5 milijona evrov, za dokončanje pa potrebujemo še približno 10 milijonov evrov, če upoštevamo 30-odstotno prodajo. Če hočemo dobiti vloženi denar, moramo projekt nujno dokončati," problem predstavi Lipanje in dodaja, da imajo podobno težavo s Situlo, kamor so vložili približno 7 milijonov evrov. Lipanje se strinja, da podobno kot Primorje tudi sami težko pričakujejo pomoč države, a dodaja, da zanjo niso nikoli uradno niti zaprosili. "Država bi nam največ pomagala s tem, da bi začela državne investicije, denimo v drugi tir, hidroelektrarne in drugo infrastrukturo," pravi. Ker imajo premalo dela in je zato velikost podjetja neustrezna, sam izhod vidi v preoblikovanju podjetja v skladu s tržnimi razmerami, usmeritev na tista področja, ki so dobičkonosna, in temu primerno prilagoditev števila zaposlenih. "Kraški zidar ni tako okorela družba kakor Primorje, zato smo v sindikatu prepričani, da bi se ga dalo tudi kako drugače reševati," meni sindikalist Volf, ki izpostavlja, da sežanski gradbinec vendarle še ima nekaj kapitala v neprodanih stanovanjih. Vseeno ga skrbi, kako bo z odpravninami za vse odpuščene delavce, še zlasti zato, ker družba zaposlenim še vedno dolguje del lanskega regresa, del plače za februar in celotno plačo za marec. Na jutrišnjem sestanku se bodo poskušali z upravo dogovoriti, da bi število presežnih delavcev vendarle spravili pod 100. Lipanje je včeraj pojasnil, da je poslovni rezultat za leto 2011 sicer pozitiven, s popravki vrednosti nepremičnin pa negativen. Kraškemu zidarju naj bi pri bankah v kratkem zapadlo okoli 46 milijonov evrov posojil, zato je njegov obstoj odvisen predvsem od dogovora z bankami o njihovem reprogramu. V sindikatih pa izpostavljajo, da ga s Primorjem veže tudi podobna lastniška zgodba. Več kot tri četrtine družbe je v lastni Ograd holdinga, v katerem je združenih okoli 100 delničarjev. Med njimi tudi skoraj vsi vodilni kadri družbe, ki imajo praviloma tudi največje lastniške deleže. [email protected]

Igor Bavčar je napovedal - Istrabenz bo preživel, a nekaj bo treba žrtvovati začelo se je z Marino Koper, prodali so tudi dva lokala na elitni lokaciji sredi Portoroža. Očitajo mu, da pod ceno.

Ljubljana - Okoli sto, če ne celo več, bivših delavcev Steklarske nove bo danes prišlo pred sedež Kapitalske družbe (Kad) v Ljubljani, napoveduje bivši predsednik sindikata Steklarske Stjepan Miklaužić. "Če od Kada, ki je 100-odstotni lastnik Steklarske nove, ne bomo prejeli konkretnega odgovora, kako se bo reševala problematika neplačanih prispevkov in odpravnin, bo sledila gladovna stavka pred parlamentom," dodaja Miklaužić. Medtem ko bo pred Kadom potekal protest delavcev Steklarske nove, bodo v prostorih Kada njegovi zastopniki skupaj s predstavniki vlade, ministrstva za delo, ministrstva za pravosodje, ZPIZ in sindikata KNSS poskušali najti rešitev glede neplačanih prispevkov. Dolg do delavcev je nastal v času vlade Janeza Janše, ko je bilo lastnik Steklarske nove še ministrstvo za šolstvo (lani jeseni je bilo lastništvo družbe brezplačno preneseno na Kad), ki ga je vodil Milan Zver. V Kadu so včeraj razkrili, da se neplačani prispevki v celotni višini več kot 1,5 milijona evrov nanašajo na pretežni del prispevkov v letu 2006, del prispevkov v letu 2007, pretežni del prispevkov v letu 2008 in na neplačane prispevke od januarja do marca v letošnjem letu. Spomnimo, da je bil stečajni postopek Steklarske nove sprožen 21. maja, potem ko se upniki niso strinjali s Kadovim predlogom za prisilno poravnavo in takojšnjo dokapitalizacijo družbe v višini 1,5 milijona evrov s strani Kada. [email protected]

Ljubljana - Današnja dražba za poslovne prostore družbe SCT na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer je bil sedež družbe, je bila neuspešna, je za STA povedal stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič. Predlagal bo tretjo dražbo, na kateri bo cena postavljena pri polovici likvidacijske vrednosti, torej pri okoli 470.000 evrih za posamezno nadstropje. Stečajni upravitelj je pričakoval, da dražba ne bo uspela. Sedaj bo predlagal tretjo dražbo, na kateri bo po njegovih navedbah cena znašala 50 odstotkov likvidacijske vrednosti, torej okoli 470.000 evrov za posamezno nadstropje oz. okoli 1000 evrov za kvadratni meter opremljenih pisarniških prostorov. Na današnji dražbi so bili prostori v treh nadstropjih zgradbe na Slovenski cesti 56 naprodaj po izklicni ceni skupno 2,22 milijona evrov, kar je bilo okoli 540.000 evrov manj kot na prvi dražbi. Cena za prostore v drugem nadstropju stavbe je bila okoli 731.000 evrov, za prostore v tretjem nadstropju okoli 786.000 evrov, za prostore v četrtem nadstropju pa nekaj manj kot 698.000 evrov.

Leto 2009 so gospodarske družbe v Sloveniji sklenile z najslabšimi poslovnimi rezultati v zadnjih petih letih. V primerjavi z letom 2009 so izkazale le slabo tretjino neto čistega dobička. Leto 2009 so gospodarske družbe v Sloveniji sklenile z najslabšimi poslovnimi rezultati v zadnjih petih letih, kažejo podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Ustvarile so manj skupnih prihodkov in odhodkov kot pred letom in v primerjavi z letom 2008 izkazale le še slabo tretjino neto čistega dobička. Prihodki gospodarskih družb v Sloveniji so se v primerjavi z letom prej v povprečju zmanjšali za 15 odstotkov in dosegli 71,8 milijarde evrov. Za petino so se zmanjšali prihodki na trgih zunaj EU, za 18 odstotkov na trgu EU, za 12 odstotkov pa na domačem trgu. Slovenska podjetja so leta 2009 ustvarila skupaj 71,8 milijarde evrov prihodkov ter 70,8 milijarde evrov odhodkov. Razlika med tema zneskoma predstavlja neto celotni dobiček ta se je v primerjavi z letom 2008 več kot prepolovil na nekaj manj kot milijardo evrov. Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja, medtem ko so iz finančnega delovanja izkazale neto negativen rezultat. Čisti dobiček je v letu 2009 ugotovilo 32.487 oz. slabi dve tretjini vseh družb, znašal pa je skupaj 2,7 milijarde evrov, kar je 18 odstotkov manj kot v predhodnem letu. S čisto izgubo pa je leto 2009 sklenilo 19.125 družb oz. dobrih 35 odstotkov vseh znašala je skupaj 2,1 milijarde evrov oz. 35 odstotkov več kot leto prej. Razlika med skupnim dobičkom in skupno izgubo tako znaša 549,4 milijona evrov, kar je le še tretjina zneska iz leta 2008. Na tolikšno zmanjšanje neto čistega dobička je po ugotovitvah Ajpesa vplival predvsem upad obsega industrijske proizvodnje, uvoza in izvoza ter s tem prihodkov. Družbe z izkazano čisto izgubo so lani zaposlovale 131.541 delavcev oz. dobro četrtino vseh. V lanskem letu so prvič izkazale neto čisto izgubo mikro družbe, ki sicer predstavljajo dobrih 92 odstotkov vseh družb. Mikro družbe, ki so v predhodnih letih poslovale pozitivno in bile po neto čistem dobičku na drugem mestu za velikimi družbami, so lani izkazale 85 milijonov evrov neto izgube. Kdo so največji poraženci? Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, največjo neto čisto izgubo v višini 230 milijonov evrov pa tako kot v preteklem letu družbe s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti, kamor sodi tudi dejavnost holdingov. V primerjavi s predhodnim letom se je njihova neto čista izguba sicer znižala za 14 odstotkov. V dejavnost holdingov je bilo lani uvrščenih 268 družb, ki so izkazale 164 milijonov evrov čistega dobička in 365 milijonov evrov čiste izgube. Sledilo je področje prometa in skladiščenja, ki je še v letu 2008 izkazovalo neto čisti dobiček. Kazalniki gospodarnosti so najnižji v zadnjih petih letih, še piše v poročilu Ajpesa. Družbe so skupno ustvarile za sedem odstotkov manj dodane vrednosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2009 znašala 34.168 evrov oz. pet odstotkov manj kot v letu prej. Skoraj polovico neto dodane vrednosti in največ neto čistega dobička so v letu 2009 ustvarile velike družbe, ki sicer zaposlujejo dobrih 40 odstotkov vseh delavcev. Skoraj polovico vseh prihodkov so ustvarile družbe v osrednjeslovenski regiji, sledijo pa podravska, savinjska in gorenjska regija. Če je v letu 2008 neto čisto izgubo prikazala le obalno-kraška regija, so se ji v letu 2009 pridružile še pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska in goriška regija. Neto čisti dobiček so v letu 2009 izkazale le spodnjeposavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska in notranjsko-kraška regija. Mali podjetniki so v letu 2009 ustvarili 10 odstotkov manj dodane vrednosti kot v letu prej in izkazali skoraj petino manj podjetnikovega dohodka. Negativni poslovni izid je ugotovilo dvakrat več podjetnikov kot pred letom. Skupno je negativni poslovni izid ugotovila dobra petina vseh podjetnikov, ki so zaposlovali 17 odstotkov vseh delavcev, je razvidno iz Ajpesovega poročila o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov.

Deflacija bo po najbolj črnem scenariju trajala do leta 2012 Na Japonskem je indeks cen življenjskih potrebščin padel za 2,4 odstotka. To krepi zaskrbljenost, da bi deflacija spodkopala že tako krhko okrevanje gospodarstva. K znižanju indeksa cen so prispevali rekorden padec nafte, nižje cene energije in šibko domače povpraševanje. Vse to sta še stopnjevala naraščajoča brezposelnost in nižanje plač. Nižje cene so sicer dobra napoved, a deflacija bi lahko povzročila, da bodo potrošniki v upanju na še dodatno zniževanje cen počakali z večjimi nakupi. To bi lahko povzročilo še zmanjšanje proizvodnje in znižanje plač. Japonsko gospodarstvo, ki je drugo največje na svetu, je tako kot ves svet v zadnjem letu prizadela svetovna gospodarska kriza. Čeprav se mu je v drugem četrtletju leta 2009 uspelo postaviti na noge, je japonska gospodarska rast ostajala šibka - predvsem zato, ker podjetja in potrošniki manj trošijo. Gospodarstveniki se zdaj bojijo, da bi se ponovili dogodki iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je vladala deflacija, in so desetletje poimenovali kar izgubljeno desetletje . Temeljni indeks cen življenjskih potrebščin, v katero niso vključene običajno nihajoče cene sveže hrane, je občutno padel avgusta letos, in sicer že šesti mesec zapored. Gre za največji padec po letu 1974, ko so Japonci začeli zbirati primerljive podatke. Japonska banka je napovedala, da bo deflacija trajala do marca leta 2011. V najslabšem primeru bi se zavlekla do oktobra 2012.

