Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Izjemna vztrajnost rastočega trenda na delniških trgih nas razveseljuje že od začetka marca. Od najnižje točke je tako ameriški delniški indeks Standard & Poors 500, v katerem je zastopanih 500 največjih podjetij, pridobil približno 35 odstotkov. Redke korekcije temeljijo na občasnem unovčevanju dobičkov, medtem ko vsaka nova pošiljka makroekonomskih podatkov, ki niso več tako katastrofalno slabi kot v obdobju od septembra do februarja, prispeva k novemu sprehodu bika po borznem parketu. Več kot očitno je, da je izjemna negotovost, ki smo jo lahko opazili proti koncu prejšnjega leta in na začetku letošnjega, odpravljena in da se zdaj pripravlja teren za nov konjunkturni cikel. To se seveda občuti tudi med zasebnimi potrošniki, katerih zaupanje se krepi iz meseca v mesec. Torkova objava zaupanja ameriških potrošnikov kaže, da se je to v maju zaradi prepričanja, da se gospodarstvo krepi in recesija umika, okrepilo najbolj v zadnjih šestih letih. Kazalec zaupanja zdaj kaže 54,9, kar je višje od napovedi vseh 70 ekonomistov, ki so sodelovali v anketi pred objavo. Analiza kaže, da je za skok zaslužna predvsem komponenta pričakovanj o prihodnjem stanju gospodarstva, ki je najvišje po decembru 2007 in znaša že 72,3. Na drugi strani se kazalec trenutnih razmer v gospodarstvu ni dramatično izboljšal in kaže vrednost 28,9. Zanimivo je tudi, da porast kazalca zaupanja v aprilu in maju v višini 28 točk predstavlja največji dvomesečni skok, odkar se zbirajo podatki, torej od leta 1967. Nesorazmerje med trenutnimi in prihodnjimi pričakovanimi razmerami v gospodarstvu je opazno predvsem na trgu nepremičnin, ki predstavlja ključno spremenljivko za dokončen začetek novega cikla. Cene nepremičnin, merjene z indeksom S&P/Case-Shiller, še vedno vztrajno padajo, tokrat v višini 18,7 odstotka glede na leto prej, merjeno v marcu. Pri tem je kar nekaj mest podrlo rekorde za najvišji mesečni padec, in sicer Minneapolis (-6,1 odstotka), Detroit (-4,9 odstotka) in celo New York (-2,5 odstotka). Po drugi strani se zaradi nižjih cen nepremičnin že rahlo krepi obseg prodanih enot, pri čemer je treba upoštevati, da kar slabo polovico od 4,68 milijona prodanih enot v zadnjih 12 mesecih predstavljajo nepremičnine, ki so jih bili prejšnji lastniki primorani prepustiti posojilodajalcem zaradi zamud pri plačevanju posojil. Kljub temu je povprečna cena ameriškega domovanja v prvem letošnjem četrtletju upadla za 7,1 odstotka, kar je manj kot v zadnjem četrtletju prejšnjega leta, ko je padec znašal 8,3 odstotka. Podobna izboljšanja v manjših upadih makroekonomskih kazalcev glede na konec prejšnjega leta so trenutno gonilo borznih donosnosti, čeprav so nekateri kazalci še vedno blizu zgodovinsko nizkim ravnem.

128 zaposlenih v gradbenem podjetju Vemont je zaradi neizplačanih plač 28. aprila začelo stavkati, danes pa jih je vodstvo poslalo na čakanje na delo. Vemont je sicer v lasti nekdanjih vodilnih v Vegradu. Velenjsko gradbeno podjetje Vemont, ki je bilo v preteklosti del sistema Vegrad, je v lasti nekdaj vodilnih delavcev Vegrada. Med njimi sta tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak in direktorica kadrovske službe Vegrada Branka Gabrijel. Vegrad je od oktobra lani v stečaju, krovni družbi nekdaj enega največjih gradbenih koncernov v Sloveniji pa je sledil tudi stečaj več hčerinskih družb. Kot je povedal v. d. sekretarja velenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater je bil Vemont nekaj časa brez vodstva, v sredo pa je bila imenovana direktorica družbe. Neuradno naj bi bila to Olga Vukovac. Nova direktorica ima po Čatrovih besedah nalogo podati predlog za stečaj podjetja s 128 zaposlenimi. Podjetje, ki je izdelovalo montažne gradbene konstrukcije, je bilo v več gradbenih projektih podizvajalec Vegrada in naj ne bi dobilo poplačanih vseh opravljenih del. Delavci Vemonta so za konec aprila napovedali stavko zaradi neizplačil, napoved pa nato uresničili 28. aprila, saj so dobili za januar nakazanih 450 evrov akontacije plače, zahtevali pa so celotno plačo za januar. Podjetje jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres, plače od letošnjega januarja ter materialne stroške, povezane z delom. Prav tako niso poravnani vsi prispevki in davki, je pojasnil Čater. Ker so že dlje časa brez sredstev za preživljanje, delavci zdaj pričakujejo, da bo kmalu stekel stečaj podjetja. S tem bodo dobili možnost uveljavljanja pravice do izplačil iz jamstvenega sklada in do izplačil nadomestil za brezposelnost. Delavci gradbenega podjetja Vemont, ki je v lasti nekdaj vodilnih v Vegradu, so zaradi neizplačanih plač 28. aprila začeli stavkati, danes pa naj bi dobili odločbe o čakanju na delo. Delavci pričakujejo, da bo na novo imenovana direktorica vložila predlog za stečaj družbe, je povedal v. d. sekretarja pri svobodnih sindikatih Srečko Čater.

Župansko gibanje. Radi bi učinkovitejšo državo. "Imamo izkušnje z izvršilno oblastjo. Za sabo imamo nekaj volitev in rezultate, pred odgovornostjo pa ne moremo nikamor uiti. Ni mogoče, da bi bil za naše ravnanje kriv kdo drug. Tega manjka na državni ravni," je poudaril župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič, eden izmed ustanoviteljev županskega Gibanja za Slovenijo. V tem se je združilo 20 nestrankarskih županov in njihovih list, ob uradni ustanovitvi prihodnji teden pa se jim bodo pridružili simpatizerji iz različnih sfer. Prebilič je dejal, da bodo prvič v zgodovini Slovenije kandidirali na državnozborskih volitvah s podpisi, kot so storili že na županskih volitvah, zbrati jih bodo morali osem tisoč. Poslanske kandidate nameravajo zagotoviti v vseh 88 volilnih okrajih.

Peko že zamuja z dobavo pomladno-poletne kolekcije Hrvaški Osimpex je po dolgotrajnih pogajanjih v ponedeljek vendarle prejel obvestilo, da ga je komisija za prodajo Peka izbrala kot najugodnejšega ponudnika. Osimpex in zaposleni upajo, da bo o zadevi čim prej odločal tudi DZ, ki mora dati soglasje k prodaji. Kot so sporočili iz Osimpexa, so v pogajanjih s komisijo privolili na ostre pogoje, saj so prepričani, da je Peko odlična proizvodna in prodajna znamka, ki je v stanje tik pred stečajem prišla zaradi kapitalske podhranjenosti, neprimernega korporativnega upravljanja in predvsem zaradi nerazumnega podaljševanja procesa prodaje . Lastniki Peka - Republika Slovenija, DSU, SKB Banka in Gorenjska banka so namreč že oktobra lani imenovali komisijo, ki je vodila postopek prodaje in pogajanj. Predstavniki lastnikov so konec marca z Osimpexom asignirali pogodbo, ki novega lastnika zavezuje k plačilu kupnine v vrednosti nekaj čez dva milijona evrov, takojšnje dokapitalizacije v vrednosti dva milijona evrov, kapitalskih vlaganj v vrednosti šestih milijonov evrov v naslednjih petih letih ter za ohranitev vsaj 280 delavcev za najmanj pet let. Osimpex je zaveze zavaroval z najmočnejšimi garancijami menic na premoženje vseh družb skupine Osimpex in premoženjem lastnikov v teh družbah, so zatrdili v osiješki družbi, medtem ko naj bi bil razlog za podaljšanje postopka prodaje prav v zagotavljanju garancij. Zadeva naj bi se zaustavila na vladi, ker naj kupec ne bi zagotovil ustreznih unovčljivih garancij. Potem ko so soglasje pred časom že dali nadzorni odbori, uprave in direktorji vseh lastnikov, mora namreč DSU za prodajo svojega deleža na predlog vlade dobiti soglasje DZ-ja, kjer predloga za izdajo soglasja skoraj tri tedne po odločitvi komisije še niso prejeli. Zaposlenim v Peku, ki so zaradi likvidnostnih težav podjetja v veliki skrbeh, ni jasno, zakaj se je postopek tako zavlekel. Imajo namreč zagotovila komisije in kupca, da so bili dani korporativna garancija, poroštva in notarsko overjena zadolžnica, ki je takoj neposredno izvršljiva. V Osimpexu nerazumno dolg odlog pripisujejo napakam, ki se običajno dogajajo ob zamenjavah vlad. Upajo, da bo DZ v najkrajšem mogočem času sprejel odločitev. Vsak, ki se je kdaj koli ukvarjal s proizvodnjo in prodajo v modni industriji, ve, kako pomembni za obstanek so dnevi vstopa na trg z novimi kolekcijami, so zapisali v Osimpexu, kjer verjamejo, da se bodo lastniki o tem poučili, preden bo za Peko prepozno in ga ne bodo mogli rešiti niti njihov kapital in strokovne ekipe. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev je Peko že zamudil z dobavo pomladno-poletne kolekcije v svoje trgovine. Proizvodnja je že dolgo motena in zaposleni v Peku se bojijo, da bodo ostali brez plače za marec in da bo Peko morda še pred koncem tega tedna prisiljen objaviti insolventnost. S tem bi bilo ogroženih 380 delovnih mest v Tržiču in Pekovi trgovski mreži.

Partyhiker. To je nova mobilna aplikacija, ki ponuja zemljevid na katerem so označeni večerni in nočni dogodki, ki potekajo na ta ali naslednji dan po celem svetu. Mobilno aplikacijo je razvila ekipa štirih Slovencev v sestavi Oton Bačar, Marko Mikolavčič, Uroš Smolnik in Tine Ravnikar. Aplikacija prikazuje in sinhronizira vse dogodke, ki so bili vneseni v omrežje Facebook, Foursquare in last.fm. Hkrati uporabniku dovoljuje dodajanje dogodkov, ki še niso vpisani ali pa se le nepričakovano razvijejo. Kam na zabavo? Ideja je nastala za podlagi kritičnega razmišljanja, kako si izboljšati vsakdan. Razvijalci poudarjajo, da jih je zmotilo predvsem dejstvo, da jim med izleti v tuje kraje na recepciji nikoli nihče ni znal svetovati kje so dobre zabave, pregledovanje socialnih omrežij in zbiranje informacij o zabavah pa je dolgotrajno in zamudno. Partyhiker je narejen z namenom, da to olajša. Prikazuje vse večerne in nočne dogodke, ki so bili vneseni v omrežje Facebook, Foursquare in last.fm, poleg tega pa uporabniku omogoča preprosto lastnoročno vnašanje dogodkov na zemljevid. Izumitelji pravijo, da se zavedajo, da se najboljše zabave pogosto razvijejo povsem spontano in tako omogočijo uporabniku, da obvesti vse zabave željne, kje in kaj se dogaja. Za kar najboljši opis lahko uporabnik prek enostavnega vmesnika ostalim uporabnikom posreduje osnovne informacije in fotografijo (eno ali več fotografijo/fotografije) iz dogodka. Pri iskanju dogodka je uporabniku na voljo ime in lokacija zabave, kdaj se je oziroma se bo začela, opis, ponekod pa je možen tudi nakup ali rezervacija vstopnic. Za lažjo izbiro, kam se odpraviti, je na voljo seznam, kjer so dogodki razvrščeni naraščajoče glede na oddaljenost oziroma bližino.

Zagreb - Hrvaški živilski koncern Agrokor bo moral zaradi prevzema Mercatorja prodati ali zapreti nekatere svoje prodajalne, posebej na območju Zagreba, je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu ocenila hrvaška Agencija za varstvo konkurence (Aztn). Združitev Agrokorja in Mercatorja bo pomenila od 30- do 40-odstotni delež v maloprodaji na Hrvaškem. »V tej fazi je težko govoriti, kaj bodo morali storiti. Koncentracijo nam niso še prijavili. Če bo prišlo do združitev Agrokorja in Mercatorja, bo koncentracija na hrvaškem trgu velika in bo imela značilne negativne posledice«, je izjavo namestnika predsednice Aztn Mladena Cerovca povzel Jutarnji list na svoji spletni strani. Cerovac je pojasnil, da negativnih posledic ne bodo toliko občutili potrošniki kot dobavitelji, posebej tisti, ki poslujejo z Mercatorjem. V Aztn so še ocenili, da bi bilo, glede na maloprodajni delež Agrokorjeve maloprodajne mreže Konzum na Hrvaškem, za hrvaški koncern idealno, če bi lahko prevzeli Mercator brez njegove hrvaške prodajne mreže. Cerovac je potrdil, da so glede koncentracije že imeli neformalne stike z Agrokorjem, ki je v ponedeljek podpisal pogodbo o sodelovanju z Mercatorjem. Z dokumentom sta opredelila sodelovanje v vmesnem obdobju pred zaključkom transakcije, s katero bo Agrokor pridobil večinski delež v največjem slovenskem trgovcu. Agrokor je prejšnji teden namreč podpisal pogodbo z delničarji Mercatorja o nakupu 53,12-odstotnega deleža Mercatorja. V Aztn menijo, da bo novi tržni delež Agrokorja v maloprodaji na Hrvaškem med 30 in 40 odstotkov, kar je zelo blizu prevladujočem položaju na trgu. Zato so ocenili, da se bo Agrokor moral odpovedati nekaterim svojim prodajalnam na območjih, kjer je koncentracija tudi največja, kot sta Zagreb in Zagrebška županija. Aztn zahteva od Agrokorja tudi dodatne odgovore, med drugim o določenem blagu, ki ga prodajajo tudi v svojih kioskih v okvirju podjetja Tisak, ki ga nameravajo združiti s podobnim podjetjem iNovine. Cigarete in tisk prodajajo v celotni mreži Agrokorjeve maloprodaje, na njihove cene pa trgovci ne morejo vplivati, ker so vnaprej določene. »Ta koncentracija je zelo problematična z vidika konkurence«, je dejala predsednica sveta Aztn Olgica Spevec. Agrokor bo moral prijaviti koncentracijo na vseh trgih, na katerih poslujeta Konzum in Mercator. V Aztn sicer ne pričakujejo, da bo tudi Evropska komisija zahtevala preverjanje koncentracije po 1. juliju, ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo.

Ikea bo v Sloveniji trgovino najprej odprla leta 2011, kje, pa v podjetju še ne (po)vedo. Ikea pri nas še vedno išče zemljišče, večje od 300 tisoč kvadratnih metrov. Domžalski podžupan Vinko Juhart jim ponuja več kot sto tisoč kvadratnih metrov, za katerega bi morali predvidoma odšteti vsaj 20 milijonov evrov. Zanima jih obvoznica, saj ne potrebujejo bližine trgovskih centrov, ker so sami tako močni, da s svojo ponudbo vabijo. Ne moti me, če gredo na Brnik ali v Komendo, vendar bi bilo zelo čudno, če bi bili v Celovcu, na Dunaju pa ne. Zoran Janković, župan MOL Pohištveni velikan išče zemljišče z ustrezno infrastrukturo, na odločitev vplivajo še soseščina, okoljski vidiki, obstoječa nakupovalna središča in razvojni načrti mesta. “Zanima nas zemljišče, veliko med 300 tisoč in 350 tisoč kvadratnih metrov,” je sporočil Dragan Skalušević, regionalni direktor Ikee za Hrvaško, Srbijo in Slovenijo. Do začetka prihodnjega leta bi morala biti znana lokacija, do konca 2009 ali začetka 2010 bi pridobili dovoljenja, do leta 2011 bi trgovino odprli. Vrhnika, Trzin, Vodice ... Tri možne lokacije je Ikea našla zunaj Ljubljane, kje, ne izdajo. Župan Trzina Tone Peršak in župan Šenčurja Miro Kozelj sta dejala, da takšnega zemljišča sploh nimajo. Ikea je zemljišče iskala tudi na Brezovici, vendar je župan Metod Ropret dejal, da je gradnja takega nakupovalnega središča projekt, ki presega zmožnosti občine. PC Želodnik (Domžale) kot nalašč 640 tisoč kvadratnih metrov. Ikei bi jih lahko ponudili okoli sto tisoč ali nekoliko več. Avtocesta. Cona se nahaja ob izvozu Krtina na kraku avtoceste Koper-Maribor. V načrtu gradnje avtocest pa je že potrjena tudi obvozna cesta Brnik-Želodnik. Čistilna naprava. Cona bo imela svojo čistilno napravo. Okoljevarstveno. V coni so predvideli zaščito zelenih površin. Več dejavnosti. V PC Želodnik so predvidene dejavnosti logistika, nakupovanje, storitve in proizvodnja. Rado Čuk iz občine Vodice je dejal, da je zanje že pet tisoč kvadratnih metrov zemljišča veliko, župan Grosupljega Janez Lesjak pa, da si v občini v bistvu ne želijo tako velikih distribucijskih centrov. Ikea je po navedbah župana Vrhnike Marjana Riharja zemljišče iskala pri njih, vendar so trenutno še posebno prostorsko omejeni zaradi Nature 2000. Dobrodošli v Domžalah "Ikea, dobrodošla," pa je dejal podžupan Domžal Vinko Juhart. Občina Domžale namreč v Želodniku ureja eno izmed največjih in najsodobnejših poslovnih con v Sloveniji ob izvozu iz avtoceste Krtina in ob načrtovani obvozni cesti Želodnik–Brnik. Vsa cona bo velika 640 tisoč kvadratnih metrov. "Lokacijski načrt te cone je že sprejet, gradnja komunalne infrastrukture je predvidena za prihodnje leto," je dejal Juhart. Cena kvadratnega metra v coni bi bila primerljiva s ceno v okoliških conah. Ikei bi lahko ponudili okoli sto tisoč kvadratnih metrov zemljišča, vendar bi morali v tem primeru prilagoditi lokacijski načrt. Po besedah Juharta je to še možno.

Janez Janša, njegov odvetnik Franci Matoz in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič sodbe še niso prevzeli, sodna pisanja pa se še niso vrnila. Po izteku 15-dnevnega roka za prevzem pisnega odpravka v zadevi Patria je ljubljansko okrajno sodišče prejelo povratnici o vročitvi sodbe za obdolženega Antona Krkoviča in njegovega odvetnika Jožeta Hribernika ter od odvetnika Dejana Markovića, ki zastopa obdolženega Ivana Črnkoviča. Drugih povratnic sodišče še ni prejelo. "Ni dvignil" Po pojasnilu okrajnega sodišča se sodba vroča po osebnem vročevalcu. Na dan, ko je bila ta poslana, sta jo prevzela tožilstvo in odvetnik Marković, pozneje pa Krkovič in Hribernik. Kot pravijo na sodišču, so to tudi vse vročilnice, za katere so prejeli povratnice. Črnkovič je sicer v petek pojasnil, da bo sodbo prevzel v roku, Matoz pa zadeve ni želel komentirati. Če sodno pisanje ni prevzeto v roku, se vrne sodišču z oznako "ni dvignil", torej se šteje, da sodno pisanje naslovniku ni vročeno. V takem primeru je treba najprej ugotoviti, zakaj se je sodno pisanje vrnilo, potem pa odrediti drug način vročanja, so pojasnili na sodišču. Napovedali pritožbe Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se izteče za vsakega posameznega udeleženca posebej od datuma, ko mu je pisanje vročeno, so še sporočili s sodišča. Vsi trije obtoženi so že takoj po izreku obsodilne sodbe 5. junija letos napovedali pritožbe. Tožilec: Sodba je izdelana s filigransko natančnostjo Za današnjo izdajo časnika Delo je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc sicer pojasnil, da se ne bo pritožil. Ocenil je, da sodba predstavlja zelo natančno in celovito analizo dokazov ter je izdelana "s filigransko natančnostjo". Črnkovič pa je dejal, da sodbe ni prevzel, ker kakovostne pritožbe ne bi utegnili spisati pravočasno. Njegov zagovornik je sodbo že prevzel, on pa po posvetovanju z Markovićem še ne, čeprav je imel namen, da to stori v roku. Izkazalo se je namreč, da je sodba napisana filigransko, kakor se je izrazil tudi Črnkovič, zato bo počakal še dva ali tri dni, da mu jo znova poskušajo vročiti. "Nam tudi en dan veliko pomeni," je pojasnil Črnkovič, ki je opozoril, da so v sodbi tudi neresnične navedbe. Okrajno sodišče je Janšo, Črnkoviča in Krkoviča spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviču in Krkoviču pa je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali v primeru pravnomočnosti sodbe plačati še po 37 tisoč evrov stranske denarne kazni.

Vodafone bo na trgih, kjer skupaj živi 1,4 milijarde ljudi, prodajal Applov iPhone Vodafone se je pogodil z Applom za prodajo njihovega mobilnega telefona iPhone in ga bo ponudil svojim uporabnikom v Avstraliji, Indiji, Italiji, na Češkem, v Egiptu, Grčiji, na Portugalskem, v Novi Zelandiji, Južnoafriški republiki in Turčiji, v katerih skupaj živi 1,4 milijarde prebivalcev. V Italiji ga bo v ponudbi imela tudi Telecom Italia , kar je prvič, da Apple ni sklenil ekskluzivne pogodbe z le enim operaterjem v državi. Pogodba pomembna tako za Vodafone, kot za Apple Pogodba je za Vodafone zelo pomembna, saj so ga do zdaj lahko prodajali samo v Združenem kraljestvu, ki pa šteje "le" 61 milijonov ljudi. Samo v Indiji so mobilni operaterji v zadnje pol leta pridobili osem milijonov novih naročnikov, kar po hitrosti rasti trga Indijo postavlja na prvo mesto, poroča Bloomberg. Za Apple pa je sodelovanje z Vodafonom del načrta za povečanje prodaje zunaj Združenih držav. Kasneje letos nova verzija iPhona Do zdaj je Apple iPhone uradno prodajal le v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Avstriji in na Irskem, kupiti pa ga je mogoče tudi v Sloveniji pri Tušmobilu, ki pa nima pogodbe z Applom. V drugi polovici leta naj bi Apple tudi začel prodajati novo verzijo iPhone, najprej seveda v ZDA preko svojega partnerja AT&T . Nov aparat bo 3G, kar pomeni, da bo povezljiv z UMTS in zato bolj zanimiv za evropski trg, kjer je pri pametnih telefonih to že standard.

Križanič Delo nadzornikov bilo dobro Sindikat bančništva Slovenije je zgrožen nad milijonsko nagrado prvega moža NLB-ja, o kateri so razpravljali tudi v DZ-ju, prav tako pa naj ne bi šlo za osamljen primer. V sindikatu se zdi milijon evrov nagrade Marjanu Kramarju za vodenje največje slovenske banke v preteklih šestih letih težavnih tudi zaradi tega, ker sam ni imel posluha za zvišanje plač zaposlenim. Kot primer so navedli uslužbenko z 20 leti delovne dobe in 800 evri bruto plače, poroča TV Slovenija. Prav tako so v sindikatu ogorčeni, ker jim je Kramar lagal, češ da je le neznatno vpleten v financiranje tajkunov. Opozarjajo tudi, da se podobne nagrade izplačujejo tudi drugje, a konkretnih imen niso dajali. Križanič Delo nadzornikov NLB-ja bilo dobro Prav tako je nad višino Kramarjeve nagrade zgrožena tudi opozicija. Finančni minister France Križanič je na poslansko vprašanje o tem odgovoril, da podpisnik pogodbe, takratni član nadzornega sveta Anton Žunič, ni pričakoval, da bo spremenljivka, ki je glavni kazatelj uspešnosti članov uprave, tako zrasla v zadnjih letih. Prav tako podpisnik ni pričakoval, da si član uprave ne bo izplačeval nagrade in da se bo vsaj na koncu zbralo na samem njegovem odhodu. Križanič tako ni zanikal, da Kramarju pripada milijon, delo vseh nadzornikov pa ocenil kot dobro.

Sindikat delavcev skupine Ceste mostovi Celje je podjetju LID najavil stavko, ki se bo začela prihodnji torek. Omenjeno podjetje so pozvali k takojšnjim pogajanjem o stavkovnih zahtevah in o iskanju predloga za reševanje spora. Stavko vodi stavkovni odbor, ki ga sestavljajo Anton Turk, predsednik stavkovnega odbora, Edi Lesičar, namestnik predsednika stavkovnega odbora in član Damjan Mastnak. Si lahko predstavljate gradbene delavce, ki delajo na soncu, na 35&deg, Celzija, brez vode in brez plače za opravljeno delo, s katero bi si lahko privoščili vsaj sendvič? so zapisali v sindikatu delavcev skupine Ceste mostovi Celje CMCelje. Očitno se farsa v gradbeni dejavnosti nadaljuje v Celju. Banke upnice denarja nimajo, pomagati pa ne morejo, ali morda celo nimajo interesa. Se potaplja še eno nekoč izjemno gradbeno podjetje? so dodali. Izvršni odbor Sindikata je na izredni seji sprejel sklep o začetku stavke pri delodajalcu LID. Stavka se bo začela v torek, 26. junija ob 00 01, in bo trajala do sprejetja sklepa stavkovnega odbora o prenehanju stavke oz. do sklenitve sporazuma med Sindikatom delavcev skupine CMCelje in podjetjem LID. Med stavkovnimi zahtevami je takojšnje izplačilo celotne plače za mesec maj 2012, izplačilo vseh zapadlih in neplačanih prispevkov in davkov od plač za obdobje od maja 2011 do maja 2012, izplačilo stroškov v zvezi z delom za mesec maj 2012, plačilo preostalega in neizplačanega dela regresa za letni dopust za leto 2011 in izplačilo regresa za letni dopust za leto 2012. Zahtevajo pa tudi omogočanje koriščenja presežkov opravljenih ur ali napotitev delavcev na čakanje, ker delodajalec ne more zagotavljati dela do popolnega izplačila plače za mesec maj. Stavka bo potekala na sedežu družbe v Celju, stavkajoči pa se bodo udeležili protestnega shoda v središču Celja. Prav tako bo potekala skladno z določili Zakona o stavki in določili področnih predpisov, ki določajo pogoje za izvedbo stavke, so še zapisali v sindikatu.