Nagrada: enoletna zaposlitev v Droga Kolinski Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije vabi svoje člane in simpatizerje, da sodelujejo na natečaju Droga Kolinske za oblikovanje Argeta skupnosti na internetu. Natečaj bo trajal od 8. junija do 15. septembra letos. V torek, 30. junija, pa bo v Droga Kolinski za vse zainteresirane predstavitev natečajnih izhodišč oziroma brifa. Eno leto za uresničitev zmagovalne rešitve Zmagovalcu natečaja bo Droga Kolinska ponudila enoletno zaposlitev v podjetju. Njegova naloga bo spraviti zmagovalno rešitev v življenje. Natečajna izhodišča bo zainteresiranim mladim trženjskim navdušencem predstavil Tomaž Arh, direktor sektorja trženje za poslovno področje delikatesni namazi v Droga Kolinski, ki je prejšnji teden na Slovenski marketinški konferenci v Portorožu prejel nagrado marketinški direktor leta. Več informacij na spletnem naslovu: www.ssdms.si/index.php?sv_path=6715,12898

Ljubljana - Prvi mož Soda Tomaž Kuntarič ocenjuje, da ob vseh tveganjih predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič morda ni največja grožnja luki in da bi se mu lahko dalo priložnost. Predsednik DL Gregor Virant pa pravi, da bodo, če Gašpar Mišič ne bo razrešen, na vladi zahtevali odgovornost nadzornikov Soda. Gašpar Mišič je po poročanju spletnega portala siol.net v torek vodstvu Soda predstavil svoj pogled na vodenje Luke. Predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Kuntarič se v današnjih izjavah o zamenjavi Gašparja Mišiča danes ni želel opredeljevati, dejal pa je, da je treba umiriti strasti in upoštevati vse deležnike, tudi zaposlene in lokalno skupnost, ter da morajo nadzorniki upoštevati vsa morebitna tveganja. Program Gašparja Mišiča za vodenje Luke Koper je ocenil kot dobrega, je pa dodal, da je to tudi edini program, ki so ga videli. Povedal je, da si o primernosti Gašparja Mišiča za vodenje luke ni premislil. "Menim le, da je odprtih preveč tveganj, ki bi lahko prinesla velike materialne posledice, če odpremo novo fronto z njegovo menjavo. Da lokalna skupnost ustavi Luko, denimo ne da soglasij za poglabljanje pomolov ali podobno. Ali da se dvignejo zaposleni in ustavijo delo. Tveganja so noro visoka," je za časnik Finance dejal Kuntarič. Povedal je, da bo novi nadzorni svet imenoval še druge člane uprave ter da Gašpar Mišič ne bo edini v njej. Luka po njegovih besedah poleg tega nima mandatarskega sistema, po katerem bi Gašpar Mišič izbiral upravo. Povedal je še, da v zvezi z Gašparjem Mišičem ni bilo pritiska nanj s strani vlade ali predsednice vlade. »Zgodba bi se umirila, če bi Gašpar Mišič odstopil« Predsednik koalicijske stranke DL in notranji minister Gregor Virant pa je v klepetalnici portala MMC dejal, da bodo, če predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič ne bo razrešen, na vladi zahtevali odgovornost nadzornega sveta Soda. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je na vprašanje, ali se tako kot Kuntarič, zavzema za umiritev strasti, odgovoril, da bi se ta zgodba najbolj umirila, če bi Gašpar Mišič odstopil, je poročal siol.net. Po Erjavčevih besedah novi predsednik uprave Luke Koper namreč nima izkušenj ter podpore stroke in javnosti. Predsednik SD Igor Lukšič pa je dejal, da bo morala vlada opraviti razpravo o nadzornikih Soda, ki odločajo tudi o predsedniku uprave Soda. "Vlada mimo tega ne bo mogla iti. Primer Gašpar Mišič je pokazal, da slovenska politika v celoti ne more uveljaviti kriterijev, za katere se je odločila, to je, da pridejo na položaje najbolj sposobni ljudje, ki ustrezajo kriterijem izobrazbe in potrebnih izkušenj," je za siol.net dejal Lukšič. Sod je po imenovanju Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper podal zahtevo z sklic skupščine družbe, ki bo 7. oktobra in na kateri bodo delničarji odločali o predlogu Soda za zamenjavo vseh šestih članov nadzornega sveta Luke Koper, ki zastopajo kapital. Vlada je poleg tega minuli teden od Soda zahtevala poročilo o imenovanju nadzornikov v Luki. Sod je v ponedeljek sporočil, da je informacijo potrdil nadzorni svet Soda in da so jo poslali vladi, vsebine pa niso razkrili.

Dokumentacija, ki jo je predložil Gas Natural (glede plinskega terminala), je neprimerna, nenatančna in pomanjkljiva, je glavna ugotovitev slovenskih in italijanskih strokovnjakov. Pa ne le to, Gas Natural sploh ni naredil poglobljene študije, kako bodo tankerji manevrirali v tržaškem zalivu, s tem pa tudi ni jasno, ali sploh lahko varno plujejo. Dokumentacija tudi ne vključuje sicer najhujšega, a možnega scenarija – fizikalno eksplozijo. Ta bi sprožila rastoči oblak, ko bi se večja količina zemeljskega plina združila z vodo. Pod vprašajem je tudi verodostojnost ocene, da bi se voda v času, ko bi terminal delal na polno, zanemarljivo ohladila. Temperature, ki jih je Gas Natural uporabil v izračunih, namreč niso reprezentativne za Tržaški zaliv. To je le prva ocena, ki jo je podala posebna skupina slovenskih in italijanskih strokovnjakov s področja kemije, geologije, oceanografije, meteorologije, pomorskega inženiringa, arhitekture in geofizikalne dinamike tekočin. V kratkem bodo predstavili poglobljeno študijo projekta, ki jo bodo objavili tudi na spletu.

Za zagotavljanje prehranske varnosti v svetu bodo države G8 namenile 20 milijard dolarjev, s čimer naj bi pripomogli k trajnostnemu razvoju kmetijstva Voditelji G8 so se zadnji dan vrhunskega srečanja s predstavniki afriških držav ter mednarodnih organizacij posvetili učinkom svetovne gospodarske krize na Afriko ter vprašanju prehranske varnosti. Vseh 27 držav, ki je v treh dneh sodelovalo na srečanju, se je zavezalo, da bo v treh letih za prehransko varnost namenilo 20 milijard dolarjev. O tej pereči temi, ki je izbruhnila ob skokoviti rasti cen hrane v letih 2007 in 2008 - ta je spremljala hitro rast svetovnega povpraševanja po surovinah in hrani v letih močne globalne konjunkture, in je kljub zmernemu padcu cen hrane zaradi svetovne recesije še vedno aktualna, je nato na skupnem delovnem sestanku razpravljalo vseh 40 delegacij. 20 milijard za izboljšanje produktivnosti kmetijstva Voditelji G8 in Rusije ter 19 drugih držav, ki so sodelovale na srečanju, so se zavezali tudi, da bodo v naslednjih treh letih za zagotavljanje prehranske varnosti v svetu namenili 20 milijard dolarjev, s čimer naj bi pripomogli k razvoju "trajnostnega razvoja kmetijstva". Šlo naj bi namreč za nov globalni pristop k vprašanju prehranske varnosti, ki naj bi pomenil odmik od dosedanjih prevladujočih oblik pomoči v hrani v izrednih okoliščinah pomanjkanja hrane v smeri izboljšanja produktivnosti kmetijstva v državah v razvoju. Za oskrbo s pitno vodo v Afriki "Še naprej smo globoko zaskrbljeni nad prehransko varnostjo v svetu, učinkom gospodarske in finančne krize ter rasti cen hrane v lanskem letu, ki so najbolj prizadeli prav tiste države, ki so najmanj usposobljene za spopad z zaostrovanjem lakote in revščine," so voditelji 27 držav, ki predstavljajo 90 odstotkov svetovnega gospodarstva, zapisal v Pobudi iz L'Aquile o prehranski varnosti. Obenem so zapisali, da cene hrane kljub padcu še vedno vztrajajo na zgodovinsko visokih ravneh. Voditelji G8 in afriških držav pa so se v ločeni izjavi, v kateri pa ni konkretnih novih številk, zavzeli za okrepljeno partnerstvo pri zagotavljanju redne oskrbe z vodo in varnih sanitarnih razmer na črni celini.

Wall Street je torkovo trgovanje začel z le delom rasti, ki jo beležijo evropske borze Stanje ob 15:45 - po 15 minutah trgovanja Dow Jones + 0,34 % Po tednu dni pod psihološkimi 12 tisoč točkami, je Dow Jones včeraj zopet prečkal to mejo, nad katero danes utrjuje pozicijo. Ob tem mu najbolj pomagajo delnice Bank of America, ki so se podražile za 1,63 odstotka. Podpora je sicer vsesplošna, saj je 0,3 odstotka v kotaciji Dow nazadoval samo AT & T. Nasdaq + 0,8 % S & P 500 + 0,55 % Američanom zadolževanje omogoča država Včeraj objavljeni podatki o zadolževanju Američanov so razkrili, da ti zmanjšujejo zadolženost do zasebnega sektorja, a jo na drugi strani skokovito povečujejo s pomočjo države. Američani denimo odplačujejo dolgove iz naslova kreditnih kartic, povečujejo pa študentski dolg.

Na stotine kmetov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka, se je zbralo pred mogočnimi bruseljskimi stavbami, da bi sestanek kmetijskih ministrov pospremili z glasnimi vzkliki in negodovanjem. Kmetijski ministri EU so se v Bruslju zbrali, da bi se pogovorili o dolgoročnih ukrepih v pomoč sektorju mleka. Okoli tisoč jeznih kmetov pa je na ulicah zahtevalo hitre ukrepe. Na transparentih so se vila sporočila tipa Samo idioti v EU so lahko za višanje kvot , kmetje pa so razlivali mleko in zažigali pnevmatike po bruseljskih ulicah. Nase so opozarjali tudi s kravjimi zvonci, policiste pa so prskali s svežim kravjim mlekom. Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je ob tem opozorila, da kmetje s protestnim razlivanjem mleka zaradi nizkih cen škodijo ugledu EU v državah v razvoju. Posnetki razlivanja mleka so po njenih besedah raznesli ugled EU v državah v razvoju kot tona dinamita . Komisarka je kmetijskim ministrom EU povedala, da ji je čilski zunanji minister Mariano Fernandez minuli teden povedal, da je ugled EU oblaten. Kot je posvarila, so na nedavnem visokem srečanju afriških in latinskoameriških držav po njegovih besedah na velikem zaslonu predvajali posnetke evropskih kmetov, kako razlivajo na milijone litrov mleka po poljih. Njihov pogled na to je, da v času, ko je lakota po vsem svetu še vedno pereč problem, evropski kmetje na veliko uničujejo hrano samo za to, da bi dobili več subvencij, je dejala komisarka. In medtem ko njegovi kolegi govorijo o dolgoročnih ukrepih, pa slovenski kmetijski minister Milan Pogačnik meni, da bi se morali več pogovarjati o kratkoročnih ukrepih, in od Evropske komisije pričakuje nove predloge te vrste 19. oktobra. Jasno sem povedal, da je vse, kar govorimo, sprejemljivo, vendar je kriza tu in zdaj in s tem ne bomo pomirili ljudi, ki so pred vrati. Tudi drugi so se strinjali, je dejal Pogačnik. Po ministrovih informacijah med protestniki sicer ni bilo predstavnikov slovenskih kmetov. Kar pa ne pomeni, da so zadovoljni, daleč od tega, je dejal minister.

Veseli december je tu, z njim pa tekanje po trgovinah in mrzlično iskanje daril. S kakšnim darilom zagotovo ne boste zgrešili... Veseli december je tu, z njim pa tekanje po trgovinah in mrzlično iskanje daril. S kakšnim darilom zagotovo ne boste zgrešili? Podarite nekaj lepega, uporabnega, izdelek, ki s časom pridobiva na vrednosti in se bo prenašal iz roda v rod - predlagamo vam legendarni stol Rex. Če ste bili dovolj srečni, da ste odraščali s stolom REX v vašem domu, potem veste, zakaj je postal poseben del vašega otroštva in skrbno čuvana družinska dediščina. Ni čudno, da lastniki tega legendarnega stola (nekateri med njimi so pravi zbiratelji) niti slišati nočejo, da bi ga zamenjali. Zakaj je tako poseben? Umetnina brezčasne oblike in udoben stol v enem REX je več kot zložljiv leseni stol. Že od leta 1954 navdušuje ljubitelje dizajna, saj velja za ergonomsko in funkcionalno brezhiben izdelek. Pri intelektualcih in ljubiteljih dobrega dizajna uživa kultni status. Vsak kos se namreč iz okrasnega zbirateljskega predmeta zlahka spremeni v udobno zložljivo pohištvo. Slovenski izdelek, ki je postal svetovna uspešnica Stol REX, ki že leta kraljuje v številnih dnevnih sobah, je v izboru časnika Finance zasedel 2. mesto kot slovenski izdelek 20. stoletja. Svetovno slavo je začel žeti potem, ko se je pojavil v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. O njegovi priljubljenosti priča več kot 2 milijona uporabnikov po vsem svetu. Za svoje delo je arhitekt profesor Niko Kralj, &