Dela potekajo v skladu z načrti Obnovljena vzletno-pristajalna steza na brniškem letališču bo vzdržala četrt stoletja, so zagotovili odgovorni. Dela bodo končana čez en teden, s tem pa bo končana pred štirimi leti začeta okoli 23 milijonov evrov vredna naložba v osnovno letališko infrastrukturo. Poleg steze se prenavljajo še spojnice, vzporedna vozna steza, ploščad za parkiranje malih letal, širi pa se tudi letališko ploščad. Prvi in drugi del na vsakem koncu letališke steze, dolge okoli 1.000 metrov, so prenovili v letu 2009, saj je bilo dela mogoče opraviti na način, da niso preveč motila letalskega prometa. Zaradi obnove osrednjega dela steze pa so morali za dva tedna zapreti letališče. Delavci na pol poti Delavci so tako do v enem tednu odstranili okoli 20.000 ton starih asfaltnih plasti, sanirali spodnje plasti in v stezo vgradili okoli 12.000 ton asfalta. Čaka jih še vgraditev okoli 8.100 ton asfalta. Ob tem potekajo tudi gradbena dela za elektroinštalacije in menjava v asfalt vgrajenih svetilk steze ter menjava kabelskih povezav s transformatorji. Vgrajenih bo 212 svetilk, 46 kabelskih jaškov in položenega 42,6 kilometra kabla. Stane Bobnar, direktor Aeroinženiringa, je dejal, da so zaprtje letališča izkoristili tudi za adaptacijo prostorov varnostno-operativnega centra, sanitarij in sistema pregleda ter nadzora prtljage. Nov potniški terminal, ki bo stal 60 milijonov evrov, naj bi začeli graditi prihodnje leto. Za predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja je najpomembneje, da bodo letališče lahko odprli 21. aprila. S potekom del je zadovoljen, saj delavci sledijo zastavljenim rokom.

ILO svari, da smo na robu nove recesije Dolžniška kriza evrskega območja bi lahko vodila v desetletje dolgo recesijo in naraščajoče socialne nemire, je opozorila Mednarodna organizacija dela ILO. Prihodnjih nekaj mesecev bo odločilo, ali se bomo izognili dramatičnemu zmanjšanju zaposlenosti in nadaljnjemu naraščanju socialnih nemirov, je poročal nemški časnik Focus, ki se sklicuje na letno poročilo ILA o trgu dela. ILO v svojem poročilu poudarja, da bo svetovno gospodarstvo v prihodnjih dveh letih sposobno zagotoviti samo polovico od 80 milijonov potrebnih novih delovnih mest. Večina novih delovnih mest bo ustvarjena v državah v razvoju, samo 2,5 milijona delovnih mest pa naj bi ustvarili v razvitih gospodarstvih, ocenjuje ILO. V industrijsko razvitih državah naj bi tako za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v letih 2012 in 2013 na raven pred krizo zmanjkalo 24,7 milijona novih delovnih mest. Države nimajo moči, da bi ukrepale Brez ustreznih ukrepov bi lahko kriza sprožila recesijo, ki bi lahko trajala celo desetletje, saj vlade zaradi pritiskov, naj zmanjšajo svoj dolg, nimajo moči, da bi ukrepale, je še poročal Focus. Kar v 45 državah od 118, ki jih je ILO zajel v raziskavo, tveganje zaradi socialnih nemirov narašča. Tveganje je še posebej veliko v razvitih državah, izrazito v EU-ju. Tednik pri tem poudarja, da največja nevarnost socialnih nemirov obstaja v Grčiji, na Portugalskem, v Španiji, Estoniji, Franciji, Sloveniji in na Irskem.

Tudi Slovenija se sooča s porastom števila ponarejenih zdravil. Posledice so lahko tudi usodne, saj vas, namesto da bi vas spravila na noge, spravijo v prerani grob. Slovenske lekarne so varne pred ponaredki. Večina ponaredkov v Slovenijo pride z naročanjem prek spleta. Razlogov, zakaj se ljudje poslužujejo interneta za nakup zdravil, je več. Pogosto je vzrok v sramežljivosti uporabnikov, ki neradi govorijo pred zdravnikom ali farmacevtom o svojih težavah. Številne premami dosti nižja cena zdravila, ki je ponavadi prvi znak, da gre za ponaredek, pomanjkanje časa, ki bi si ga morali vzeti za svoje zdravje, v nekaterih državah pa je razlog tudi precej drag obisk pri zdravniku, zato si bolniki oziroma uporabniki zdravil sami predpišejo zdravilo in odmerek, kar še dodatno negativno vpliva na zdravljenje. Pri nakupu zdravila brez možnosti njegove sledljivosti vstopamo v področje tveganja. Ponarejevalci iščejo zaslužke tudi pri zdravilih, kot so zdravila za odpravljanje holesterola, zdravila za glivične okužbe, zdravila za erektilne motnje, zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravila za zmanjševanje telesne teže in protibolečinska zdravila. Preberite še, kakšna so tveganja pri nakupu zdravil prek spleta, koliko zdravil so zasegli na carini in kaj svetuje agencija za zdravila pri nakupovanju zdravil preko spleta. Ukrepajte danes, da ne bo prepozno! Jemljite le tista zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik in ste jih dobili v lekarni.

Družba BDR zastopa okoli 30 košarkarskih upov od vsepovsod, v kratkem pa bodo postali prvi slovenski agenti igralca v ligi NBA V krizi športnim klubom trda prede, številni tudi razpadejo, starši mladih talentov pa so bolj kot nekoč tarče pritiskov in visokoletečih obljub športnih menedžerjev. Prav tu pa ljubljanska družba BDR Športni management vidi prostor za uspeh na trgu. Trije nekoč vrhunski športniki in danes poslovneži Renato Đuran, Dejan Mrak in Benjamin Stević so svoje podjetniške izkušnje in ljubezen do športa združili v podjetju, ki išče mlade košarkarske talente, jih spremlja na šolski in športni poti in jim pomaga priti do prvega zaslužka s poklicnim športom. »Od drugih agencij se ločimo po individualnem pristopu k vsakemu varovancu. Če začnemo z njimi pravočasno sodelovati, jim lahko odpremo vrata skoraj kjerkoli na svetu, kar pa je tesno povezano z njihovim talentom,« pravi Stević. »Postali bomo prvi Slovenci, ki bomo zastopali igralca v ligi NBA,« napoveduje Benjamin Stević iz ljubljanske družbe BDR Športni management. NBA ni cilj, ampak zaveza Družba BDR zdaj sodeluje z mladimi reprezentanti Srbije, Makedonije, Bosne in Črne gore. Med njihovimi strankami so tudi mladi upi iz drugih delov Evrope, ZDA in Afrike, med drugimi je njihov varovanec 220 centimetrov visoki 16-letni košarkar iz Afrike, podrobnosti še ne želijo razkriti. »Postali bomo prvi Slovenci, ki bomo zastopali igralca v ligi NBA. To lahko samozavestno trdimo na podlagi kakovosti varovancev, ki jih zastopamo,« skoraj v en glas zatrdijo trije solastniki družbe BDR Športni management. Pomagajo jim vrhunski skavti in dobri stiki v klubih Ker so tudi sami starši, lažje razumejo pričakovanja in potrebe staršev. Ker pa za športni uspeh zgolj trda vadba brez ustreznega osebnostnega razvoja ni dovolj, se trojica iz družbe BDR precej posveča ravno stikom s starši in skrbi za šolanje ter celostni razvoj mladega športnika. »Tesno sodelujemo s srbsko družbo PFS Scouting, ki nam pomaga promovirati naše športnike na vrhunskih ameriških gimnazijah in fakultetah. Sami pa imamo odlične vezi v klubih po vsej Evropi, še posebno v Španiji, Italiji, Franciji in Turčiji,« pravi Stević. BDR zdaj zastopa okoli 30 igralcev, med njimi je tudi nekaj poklicnih. »Vsak naš varovanec je po nečem poseben, tako denimo je med njimi Američan John Clark, ki igra v Španiji in velja za najboljšega belopoltega zabijalca na svetu,« pravi sogovornik. Stević svoje varovance, kjerkoli že so, redno obiskuje in jim s svojim znanjem svetuje pri osebnostnem razvoju, kar jim lajša pot do vrhunskih rezultatov. Naša košarka ostaja visoko, evropska vse bližje NBA Slovenija bo čez dve leti gostila evropsko prvenstvo v košarki, vendar trio iz BDR ne pričakuje, da bo to njihovemu poslu kaj veliko pomagalo. »Slovenska košarka je v tujini že odlično poznana, tudi naše podjetje je bolj znano po Evropi in Afriki kot doma, to bi radi postopoma spremenili,« pravi sogovornik. Mladi košarkarji v Sloveniji, še posebno v manjših okoljih, so deležni vrhunskega treninga, zato se Sloveniji ni treba bati, da bo izgubila stik z najboljšimi v Evropi. Kakovost vrhunske evropske košarke je vse bližje tisti v severnoameriški ligi NBA, vendar pa bo Evroliga po poslovni plati težko kdaj dohitela NBA.

Rajko Kenda. Alkohol spodnese tudi najbolj pridne učence, včasih še lažje, ker niso navajeni. Šokirala me je novica, da je prišel na izpiranje želodca desetletnik … Se starost opitih otrok, ki jih pripeljejo k vam, res znižuje? Dvoje je. Niža se starost teh otrok in povečuje se njihovo število. Na vikend ali zabavo jih pripeljejo do 15 in vsi so stari nekje od 11, 12 do 18 let. Ta zadeva dobiva res velike dimenzije, ki bi morale biti skrb vzbujajoče. Ob dogodkih v Ljubljani, ko so kakšni žuri, koncerti ... zadnjič so jih pripeljali 16! Potem je tako imenovana poletna plaža, Trnovski pristan. Zdi se mi, da je eden od pametnejših predlogov Nove Slovenije, da bi se popivanje na javnih mestih poskušalo omejiti. Dejansko je žalostno poslušati jutranje poročilo v ponedeljek, ko dežurne ekipe poročajo, koliko opitih otrok so pripeljali v bolnišnico. Kdaj se je starostna meja tako znižala? Lahko rečem, da številka, odkar smo se preselili (leta 2009, op. p.), narašča. Dokler smo bili na pediatrični kliniki na Vrazovem trgu, so te otroke sprejemali na urgenci v kliničnem centru, zdaj jih sprejemamo mi. Tu ne gre samo za otroke iz socialno deprivilegiranih družin, družin alkoholikov, narkomanov. Zanimivo je, da spodnese tudi najbolj pridne učence, včasih še lažje, ker niso navajeni. Dodaten problem pri teh otrocih je, da ko jih pripeljejo z rešilcem, nezavestne, vse ponesnažene, pogosto z znaki kakšne poškodbe ali podhlajene, ne veš, ali niso tudi zadrogirani, ali je nastala kakšna poškodba, ki jo je treba resno diagnosticirati, treba je izključiti tudi spolno zlorabo. So te pogoste? Po naših izkušnjah to ni pogosto, ne moremo pa tega izključiti. Ta možnost vedno obstaja, zlasti pa kombinacija alkohola, drog ... Pričakujete med prazniki več opitih otok? Nihče od nas si ne želi dežurati za praznike in to je eden od razlogov. Tedaj bo najbrž treba ekipo okrepiti, bi pa res položil na srce staršem bolj kot otrokom, da jim seveda ne morejo stati za hrbtom, a se da tudi konkretno v teh primerih paziti nanje. Sočuten do staršev, ki pridejo v bolnišnico po opite otroke Rajko Kenda. Pediater in strokovni direktor Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in nekdanji predsednik zdravstvenega sveta. Voziček. Energičen sogovornik po več vprašanjih o številkah pove, da ni statistični urad. Med sprehajanjem po hodnikih pediatrične klinike ogovarja starše in otroke, po stopnicah pomaga nesti voziček z dojenčkom. Vse večje število opitih otrok ga zelo skrbi, s sočutjem opisuje starše, ki pridejo drugi dan v bolnišnico po svoje otroke. Danes imate mobilnike, lahko se z otrokom dogovorite za neko uro, kdaj bo doma. Če ga tedaj ni, naj pošlje sporočilo in pove, kdaj pride. In že po tem se da videti, ali je trezen, izgubljen ali nekje leži. Če otroka, ki bi moral biti doma ob 23. uri, ni domov do 2. ure zjutraj, potem je najbrž nekaj narobe.

Stečajnik propadlega upnika Franci Ježek zahteva stečaj Klasja, ki ga lastniško obvladuje Velenjčan Tomaž Ročnik, ker da "masa za poplačilo upnikov iz dneva v dan kopni". Stečajni upravitelj podjetja Zlati Klas 1 Franci Ježek je na sodišče vložil ugovor zoper prisilno poravnavo celjskega Klasja v lasti Tomaža Ročnika. Zahteva takojšnjo uvedbo stečaja pekarske družbe, ker da masa za poplačilo upnikov iz dneva v dan kopni, danes poroča Dnevnik. Dodajmo, Klasju zmanjkuje sredstev za plače in plačilo dobaviteljem zaradi štirimilijonskega posojila lastniku Ročniku. Drugo četrtletje je družba po poročanju Dnevnika končala s pol milijona evrov visoko izgubo, iz česar je po Ježkovem mnenju moč sklepati, da bo premoženja vedno manj.

Nobelovo nagrado za ekonomijo letos prejmejo Peter Diamond, Dale Mortensen in Christopher Pissarides za razvoj teorij, s katerimi bodo neskladja na trgu dela čim manjša. Letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo si bodo razdelili trije ekonomisti. Nagrado so prejeli za razvoj teorij, ki pomagajo pojasniti, kako lahko ekonomske politike vplivajo na brezposelnost. Modeli nagrajencev nam pomagajo razumeti, kako regulacija in ekonomska politika vplivata na brezposelnost, prosta delovna mesta in plače, je v obrazložitvi pojasnila švedska kraljeva akademija znanosti. Peter Diamond je analiziral splošna razmerja med iskalci in ponudniki na trgu, Dale Mortensen in Christopher Pissarides pa sta teorijo razširila in jo prenesla na trg dela. Ker iskanje zaposlitve zahteva veliko časa in virov, ustvari trenja na trgu dela, kar pomaga pojasniti, zakaj hkrati obstajata tako brezposelnost kot prosta delovna mesta, menijo v akademiji. S pomočjo teorij, ki so jih razvili z analizo trga dela in upoštevanjem vseh notranjih in predvsem zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo dinamiko, bodo neskladja na trgu dela čim manjša. Kdo so nagrajenci? Pissarides je nagrado prejel za razlago, kako uredbe in vladna politika vplivajo na brezposelnost, ponudbe služb in plače. Sedemdesetletni Diamond je kot ekonomist zaposlen na inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu, proučuje pa socialno varstvo, pokojnine in davke. Ameriški predsednik Barack Obama ga je predlagal za člana sveta guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve, vendar senat njegovega imenovanja ni uspel potrditi pred prekinitvijo dela v kongresu, ki se pripravlja na novembrske kongresne volitve. 71-letni Mortensen je profesor ekonomije na univerzi v Evanstonu v zvezni državi Illinois, 62-letni Pissarides pa profesor na London School of Economics. Ta nagrada je tako velika, da tudi po tem, ko jo dobiš, ne verjameš, da jo boš dobil, je povedal Pissarides, ki se je prek telekonference oglasil akademiji. Na odločitev kraljeve akademije se je med prvmi odzval Paul Krugman, ki je Nobelovo nagrado za ekonomijo prejel leta 2008. Diamond, Mortensen in Pissarides so si jo močno zaslužili , njihovo delo pa je zelo pomembno, je zapisal v blogu na spletni strani časnika The New York Times. Lani nagrado prvič dobila ženska To prestižno nagrado sta lani prejela Američana Oliver Williamson in Elinor Ostrom, slednja kot prva ženska v zgodovini. Nagrajenca sta po mnenju žirije dokazala, da lahko gospodarska analiza osvetli večino oblik družbene ureditve. To je zadnja objava dobitnika ene od šestih nagrad sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nagrajenci bodo nagrado prevzeli 10. decembra letos na obletnico smrti Nobela. Nagrada je vredna milijon evrov. Sklad za nagrado je leta 1968 v spomin Alfredu Nobelu ustanovila Švedska centralna banka, prvo Nobelovo nagrado za ekonomijo pa so podelili leta 1969.

Zveza svobodnih sindikatov je sprejela zahtevo, da se minimalna plača dvigne na 600 evrov neto, hkrati pa zavrača ocene GZS, da bi lahko zaradi tega brez službe ostalo 74.000 ljudi. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije GZS Samo Hribar Milič se je očitno odločil, da bo nadaljeval z zastraševanjem javnosti, predvsem pa delavcev, pravi sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Milan Utroša. Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič ocenjuje, da so izračuni GZS narejeni na pamet . V tej državi ni svetnika, ki bi znal izračunati, kje je prag, ki ob povečanju minimalne plače povzroči dodatno odpuščanje, še dodaja. Zanikal je navedbe Hribarja Miliča, da posebno visoke dohodke v Sloveniji prejema manj kot 300 ljudi. Navedel je podatke davčne uprave, da je leta 2007 5.900 zaposlenih prejemalo od 500- do 1.000-kratnik povprečne plače, 930 pa več kot 1.000-kratnik povprečne plače v državi. Po podatkih statističnega urada je povprečna mesečna neto plača za leto 2007 znašala 834,50 evra. ZSSS opozarja, da sedanja minimalna plača znaša okoli 431 evrov neto, medtem ko je prag revščine že leta 2007 znašal 495 evrov. Poleg tega izpostavlja neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje konec junija je bilo za 160 milijonov evrov neplačanih prispevkov in na izčrpavanje podjetij s strani managerjev. Zakaj je dodana vrednost nizka? Foto Reuters V ZSSS se ob opozorilih Hribarja Miliča tudi sprašujejo, kdo je spremenil slovenska podjetja v podjetja, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost na zaposlenega, in kdo namesto na razvojno stavi le na stroškovno konkurenčnost. Prepričani smo, da za to niso krivi ljudje, ki prejemajo minimalno plačo. Za tako stanje so krivi managerji, katerih vizija upravljanja ne seže dlje od rezanja stroškov in nižanja delavskih pravic, pravi Utroša. Delavci morajo biti udeleženi pri delitvi dobička Seja predsedstva ZSSS je kljub tem grožnjam sprejela zahteve, med katerimi je tudi dvig minimalne plače na 600 evrov neto oziroma 853,70 evra bruto. Med preostalimi zahtevami so zahteva za uvedbo obvezne udeležbe delavcev pri delitvi dobička, in sicer bi bila obvezna delitev 30 odstotkov dobička, ukinitev obveznosti plačevanja dohodnine za vse z dohodninsko osnovo do 7.410 evrov, povečanje vrednosti neto letnih davčnih osnov ter uvedba dveh novih dohodninskih razredov s 45- in 50-odstotno stopnjo. Poleg tega naj imajo delavci, ki bi bili več kot en mesec po tuji krivdi brez plačila, pravico do nadomestila iz jamstvenega in preživninskega sklada. Lani 18,6 milijona nadur Foto Damjan Žibert Izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je navedel podatek, da je 7.481 podjetij v lanskem letu prijavilo 18,6 milijona opravljenih nadur, kar ustreza letnemu fondu ur za okoli 9.000 delavcev. Ocenjuje, da so prijavljeni podatki glede na celotno število zaposlenih bistveno prenizki, sicer da se delodajalci ne bi zavzemali za podaljšanje delovnega časa in dvig dovoljenega nadurnega dela. GZS še naprej svari pred zahtevami sindikatov GZS je že v petek sporočila, da bi lahko ob dvigu minimalne plače nad 600 evrov neto brez dela ostalo 74.000 ljudi. Danes pa so sporočili, da je letos minimalno plačo, ki trenutno znaša 597,43 evrov bruto, v povprečju prvih šestih mesecev prejemalo 19.955 zaposlenih v realnem sektorju v Sloveniji julija 17.503, bi to pomenilo povišanje za 252 evrov bruto upoštevana tudi dodatna splošna olajšava. Zahteva sindikatov realno torej pomeni kar 42-odstotni dvig minimalne plače. Pri tem je treba, kot dodaja GZS, upoštevati, da v primeru minimalnih plač delavcu ostane okrog 60 odstotkov ob upoštevanju plačanih davkov in prispevkov ter zakonskih olajšavah, pri višjih plačah pa v povprečju manj kot 43 odstotkov. Zaradi veljavnega plačnega sistema po kolektivnih in podjetniških pogodbah bi sprememba minimalne plače povzročila sorazmerno rast vseh plač v zasebnem sektorju. Ne le, da bodo višjo plačo avtomatično prejeli tudi vsi ti, ki so danes prejemniki nižje plače po kolektivnih pogodbah teh je po ocenah Statističnega urada RS več kot 30 odstotkov vseh zaposlenih v zasebnem sektorju, temveč bodo tudi ostali zaposleni zahtevali dvig plač, saj ne bodo pristali na uravnilovko.

Vlada je razrešila direktorja Elesa Vitoslava Türka. Razrešitev je predlagal nadzorni svet zaradi kršitev in nepravilnosti. Za začasnega zastopnika družbe pa je imenovala Milana Jevšenaka. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Vlade je na današnji seji razrešila direktorja Elektra Slovenije Eles Vitoslava Türka, je po seji povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Razrešitev Türka je zaradi nepravilnosti in kršitev predlagal nadzorni svet. Lahovnik od nadzornikov pričakuje, da bodo vložili tudi odškodninsko tožbo zoper Türka. Zelo bi bil presenečen, če tega ne bi storili, je še povedal. Do imenovanja novega direktorja bo začasni zastopnik Elesa Milan Jevšenak. Vlada je Türka razrešila iz nekrivdnih razlogov, zato bo od Elesa dobil šest mesečnih plač odpravnine, kar znese dobrih 25.000 evrov bruto. Razrešitev Türka je 18. marca predlagal nadzorni svet Elesa zaradi kršitev in nepravilnosti. Obenem je nadzorni svet predlagal tudi sprejem sklepa o vložitvi odškodninskega zahtevka zoper Türka. Gre za neutemeljeno odločitev poslovodstva za nakup prečnega transformatorja in neustrezno zaposlovanje uslužbencev kot je ugotovila tudi delovna inšpekcija, naj bi zaposlil devet uslužbencev, ki niso imeli ustezne izobrazbe ali delovnih izkušenj. Prav tako naj bi družba po oceni nadzornega sveta sklepala negospodarne pogodbe o poslovnem najemu vozil. Z vidika poslovanja družbe je po navedbah nadzornikov povsem neprimerno, da jo kot direktor vodi oseba, ki je z družbo istočasno v sodnem sporu. Družba naj bi tudi sklepala nesmotrne pogodbe o sponzorstvu. Kot primer so navedli, da v eni pogodbi ni določena obveznost sponzoriranca, ki bi jo bil dolžan storiti v zameno za prejeta sredstva. V eni pogodbi je bila dana donacija športnici, ki nastopa za kanadsko državno reprezentanco, hkrati pa je hčerka najožje sodelavke direktorja. Türk Družbo vodim kot dober gospodar Direktor Elesa Vitoslav Türk Foto POP TV Direktor Elesa pa pravi, da družbo vodi kot dober gospodar ter v skladu s sprejeto zakonodajo, vladno uredbo, potrjenim poslovnim načrtom, notranjimi organizacijskimi predpisi in ISO standardi . Kot je še zapisano na spletni strani podjetja, pa je poslovanje Elesa ves čas pod nadzorom internega revizijskega organa ter nadzornega sveta, ki je potrdil poslovni načrt in ključne poslovne odločitve v letih 2006, 2007 in 2008. Računovodske izkaze in poslovno poročilo vsako leto pregleda neodvisna revizorska družba, ki je za leti 2006 in 2007 izdala pozitivno mnenje. Vsi sumi in ugibanja o nepravilnostih bodo ovrženi ob pregledu celotne dokumentacije s strani ustreznih organov, je še zapisal Türk.