Javnost ima pravico vedeti, kdo je odgovoren in kaj natančno je počel. Britanski sodnik je s tem argumentom zavrnil prošnjo britanskih bankirjev, obtoženih manipulacije z liborjem, da se medijem prepove objava njihovih imen. Nekdanji šef Barclays Bob Diamond je veljal za neustrašnega, iznajdljivega in uspešnega bankirja. Pozneje se je izkazalo, da je šla njegova iznajdljivost precej čez rob. Padli bankirji banke Barclays so včeraj doživeli hud udarec. V razvpitem primeru zaradi prirejanja obrestne mere libor je sodnik zavrnil njihovo prošnjo, da med postopkom njihova imena ostanejo skrita očem javnosti. Dejal je, da mora pravica delovati vsem na očem, v pisni obrazložitvi pa zapisal, da ima javnost pravico videti celotno sliko škandala in vedeti, kdo od bankirjev je manipuliral z liborjem. Nato pa je ukazal, naj bodo imena takoj objavljena. Britanski mediji so mu seveda z veseljem ustregli. Barclays, sedma največja banka na svetu, je bila lani prva finančna ustanova, ki jo je zaradi manipulacij z obrestno mero doletela globa ameriških in britanskih regulatorjev, plačati pa je morala 290 milijonov dolarjev. Obremenilna elektronska korespondenca med visokimi predstavniki banke je razkrila, kako so se ti drug drugemu hvalili, kako uspešno in dobičkonosno manipulirajo z liborjem, ter obljubljali steklenice šampanjca tistim, ki bi se še upali pridružiti igri . Ko je odjeknil škandal, je odnesel pet visokih uslužbencev banke, osmerico so doletele sankcije. Posloviti sta se morala tudi takratni prvi mož Bob Diamond in njegova desna roka Jerry Del Missier. Izkazalo se je, da sta tudi onadva na seznamu tistih, ki so od sodišča pričakovali anonimnost. Na seznamu so 104 imena. Sodnik pa je opozoril, da naj bi bila v 2velike posle vpletena dvajseterica s seznama, ki je nastal na podlagi pregleda elektronske pošte. Britansko pravosodje proces proti bankirjem imenuje testni primer , ki bo pokazal, ali je bančni sektor končno prišel do točke, ko bo moral odgovarjati za svoje početje, če bo to nezakonito. Bankirji trdijo, da ni nobenih razlogov za obsodbo. Poleg anonimnosti imen so od sodišča tudi zahtevali, da se iz prvih zaslišanj izključi medije, a je bila zavrnjena tudi ta prošnja. Sodnik je prepričan, da ima javnost pravico do popolnih informacij, ne le do tega, kar bi bankirji dovolili objaviti. Pohlep bankirjev je šel predaleč. Foto Thinkstock Odvetnik, ki je zastopal bankirje, se s tem ni strinjal. Dejal je, da lahko iz konteksta iztrgano poročanje v javnosti ustvari napačen vtis o njegovih strankah, kar bi lahko škodovalo njihovemu ugledu in kariernim možnostim. Guy Vassall-Adams, ki je zastopal medije, ki so se na zahtevo po anonimnosti pritožili prvi, pa je dejal, da so zahteve bankirjev smešne. Mislijo, da so tako vplivni in bogati, da so nad zakoni. A pred sodiščem morajo zanje veljati popolnoma enaki pogoji kot za vse druge državljane, je dodal. Škandal z manipuliranjem z medbančno obrestno mero je močno zamajal britansko in svetovno bančništvo, saj se je izkazalo, da je bilo vpletenih precej bank. Predvsem je razkril popolno ignoranco pravil in etičnih vrednot, ki so v Veliki Britaniji zapisani v izjemno obsežnem priročniku, ki ima okoli 6000 strani. Vendar se ga očitno nihče ne drži, kazni regulatorja pa so tudi za ustanove nizke, za primer manipulacije z obrestnimi merami so se namreč gibale do okoli 75 milijonov evrov, kar je za takšno ustanovo le drobiž. Sodni epilogi zgodb proti bankirjem so tudi globalno gledano še vedno prava redkost, zato je v primeru manipulacije liborja v igro vstopila britanska vlada, ki je zahtevala temeljito preiskavo. Ker je zakonodaja, ki govori o kazenski odgovornosti bankirjev, izjemno skopa ali pa je za nekatere prekrške sploh ni, je namreč kazalo, da bodo edine tožbe zoper pokvarjene bankirje civilne in ne kazenske. Žrtev v škandalu z medbančnimi obrestnimi merami ne manjka. Britanski minister, pristojen za nepremičninski trg, Grant Shapps je dejal, da je prilagojena obrestna mera najbrž vplivala na število zaseženih domov, katerih lastniki niso mogli več odplačevati posojil. Pri Barclaysu so to zanikali in trdijo, da njihovo početje ni nikogar stalo strehe nad glavo.

16. januarja so člani SKEI-ja izvedli protest pred GZS-jem Na torkovi seji izvršnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije so se soglasno odločili za zaostritev pogajanj v zvezi z vsemi tremi kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, po njihovem, mnenju delodajalci s pogajanji zavlačujejo, zato so za rok za končanje pogajanj določili konec februarja. Dodali so še, da se vsako zavlačevanje delodajalcem splača, saj so vsak mesec prihranki na njihovi strani. Spomnimo, da je 16. januarja okoli 500 članov SKEI-ja protestiralo pred Gospodarsko zbornico Slovenije. Zahtevali so višje plače pri vseh delodajalcih v teh panogah, in sicer v podjetjih elektroindustrije za 6,5 odstotka, v kovinski industriji za 7,5 odstotka, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa za 9 odstotkov. Kot je tedaj dejala predsednica SKEI-ja Lidija Jerkič, je najnižja osnovna plača za kovinsko industrijo 487 evrov bruto, najnižja osnovna plača za kovinske materiale 485 evrov bruto in najnižja osnovna plača za elektroindustrijo nekaj čez 500 evrov. Takrat je sicer Lidija Jerkič dejala, da se delodajalci že odzivajo na protest, pogajanja pa so bila napovedana za dni po protestu. V SKEI-ju so dorekli nekaj dejavnosti za pospešitev pogajanj do končnega datuma in za lajšanje socialnega položaja zaposlenih . Med drugim bodo tako izvedli dan skrbi za zdravje, ko bodo delavce po izplačilu januarske plače pozvali, naj zaradi stresa na delovnem mestu med delovnim časom obiščejo zdravnika. Kot so zapisali, bodo tudi preučili možnosti organiziranja krvodajalskih akcij na isti dan, izvedli bodo akcijo delitve paketov humanitarne pomoči med socialno ogrožene delavce. Poleg tega bodo dosledno prijavljali vse delodajalce za vse, tudi najmanjše sume kršitve delovnopravne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu, najprej s področja delovnega časa banke ur, nadurno delo, prerazporejanje delovnega časa, delovnih razmerij za določen čas in agencijskega dela ter varnosti in zdravja pri delu... V SKEI-ju razmišljajo tudi o stavki v ciljnih podjetjih ali na ciljnih delovnih mestih. Določena je bila namreč delovna skupina za pripravo trajajoče stavke.

Nadškofija Maribor še vedno upa, da ne bo izgubila orglarske šole, samostana Studenice in dela stavbe v središču mesta. Ne samo Betnava Izguba. Nadškofija bi tako izgubila orglarsko šolo v Hočah, samostan Studenice in del zgradbe v središču mesta, navajajo na mariborskem cerkvenem sedežu, ne pa dvorca Betnava. “Ta in nekatere druge nepremičnine niso zastavljeni za pomoč Gospodarstvu Rast ali za druge gospodarske družbe, pač pa za druge namene,” povedo. “Kljub insolventnosti mariborska nadškofija ne plačuje nobenih naših obveznosti,” je včeraj za Žurnal24 pojasnil Dušan Zazijal, predsednik uprave Gospodarstva Rast, ki je sicer na dopustu. Dodal je, da še vedno upajo na ugoden zaključek pogajanj med bankami upnicami in svetovalci družbe Rothschild, ki naj bi se končala v dveh ali treh tednih. “Če nam ne bo uspelo, bomo najprej aprila lahko sprožili postopek za prisilno poravnavo,” je dodal Zazijal. Zvon pred prisilko Tudi v Zvon ena holdingu se očitno že pripravljajo na prisilno poravnavo. Nadzorni svet družbe je ta teden upravi naložil pripravo vseh potrebnih podlag za pravočasno vložitev predloga za prisilno poravnavo. “Vzporedno s temi dejavnostmi si bo uprava s svetovalci iz družbe Rothschild še naprej prizadevala izdelati predlog finančnega prestrukturiranja in ga uskladiti z bankami upnicami,” so bili sklepi nadzornega sveta. Brez dodatnih obveznosti Iz mariborske nadškofije, kjer vztrajajo, da niso zadolženi za 800 milijonov evrov, ampak le za 17,4 milijona, so sporočili, da zaradi insolventnosti družb, ki so v posredni ali neposredni lasti nadškofije, nimajo dodatnih finančnih obveznosti. “Možnost je kvečjemu, da bo nadškofija ob tri nepremičnine, ki jih je zastavila v pomoč Gospodarstvu Rast, upamo pa, da se to ne bo zgodilo,” je pojasnil tiskovni predstavnik nadškofije.

Pet sindikalnih central zasebnega sektorja nasprotuje predlagani pokojninski reformi in spremembam zakona o delovnih razmerjih. Pahor naj ugasne luč na semaforju, opozarja Rebolj. Pet sindikalnih central KNSS Neodvisnost, KSS Pergam, KS 90 Slovenije, SZS Alternativa in ZDSS Solidarnost bo naslednji torek pripravilo protestno konferenco, na kateri naj bi premierja Boruta Pahorja pozvali, naj predloga umakne, sicer se bo zgodila ulica bodisi s protesti ali referendumi. V sindikatih so prepričani, da bi morala biti 40-letna delovna doba edini pogoj za pridobitev polne pokojnine. Javna razprava o predlogu zakona o urejanju trga dela ki bo opredeljeval nadomestila za čas brezposelnosti in novele zakona o delovnih razmerjih se je zaključila v ponedeljek. Zakonska predloga naj bi v petek obravnaval Ekonomsko socialni svet ESS. Kot so povedali na današnji skupni novinarski konferenci v Ljubljani, nasprotujejo predlogu sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi se starostna meja za pridobitev polne pokojnine zvišala na 65 let za moške in 63 let za ženske ter po katerem bi se za izračun pokojninske osnove namesto sedanjih 18 let upoštevalo katerihkoli 34 let zavarovanja. Prepričani so, da bi morala biti 40-letna delovna doba edini pogoj za pridobitev polne pokojnine. Nasprotujejo tudi predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, ki bi znižal odpravnine na eno petino osnove in skrajšal odpovedne roke za delavce z več kot 15 in več kot 25 leti delovne dobe s 75 na 60 dni oz. s 150 na 90 dni. Ustanovi naj se sklad za odpravnine oz. naj del odpravnin krije država, predlagajo. Sindikati Vlada ne upošteva našega mnenja Predsednik sindikata KSS Pergam Dušan Rebolj. Foto POP TV Opozarjajo, da socialni dialog ne deluje in da nimajo možnosti sodelovati pri pripravi zakonov. Premierja Pahorja pozivajo, naj zakonska predloga umakne, sicer bodo stopnjevali sindikalne aktivnosti , kar bi lahko pomenilo pripravo množičnih protestov ali referendumov proti zakonom. Vodstva omenjenih sindikalnih central se bodo sestala prihodnji torek na protestni konferenci, na kateri bodo sprejeli stališča do predlaganih sprememb. Stališča bodo nato še isti dan posredovali Pahorju. Če bo premier prižgal zeleno luč za oba zakona, bomo tudi mi prižgali zeleno luč in zagotovo bo v križišču prišlo do trčenja. Predsednik sindikata KSS Pergam Dušan Rebolj Socialnega dialoga ni, je podrejen politiki, je kritičen predsednik Pergama Dušan Rebolj. Po njegovem se udejanja trditev vlade, da konsenza ne bo iskala za vsako ceno. Če hočemo preprečiti stopnjevanje pritiskov ki niso izmišljeni v organih sindikalnih central , naj predsednik vlade ugasne luči na semaforju, je dejal Rebolj. S socialnim dialogom, kot ga vodi vlada, se sindikati nimajo možnosti izreči o zakonskih predlogih in niso aktivno vključeni v spreminjanje zakonov, je stališča vodij peterice sindikatov povzel predsednik Alternative Zdenko Lorber in dodal, da se ne strinjajo, da je socialni dialog zveden na raven javne razprave in da vlada za ključne sistemske zakone namenja le 30 dni časa za razpravo. Predsednik KS 90 Boris Mazalin pravi, da ni prišlo do nikakršnega dogovora, da sindikati v zameno za dvig minimalne plače ne bodo nasprotovali spremembam na trgu dela. Sindikati ne bodo pristali na pogojevanje zakonskih sprememb z dvigom minimalne plače uskladitev minimalne plače z rastjo življenjskih stroškov je potrebna po evropski direktivi, pravi predsednik Neodvisnosti Drago Lombar.

Štiri leta po dogodkih v Ambrusu se za nekatere vpletene zgodba še ni končala. Rešena ni niti romska problematika, kar nakazujejo zadnji dogodki v Žabjaku. Spomnimo, v Ambrusu je začelo vreti oktobra 2006, ko je prišlo do spora med prebivalci Ambrusa in pripadniki romske družine Strojan. Povod za napetost je bil napad prebivalca romskega naselja, Slovenca, ki je stanoval pri družini Strojan, na krajana Ambrusa. Posredovati je morala policija, ki je preprečila obračun med Romi in vaščani. Romi so svoje prebivališče najprej zapustili za en mesec. Ob njihovi vrnitvi je vnovič zavrelo. V noči na 26. november 2006 je prišlo do pretepa med policisti in vaščani, v katerem je bil poškodovan Branimir Kajdiž, eden od četverice, ki še vedno čaka na razsodbo sodišča. Strojanovi, ki so nekaj časa bivali v nastanitvenem centru v Postojni, so kasneje v dogovoru z državo parcelo pri Ambrusu zamenjali za parcelo v Rojah pri Ljubljani. Sojenje proti četverici, ki naj bi po mnenju tožilstva ovirali delo policistov, namreč še vedno ni končano. Obtoženi Branimir Kajdiž iz Dragomlja, Anton Hočevar iz Ambrusa ter Zdenko Vidic iz Zagradca in Jože Zupančič iz Kitnega Vrha so pred tednom dni četrtič sedli pred sodnika. Prva dva očitke zavračata, medtem ko se preostala dva obtožena branita z molkom. Kajdiža, ki je utrpel poškodbe glave in se mu je za ravnanje policistov opravičil tedanji notranji minister Dragutin Mate, obtožujejo žaljenja, brcanja in udarjanja policistov. Kajdiž je tudi sam, takoj po dogodku, vložil ovadbo zoper policista, ki sta ga poškodovala, a jo je tožilstvo zavrglo. Hočevarja pa obtožujejo, da je s tovornim vozilom oviral delo policije. Naslednja obravnava je razpisana za mesec januar prihodnje leto, ko naj bi pričala tudi nekdanji minister Dragutin Mate in tedanji direktor PU Ljubljana Branko Slak. Med pričami bodo tudi novinarji in fotografi, ki so spremljali dogajanje v Ambrusu. Čmak služi kazen Romana Čmaka, osebo, ki predstavlja sprožilni moment v ambruški zgodbi, je sodišče spoznalo krivega posebno hude poškodbe in dveh kaznivih dejanj ogrožanja varnosti. Kazen, pet let in štiri mesece zapora, prestaja od julija 2007 v zaporu na Dobu. Čmak je 22. oktobra 2006 hudo pretepel domačina, ki je bil po dogodku en mesec v komi, zaradi hudih poškodb pa ostaja priklenjen na invalidski voziček. Policisti so bili ob prihodu novinarjev že v naselju. (Foto: Jerca Božič Kranjec) Romi napadli pred očmi policistov Da romska problematika v Sloveniji še vedno ni ustrezno rešena, dokazuje tudi zadnji primer, ko so Romi iz Žabjaka napadli novinarje in predsednika regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silva Mesojedca. Skupina si je nameravala ogledati črne gradnje v Žabjaku, ko so se jih fizično lotili Romi. Mesojedec je dobil udarec z lopato po glavi in nogi, Žurnalova novinarka pa je dobila udarec v prsni koš.

Pripravili seznam konkretnih ukrepov Slovenski gospodarstveniki so na Brdu pri Kranju od celotne politike zahtevali ukrepe na štirih področjih - pravne države, boljšega poslovnega okolja, razvojnega zagona in izvoza. Varčevanje je nujno, je neizbežno, a to ni dovolj, za preboj potrebujemo cel niz hitrih, odločnih korakov, je poudaril predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič in dodal, da je predsedstvo zbornice v ta namen pripravilo poziv za uspešno Slovenijo. Tega lahko gospodarstveniki podpisujejo od danes dalje. Na GZS-ju so vsa štiri področja pospremili s konkretnimi ukrepi, ki jih zahtevajo od politike in ki jih bodo politikom tudi predali. Čez pol leta bodo skrbno preverili, kateri izmed ukrepov so bili uresničeni. Predsednik DZ-ja Gregor Virant je zatrdil, da bo politika gospodarstvu prisluhnila in ga tudi slišala. Današnja situacija po Virantovih besedah povzroča velika politična tveganja, kar je velik dejavnik slabega stanja države na mednarodnih finančnih trgih. Velik del krivde, tako Virant, nosi inštitut referenduma, saj zaradi njega vlade ne morejo prevzeti polne odgovornosti za konsistentno politiko. Ključna prihodnja dva meseca Zakon o sanaciji bank, nad katerim visi referendumska grožnja, je podlaga za začetek sanacije bančnega sistema, poudarja Virant, ki kot nujno izpostavlja tudi privatizacijo državnega premoženja, pri kateri smo sicer že veliko zamudili. V pripravi sta pokojninska reforma in reforma trga dela, o čemer je danes tekla razprava tudi v DZ-ju. Volja je, pravi Virant, ki pa ni prepričan, da je reforma trga dela, ki je zdaj predmet obravnave, prava, zato bo treba narediti še nekaj korakov v večjo fleksibilnost trga dela. Če bo reforma prinesla dodatne ovire, potem je bolje, da je nimamo, je zatrdil. Po Virantovih besedah bosta ključna prihodnja dva meseca.

Žurnalov dan se je zaključil. Zdaj je na vrsti uresničitev idej, ki smo ji danes oblikovali skupaj z našimi bralci, poslovnimi partnerji, oglaševalci, direktorji podjetij in mnenjskimi voditelji. Čeprav je bil takšen dogodek, kot je bil današnji Žurnalov dan, prvi tak dogodek v Sloveniji, je rezultat odličen. Zbralo se nas je 60 udeležencev z vseh vetrov, a vsi pomembni za Žurnal. Sprva malce presenečeni povabljeni, ki so izvedeli, da dogodek nima vnaprej določenega urnika kot klasični dogodki, ampak ga bomo ustvarili skupaj, in da lahko vsak predlaga temo za debato in lahko kadarkoli odide ali spremeni skupino, v kateri debatira, če izgubi zanimanje za temo, so se kmalu opogumili. Vsi enakopravni Padati so začeli predlogi in v manj kot pol ure smo udeleženci ustvarili praktično nevede seznam tem, ki so se nanašale na razvoj Žurnalovih medijev v prihodnosti, in se razdelili v skupine glede na to, katere teme so nas zanimale. Debata, v kateri je vsem priznana strokovnost in ni nihče bolj usposobljen za določeno temo kot nekdo drug, se je uspešno razvila. Bralci, oglaševalci, direktorji podjetij, mnenjski voditelji, poslovni partnerji in novinarji so skupaj oblikovali kar 14 konkretnih predlogov za še bolj uspešno prihodnost Žurnala. Med 14 predlogi smo zbrani določili tri tiste, ki so najpomembnejši in morajo biti prvi na dnevnem redu, potem pa so na vrsti ostali. Vse predloge bomo zdaj res temeljito preučili in morda bo že naslednja sprememba, ki jo boste opazili, rezultat današnjega Žurnalovega dneva. Upamo, da se bomo še kdaj zbrali predstavniki tako različnih skupin, ki pa smo vsi povezani z Žurnalom in zato ključni za njegovo prihodnost.

Okrog 50 milijonov Američanov mora piti vodo, ki vsebuje povišane koncentracije radioaktivnih snovi V vodi so prisotni uran in radij, povišane koncentracije različnih kemikalij in bakterije iz odplak, kažejo ugotovitve ameriške agencije za zaščito okolja (EPA). V zadnjih petih letih je več kot 20 odstotkov od okoli 55.000 sistemov za prečiščevanje pitne vode v ZDA kršilo določila zakona o čisti pitni vodi, ki je bil nazadnje dopolnjen leta 2004. To bodo počeli še naprej, saj je kazen doletela le šest odstotkov. Posebej na udaru so šole z lastnimi vodnimi viri Prebivalci večjih mest si lahko sicer oddahnejo, saj EPA ugotavlja, da so bile skoraj vse kršitve pri sistemih, ki z vodo oskrbujejo manj kot 20.000 ljudi. Posebej problematičen je položaj v šolah, ki imajo svoje lastne vodne vire. Torkova zaslišanja v senatnem odboru za okolje in javna dela so pokazala, da se razmere najverjetneje ne bodo izboljšale, ne glede na to, da je EPA najavila nova pravila, nove postopke in nove regulacije. Nekdanji vodja oddelka za kriminal pri EPA David Uhlman je povedal, da je problem v tem, ker pri EPA ne želijo kaznovati lokalnih skupnosti, ki upravljajo z vodnimi viri, ker jim lahko le naložijo kazen, ki jo potem z višjimi davki plačajo prav tisti, ki pijejo onesnaženo vodo.

IVZ. Razkriti bi moral povezave zdravnikov s proizvajalci cepiv. Sporno. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) ni zagotovil transparentnosti pri porabi javnih sredstev, prav tako pa ni preprečil morebitnega navzkrižja interesov pri določanju meril za nakup cepiva proti HPV, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zapisala v svojem mnenju. Navzkrižje interesov Razrešitev. Člani skupine niso podpisali izjave o navzkrižju interesov. Ali bo IVZ ali ministrstvo zahtevalo njihovo razrešitev iz skupine, nam včeraj še ni uspelo izvedeti. Spomnimo, strokovna skupina za HPV (posvetovalni organ IVZ) je na enem izmed svojih sestankov znova prisodila prednost štirivalentnemu cepivu ter IVZ pozvala k postopku javnega naročanja za le eno vrsto cepiva. Cepljenje se namreč lahko opravlja s štiri- ali dvovalentnim cepivom različnih proizvajalcev. S tem, ko so vnaprej določili tip cepiva, pa so določili proizvajalca. "V takem primeru (ko je na trgu samo en ponudnik, ki ustreza pogojem) morebitna korupcijska tveganja predstavlja predhoden izbor in ne sama izpeljava naročila," so razložili na KPK. Sodelujejo s proizvajalci Člani omenjene skupine so se dolžni izogibati nasprotju interesov, meni KPK. Praviloma to pomeni, da bi se moral član skupine, povezan s katerim od proizvajalcev, ki je predmet razprave, izločiti iz postopka izrekanja mnenja, so še razložili. Proizvajalci cepiv proti HPV pa so za Žurnal24 že priznali, da sodelujejo tudi z nekaterimi predstavniki te skupine. Neuradno naj bi šlo za Marjeto Uršič Vrščaj in Maria Poljaka. Brez podpisanih izjav Na KPK so sicer poudarili, da take povezave same po sebi vnaprej nujno ne diskvalificirajo posameznika pri podaji strokovnega mnenja, ki je lahko povsem objektivno in legitimno. "Je pa v tem primeru ključno, da so vnaprej razkriti vsi domnevni elementi navzkrižja interesov," so dodali.

V primeru Pivovarne Laško naj bi imela policija 11 osumljencev, med njimi tudi Boška Šrota in njegovo ženo. Sumijo ju preslepitve pri pridobitvi posojil ter zlorabo položaja in pravic. Na poziv kriminalistov so vodstva družb izročila vso zahtevano poslovno dokumentacijo od 1. januarja leta 2006 dalje. Zbrano dokumentacijo bodo kriminalisti predložili Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi, ki se bo odločila o morebitnih nadaljnjih korakih. Kriminalisti so na območju Slovenije izvedli različna preiskovalna dejanja v okviru kriminalistične preiskave zaradi suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Preiskave so opravljali zaradi suma zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, so sporočili z generalne policijske uprave. Danes so se osredotočili na preiskave na sedežih podjetij, medtem ko hišnih preiskav ni bilo. Najdlje naj bi ostali v Pivovarni Laško, kjer se je preiskava zaključila nekaj po 19. uri. Zagrožena kazen za očitano kaznivo dejanje je po slovenski zakonodaji osem let. Boško Šrot za zdaj izjav ne daje. Današnje aktivnosti so rezultat obširne kriminalistične preiskave, ki se bo po preiskovalnih dejanjih nadaljevala s pregledom pridobljenih podatkov, poslovne dokumentacije in z drugimi kriminalističnimi ukrepi. Kriminalistično preiskavo vodi generalna policijska uprava, hišne preiskave se opravljajo pri 16 gospodarskih subjektih, pri tem sodeluje okoli 80 kriminalistov in policistov, so še pojasnili na generalni policijski upravi. Goršek Informacije preverjamo tudi izven Slovenije Kot je danes novinarjem v Tacnu zatrdil direktor policije Janko Goršek, gre šele za začetek preiskave in je v tem trenutku težko napovedovati, kdaj bodo v zvezi s tem vložene ovadbe. Čaka nas še kar nekaj dela, je poudaril. V. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek Foto Policija.si Vodstvo Pivovarne Laško pravi, da za zahtevano dokumentacijo kriminalistom ne bi bilo potrebno preverjati poslov v Luksemburgu, na Nizozemskem, Singapurju ali kjerkoli v tujini, saj teh poslov v skupini Pivovarna Laško ni bilo. Informacije v zvezi s preiskavo podjetij, povezanih s Pivovarno Laško, pa preverjajo tudi izven Slovenije. Preiskave izvajajo štiri policijske uprave po Sloveniji, policija pa v okviru postopka intenzivno sodeluje tudi z različnimi institucijami, je še pojasnil Goršek. Iz posebne skupine za pregon organiziranega kriminala na državnem tožilstvu, ki postopek vodi, pa so sporočili, da v tej fazi postopka zadev ne komentiramo . Neuradno naj bi bilo 11 osumljencev, med njimi tudi Boško Šrot in njegova žena ter več odgovornih v preiskovanih podjetjih. ATVP je zoper Šrota podala ovadbo zaradi suma zlorabe notranje informacije Šrot naj bi si bil denar za prevzem zagotavljal tudi tako, da ga je domnevno črpal iz pivovarn, Radenske, morda celo Fructala. Neuradno pa naj bi za različne kredite dvakrat ali kdaj tudi trikrat zastavil iste delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. Vse to so neuradne informacije iz virov blizu policije. Po navedbi nekaterih medijev naj bi bila preiskava zaradi prijave Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP maja lani in prijave Urada za varstvo konkurence UVK. Na ATVP pravijo, da so maja 2008 res podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo zoper direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, a z današnjimi aktivnostmi policije niso seznanjeni in jih zato ne morejo komentirati. Varuh konkurence pa naj bi Šrota, po poročanju STA, ovadil zaradi suma, da je v priglasitvenih listinah v postopku prevzema Laškega in še prej časopisnega podjetja Delo, ki je zdaj v 100-odstotni lasti laške pivovarne, posredoval lažne podatke o lastniški verigi. Pivovarna Laško Poslujemo v skladu z zakonodajo Foto Reuters Sicer pa so tudi v Pivovarni Laško potrdili, da so jih obiskali kriminalisti. Družbe skupine Pivovarna Laško poslujejo v skladu z zakonodajo, zato so vodstva družb v celoti sodelovala s kriminalisti in jim omogočila dostop do vseh želenih informacij, navajajo v Laškem. Vodstvo skupine Pivovarna Laško drugih informacij ali komentarjev glede preiskave ne bo posredovalo, so še sporočili. Obisk kriminalistov pa so potrdili tudi v Infond Holdingu, kjer pravijo, da so opravili pogovor z upravo družbe ter pregledali dokumentacijo v zvezi s poslovanjem. Uprava družbe v celoti sodeluje s kriminalisti in jim je omogočila dostop do vseh želenih informacij, so še sporočili z Infond Holdinga. Zloraba pri lastninjenju Pivovarne laško? Po poročanju STA naj bi šlo za preiskavo zaradi domnevne zlorabe položaja pri lastninjenju Pivovarne Laško oziroma domnevnem prejemu sredstev za pivovarske transakcije, ki naj bi potekale prek Luksemburga.