Mariborskega aktivista Skupine 29. oktober Sanjina Jašarja, ki že več kot teden dni protestno prihaja na Mestno občino Maribor, varnostniki danes niso spustili v zgradbo občine. Ob jutranjem prihodu so najprej poklicali policijo, ki ga je znova oglobila. Varnostnikom naj bi, neuradno, njihovo ravnanje naročil podžupan Milan Mikl, ki po odstopu župana Franca Kanglerja do volitev opravlja naloge prvega moža mestne občine, razlog pa naj bi bil, da danes ni uradnih ur občine, čeprav so ostali obiskovalci tudi danes lahko nemoteno vstopali in izstopali iz mestne občine. Protestniki so jih motili Kot so pojasnili na mestni občini, so se v ponedeljek na hodniku v stavbi mestne uprave zbrali protestniki, ki so se glasno pogovarjali in poslušali posnetke. Zaradi motenega procesa dela in pritožb nekaterih obiskovalcev na občini so varnostniki zbrane protestnike zaprosili, naj zapustijo prostore. Potem ko protestniki niso upoštevali njihovih navodil, so varnostniki poklicali policijo. "Po ponedeljkovem dogodku je vodstvo Mestne občine Maribor podalo navodila, da se v prostorih mestne uprave ne morejo izvajati protesti in zbiranja protestnikov. Varnostnik je zato danes znova zaprosil protestnika, naj zapusti prostore, in nato poklical policijo," so pojasnili na občini, kjer niso odgovorili na vprašanje, na podlagi česa je občanu sploh lahko izrečen takšen ukrep in ali podoben ukrep velja ali je v preteklosti veljal še za koga. Naj vas spomnimo Policisti so Jašarja pridržali že prejšnji ponedeljek, ko je aktivist zasedel sedež mariborske občine. Po zakonu o prekrških zoper javni red in mir so mu izdali plačilna naloga in ga pridržali, po nekaj urah pa tudi izpustili na prostost. Za pridržanje so se tako prejšnji kot ta ponedeljek odločili, ker po mnenju policije drugače ni bilo mogoče vzpostaviti javnega reda.

Jože Mencinger je finančnega ministra Bajuka obtožil zavajanja, saj naj bi bil proračunski presežek le računska napaka.

Marsikdo je v začetku pomladi na tleh že videl sprevode malih dlakavih gosenic, le redki pa vedo, da so njihove dlačice toksične in povzročajo draženje kože. V okolici otroškega igrišča v Borovem gozdičku je pinijevih sprevodnic te dni veliko. Zaradi lepega vremena pa tudi precej otrok. Strokovnjaki, s katerimi smo govorili, so drug za drugim trdili, da je panika odveč, vseeno pa so izrazili prepričanje, da je v času, ko se gosenice iz zapredkov selijo na tla, kjer se zabubijo in pozneje preobrazijo v metulje, kar traja od dveh do treh tednov, previdnost dobrodošla. Nevarne za male živali V novogoriški ambulanti v zadnjih letih sicer niso obravnavali nobenega primera srbečice ali drugih težav zaradi omenjenega fenomena, zato pa so zaradi tega stokali komunalni delavci, ki so v letošnjem letu odstranili veliko zapredkov z borovcev v mestu. Da so pinijeve sprevodnice nevarne tudi za male živali so potrdili na Veterini Gorica, kjer so v zadnjih dveh letih obravnavali dva psa, ki sta strupene gosenice zaradi radovednosti okusila. Obema je odmrl večji del jezika in oba imata težave z jetri. Da do česa podobnega ne bi prišlo tudi pri katerem od malčkov, so na novogoriški občini že lani razmišljali o tem, kako se nadloge znebiti. Kemična sanacija zaradi navzočnosti otrok ni možna. Ker so zapredki zelo visoko na drevesih, bi za njihovo odstranitev potrebovali posebno dvigalo za alpiniste, ki bi to izvedli, kar pa seveda stane. Zato so nameravali že lani v obdobju selitve gosenic v okolici otroškega igrišča postaviti opozorila za starše, a jih niso. Včeraj so obljubili, da bodo v naslednjih dneh za to poskrbeli. Bomo videli.

Ljubljana - Skupina NLB je prvo letošnje polletje končala z 32,3 milijona evrov čistega dobička, čisti dobiček matične banke pa je znašal slabih 20 milijonov evrov. Toda dobiček največje slovenske bančne skupne je praktično v celoti izviral iz izrednih dogodkov. Samo zaradi predčasnega odkupa hibridnih obveznic z diskontom je namreč matična banka NLB ustvarila kar 105 milijonov evrov čistega dobička. V NLB jim je v prvem letošnjem polletju stroške sicer uspelo znižati za šest odstotkov, vendar pa so imeli iz tega naslova le za 7,6 milijona evrov prihranka. Na drugi strani je morala NLB samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta oblikovati za dodatnih 165 milijonov evrov slabitev in rezervacij, vsa skupina pa še dva milijona evrov več. Zaradi zadnje dokapitalizacije se je kapitalska ustreznost Skupine NLB zvišala na 12,1 odstotka, količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) pa je konec junija znašal 9,9 odstotka. S poslovanjem v prvem polletju so se včeraj seznanili tudi člani nadzornega sveta. Ti so za svojega predsednika izbrali Janka Medjo, ki je konec letošnjega marca v nikoli pojasnjenih okoliščinah odstopil iz uprave Unicredit banke. Za njegova namestnika sta bila imenovana Riet Docx iz belgijske KBC in Stephan Wilcke, prvi mož britanske banke One Savings Banks. Nadzorniki NLB so se včeraj seznanili tudi s poročilom o skrbnem pregledu banke in informacijah o postopkih, vezanih na program prestrukturiranja za evropsko komisijo, začeli pa so tudi oblikovati izhodišča za imenovanje novega prvega moža NLB.

Zdenko Pavček bo vložil zasebno tožbo zoper Walterja Wolfa zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Prvi mož Viator & Vektorja Zdenko Pavček bo pri pristojnem okrožnem sodišču preko odvetnika Gregorja Godeše vložil zasebno tožbo zoper Walterja Wolfa zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Zahteval bo odškodnino v višini 1,7 milijona evra, iztoženi znesek pa namerava nameniti za štipendije dijakom Šolskega centra Ravne. Zdenko Pavček je v izjavi za javnost zapisal, da je Walter Wolf brez konkretnega povoda s strani Zdenka Pavčka in družbe Skupina Viator & Vektor žalil njegovo ime, pravi pa tudi, da Walterja Wolfa ne pozna in ga nikoli ni videl ali kakorkoli omenjal. Walter Wolf je v prispevku časnika Delo z naslovom S Patrio nimam nič, vse, ki me obrekujejo, pa bom iztožil napovedal tožbo proti Pavčku. "Gospoda Pavčka pojem, prežvečim in ga izpljunem. Ko bom z njim končal, mu bo še žal, da se je rodil. Verjemite, tudi sam imam informatorje. Ta pandur, ki ga delajo, je navadno sranje. Izgubili so v Sloveniji, na Hrvaškem, iz posla so jih vrgli na Češkem, prav tako so izgubili Poljsko. Res je, da so se, s tem ko me obtožujejo ne vem česa vsega, spravili na grizlijevo glavo. Vse se bo pokazalo," je dejal Wolf.

5,1 milijarde dolarjev odškodnine bo banka JP Morgan Chase plačala bankama Freddie Mac in Fannie Mae zaradi zavajajoče prodaje vrednostnih papirjev. Odškodnina je sicer precej nižja od škode. JP Morgan Chase Banka JP Morgan Chase je privolila v plačilo 5,1 milijarde dolarjev odškodnine podržavljenima hipotekarnima bankama Freddie Mac in Fannie Mae zaradi zavajajoče prodaje vrednostnih papirjev na podlagi drugorazrednih posojil od leta 2005 do leta 2007. Dogovor je v petek pozno popoldne objavila zvezna Agencija za stanovanja, ki nadzira obe hipotekarni banki. Gre sicer za najvišjo poravnavo v zgodovini ameriških bank, a JP Morgan bo vseeno plačala nižjo odškodnino od škode. V letih od 2005 do 2007 je namreč obema bankama prodala za 33 milijard dolarjev vrednostnih papirjev, ki so po propadu stanovanjskega trga postali ničvredni. Obe banki so pred propadom rešili davkoplačevalci s 187 milijardami dolarjev proračunskega denarja. Doslej sta sicer že vrnili 146 milijard dolarjev. Banka JP Morgan Chase je pred tednom dni dosegla načelen dogovor o plačilu 13 milijard dolarjev pravosodnemu ministrstvu ZDA za vse druge podobne posle z vrednostnimi papirji, ki jih je resnici na ljubo zakrivila banka Bear & Stearns. JP Morgan je to banko v času krize prevzela in s tem nasledila vse obveznosti. Kot poročajo tuji mediji, naj bi kaj kmalu objavili, da je uraden tudi ta dogovor.

Evroobmočje letos z 1,6-odstotno gospodarsko rastjo Ob 221 tisoč evrih prometa tretji največji promet v zadnje pol leta je cena Telekoma padla na vsega 88 evrov. Več prometa, skoraj pol milijona evrov, je bilo le s Krko, ki jo je bilo mogoče kupiti le za 64,15 evra. Še naprej opažamo pomanjkanje dolgoročnih investitorjev. Ni zaupanja, ni zanimanja, poslovni rezultati slovenskih podjetij pa tudi niso takšni, da bi pritegnili kupce. Letos je naš trg izgubil 20 odstotkov v primerjavi z vodilnimi evropskimi delniškimi indeksi, je za MMC povedal Jani Javornik, vodja borznega posredovanja pri GBD BPD-ju.Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,78 % 64,49 EUR TELEKOM-1,23 %88,42 GORENJE-0,15 % 12,93 MERCATOR+2,39 %136,08 NOVA KBM-0,67 % 10,35 PETROL+0,15 %240,15 LUKA KOPER-0,45 %15,56 INTEREUROPA-1,35 %3,65 V Nemčiji letos 3,4-odstotna rast Precejšnje zanimanje kupcev za portugalske državne obveznice resda tudi na račun višje obrestne mere je v sredo pregnalo nekaj strahov glede evropske dolžniške krize, nekaj spodbudnih objav pa je sledilo še danes. Inštitut za svetovno gospodarstvo v Kielu je navzgor popravil napoved letošnje gospodarske rasti evroobmočja na 1,6 odstotka. Junija so napovedovali 1,3-odstotno rast. Zlasti bleščeča bo predstava Nemčije, kjer letos računajo s 3,4-odstotno rastjo BDP-ja. ECB razmišlja o umiku nestandardnih ukrepov. ECB se pripravlja na umik nestandardnih ukrepov Istočasno je član Evropske centralne banke Yves Mersc optimistično govoril o gospodarskem položaju v Evropi in napovedal, da bo ECB na decembrskem srečanju že lahko najavila konec nekaterih nestandardnih ukrepov, s katerimi po krizi pomaga gospodarstvu pri okrevanju. Vodilne evropske borze so v sredo dopoldne pridobivale, kar zlasti velja za delnice bančnih in rudarskih podjetij. Indeks FTSEurofirst 300 1.075 točk je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih štirih mesecih. Nafta ostaja nad 75 dolarji Na Wall Streetu je bila sreda pozitivna, prav tako prva polovica četrtkovega trgovanja, s čimer trg nepričakovano hitro okreva po avgustovskih padcih. Tudi Azija je danes pridobivala. Tokijski Nikkei 9.098 točk se je zvišal za 0,8 odstotka, na boljše razpoloženje pa je vplivala uspešna avkcija državnih obveznic na Portugalskem in Poljskem. Cena lahke nafte je dobrih 75 dolarjev, za evro pa je treba plačati 1,272 dolarja.

Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je pridobil 8,59 točke oz. 1,53 odstotka in se oblikoval pri 569,76 točke. Med blue chipi so največ pridobile delnice NKBM in Telekoma Slovenije, ki so se podražile za več kot štiri odstotke. Borzni posredniki so danes sklenili za 1,67 milijona evrov poslov. Najprometnejše so bile delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 567.680 evrov poslov. Delnice Krke so se sicer podražile za 1,64 odstotka na 49,50 evra. Največ so pridobile delnice NKBM, ki so se podražile za 4,26 odstotka na 1,19 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 34.270 evrov prometa. Nekoliko manjša je bila rast delnic Telekoma Slovenije, ki so se podražile za 4,07 odstotka na 76 evrov, z njimi pa je bilo sklenjenih za 253.700 evrov poslov. Podražile so se tudi delnice Petrola (167.810 evrov, +1,97 odstotka na 196,50 evra) in Zavarovalnice Triglav (71.720 evrov, +0,68 odstotka na 13,29 evra). Pocenile so se delnice Mercatorja (24.030 evrov, -0,85 odstotka na 111,05 evra), ob skromnem prometu pa so zdrsnile tudi delnice Gorenja (-1,18 odstotka na 4,20 evra). Razmeroma skromen je bil tudi promet s preostalimi delnicami prve kotacije. Pocenile so se delnice Intereurope (-0,33 odstotka na 0,60 evra) in podražile delnice Luke Koper (+4,61 odstotka na 7,89 evra). Tečaj delnic Pozavarovalnice Sava je danes ostal nespremenjen pri 5,60 evra. Med delnicami standardne kotacije so se podražile delnice Pivovarne Laško (+6,79 odstotka na 7 evrov), Save (+0,44 odstotka na 4,85 evra) in Salusa (+0,06 odstotka na 181,10 evra).