Ljubljana - Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) je od prejetih kupnin v proračun države nakazala 3,72 milijona evrov, Kapitalski (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod) pa je nakazala 177.552 oz. 190.437 evrov. Skupno je v tretjem četrtletju prejemnikom tako nakazala 4,09 milijona evrov, v letošnjem letu pa je v proračun države nakazala 7,57 milijona evrov, Kadu je nakazala 533.576 evrov, Sodu pa 617.740 evrov, so danes sporočili iz DSU. Januarja je DSU za zadnje četrtletje lani v proračun nakazal 1,7 milijona evrov, Kadu je nakazal 11.642 evrov, Sodu pa 11.614 evrov. Aprila je za prvo četrtletje letos v proračun nakazal 897.311 evrov, Kadu je nakazal 238.565 evrov, Sodu pa 309.871 evrov. Julija je v proračun države DSU nakazal 1,24 milijona evrov, Kadu in Sodu pa po 105.816 evrov. Vsa denarna sredstva, pridobljena v postopkih lastninskega preoblikovanja na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, se nakazujejo na posebni privatizacijski transakcijski račun DSU. Za ugotavljanje obveznosti do proračuna pa se ugotavlja posebna bilanca pritoka sredstev iz naslova kupnin, pojasnjujejo v DSU.

Nova Gorica - Novogoriški igralniški velikan Hit bo v luči poslabšanja rezultatov poslovanja, ki ne dosegajo načrtovanih, pa tudi ker s sindikati niso dosegli dogovora, zmanjšal število zaposlenih. Doslej je družbo zapustilo okoli 130 delavcev, do konca leta pa jo bo moralo zapustiti še okoli 270 ljudi. Omenjenih 130 delavcev je iz Hita odšlo sporazumno, prejeli so tudi odpravnine, so za STA pojasnili v Hitu in dodali, da zaposlenim le še ta mesec ponujajo možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z odpravnino. Uprava družbe zaposlene vabi tudi k ponovnemu premisleku o sklepanju pogodb za polovični ali tričetrtinski delovni čas. S tem bi z večjo fleksibilnostjo pripomogli k reševanju trenutnih razmer, zmanjševanju števila najetih študentov in ohranjanju delovnih mest. Krčenju števila zaposlenih tako po navedbah uprave botrujejo slabše poslovanje, neprilagodljivost sedanjega načina razporejanja delovnega časa in ker s sindikati niso dosegli dogovora. Zato v družbi znova ugotavljajo, da je treba nujno racionalizirati obratovalni čas, število igral in zmanjšanje števila zaposlenih. Kot so pojasnili v Hitu, stroški dela zajemajo vedno večji delež v skupnih odhodkih, junija so predstavljali 45-odstotni delež v celotnem kolaču odhodkov. Po zelo slabem juniju poslovni izid tudi v juliju ne dosega načrtovanega. Vodstvo družbe si, kot so poudarili, intenzivno prizadeva za sanacijo Hitovega poslovanja z doslednim izvajanjem dejavnosti na področju interne reorganizacije, optimizacije stroškov in povečanja realizacije. Tako je v preteklih mesecih prodaja različnih turističnih paketov presegla načrtovano, nadaljujejo se pomembne naložbe v kakovostnejšo ponudbo, v teku so tudi pogovori o pridobivanju gostov z bolj oddaljenih trgov. Uprava Hita si še naprej prizadeva za dialog s sindikati, so izpostavili. Dodali so, da so predstavnike vse treh sindikatov - Sids, Git in Vrba - zaradi predvidene odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu zaposlenih povabili na skupno posvetovanje. Na posvetu, ki bo prihodnji teden, bo beseda tekla o oblikovanju končnih kriterijev za izvajanje programa presežnih delavcev. Še teden kasneje pa je uprava na posvet o zmanjšanju obsega poslovanja in krčenju zaposlenih povabila tudi svet delavcev družbe. Hitova uprava sindikate še posebej vabi na sestanek, na katerem bi se dogovorili o delitvi napitnin. Z uskladitvijo bi namreč lahko začeli z izplačevanjem napitnin. V Hitu so za STA komentirali še tožbo, ki so jo vložili proti prejšnji upravi Hita pod vodstvom Nika Trošta. Tožbo so vložili zaradi neskrbnega ravnanja v primeru Hitove odvisne družbe Hit International v Beogradu, prejšnja uprava pa je odobrila nakup nezazidljivega kmetijskega zemljišča za izgradnjo zabaviščnega centra v Beogradu po ceni, ki je za več kot štirikrat presegla ceno primerljivih zemljišč. Ocena nastale škode za Hit znaša približno dva milijona evrov in še ni dokončna.

Dela bodo potekala neprekinjeno, podnevi in ponoči Po desetletjih načrtovanja in zapletov so delavci Cestnega podjetja Maribor začeli vrtanje predora Markovec. Izkopan naj bi bil čez leto in pol. Delo se je začelo na izolski strani leve cevi, čez mesec dni, ko bodo izkop začeli tudi na koprski strani, pa bo na gradbišču skupaj delalo 210 ljudi. Izkopavanje bo potekalo z vseh štirih vhodov v predorske cevi hkrati, je dejal Marjan Ortar iz podjetja DCC svetovanje in inženiring. Vsak dan naj bi izkopali od metra in pol do treh metrov, odvisno od kategorije hribine, predor pa bo vkopan od 50 do 60 metrov pod zemljo. Da bi bilo poškodb in vplivov na hribino in posledično na objekte na površju čim manj, bodo uporabili novo avstrijsko metodo. Ta predvideva uporabo konvencionalne tehnike bagerskega izkopa v kombinaciji z miniranjem na izolski strani, na koprski, kjer je več poseljenega območja nad predorom, pa tehniko rezanja. Gradnja bo z izjemo božičnih praznikov potekala neprestano, podnevi in ponoči, izkopni material pa bodo odvažali na deponijo Železni most pri Kozini, pozneje pa na novoodprto deponijo Šared pri Izoli. Izkopani material nameravajo uporabiti za gradnjo ceste proti izolskemu zaledju. Zaradi odvažanja materiala bo po cesti proti Šaredu vsak dan vozilo okoli 36 tovornjakov. V skladu z dogovorom s krajani bodo tovornjaki vozili, ko je na cesti manj prometa, tudi ponoči.

Azijske vlagatelje skrbi, da bi se kaos iz Egipta preselil v države proizvajalke nafte Ali vas skrbijo protesti v Egiptu?Odgovori (695) Azijske borze so teden večinoma začele s padcem. Zaradi protestov v Egiptu se namreč vlagatelji izogibajo tveganih naložb. »Ne moremo ignorirati možnosti, da se bo kaos iz Egipta preselil v države proizvajalke nafte,« je za Bloomberg dejal Kenji Sekiguchi, izvršni direktor v Mitsubishi UFJ Asset Management. Japonski indeks Nikkei 225 je tako zdrsnil za 1,18 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 0,53 odstotka. Kitajski CSI 300 je bil eden izmed redkih, ki so zrasli, in sicer za 1,31 odstotka. Družba GS Engineering & Construction , ki je v lanskem prvem četrtletju ustvarila 22 odstotkov prihodkov na Bližnjem vzhodu, se je pocenila za sedem odstotkov. Pocenili so se tudi drugi korejski gradbinci zaradi skrbi, da bodo protesti v Egiptu zmanjšali naročila v regiji. Fujitsu se je pocenil za 6,2 odstotka, potem ko je družba zmanjšala napoved za celoletni dobiček za 21 odstotkov.

Slovenec leta 2007 je po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika postal Danilo Türk. Največ bralcev bi namreč na kosilo povabilo predsednika države. Nedeljski dnevnik je že dvajsetič razglasil Slovenca leta. Laskavi naziv za leto 2007 si je prislužil predsednik države Danilo Türk, ki bi ga največ bralcev in bralk Nedeljskega dnevnika povabilo k sebi na kosilo. Uredništvo časnika tako vsako leto pripravi izbor Slovencev, ki so zaznamovali minulo leto, nato pa bralke in bralci za svoje favorite glasujejo v štirih krogih glasovanja. Na jubilejni prireditvi v Litiji pa so razglasili tudi častnega Slovenca leta 2007. Ta naziv je tokrat pripadel Janezu Drnovšku. Nekdanji predsednik je bil izbran predvsem zaradi svoje človeške dimenzije in pristnih etičnih dejanj, s katerimi je v zavest Slovencev vnesel globalni pogled in občutek soodgovornosti za svetovne probleme. Priznanje za izjemne dosežke pa je pripadlo plavalcu Petru Mankoču, ki je letos že osmič zapored osvojil naslov evropskega prvaka v plavanju na sto metrov mešano. Poleg omenjenih so za favorite letošnje akcije veljali tudi predsednik vlade Janez Janša, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, voditelj Sašo Hribar, poslanec SNS Zmago Jelinčič, športnica Petra Majdič, predsednik SD Borut Pahor in predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik. Slovenija dobila tudi sedem čudes Pol leta pa je več kot šest tisoč bralcev Nedeljskega sodelovalo v še eni akciji. Ta je za sedem čudes Slovenije izbrala Aljažev stolp, Blejski grad, bolnišnico Franja, cerkev sv. Roka s Kalvarijo, planiško velikanko, Plečnikovo Tromostovje in Predjamski grad. Župani občin, v katerih so omenjena čudesa, pa so dobili certifikate.

V Evropi se je tržni delež skupine Renault zmanjšal za 1,3 odstotne točke na 9,1 odstotka, prodaja pa je upadla za 20 odstotkov Foto: Aleš Beno Francoski proizvajalec avtomobilov Renault je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 9,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 8,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Slabšo prodajo v družbi pripisujejo slabim razmeram na evropskem avtomobilskem trgu, še posebej v Franciji, so zapisali na spletni strani. Skupina je v prvem četrtletju prodala 638.498 vozil, kar je 7,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja v regijah zunaj Evrope, še posebej v Braziliji in Rusiji, se je povečala za 12,3 odstotka na 291.177 vozil, kar predstavlja 46 odstotkov celotne prodaje skupine. Tržni delež je povečala v treh od štirih regij izven Evrope. Rezultati skladni z načrti V Evropi se je tržni delež skupine zmanjšal za 1,3 odstotne točke na 9,1 odstotka, prodaja pa je upadla za 20 odstotkov. Velik udarec je zabeležil ravno francoski trg, kjer se je prodaja zmanjšala za 19,4 odstotka. V družbi so pojasnili, da so rezultati skladni z načrti, čeprav se je evropski trg, še posebej francoski, izkazal za šibkejšega od pričakovanj. Glede preostanka letošnjega leta kljub temu ostajajo optimistični. Padec na evropskem avtomobilskem trgu naj bi se v drugem četrtletju upočasnil, so zapisali.