Banke, vlada in gospodarstveniki razmišljajo o ustanovitvi sklada, ki bi opravljal s podjetji, ki bi prišla pod lastništvo bank in preprečil njihovo razprodajo Gospodarstveniki, banke in vlada razmišljajo o ustanovitvi sklada, ki bi upravljal podjetja, ki bi prišla pod lastništvo bank, ter preprečil njihovo razprodajo, poroča Dnevnik. Pobudo za ustanovitev sklada so dali gospodarstveniki, ki bodo za zagotovitev kapitala skušali privabiti domače in tuje vlagatelje. Banke zaradi konflikta interesov nočejo biti lastnice sklada, vendar so ga pripravljene financirati. Prav tako obstaja nasprotovanje, da bi bila lastnica sklada država. S prenosom lastniških deležev podjetij iz bank na sklad bi banke razbremenile svoje bilance in odložile prodajo podjetij. Sklad bi upravljal in prestrukturiral podjetja tako, da bi zagotavljala primeren donos za lastnike.

Sodba. Šmarskemu notarju Sergeju Rojsu tožilstvo ni uspelo dokazati nevestnega dela v službi. “Sergej Rojs ni kršil zakonov in drugih predpisov, opuščal dolžnega nadzorstva in nevestno ravnal v službi,” je sodnica Okrajnega sodišča v Celju Saša Kovačič dejala v izreku sodbe notarju iz Šmarja pri Jelšah. Kot je povedala v obrazložitvi, mu kaznivega dejanja, kot mu ga je v obtožnici očitalo tožilstvo, ni mogoče dokazati, saj bi bil za to potreben naklep, ki pa ga Rojs ni imel. Ni vedel, da sta goljufa Spomnimo: Rojs je kot notar sestavil in overil dve kupoprodajni pogodbi za nakup 250 tisoč evrov vrednega stanovanja v Izoli. Najprej med dvema družbama, nato pa med eno od družb in Cirilom Zeličem, oškodovancem, ki je kupil tuje stanovanje, na katerem je bila plomba, na kar ga je notar tudi opozoril. A Rojs ni vedel, da je imel opravka z goljufoma – Iztokom Perčičem in Ivanom Vučino –, ki sta bila zaradi prodaje tujega stanovanja lani tudi obsojena. Kot je v zagovoru poudaril Rojsov zagovornik Zdenko Cujnik in mu je v celoti sledila tudi sodnica, Rojsu zato, ker je bilo v izreku sodbe Vučini in Perčiču poudarjeno, da sta notarja preslepila, ni mogoče očitati kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, saj je bil očitno zaveden. Denarja ni videl nihče Kot je poudarila sodnica, je Rojs takoj, ko je zaznal, da z nepremičnino in dokumenti nekaj ni v redu, o tem obvestil policijsko postajo v Šmarju pri Jelšah in druge pristojne institucije, čeprav naj bi ga Zelič, ki je bil oškodovanec, prosil, naj tega ne stori, češ da bo sam ugotovil, kdo stoji za goljufijo. Obsojeni Perčič pa je kot priča izjavil, da je bila vse to Zeličeva zamisel, ki mu jo je le pomagal izpeljati, in da sporne predaje kupnine v gotovini v notarski pisarni nikoli ni bilo.

Skrivnost je razkrita Revoz naj bi izdeloval nov Renaultov kabriolet. Če se bo to res zgodilo, si lahko obetamo do 400 novih delovnih mest, trdi Lahovnik, ki dodaja, da moramo twinga zadržati v Sloveniji. Bo Revoz dobil posel? Odločitev o proizvodnji novega modela Renaulta, ki naj bi ga izdelovali zgolj v Novem mestu, bo padla v nekaj tednih, napoveduje minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Če bo Revoz posel res dobil, bi to lahko prineslo odprtje od 300 do 400 delovnih mest. Z Renaultom se pogovarjamo o tem, da bi v Sloveniji odprli povsem novo proizvodno linijo novega modela, dvoseda, neke vrste kabrioleta, ki je manj masoven proizvod kot twingo in ima neko izrazito tržno nišo, je pojasnil Lahovnik. To je lahko zanimiva proizvodnja za Slovenijo, povezana z od 300 do 400 posrednimi delovnimi mesti in multiplikativnimi učinki, je poudaril. Če bomo ocenili, da je zanimivo za Slovenijo, bomo proizvodnjo podprli z ustreznim subvencioniranjem, kot je to praksa v drugih državah EU, je dodal. Twingo mora ostati slovenski Pomembno je, da twingo ostane slovenski, poudarja Lahovnik. Trenutno v Revozu izdelujejo modela novi twingo in clio II. Proizvodna linija prvega je edina na svetu in zelo pomembno je, da tako tudi ostane, je poudaril minister. Kako bo s cliom II v prihodnje, pa je veliko odvisno od povpraševanja, ko se bodo subvencije in podobne mere iztekle, je še povedal. A tudi če bi zdaj preselili proizvodnjo clia II, bi Revoz še vedno delal v dveh polnih izmenah takšno je zagotovilo, ki ga imam jaz neposredno iz Revoza. Zagotovil, kam se seli proizvodnja znotraj posameznih tovarn, seveda ni, jih ne more biti, ko govorimo o tem, kaj bi bilo, če bi se povpraševanje znižalo, zato je pomembno, da država ustvarja določene pogoje, da pritegne proizvodnjo, ne samo obstoječih, ampak tudi novih modelov, je pojasnil. Mene bi zelo zelo zaskrbelo, če bi še kje zrasla kakšna tovarna, ki bi bila pripravljena na to, da se proizvaja twingo, je menil, a dodal, da za zdaj nimajo nikakršnih informacij o tem, niti ne o selitvi clia 2.

Vlada namerava povečati izdatke Čeprav je načrtovana poraba za prihodnje leto za 450 milijonov evrov večja kot letos, naj bi proračunski primanjkljaj znašal le 2,5 odstotka BDP-ja. Tajnikar pravi, da brez dezinvestiranja ne bo šlo. Državno porabo smo letos začrtali na devetih milijardah evrov, prihodnje leto bo ta številka še višja, za 450 milijonov evrov. Kljub večji porabi in zadnji napovedi, da gospodarske rasti prihodnje leto ne bo, minister za finance optimistično napoveduje, da bo luknja v proračunu prihodnje leto le 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda BDP. Ta primanjkljaj, ki smo si ga zastavili, bomo zagotovili. Ocena prihodkov izhaja iz ocen gospodarske rasti. Vlada bo do konca septembra pripravila predlog proračuna, kjer bo ocenila prihodke in odhodke in predlagala ukrepe na obeh straneh, pravi minister za finance Janez Šušteršič. Vlada še ni pokazala računice A kakšni bodo ti ukrepi, minister ne pove. Ta račun se lahko izide le, če dvignemo DDV, uvedemo davek na nepremičnine, predvsem pa, da država začne prodajati svoje premoženje, je po drugi strani jasen ekonomist Maks Tajnikar. Država se bo nesporno morala dezinvestirati. To pomeni, da bo zlasti morala izstopiti iz bančnega sistema in nekaterih velikih državnih podjetij. Na ta način bo morala dobiti prihodek, ki bo to praznino na prihodkovni strani zapolnil, je pojasnil. Pri odhodkih pa Tajnikar ne vidi drugih možnosti kot sprejetje pokojninske reforme. Dejstvo namreč je, da bodo ti rasli, tudi zaradi vse višjih obresti na državne dolgove. Samo letos bomo plačali za 670 milijonov evrov obresti. Ne pomoč za državo, za banke Je torej čas, da Slovenija zaprosi za mednarodno pomoč, kot je danes javnost opozoril ekonomist Jože P. Damijan? Država ne bo potrebovala pomoči Evropske unije, bodo pa skoraj zagotovo potrebovale takšno pomoč državne banke. Ker kot vidimo, NLB potrebuje eno milijardo evrov, tega pa nima ne država ne zasebni investitor v tujini, sklene. Proračun za prihodnji dve leti bodo poslanci obravnavali na oktobrski seji državnega zbora. Vesna Zadravec, TV Dnevnik

Podjetje delavcem dolguje prispevke in regrese Podjetje Vemont, za katerega je celjsko sodišče že začelo stečajni postopek, namerava odpustiti 120 delavcev. Niso jim izplačali še januarskih plač in ne regresa. Zadnjo pravo plačo so Vemontovi delavci sicer prejeli januarja lani, zatem pa so plačila dobivali po delih, je pojasnil sindikalist Srečko Čater. Povedal je, da bodo delovne knjige prejeli 1. junija, sredi julija pa bodo prejeli prva izplačila od zavoda za zaposlovanje. Pozneje bodo prejeli tudi plačila iz jamstvenega sklada. Sindikat računa na pomoč države V sindikatu se zavzemajo za predčasno plačilo akontacije zneskov, ki bi jih delavci v nadaljnjem postopku dobili iz jamstvenega in preživninskega sklada. To bi mnogim delavcem pomagalo iz hude stiske, saj je veliko takšnih, ki v družini edini zaslužijo sredstva za preživetje, je pojasnil sindikalist. Dodal je tudi, da se je agonija Vemontovih delavcev začela pred več kot letom dni, od februarja lani pa jim je vodstvo družbe izplačevalo le nadomestilo plače od 100 do 300 evrov. Prispevki so poravnani samo do avgusta lani, podjetje pa jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres in materialne stroške, povezane z delom. Vemont je v lasti vodstva Vegrada Vemont, ki je bil v preteklosti hčerinsko podjetje Vegrada, je zdaj v lasti nekdaj vodilnih iz Vegrada. Vegrad je v stečaju od oktobra lani.

Največja novost in prednost četrtega Philips Fashion Weeka (PFW) so modne revije študentov vseh letnikov Oddelka za oblikovanje tekstilij na Naravoslovno-tehniški fakulteti (NTF) v Ljubljani. TRENDI smo bili na revijah 3. letnika in študentov magistrskega študija. Novi modni rod ima ideje, ve, kaj je moda, upamo lahko, da bodo tudi čim prej razumeli bistvo modne industrije, ki ni le v inovativnem kreiranju oblačil, temveč tudi v razumevanju modnega trga. Mentorica študentov 3. letnika NTF (bilo jih je 27) je bila modna oblikovalka in profesorica Almira Sadar, mentorji magistrskih študentov (bilo jih je 18, nekaj je članov skupine Young@Squat) oblikovalci Almira Sadar, Elena Fajt in Zoran Garevski. Presenetljivo so več izvirnosti, domiselnosti, raznovrstnosti, inovativnosti pokazali študentje 3. letnikov. Nekaj je bilo po naši presoji še posebej izstopajočih: David Bacali, Špela Nebec, Matic Veler, Zarja Predin in Nastja Bric. Večina študentov se je odločila za voluminozna oblačila, nekateri tudi za plastenje, opazen je bil tudi karo vzorec, barvna paleta je pestra, na srečo ni vse črno, rjavo in sivo, tudi materiali so raznovrstni, od usnja, semiša, bombaža, neoprena, pletenin, celo plastike. Dobro je tudi, da smo videli več moške mode, čeprav za tiste moške, ki si veliko upajo v oblačenju. Drzni, inovativni, avantgardni David Bacali je dal poudarek volumnom, širokim, geometričnim plaščem, fetišizmu. Tudi Špela Nebec je bila opazna zaradi voluminoznih oblačil, gangsterskih hlač, domišljenega usnjenega ruzaka-torbe. Matic Veler je, se že govori, novi Peter Movrin. Avantgarden, fetišističen, dekadenten, dramatičen. Uporablja usnje, krzno, potiske, plastiko. Zarja Predin je tudi precej »bordelska«, »kinky«, seksi, drzna in - unikatna. Nase je opozorila tudi Nastja Bric, zaradi domiselnosti v pleteninah, pestrih volumnov in dinamičnih krojev. Nagrade Anđeli Lukanović, Petji Zorec, Ani Jelinič Organizator PFW revija Elle (Adria Media) je s strokovno komisijo študentom magistrskega študija podelil tri nagrade, prvo Anđeli Lukanović, drugo Petji Zorec in tretjo Ani Jelinič. Vse tri so članice Young@Squat, zadnji dve pa tudi kandidatki za naziv mladi TRENDI oblikovalec leta, ki ga bo novembra izbrala revija TRENDI. Tako TRENDI kot nekateri slovenski oblikovalci, med njimi tudi Jelena Proković (JSP), je precej razočaranih nad nagradami (50-odstotni popust na blago v eni od trgovin z blagom). Nagrajeni oblikovalci bi si po našem prepričanju zaslužili boljše nagrade, vsaj brezplačno blago ali pa vsaj 1.000 evrov za kreativno spodbudo, če so že prepoznani za najboljše. Nekaj kolekcij študentov magisterija je bilo žal presenetljivo šibkih, materiali precej ceneni, kroji slabi in predvsem »šlampasto« zašiti. Spet so bila velika pričakovanja pri Petru Movrinu, ki se je navdihoval v družinski (mesarski) tradiciji. Njegove kreacije so bile sicer nadvse opazne, velikih volumnov, drugačne, dadaistične, a so izgledale kot nedokončana, iz več krojev sestavljena oblačila. Movrin je zaupal, da so takšna zato, ker so sestavljena tako, da jih lahko poljubno med seboj kombiniramo, plastimo. TRENDI smo bili še najbolj navdušeni nad čvrsto kolekcijo za moške Petjo Zorec, ki nadaljuje z radikalno modo za moške. Zaključni pogled na četrti PFW pa sledi jutri. foto: Aleš Beno