Ljubljana - Boško Šrot je pretrgal še zadnjo vez, ki ga je povezovala s podjetji, prek katerih je do srede minulega leta obvladoval lastništvo Pivovarne Laško. Potem ko je Atka-Prima prodala svoj delež v Kolonelu in v celoti izstopila iz njegove lastniške strukture, je Šrot prodal tudi Atko-Primo, je razvidno iz podatkov iz sodnega registra. Njegov delež je kupila kar Anica Aužner Šrot, ki je tako postala edina lastnica nekoč prve družbe v verigi, ki je vodila od Atke-Prime, prek Kolonela, Centra Naložb in Infonda Holdinga do laškega pivovarja. Zakaj je prodal Atko-Primo, Šrot včeraj ni želel razkriti. "To je moja osebna stvar. Sem zasebni državljan, zato me teh stvari ne sprašujte," nam je v kratkem telefonskem pogovoru povedal Šrot. Njegova odločitev pa bi lahko bila povezana s preiskavo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri verižni prodaji paketa delnic Istrabenza, ki je bil v lasti Pivovarne Laško. Ker Šrot ni več lastnik Atke-Prime, mu tako sodišče ne more več prepovedati razpolaganja z deležem v tem podjetju ali njegove prodaje. Kot je znano, je tožilstvo že pred dvema mesecema vložilo takšen predlog, ki pa ga je okrožno sodišče v Celju zavrnilo. Pri tem ne gre zanemariti tudi podatka, da bi lahko v Laškem zoper Šrota v kratkem vložili še kakšno kazensko ovadbo, ki bi temeljila na ugotovitvah posebne revizije nekaterih poslov pivovarne. Z njo se bodo delničarji Pivovarne Laško uradno seznanili na julijski skupščini. Ni pa bil Šrot edini, ki je pretrgal vezi z družbami, ki so še pred letom dni obvladovale več stomilijonsko premoženje, zdaj pa so ali v stečaju, prisilni poravnavi ali tik pred njo. Tudi italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani je namreč prodal svoj tretjinski delež Kolonela. "Nisem prodal Kolonela in nič se ni spremenilo," nam je v kratkem telefonskem pogovoru sicer zatrdil Cerani. Toda iz uradnih podatkov Centralne klirinško-depotne družbe KDD je razvidno, da ima Kolonel le še dva slovenska lastnika, kar pomeni, da Ceranijeve italijanske družbe Iniziative Generali 96 ni več med lastniki Kolonela. Kot smo že poročali, je tudi Atka-Prima lani po neznani ceni prodala svoj delež v Kolonelu in v celoti izstopila iz lastništva družbe, v zadnjih mesecih pa je po dostopnih podatkih prišlo do številnih sprememb v lastništvu Kolonela. Kdo so zdaj sploh lastniki Kolonela, ni mogoče izvedeti, saj so njegove delnice izdane na prenosnika, ki se med delničarji prenašajo s fizično izročitvijo. Tako ni mogoče preveriti, ali je Cerani Kolonel morda le prenesel na katero od svojih novoustanovljenih slovenskih družb (Cerani to zanika). Družba Iniziative Generali 96 je namreč konec minulega leta z minimalnim kapitalom ustanovila družbi ARTV in Geron, storitve in trgovina. Medtem ko prvo družbo vodi Anja Musar Kalan, sicer tudi direktorica Kolonela, pa Geron po podatkih iz sodnega registra sploh nima uradnega zastopnika. Musar-Kalanova je namreč sredi februarja odstopila s funkcije direktorice Gerona, nov direktor pa za zdaj še ni bil vpisan. [email protected]

Že takoj na začetku pogajanj se bo morala Črna gora posvetiti poglavjem o pravosodju in temeljnih pravicah ter svobodi, pravici in varnosti Črna gora je danes v Bruslju začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo, potem ko so voditelji članic unije prižgali zeleno luč za ta korak. Pogajanja je uradno začela na ministrski medvladni konferenci, prva poglavja pa bo odprla po pregledu usklajenosti svoje zakonodaje z evropsko, ki se bo končal prihodnje leto. Pogajalski okvir za Črno goro bo temeljil na novem širitvenem pristopu, uvedenem oktobra lani. Ta takoj na začetku pogajanj predvideva odprtje dveh najtežjih poglavij - o pravosodju in temeljnih pravicah ter svobodi, pravici in varnosti - in njuno zaprtje na koncu pogajanj. Letos še ne bodo odpirali poglavij Evropski komisar za širitev Štefan Füle je na novinarski konferenci povedal, da se bo pregled usklajenosti črnogorske zakonodaje z evropskim pravnim redom za omenjeni poglavji končal prihodnje leto. Črna gora tako letos še ne bo odprla nobenega poglavja, čeprav se je sprva napovedovalo, da bi lahko prvi poglavji odprla še letos. Z novim širitvenim pristopom želi EU zagotoviti res dobro uskladitev zakonodaje kandidatke z evropskim pravnim redom v omenjenih poglavjih, ki so se izkazala za najtežja v pogajanjih s Hrvaško, slabe izkušnje pa ima unija na teh področjih tudi z Bolgarijo in Romunijo, ki sta v EU vstopili leta 2007.

V mestu Rheinberg bo spletni trgovec Amazon postavil logistični center, ki bo obsegal 110 tisoč kilometrov Angleški spletni trgovec Amazon bo v Rheinbergu v Nemčiji postavil okoli 110 tisoč kilometrov velik logistični center. Zanj bo gradila avstralska družba Goodman Group, z gradnjo pa bodo začeli enkrat ta mesec. V Rheinbergu namerava Amazon ustvariti do tisoč dolgoročnih delovnih mest, piše Transport & Logistics News. Glavni razlogi za izbiro te lokacije so po besedah podpredsednike evropskih operacij pri Amazonu Allana Lyalla geografska lega v sredini Evrope, dostop do dobre baze delavcev in odlične povezave z vsemi večjimi avtocestami. »Ta center bo veliko pripomogel k podobi Rheinberga. Še posebej me veseli dejstvo, da bo ta odločitev Rheinbergu prinesla varna delovna mesta,« je zadevo komentiral Hans-Theo Mennicken, župan Rheinberga.

V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je Brazilija zabeležila 1,8-odstotno skrčenje gospodarstva. V prvem četrtletju se je brazilski BDP skrčil za 0,8 odstotka. Tudi Brazilija se je uvrstila na seznam držav, ki so med svetovno gospodarsko krizo zdrsnile v recesijo. Brazilski državni statistični urad je namreč danes objavil, da se je brazilski bruto domači proizvod (BDP) v prvem četrtletju letos v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšal za 0,8 odstotka. Brazilijo prizadel padec izvoza V zadnjem lanskem četrtletju se je gospodarstvo skrčilo za 3,8 odstotka. Brazilija, največje latinskoameriško gospodarstvo, je tako z dvema zaporednima četrtletnima padcema BDP vstopila v tako imenovano tehnično recesijo. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je Brazilija zabeležila 1,8-odstotno skrčenje gospodarstva. Do padca je prišlo zaradi gospodarske krize, ki je povzročila upad povpraševanja po brazilskih izvoznih proizvodih.

Kriminalisti so končali pogovore z vpletenimi v domnevno sporno preprodajo delnic MK Založbe. A med zaslišanimi ni bilo Antona Stresa in Franca Krambergerja, ki sta s temi posli mariborski nadškofiji zagotovila milijonsko finančno korist. Primer domnevno sporne preprodaje delnic Mladinske knjige (MK) Založbe, s katerimi sta zdaj že upokojena nadškofa dr. Anton Stres in dr. Franc Kramberger mariborski nadškofiji zagotovila skoraj 1,3 milijona evrov dobička na račun drugih podjetij, je ponovno na mizi tožilcev. Ti se bodo morali odločiti, ali bodo tokrat zahtevali kazenski pregon ali pa bodo ovadbo (ponovno) zavrgli. Kriminalisti policijske uprave (PU) Ljubljana so pred kratkim končali zaslišanja vpletenih v deset let stare posle z delnicami MK Založbe. Kot so povedali na PU Ljubljana, so poročilo konec minulega meseca že dopolnili in poslali okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, kjer pa odločitve za zdaj še niso sprejeli. Spomnimo, da je tožilstvo pred tremi leti ovadbo malih delničarjev MK Založbe že zavrglo, kriminalisti pa tedaj po neuradnih informacijah niso zaslišali niti ene osebe, vpletene v posle z delnicami MK Založbe. Primer so na tožilstvu znova odprli šele, ko smo delniške malverzacije mariborske nadškofije avgusta letos razkrili v Dnevniku. Šest oseb na pogovoru na policiji S kom so tokrat kriminalisti opravili pogovore, na PU Ljubljana niso želeli pojasniti. Povedali so zgolj, da so »obvestila zbirali pri šestih osebah«. Toda med temi po dostopnih podatkih ni bilo ne Stresa ne Krambergerja, čeprav sta se oba podpisala pod vse domnevno sporne kupoprodajne pogodbe, edina, ki je imela korist od poslov z delnicami MK Založbe, pa je bila mariborska nadškofija. Ta je namreč decembra 2003 od Krekove družbe kupila večji paket delnic MK Založbe in ga še isti dan s 600.000 evri dobička preprodala naprej Etolu. Zgodba se je ponovila februarja 2004, le da je nadškofija delnice kupila od NFD 1, dobiček pri tem poslu pa je bil še nekoliko večji. Milijonska sredstva, ki jih je s temi posli zaslužila Nadškofija Maribor, je zagotovil prav Zvon Ena, ki je pokril tudi izgube nekaterih vpletenih v posle. Tožilstvo ponovno odprlo primer Poleg obeh nekdanjih nadškofov so imeli pri preprodaji delnic MK Založbe pomembno vlogo tudi nekdanji predsednik uprave Zvona Ena Holdinga Simon Zdolšek, ki nam je pogovor s kriminalisti potrdil, nekdanja članica uprave Zvona Ena Mateja Vidnar Stiplošek, nekdanji predsednik uprave družbe za upravljanje NFD DZU Stanislav Valant, bivši direktor Etola Ivan Ferme ter nekdanja člana poslovodstva Krekove družbe za upravljanje (ta je dolga leta upravljala Zvon Ena) Franc Ješovnik in Roza Mlakar Kukovič. Zakaj kriminalisti pogovorov z vpletenimi niso opravili že pred petimi leti, na policiji ne razkrivajo. Dokler avgusta letos teh poslov nismo razkrili v Dnevniku, delniške malverzacije mariborske nadškofije pretirano niso zanimale niti tožilcev. Ker nam na vprašanja na tožilstvu in policiji niso želeli odgovarjati, smo v Dnevniku avgusta po zakonu o dostopu do javnih informacij zahtevali razkritje poteka prvotnega, že končanega predkazenskega postopka. Toda tik preden je minil rok, v katerem bi morali dobiti odgovore, so se na tožilstvu odločili, da primer ponovno odprejo in od policije zahtevajo dopolnitev poročila. Odprtje predkazenskega postopka so na policiji nato tudi izkoristili za zavrnitev naše zahteve po razkritju informacij, češ da bi to »škodovalo interesom predkazenskega postopka«.

SBI20 kljub polomu Istrabenza navzgor Izrazito pozitiven konec tedna na Ljubljanski borzi je pokvaril le zlom Istrabenzovih delnic, ki so padle za 20 odstotkov, na 13,32 evra. Takšen enodnevni padec med blue-čipi če lahko podjetju, ki se bori za preživetje, sploh še lahko tako rečemo pri nas redko vidimo. Tečaj Istrabenza je zdaj najnižji v zadnjih osmih letih, od rekorda pa je oddaljen že več kot 90 odstotkov. Pocenile so se še Petrolove delnice za odstotek in malenkost Save ter Pivovarne Laško, sicer pa je bila smer le ena navzgor, a ob še vedno izjemno nizkem prometu. Gorenjeve delnice so spet strmo porasle, saj so se posli sklepali tudi pri 9,56 evra oziroma 8,5 odstotka nad gladino. Več kot dva odstotka dražje so delnice Nove KBM, Krke in Aerodroma. S Krko 0,59 milijona evrov prometa so se posli sklepali do 53 evrov. Slovenski borzni indeks 3.487 točk se je zvišal za 0,77 odstotka Tečaji najprometnejših delnic NOVA KBM 2,44 % 7,99 EUR KRKA 2,47 % 52,75 EUR ZAV. TRIGLAV 1,73 % 12,95 EUR PETROL -1,12 % 245,93 EUR TELEKOM 0,38 % 127,99 EUR LUKA KOPER 0,76 % 19,83 EUR MERCATOR 0,45 % 144,90 EUR AERODROM 2,37 % 26,37 EUR SAVA -0,28 % 228,98 EUR PIV. LAŠKO -0,38 % 44,95 EUR INTEREUROPA 1,93 % 7,93 EUR Široka paleta pozitivnih novic Neverjetno, kako se je razpoloženje na največjih delniških trgih v nekaj dneh popravilo. Dow Jones 7.170 točk je v četrtek porasel tretjič zapored, tokrat za 3,5 odstotka. Delnice General Electrica so poskočile za skoraj 13 odstotkov. Pri bonitetni hiši Standard & Poor so oceno za tega industrijskega velikana znižali le za malenkost in s tem nakazali, da je podjetje stabilno. Vlagatelji so pozdravili tudi prevzem v biotehnološkem sektorju, vladne podatke o februarski prodaji na drobno le malenkost je nazadovala in besede prvega moža banke Bank of America, ki je, na las podobno kot ta teden že banki Citigroup in JP Morgan Chase, potrdil, da je banka januarja in februarja poslovala z dobičkom. Delnice so porasle za 19 odstotkov. Le tehničen popravek, trend ostaja medvedji Medtem je predsednik Citigroupa zagotovil, da banka ne potrebuje pomoči, in izrazil upanje, da bo ostala v zasebnih rokah. Med zmagovalci dneva je bil tudi General Motors +17,2 %, ki pravi, da še ne potrebuje tako nujno dveh milijard dolarjev državne pomoči. Če k vsemu dodamo še optimizem kitajskega premierja pričakuje hitro okrevanje, se zdi, da so kar naenkrat nevihtni oblaki izginili z borz. Seveda ni tako - nihče si ne dela utvar, da se ne bodo kmalu vrnili Tehničnega popravka, ki ga gledamo ta teden, bo kmalu konec, ko bodo vlagatelji začeli unovčevati dobičke. Spet bomo na dnu, preden se bo začelo pravo okrevanje, je komentiral eden izmed tujih analitikov. Rekorden enodnevni padec švicarskega franka Devizne trge je v četrtek šokirala poteza švicarske centralne banke, ki je napovedala, da bo kupovala tuje valute, seveda v želji, da oslabi frank. Še prej je banka obresti znižala na rekordno nizkih 0,25 odstotka. Ker rezerv ni več, se je odločila za alternativno denarno politiko, s katero želi pomagati izvoznim podjetjem. Forex je bil takoj zaznamovan s strmim padcem franka. Če je bilo treba dopoldne za evro plačati 1,47 franka, je njegova vrednost nato zdrsnila na letos rekordnih 1,53 franka, kar je odlična novica za Slovence, ki imajo kredite, vezane na frank. Takšnega enodnevnega padca še ni bilo. Seveda se lahko takoj vprašamo, če bo zgledu sledila še Japonska. Tekmovanje v tem, kdo bo bolj razvrednotil svojo valuto, bi bilo za svetovno gospodarstvo lahko pogubno!