Nadzorni svet Mure je na seji razpravljal o možnostih dokapitalizacije in zmanjšanju števila zaposlenih za 676 in ne 300, kot je bilo najprej rečeno. Mura je leto sklenila s skoraj poldrugim milijonom izgube. Sestal se je nadzorni svet Mure, kjer je glavna beseda tekla o možnostih dokapitalizacije in o zmanjšanju števila zaposlenih za 676 namesto za 300, kot so sprva nameravali. Mura je sicer že lani število zaposlenih zmanjšala za 350, nekaj pa jih je poslala tudi na čakanje. Družba je sicer lansko leto sklenila z izgubo v višini 3 milijonov evrov, obseg naročil pa je v zadnjem času upadel za kar petino. Obseg proizvodnje naj bi tako zmanjšali za osem odstotkov, celotna skupina Mura pa naj letos ne bi poslovala z izgubo. Izguba v višini tri milijone evrov je sicer nekaj višja, kot smo pričakovali, vendarle je nadzorni svet z delom celotnega kolektiva in uprave zadovoljen, je po današnji seji nadzornega sveta povedal njegov predsednik Henrik Peternelj. Družba je imela skoraj enako realizacijo kot leto prej, a s 300 delavci manj, obveznim dvigom plač, ki je ob vseh ukrepih ob varčevanju zahteval dodatna 2,2 milijona evrov, in zmanjšanjem porabe električne energije, za katero pa so zaradi zvišanja cen energentov kljub temu plačali 500.000 evrov več kot leta 2007. Nadzorni svet je tudi potrdil predlog uprave za letos, ki med drugim predvideva povečano prodajo izdelkov pod lastno blagovno znamko, prenos nekaterih del, ki jih imajo tuje družbe, nazaj v Mursko Soboto, organiziranje proizvodnje za tuje blagovne znamke tako, da bo mogoče natančnejše spremljanje ekonomičnosti, in prilagajanje obsega dodelavnih poslov predvsem glede ekonomičnosti, saj niso vsi prinašali pozitivnega rezultata. Dokapitalizacija? Pri obravnavi finančnega prestrukturiranja smo ugotovili, da je Mura še vedno solventna družba, vendar pa ima razmerje med sredstvi in viri sredstev podrto, kar pomeni, da ima premalo dolgoročnih virov. Zato smo načrt sprejeli in zadolžili upravo, naj do konca marca skliče izredno skupščino, kjer bomo lastnike vprašali, ali so pripravljeni Muro dokapitalizirati za 8,5 milijona evrov oz. ali lahko računamo, da se prednostna pravica ukine in da se vpraša upnike, ali so del svojih terjatev pripravljeni spremeniti v lastniške deleže, je povedal prvi Murin nadzornik. Največji lastnik Mure je sicer Nacionalna finančna družba.

Kljub visoki gospodarski rasti kitajska vlada ne zna zagotoviti delovnih mest Kot poroča BBC, je Kitajska vlada pod velikimi pritiski, da ustvari nova delovna mesta. Še prejšnji mesec so kitajske oblasti napovedovale osem odstotno gospodarsko rast za letošnje leto, k čemur naj bi pripomogel tudi več kot 400 milijard evrov vredni stimulativni paket, ki ga je gospodarstvu namenila vlada. Brez dela so tudi tuji in diplomirani študenti Po besedah kitajskega ministra za socialno varnost in človeške vire Wang Yadonga je kar 65 milijonov delavcev na Kitajskem ostalo brez dela po novem letu, ko so se ljudje iz vasi vračali v mesta na stara delovna mesta. Delo tam išče tudi tretjina lanskoletnih diplomirancev in trije milijoni tujih študentov. Gospodarska rast jim ne pomaga Sicer je kitajsko gospodarstvo zraslo za 7,9 odstotka v drugem in 6,1 odstotka v prvem četrtletju letos, a so kljub temu nemočni in brez konkretnih rešitev v boju z nezaposlenostjo.

Ljubljana - Ljubljanska borza je včeraj začasno odpravila desetodstotno omejitev pri gibanju vrednosti delnice Petrola. Že v uvodnih minutah trgovanja se je namreč Petrolova delnica podražila za skoraj deset odstotkov, nato pa je na ponudbeni strani zmanjkalo prodajalcev. Po sprostitvi omejitve se je Petrolova delnica podražila še za dodatne tri odstotke in v včerajšnjem trgovalnem dnevu pridobila rekordnih 12,7 odstotka ter trgovanje končala pri 618,7 evra. V zadnjih treh dneh se je Petrolova delnica podražila že za visokih 31 odstotkov, medtem ko se je od začetka leta pocenila za skoraj 32 odstotkov. V začetku aprila smo poročali, da se je zaradi 35-odstotnega padca vrednosti delnice Petrola vrednost Istrabenzovega deleža v treh mesecih znižala za več kot sto milijonov evrov. Toliko je namreč znašala Istrabenzova oportunitetna izguba, saj svojo naložbo v Petrolu vrednoti po tržni ceni. Istrabenz ima sicer uradno v lasti 16 odstotkov Petrola in je samo od družb in skladov iz skupine KD Group julija lani kupil okoli 3,6 odstotka Petrola, pri čemer jim je za delnico odštel kar tisoč evrov. Po neuradnih informacijah je povprečje cen, po katerih je Istrabenz kupoval delnice Petrola, več kot 860 evrov. Že konec minulega tedna so se v bančnih krogih pojavile informacije, da je Nova Ljubljanska banka zaradi padca delnice Petrola Istrabenz pozvala k dodatnemu zavarovanju posojil, ki jih je Istrabenz najel za nakup delnic Petrola. V Istrabenzu so to informacijo včeraj komentirali takole: "Istrabenz redno izpolnjuje svoje obveznosti do bank in v zvezi z njimi nima dodatnih zahtev." Če upoštevamo le padec vrednosti Petrola do konca marca, se je Istrabenzov neto dolg povzpel že na skoraj 60 milijonov evrov, medtem ko je še konec decembra lani izkazoval negativni neto dolg v višini 46,3 milijona evrov. Na vprašanje, ali lahko pojasnijo, kako Istrabenz občuti posledice finančne krize in zmanjšane likvidnosti v bančnem sektorju glede na visok finančni dolg, v Istrabenzu pravijo, da se razmeram globalne finančne krize prilagajajo, vendar niso pojasnili, kako. V borznih krogih se pojavlja vedno več sumov, da v zadnjih dneh prihaja do tržnih manipulacij s ceno delnice Petrola. Agencija za trg vrednostnih papirjev nam včeraj še ni odgovorila, ali bo preverila sum v zvezi z morebitno manipulacijo pri nenavadni rasti delnice Petrola. V Istrabenzu trdijo, da rast delnice Petrola nima nobene povezave z Istrabenzom in z njim kakor koli povezanimi družbami. [email protected] [email protected]

Ljubljana - Po pritisku kongresa in javnosti je sredi minulega tedna ameriška centralna banka Fed izdala nekatere podatke o ogromnih, 3300 milijard dolarjev vrednih, posojilnih programih, ki so med kreditnim krčem v največji meri predstavljali likvidnostna sredstva različnim sektorjem gospodarstva. Fed je v časih najhujše gospodarske krize v letih 2008 in 2009 na trgu postopal najbolj agresivno doslej in z desetimi programi ter 21.000 transakcijami reševal trg pred zlomom. V strahu pred propadom pa se je nanj obrnilo tudi nekaj večjih evropskih finančnih ustanov, ki so dobile več sto milijard dolarjev posojil. Med večjimi prejemniki je vsekakor nemška Commerzbank, ki si je oktobra 2008 prek programa komercialnih zapisov (CPFF) izposodila 13 milijard dolarjev, hkrati pa se je prek programa kratkoročnih posojil še 25-krat obrnila na Fed, tudi za vsote do 7,5 milijarde dolarjev. Iz programa CPFF si je močno sposojala tudi švicarska UPS, ki je izčrpala za 75 milijard dolarjev sredstev. Belgijska Dexia si je sposodila 23 milijard dolarjev, Britanski Barclays, ki je od propadle investicijske banke Lehman Brothers kupil posle v ZDA, pa si je iz istega programa en mesec pred tem izposodil okrog deset milijard dolarjev. Zadnji je bil ob BNP Paribas, Deutsche bank, Credit Suisse in Royal bank of Scotland tudi v skupini bank, ki so si prek programa kratkoročnih mesečnih zakladnih menic po ekstremno nizki obrestni meri (0,0077 odstotka) sposodile vsaj 19-krat po pet milijard dolarjev. Na veliko so si sposojale tudi ameriške banke, med večjimi porabniki je bila Merrill Lynch, sedaj v lasti Bank of America, ki si je samo 26. septembra 2008 sposodila 33,2 milijarde dolarjev, dnevne vsote posojila pa vse do božiča niso padle pod deset milijard dolarjev. Po propadu investicijske banke Lehman Brothers si je velike vsote začela sposojati tudi banka Morgan Stanley, ki si je samo 29. septembra sposodila 61,6 milijarde dolarjev, h koritu pa se je nato vrnila še 211-krat. Precej bolje se je godilo banki Goldman Sachs, ki si je denar sposodila "le" 84-krat, največji enkratni znesek pa je bil 24 milijard dolarjev. Med uporabniki programov je mogoče najti tudi družbe, ki sicer niso v finančnih krogih, a si v krizi niso mogle zagotoviti sredstev drugje kot pri Fedu. Med njimi so tudi velikani, kot so McDonald's, Dell in General Electric. Zadnja je prejela sploh največjo pomoč v zgodovini poslovanja, in sicer v petih dneh nekaj več kot 12 milijard dolarjev. [email protected]

Kaj bo z delovnimi mesti šivlj iz Mislinje, še ni znano Za družbo Boxmark, ki je od septembra najemnik dela Preventovega premoženja, bo do sredine oktobra na Koroškem delalo 300 delavcev, je o načrtih družbe dejal direktor Boxmarja Marjan Trobiš. Boxmark je do zdaj zaposlil 150 delavk, prve šivilje pa je v Slovenj Gradcu zaposlil v začetku septembra, ko se je začela vnovična proizvodnja v Preventovih prostorih. Številko 300 delavcev naj bi Boxmark do sredine oktobra dosegel z zaposlovanjem v Slovenj Gradcu in objektu v Radljah ob Dravi, kjer družba obnavlja in ureja proizvodno halo. Trobiš je znova potrdil, da Boxmarka zanima tudi proizvodna lokacija v Mirni na Dolenjskem, kjer se po sklepu sodišča prodajajo tri Preventove nepremičnine, osnovna sredstva in deli po izhodiščni ceni 3,14 milijona evrov. Rok za oddajo ponudb se še ni iztekel. Poleg Boxmarka na delo tudi v Halog ... Poleg Boxmarka nekdanje Preventove delavce zaposluje tudi Prevent Halog iz Lenarta. Nekaj šivilj in strokovnega kadra so zaposlili že ob stečaju. Delavke se zdaj na delo vozijo, a se družba trudi, da bi jim delovna mesta približala, je dejal prvi mož družbe Bogdan Šavli. Lastnik Preventa Haloga je Nijaz Hastor, nekdanji 45-odstotni lastnik Preventa Globala. ... in Prodemo Nekaj Preventovih delavk je zaposlilo tudi podjetje Prodema iz Murske Sobote, ki je najelo Preventove prostore na lokaciji nekdanje Kolinske v Slovenj Gradcu. Gre za partnersko podjetje Preventa Haloga, v obeh podjetjih pa je zdaj zaposlenih okoli 100 nekdanjih preventovcev, je dejal Šavli. Ob stečaju Preventa Globala in Preventa Avtomobilskih delov je zaposlitev izgubilo 1.260 delavcev, z uvedbo stečaja Preventa Mislinja pa so v nevarnosti delovna mesta še 81 šivilj.

Vlada predlaga dvig trošarin za tobačne izdelke, in sicer s sedanjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret. Predvidoma naj bi nove trošarine začele veljati 1. maja. Trošarine se bodo predvidoma dvignile za 5 evrov. Vlada je predlog novele zakona o trošarinah sprejela na današnji seji. Temu primerno se sorazmerno povišujejo tudi trošarine za drobno rezan tobak in za preostali tobak za kajenje. Letni finančni učinek predlagane spremembe bo 24 milijonov evrov. Ker bo sprememba začela učinkovati 1. maja, je v letošnjem letu mogoče iz tega naslova pričakovati približno 14 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Kot je povedal minister za finance Franc Križanič, dogovora, ki bi neposredno izvedel ta postopek preko prodajalcev tobaka na veliko, niso uspeli doseči, zato so morali spremeniti zakon.