Prihodnji teden se boste lahko v Ljubljani udeležili brezplačnih podjetniških izobraževanj na temo izterjave dolgov in davka na dodano vrednost Foto: Barbara Reya Zavod mladi podjetnik prihodnji ponedeljek in torek v okviru prvega evropskega tedna podjetništva organizira dve brezplačni predavanji, na katerih se bodo udeleženci seznanili s temami s področja davka na dodano vrednost in izterjave dolgov. Predavanje o izterjavi dolgov, ki bo v ponedeljek na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, predavalnica 2 ob 18. uri bo vodila Gordana Tekavčič. Pojasnila bo kako biti bolj učinkovit pri postopku izterjave, predstavila tehnike, ki jih je treba uporabiti, da neplačnik plača po redni poti in korake uspešne priprave na izterjavo ter kako ohraniti dobre odnose z dolžniki. Na izobraževanje se je treba predhodno prijaviti. O davku na dodano vrednost bodo govorili v torek, prav tako na Fakulteti za elektrotehnikov Ljubljani, predavalnica 1 ob 16. uri. Predavanje bo vodila davčna svetovalka Natalija Kunstek, ki bo predstavila DDV in spremembe direktive o DDV, ki bodo uveljavljene do konca leta. Tudi na to izobraževanje se je treba predhodno prijaviti.

Škodljiv ukrep za pivovarsko industrijo Pivovarna Laško nasprotuje napovedanemu 30-odstotnemu dvigu trošarin za pivo, saj naj bi šlo za nepravičen, selektiven in škodljiv ukrep za pivovarsko industrijo. Tako ravnanje med svetovno gospodarsko krizo nedopustno in nerazumljivo obremenjuje gospodarske subjekte, menijo Laščani, ki so finančnemu ministru Francu Križaniču že poslali protestno pismo. Laško Po trošarinah smo peti v EU-ju V Pivovarni Laško so izjave finančnega ministrstva, da se dvig trošarin pri porabi piva ne bo poznal, označili za neresne in nestrokovne. Zanikali so tudi trditev, da Slovenija po višini trošarin za pivo ne dosega povprečja EU-ja, saj naj bi med članicami zasedali peto mesto. Trošarina za pivo s 4,9-odstotno stopnjo alkohola v Sloveniji znaša 33,61 evra za hektoliter, v državah EU-ja, ki v primerjavi s Slovenijo po višini trošarine manj bremenijo vina, pa v povprečju 16,10 evra za hektoliter. Tako so v Laškem prepričani, da bi slovenski pivovarji zaradi 30-odstotnega dviga trošarin na 43,69 evra za hektoliter le še bolj odstopali od drugih držav v EU-ju. To bi pomenilo, da bi v Sloveniji plačevali petkrat višjo trošarino na pivo kot v Nemčiji, skoraj 3,5-krat višjo kot v Franciji, dvakrat višjo kot v Avstriji in na Madžarskem in 1,5-krat višjo kot v Italiji, so izračunali v Laškem. Nenadno zvišanje trošarin bi po mnenju Pivovarne Laško tako še dodatno prizadelo konkurenčnost pivovarske panoge. Vlada Trošarine niso bile višje od leta 2002 Trošarine naj bi se dvignile za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol, vlada pa jih je nazadnje zvišala januarja leta 2002. V obrazložitvi predloga sklepa je vlada zapisala, da je inflacija v obdobju med januarjem 2002 zadnji dvig trošarin na alkohol in januarjem 2009 znašala 31,1 odstotka, zato ob izpolnjevanju pogojev iz 66. člena zakona predlagamo povečanje zneskov trošarine sorazmerno inflaciji, tako da trošarina znaša za pivo 9,00 evrov, za vmesne pijače 82,00 evrov in za etilni alkohol 911,00 evrov. Po vladnih izračunih naj bi imela predlagana sprememba dodaten finančni učinek za proračun v višini 20 milijonov evrov na letni ravni oziroma 1,67 milijona evrov na mesečni ravni. Zvišanje trošarin in posledično drobnoprodajnih cen alkohola bo vzrok za 0,16-odstotno inflacijo, so še zapisali na vladi.

Prodaja Mercatorja znova aktualna Vrednost slovenske trgovske družbe Mercator je za nekoga, ki se ukvarja s tem poslom, drugačna kot za kakšnega finančnega investitorja, je dejal izvršni podpredsednik za izvozna tržišča v hrvaški skupini Agrokor Damir Kuštrak. Prodaja Mercatorja je v teh dneh znova zelo aktualna. V ponedeljek se bo namreč iztekel rok, do katerega banka ING v imenu lastnikov Mercatorja, ki prodajajo svoje deleže v njem, zbira nezavezujoče ponudbe. Banka je povpraševanje posredovala vsem, ki so v preteklosti izkazali zanimanje za Mercator, tudi Agrokorju. V Agrokorju ponudbo še pripravljajo Po neuradnih informacijah so ponudbe oddali samo finančni igralci, med njimi skladi Mid Europa, Warburg Pincus in TPG. Agrokor, ki je v lasti Ivice Todorića, naj bi bil edini strateški vlagatelj, ki še pripravlja ponudbo za slovenskega trgovca. Zadevo seveda spremljamo, analiziramo, pripravljamo. Pred nami je dolg konec tedna in do ponedeljka bo sprejeta odločitev, je na vprašanje, ali bodo oddali ponudbo, odgovoril Kuštrak. Ob tem je dodal, da investitorji iz panoge drugače dojemajo vrednost Mercatorja kot finančni investitorji. Po besedah Kuštraka v povezavi Agrokorja in Mercatorja vidijo zelo pozitivno zgodbo glede na to, da sta obe podjetji navzoči na trgih jugovzhodne Evrope. Mislim, da bi v perimeru združitve nastalo veliko podjetje, ki bi bilo pozitivna zgodba za celo vrsto lokalnih živilskih industrij, je povedal. V Agrokorju se zavedajo, da se svet ne glede na kakršno koli nacionalno zaščito globalizira in da na nekaterih ključnih področjih lahko obstanejo samo velika podjetja. V tem primeru bi to bilo veliko regionalno podjetje, ki lahko potem naredi lep strateški načrt za prihodnost, je sklenil.

Ruše - Alojz Cajnko, lastnik in nekdanji direktor TDR Metalurgije v stečaju, je upnikom poslal predlog, da bi soglašali s prisilno poravnavo iz stečaja, ker bi po njej lahko že kmalu spet zagnali proizvodnjo silikokalcija. Sedemčlanski upniški odbor pa je na včerajšnji seji gladko in soglasno zavrnil Cajnkov predlog. Minuli teden smo poročali, da je Cajnko okrožnemu sodišču v Mariboru predlagal, naj sproži postopek prisilne poravnave iz stečaja, nato bi v družbi spet zaposlil okoli 60 delavcev. Po njegovem predlogu bi bilo že v kratkem spet možno proizvajati do 550 ton silikokalcija, ki bi ga med drugim prodal v Italijo in v Luksemburg. Za uspešen začetek prisilne poravnave iz stečaja je navajal pogoj, po katerem bi moralo Cajnkovo podjetje W$amp,P Profil TDR Metalurgiji v stečaju poplačati dolg v višini 3,258.923 evrov. Ker Cajnko ni pojasnil, kje bi dobil ta denar, ki ga je dolžan samemu sebi, saj ga na sejo upniškega odbora sploh ni bilo, so upniki njegov predlog soglasno zavrnili. Zamisli je nasprotoval tudi stečajni upravitelj Dušan Marin, ker podjetje od 1. januarja ne opravlja več svoje dejavnosti in nima več dovolj zaposlenih za zagon proizvodnje, pa tudi denarja za nakup surovin nima. "Obstajalo bi tudi tveganje, da bi na tak način ogrozili vrednost stečajne mase," nam je pojasnil Marin. Utegne pa se zgoditi, da bi se v Rušah spet zagnala proizvodnja pod okriljem nekega novega lastnika. Pri stečajnem upravitelju se je namreč v minulih dneh zglasilo že pet interesentov za nakup premoženja TDR Metalurgije. Upniškemu odboru se je včeraj predstavilo podjetje Wellgate Int. iz skupine Bozell, ki je ena izmed največjih proizvajalk silikokalcija na svetu. Med preostalimi interesenti pa sta dve podjetji iz Italije, eno iz Norveške in podjetje Afis iz Maribora. Upniški odbor je sprejel sklep, da naj skuša stečajni upravitelj najprej prodati podjetje kot pravno osebo v celoti. [email protected]

Ministrstvo za zdravje je predlagalo umik zakona o pacientovih pravicah z dnevnega reda petkove seje odbora za zdravstvo. Predsednik odbora za zdravstvo in poslanec LDS Ljubo Germič je na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer razpravljajo o predlogu zakona o pacientovih pravicah, dejal, da je z ministrstva za zdravje prejel predlog za umik tega zakona z dnevnega reda petkove seje odbora za zdravstvo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da sta priprava amandmajev in vsebina zakona tako pomembni, da bi jih bilo treba sprejeti s širšim družbenim konsenzom. Komisija je kljub temu nadaljevala z razpravo o zakonu, na katerega je trenutno vloženih več kot 40 dopolnil poslanskih skupin, številne kritike pa prihajajo tudi iz nevladnih organizacij in stroke. Svoje pripombe so na seji komisije predstavile varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, mariborska varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina in predstavnici Zveze prijateljev mladine ter Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Opozicijska poslanka Cveta Zalokar Oražem pa je zaradi številnih pomanjkljivosti v zakonu že v začetku tedna ministrico pozvala k umiku zakona iz zakonodajnega postopka in k dopolnitvi zakona, pozivu pa so se pridružili tudi v poslanskem klubu LDS. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je te pozive zavrnila in poudarila, da bi bilo do državljanov krivično, če bi zakon umaknili, saj bo največ doprinesel prav njim.

Na skupščini najverjetneje tudi o usodi Duhovnikove Varčevanje je Darsu očitno tuje, saj so lani porabili več kot milijon in pol za zunanje svetovalce in odvetnike. Minister Žerjav Uprava bo morala prevzeti odgovornost. Pogodba s podjetjem Triniti PR, vredna dobrih 19 tisočakov, za svetovanje pri komunikaciji z javnostmi glede preureditve cestninske postaje Log, zaradi katere so se v ponedeljek celo sestali nadzorniki, je bila torej le kaplja v morje, je za TV Dnevnik poročala Alenka Pogačnik. Gospodarski minister Radovan Žerjav pa je celo prepričan, da gre pri svetovalnih pogodbah in odvetniških storitvah za prijateljske usluge zdajšnje predsednice uprave Mateje Duhovnik izbrancem. Gre za prijateljske usluge posameznikom in tako se ne dela. To nikamor več ne pelje in uprava bo morala prevzeti odgovornost, je ogorčen minister. Milijon za dokumentacijo Najdražjo pogodbo - vredno kar milijon evrov - so v preteklem letu na Darsu sklenili s podjetjem 360ecm, ki ga vodi Tomaž Besek, ki je na zadnjih volitvah kandidiral na poslanski listi SD-ja. Podjetje naj bi Darsu svetovalo pri vzpostavitvi dokumentacijskega sistema. Predsednica uprave Mateja Duhovnik, ki je danes vendarle stopila pred kamere, je pogodbo pojasnila, rekoč Vrednost pogodbe ni en milijon, je bistveno manjša. Preostanek, dobrega pol milijona evrov, je romal na račune različnih odvetniških pisarn ter svetovalcev s področja javnih naročil in reorganizacije. Strokovnjake za ta področja Dars sicer ima, saj je samo na področju pravnih zadev zaposlenih sedem pravnikov, od katerih vsak prejema okoli 2.700 evrov mesečne plače? Pripad novih zadev zelo velik in moji sodelavci teh zadev ne morejo sami obdelati, je Duhovnikova pojasnila pogodbe z odvetniškimi pisarnami. Prihodnji teden konec vladavine Duhovnikove? Informacija o novih svetovalnih pogodbah je seveda razjezila vlado, ki vztraja, da morajo nadzorniki in agencija za upravljanje kapitalskih naložb ukrepati . Kakšna bo usoda Duhovnikove, bo najverjetneje znano po seji skupščine, ki bo konec prihodnjega tedna. Koliko časa še misli, da bo na tem mestu? Ne dolgo, odkrito priznava.

Urad IP. Odkril sum kaznivega dejanja. Prijava. Varuhe kapitalskega trga, to je Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damijan Žugelj, bi kmalu lahko začeli preiskovati okrožni državni tožilci. Iskali naj bi odgovor na vprašanje, kdo od zaposlenih je v javnost dal odločbo o bolniškem staležu Urha Bahovca, takrat še zaposlenega na ATVP. Prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov je po končanem inšpekcijskem nadzoru ATVP na tožilstvo poslal urad Informacijskega pooblaščenca (IS) RS, ki ga vodi Nataša Pirc Musar. Po naših podatkih naj bi prijavo na IP posredoval Urh Bahovec potem, ko se je v javnosti (v oddaji Svet na kanalu A) znašla njegova odločba o bolniškem dopustu, ki je imela v zgornjem kotu signirno številko ATVP. Na uradu IP so potrdili, da so pri inšpekcijskem nadzoru res ugotovili, da je nekdo od zaposlenih na ATVP zlorabil osebne podatke in jih posredoval nepooblaščeni osebi (novinarjem). Ker pa IP ni pristojen za ugotavljanje “verodostojnosti in resničnosti izjav zaposlenih, pridobljenih med inšpekcijskim ogledom, niti za pregledovanje elektronske pošte, s čimer bi morda lahko pridobil dodatne dokaze”, je razsojanje o tem, kdo je kršil zakon, predal pravosodnemu sistemu. Na ATVP pa so nam odgovorili, da “podatkov ne poznajo” in jih zato ne morejo komentirati.

Južni Sudan bo do konca maja preko Sudana ponovno začel izvažati nafto, današnje poročanje sudanske tiskovne agencije SUNA povzema francoska AFP. Sudan in Južni Sudan sta se 12. marca v Adis Abebi dogovorila o ponovnem črpanju nafte, potem ko je Južni Sudan zaradi spora s severom glede tranzitnih pristojbin januarja lani črpanje prekinil. Južni Sudan je postal neodvisen od Sudana julija 2011 po desetletjih državljanske vojne, vendar se stranema takrat ni uspelo dogovoriti glede ključnih vprašanj, povezanih z izvozom nafte in mejami. Sudan je izgubil večino naftnih rezerv, ko je jug postal samostojna država, vendar Južni Sudan nima lastnih naftovodov, po katerih bi nafto izvozil v tujino. Izguba zaslužka od prodaje nafte je močno prizadela obe državi, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Državi sta bili aprila lani na robu vojne, vendar sta se pod pritiskom mednarodne skupnosti vrnila za pogajalsko mizo.

Ljubljana - Direktor Umarja Boštjan Vasle v srednjeročnem obdobju ne pričakuje izboljšanja razmer na trgu dela. "V treh letih ne pričakujem izboljšanja. Brezposelnost bo ostala na zdajšnji ravni okoli 110.000 ljudi," je dejal za današnje Finance, ob tem pa opozoril na verjetnost, da bo letošnja gospodarska rast celo nekoliko manjša od napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved o nižji, 1,5-odstotni letošnji gospodarski rasti, po Vasletovih besedah pravočasno, v začetku septembra, posredoval ministrstvu za finance. Če je bila napoved vključena v rebalans letošnjega proračuna, je tako treba vprašati ministrstvo, poudarja Vasle, ki glede rebalansa meni, da ta delno odgovarja na spremenjene makroekonomske okoliščine, dražje zadolževanje, a bi po njegovem prepričanju moral biti poseg v proračunske odhodke večji. Največ pozornosti trenutno terja fiskalni položaj Slovenije. Vsi parametri javnih financ so se zadnja leta močno poslabšali, delno zaradi krize, v ozadju vsega pa je po Vasletovih besedah tudi veliko sistemskih neskladij, "ki jih nismo odpravili in so v zadnjih letih položaj še dodatno poslabšali". "Težave so se nakopičile in rešitve so zelo kompleksne, predvsem pa bi učinkovale šele čez nekaj let. Žal bodo ukrepi boleči in dolgotrajni," poudarja Vasle. Po Vasletovih besedah bi bilo treba urediti dve področji: konkurenčnost in sistem socialnega varstva. Znotraj tega gre za sklop zadev, treba je urediti davčni sistem, se administrativno razbremeniti, da uredimo visokošolski sistem. Na ukrep racionalizacije javnega sektorja je, tako Vasle, treba gledati v širšim kontekstu. Če bi bil to edini ukrep, na drugih področjih pa bi se nadaljevala dozdajšnja praksa, potem ni primeren. Če pa bi se vlada odločila za bolj korenit poseg v javne finance, potem pa ja. V tem primeru bi Vasle tudi podprl znižanje plač v javnem sektorju. Vasle opozarja, da obstaja velika dispariteta med javnim in zasebnim sektorjem, večina brezposelnih je prišla iz zasebnega sektorja. V javnem pa se število zaposlenih kljub vladnim ukrepom še povečuje. "In to ni najbolj primerno v tem času. Tak sistem je nepravičen," poudarja. Vasle podpira dejavnosti Evropske centralne banke in Evropske komisije za ohranitev evra, saj ta v tem trenutku nima resne alternative. Signali, ki prihajajo s trgov, vse bolj nakazujejo na možnost bankrota Grčije, a je za evro po Vasletovem prepričanju bolj nevarno stanje v Italiji in Španiji, ki sta večji državi. Grčija je namreč obvladljiva, meni. Vasle se je dotaknil tudi privatizacije, ki je po njegovem potrebna predvsem, da bi se izognili finančnim injekcijam iz proračuna za vzdrževanje teh sistemov. Privatizacijo potrebujemo, da bi denimo bančni sistem postal bolj učinkovit. Vasle nanjo čaka že 20 let, a, kot pravi, nikoli ni pravi trenutek, vmes pa nastaja škoda.

Pavel Gantar bo kljub izstopu stranke Zares iz koalicije zaenkrat še naprej opravljal funkcijo predsednika DZ. Premier Borut Pahor je njegovo odločitev pozdravil in se mu za to potezo zahvalil. "Svojo funkcijo predsednika državnega zbora opravljam tako, kot da bi jo opravljal do konca mandata," je dejal Gantar, sicer član stranke Zares. Če pa bo prišlo do kakšnih sprememb glede njegove pripravljenosti do vodenja DZ, bodo, kot pravi, te spremembe zagotovo usklajene z vsemi dejavniki in političnimi strankami v parlamentu, posebej z največjo stranko. Gantar se sicer zaveda, da je stranka, ki ji pripada, izstopila iz vlade in koalicije ter da je mandat predsednika DZ povezan s koalicijskim dogovorom. "Vendar pa se je obenem tudi treba zavedati, da je državni zbor zakonodajna veja oblasti, da gre tu za drugo najpomembnejšo funkcijo v državi – tudi za namestništvo predsednika republike," pravi. Noče namreč, da bi s kakšno morebiti nepremišljeno potezo tudi sam povzročil krizo slovenskega parlamenta. Ne more napovedati, kdaj bi se te morebitne spremembe lahko zgodile, "ker lahko to samo po sebi slabi funkcijo predsednika DZ". Pahor: Gantarjeva odločitev državotvorna Pahor je Gantarjevo odločitev pozdravil. Kot je poudaril, je funkcija predsednika DZ "ta hip najbolj odgovorna in najbolj vplivna politična funkcija v Sloveniji", zato se mu zdi Gantarjeva odločitev državotvorna, ker ohranja potrebne politične vzvode, da to politično negotovost premagamo. To, da je stranka predsednika DZ sedaj v opoziciji, Pahorja "niti najmanj ne vznemirja niti najmanj ne moti". Poudarja, da je Gantar politična osebnost z visoko integriteto, zato je premier popolnoma prepričan, da bo Gantar vodil DZ po svojih najboljših močeh in tako, kot ga mora. Če bi se Gantar odločil drugače in bi se sedaj odločil za odstop, bi se namreč politična kriza po mnenju premierja začela ta hip. Kot je še dejal, bo Gantarjeva odločitev, da še ostane predsednik DZ, pripomogla k temu, da se bo Slovenja v času politične negotovosti lažje, brez velikih političnih, gospodarskih in socialnih stroškov premaknila bližje k izhodu iz negotovosti. Izhod bo po njegovih besedah verjetno pomenilo glasovanje o zaupnici manjšinski vladi. Če bo to zaupanje dobil, potem se bo odločil bržkone tudi za rekonstrukcijo vlade, ki bo ožja, napoveduje premier.

Maribor, Ljubljana - Družba Infond Holding, za katero je mariborsko okrožno sodišče v ponedeljek uvedlo stečajni postopek, je danes preklicala skupščino, napovedano za 4. januar. Skupščino sta sicer sklicali družbi Center Naložbe in Infond Holding, na njej pa naj bi lastniki odločali o dokapitalizacijah. Stečajni upravitelj finančne družbe Infond Holding Marko Zaman je v današnjem sporočilu za javnost, objavljenem prek spletne strani Ljubljanske borze, zapisal, da družba skupščino preklicuje zaradi začetega stečajnega postopka. Poleg tega je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil še sklep mariborskega sodišča o začetem stečajnem postopku, ki je bil v ponedeljek objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Stečajni upravitelj Zaman danes za STA ni želel ničesar komentirati, nedosegljiv za pojasnila pa je bil tudi italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani, prvi mož Infond Holdinga. Ta skupaj z nekdanjim prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom obvladuje družbo Kolonel, ki ima v lasti največjega Infondovega lastnika, družbo Center Naložbe. "Igre je konec, skupščine ne bo," je Cerani povedal za današnjo izdajo Dela. Kot je dejal, se lahko vodstvo Infonda na odločitev mariborskega okrožnega sodišča pritoži v 15 dneh, vendar v ponedeljek po pisanju časnika še ni vedel, ali se bo odločil za to. Upniki Infond Holdinga morajo vse svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti do 29. marca 2010. Medtem pa se že pojavljajo ugibanja, da bi bilo lahko v prihodnjih dneh pričakovati tudi uradni začetek stečaja največjega Infondovega lastnika, družbe Center Naložbe. Center Naložbe in Infond Holding sta za 4. januar sklicala skupščino, na kateri bi njuni lastniki odločali o dokapitalizacijah v višini do 74 milijonov evrov oz. 417,39 milijona evrov. Družbi sta sicer že enkrat, v začetku decembra, preklicali poziv delničarjem oz. ponudbo za dokapitalizacijo. Družbi sta se z dokapitalizacijami želeli izogniti stečaju. Mariborsko okrožno sodišče je sklep o začetku stečajnega postopka za Infond Holding, kot omenjeno, izdalo v ponedeljek in ob tem preklicalo odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka do 18. januarja prihodnje leto, ki ga je sprejelo 4. decembra.

Detroit - Ameriški avtomobilski proizvajalec General Motors bo zaradi manjšega povpraševanja v prihodnjih mesecih za en teden zaustavil delo v dveh tovarnah. Tovarna v Detroitu bo vrata zaprla 24. novembra, tovarna v Bowling Greenu pa 1. decembra. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP, tovarna v Detroitu, kjer izdelujejo Buickove lucerne in Cadillacove dts, zaposluje 1785 delavcev. V tovarna v Bowling Greenu v Kentuckyju, kjer izdelujejo Chevroletove corvette in Cadillacove xlr, pa je zaposlenih 900 delavcev. Po načrtih naj bi se delo v omenjenih tovarna znova vzpostavilo po tedenski prekinitvi. Prodaja lucernov in dts se je v prvih devetih mesecih letos znižala za 32 odstotkov, prodaja xlr za 26 odstotkov in prodaja corvette za devet odstotkov. Prav tako je družba za tri tedne podaljšala začasno zaustavitev tovarne v Wilmingtonu v Delawareu, tovarna, v kateri je zaposlenih 1500 delavcev, proizvaja Saturnove skyje, Pontiacove solstice in Oplove GT. Tovarno naj bi znova odprli prvi teden v decembru. Družba je že pred časom napovedala tudi, da bo zaradi težavnih razmer na trgu odpustila več zaposlenih.

Sedmi dan stavke v Primorju. Delavci danes pred hišo Črnigoja in Bolčine. Na sedmi dan stavke so se zaposleni v propadajočem gradbincu Primorje podali na miren protestni shod tudi pred hiši nekdanjega predsednika uprave Dušana Črnigoja in nekdanjega finančnika Alojza Bolčine. "Mnogokrat smo ga pozvali, naj pride do nas in nam razloži, zakaj je prišlo do tega, predvsem zato, da se razidemo kot ljudje. Če bi se to zgodilo, danes ne bi bili tukaj, vendar nima poguma, da bi stopil pred vas," je zbrane delavce pred Črnigojevo hišo v Ajdovščini nagovoril vodja stavkovnega odbora Damjan Volf. Delavci so se s ploskanjem zahvalili za sedanji položaj podjetja in odšli naprej. Niso dobili niti centa Tudi danes se stanje na bančnih računih zaposlenih ni spremenilo, saj še niso dobili aprilskih in preostalega dela marčevskih plač. Po pogovoru, ki ga je v ponedeljek imel vodja stavkovnega odbora s preostalim članom uprave Primorja Štefanom Činčem, je slednji odpotoval v Beograd, da bi dobil vsaj nekaj plačil za že opravljena dela v Srbiji ter tako zaposlenim nakazal vsaj del plačila. Zato stavke pred sredo še ne bodo zaostrovali, je za STA povedal Volf. Še enkrat pa je poudaril, da vse manj verjame morebitnemu strateškemu partnerju iz ZDA, Icon Capital Group, kajti "če bi imel resne namene in denar za dokapitalizacijo, bi bila transakcija zagotovo že izvršena".