Valu stavkajočih bi se lahko pridružili še energetiki. Razlog je napovedana reorganzacija elektrodistribucije, zaradi katere se bojijo za delovna mesta. Ministrici, ki zagotavlja, da odpuščanj ne bo, ne verjamejo. Sloveniji se, kot kaže, obeta nova stavka. Tokrat z njo grozijo energetiki, dokončno odločitev pa naj bi sprejeli v ponedeljek. Razlog je napovedana reorganizacija elektrodistributerjev, zaradi katere se bojijo klestitve delovnih mest. Čeprav jim je ministrica za gospodarstvo Darja Radić na današnejm sestanku zagotovila, da se to ne bo zgodilo, ji ne zaupajo. Znova se bodo sestali v ponedeljek, nato pa sprejeli odločitev o tem, ali stavka bo ali ne, je povedal predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar. Sindikati se bodo v ponedeljek z ministrico pogovarjali še o ostalih stavkovnih zahtevah, ki jih bodo dokončno oblikovali v četrtek. Po besedah generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača je ministrica na sestanku poudarila, da je reorganizacija nujna, sindikatu pa ponudila jamstvo vlade, da ne bo ogrozila nobenega delovnega mesta in ne bo vplivala na ekonomsko-socialni položaj zaposlenih. To bi tudi moralo zanimati sindikate, medtem ko je reorganizacija po njegovih navedbah nekaj, kar ne more slediti nareku katerega koli socialnega partnerja, ampak je nekaj, kar je treba storiti skladno z obstoječo slovensko in evropsko zakonodajo, pa tudi z zahtevami računskega sodišča . Ponudbi Radićeve v sindikatu ne zaupajo, saj po njihovi oceni reorganizacija, kot jo predvideva ministrstvo, ogroža delovna mesta, pa je dejal Dolar. Predlagajo, da se za mizo zberejo strokovnjaki in se skupaj dogovorijo, kakšna reorganizacija bi bila najboljša. Sindikati obljubam, da spremembe ne bodo ogrozile delovnih mest, ne verjamejo. Reorganizacija Reorganizacijo elektrodistributerjev bi morali izvesti s 1. januarjem letos, Kopač pa upa, da jo bodo zdaj s 1. januarjem 2011. Z oddelitvijo trgovskih družb naj bi nastalo pet trgovskih in pet omrežnih družb. Omrežne bi se nato postopoma združevale pod okriljem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije Sodo, pet trgovskih pa bi zaživelo svoje življenje , je pojasnil. Sindikat je podal štiri predloge reorganizacije, prednost pa so dali predlogu, po katerem bi se Sodo ukinil, distributerji pa bi pridobili koncesijo za omrežni del. To po Kopačevi oceni zahteva mednarodni javni razpis, taka reorganizacija pa predstavlja tveganje, ki ga vlada kot večinski lastnik elektrodistribucij, ne upa prevzeti.

Mariborsko sodišče je začelo postopek prisilne poravnave v CPM. Za prisilnega upravitelja so imenovali Silva Zorca, upniki pa morajo svoje terjatve prijaviti najpozneje do 14. februarja. CPM jim ponuja tretjinsko poplačilo. Mariborsko okrožno sodišče je danes začelo postopek prisilne poravnave v Cestnem podjetju Maribor, ki ga je tik pred koncem leta 2010 predlagalo vodstvo družbe. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Silvo Zorec, sodišče pa je upnike pozvalo, naj najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. CPM jim ponuja tretjinsko poplačilo. Kot je v sklepu o začetku prisilne poravnave še zapisalo sodišče, mora CPM v 15 dneh po vročitvi sklepa založiti predujem za stroške postopka v višini 51.000 evrov, v nasprotnem primeru bo sodišče v skladu z zakonom ustavilo prisilno poravnavo in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. V petčlanski upniški odbor so bili imenovani NLB, Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor NKBM, Petrol in Gorenjska banka. Gre za družbe, večinoma iz bančnega sektorja, ki imajo po seznamu terjatev med 1460 upniki najvišji skupni znesek terjatev. Med glavnimi vzroki za insolventnost v CPM navajajo splošne gospodarske razmere, zlasti na področju gradbenega sektorja, upad obsega prodaje ter visok obseg fiksnih stroškov. Za odpravo insolventnosti in vzpostavitev normalnega finančnega poslovanja bi po podatkih vodstva družbe ta potrebovala vsaj 37 milijonov evrov lastnih ali delno dolgoročnih virov. Mariborsko podjetje naj bi po podatkih iz predloga prisilne poravnave imelo za 102 milijona evrov terjatev, od tega približno 1,4 milijona evrov s strani zaposlenih kot prednostnih upnikov, skoraj 32 milijonov evrov dolga za ločitvene in izločitvene upnike oz. banke. Za te naj prisilna poravnava ne bi imela vpliva, zato pa bodo brez večine terjatev ostali navadni upniki, ki jim CPM dolguje 68 milijonov evrov, zdaj pa predlaga, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol. Kot še izhaja iz predloga prisilne poravnave, ki je bil danes objavljen na spletni strani Ajpesa, je vrednost premoženja omenjene mariborske gradbene družbe konec septembra znašala dobrih 83 milijonov evrov, vsota vseh njenih finančnih obveznosti pa 105 milijonov evrov. Izguba v letu 2010 znaša okoli 26,5 milijona evrov.

Si bo trenutni predsednik uprave NLB Marjan Kramar izplačal milijon evrov nagrade? To bi bilo škandalozno, zatrjuje gospodarski minister Lahovnik. Koliko nagrade si bo izplačal prvi mož NLB? Si bo trenutni predsednik uprave NLB Marjan Kramar izplačal milijon evrov nagrade? To bi bilo škandalozno, zatrjuje gospodarski minister Matej Lahovnik v imenu države, ki ima večino v banki in ki je, sicer pod drugim vodstvom, podpisala pogodbo s Kramarjem. Prav tako pa je po mnenju ministra nesprejemljivo, da bi državljani krili Bavčarjev propadajoči Istrabenz s tem, ko mu je 19 bank tudi NLB omogočilo odlog dolgov. Istrabenzu so za zdaj, kot so potrdili sami, za kakšen mesec odložili plačilo dolgov. Med bankami, ki so mu popustile, sta tudi največji državni. Vseskozi govorimo, da je imeti državne banke nacionalni interes. Sedaj pa v času krize očitno kažejo te iste državne banke precej več posluha za to, kako obnavljati kredite tistim, ki so poskušali svoja podjetja lastniško prevzeti, veliko manj ali skoraj nič posluha pa nimajo za mala in srednja podjetja, se je odločno odzval Lahovnik. In ta ista državna banka naj bi Kramarju ob odhodu z vrha NLB izplačala približno milijon evrov nagrade. Po pogodbi, ki naj bi bila podpisana ob njegovem prihodu. Takrat je bil predsednik nadzornega sveta Anton Žunič s finančnega ministrstva. Treba bo natančno preučiti tudi odgovornost tistih, ki so takšno pogodbo sklenili. Zdi pa se mi absolutno škandalozno, da bi si sedanji predsednik uprave izplačal za milijon evrov v sedanjih razmerah, ko pravzaprav vsi davkoplačevalci s poroštvi očitno ponovno na nek način rešujejo položaj NLB, je bil jasen Lahovnik. Banke so Bavčarjevemu Istrabenzu omogočile odlog dolgov. Pa lahko eno podjetje s svojimi neporavnanimi dolgovi ogrozi banko? Eno podjetje ne more ogroziti bank oziroma bančnega sistema. Banke morajo tveganja obvladovati. Namreč banke so se odločile, da dajo kredit določenemu podjetju, in banke morajo znati s tveganji, ki so jih prevzela, tudi upravljati, odgovarja član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič. Bankirji pač pri denarju niso popustljivi. In odlog plačila je eden izmed prijemov. Lahko je upravičen odlog, če se podjetje financira izrazito samo s kratkoročnimi krediti, pravi Jašovič. Lahko pa je tudi skrivanje nesposobnosti komitenta za vrnitev dolgov, dodaja. Rešitev za istrabenz še vedno iščejo, za ta teden je odškodninsko tožbo proti Istrabenzu napovedal še Petrol, tretjinski lastnik.

Uveljavite svoje pravice in se pritožite, kadar so vas na dopustu, namesto da bi vas razvajali, po domače povedano nategnili. Naj bo dopust brezskrben! Zaradi spremenjene zakonodaje je treba na nepravilnosti ali odstopanje od tistega, kar vam je bilo obljubljeno, opozoriti predstavnika agencije že v kraju letovanja, na mestu samem. V primeru, ko pomanjkljivosti niso bile odpravljene takoj, boste lahko zaradi nepopolnih ali nekakovostno opravljenih storitev uveljavljali sorazmerno znižanje cene po končanem potovanju. Da boste tako zahtevo lažje uveljavljali, je dobro že v kraju letovanja pridobiti čim več dokazil, računov, fotografij, s katerimi boste dokazovali pomanjkljivosti. Pritožbo morate vložiti pisno v dveh mesecih po končanem potovanju. Naslovite jo na turistično agencijo, ki je bila organizator vašega potovanja. Če ste aranžma vplačali pri turistični agenciji posredniku, pa pritožbo lahko naslovite tudi nanjo, saj jo bo ta morala posredovati organizatorju potovanja. V pritožbi podrobno opišite težave in priložite vsa dokazila, s katerimi razpolagate. Sklicujete se lahko tudi na priče, največkrat so to drugi potniki na potovanju, ki lahko potrdijo vaše navedbe. Zahtevo za sorazmerno znižanje cene oblikujete glede na vse pomanjkljivosti. Več ko je bilo pomanjkljivosti, višji znesek boste lahko zahtevali. Agencija vam mora na pritožbo odgovoriti v roku osem dni. Reševanje pritožbe pa ponavadi traja od enega do dveh mesecev, zadnje predvsem takrat, ko je organizator potovanja tuja turistična agencija. V pomoč pri uveljavljanju odškodnine in določanju višine le te nam je v pomoč Frankfurtska tabela, ki sicer ne predstavlja veljavne zakonodaje, gre zgolj pripomoček za oblikovanje višine zahtevka, ki ga potrošnik uveljavlja zoper turistično agencijo, kadar storitve niso bile opravljene v skladu z dogovorom.

Mercator je v teh dneh pošiljal nekaterim zaposlenim odločbe o izrednem plačanem dopustu. V duhu reorganizacije bodo doma ostali okoli pol leta, svetovali pa so jim, naj se aktivno vključijo v iskanje nove zaposlitve, saj prostih mest znotraj podjetja ni veliko. Za novo leto bo na izrednem dopustu pristalo 68 zaposlenih. Naš največji trgovec je v teh dneh razposlal nekaterim zaposlenim odločbe o izrednem plačanem dopustu. Pošto je dobilo 68 zaposlenih, v pismu pa so jih obvestili, da bodo morali pol leta ostati doma. Pripada jim plača, in sicer v višini povprečja zadnjih treh plač, ki bi jih prejeli, če bi delali. Ne pripada pa jim povračilo stroškov prehrane med delom in potnih stroškov. Zaposlenim, ki so za zdaj nerazporejeni, smo med drugim pojasnili, da ustreznih prostih t. i. režijskih delovnih mest verjetno ne bo veliko na voljo. Zato smo jim svetovali, da se tudi sami aktivno vključijo v iskanje nove zaposlitve oz. razmišljajo o morebitnem opravljanju dela v naši operativi. Mercator Mercator se bo reorganiziral. Ločili bodo poslovne funkcije na koncernske in operativne. Notranja reorganizacija družbe je odgovor na vse večjo mednarodno kompleksnost poslovanja Skupine Mercator ter potrebo po večji odzivnosti in prožnosti na vseh trgih, so nam povedali v družbi. Za vse nerazporejene delavce, ki so v duhu reorganizacije ostali brez dela, znotraj podjetja iščejo različne možnosti zaposlitve v drugih službah oz. sektorjih . Kot so nam zagotovili, želijo s prerazporeditvami in nadomeščanjem delavcev, ki se bodo upokojili, zagotoviti delo tudi v prihodnje čim večjemu številu odvečnih zaposlenih. Mercator na sedmih trgih jugovzhodne Evrope v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, BiH, Črni gori, Makedoniji in Bolgariji zaposluje 21.000 delavcev. Foto dnevnik.hr Če zaposlenim v naslednjih šestih mesecih ne bodo našli dela znotraj podjetja, bodo začeli s postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov . Ob tem v Mercatorju dodajajo, da bodo upoštevali vse predpise, ki urejajo področje odpovedi pogodb o zaposlitvi in pravici delavcev. Notranja reorganizacija Družba Mercator bo v novem letu na novo organizirana. Strateški del bo skrbel za nadaljnji razvoj celotne Skupine, del za nepremičnine se bo ukvarjal z razvojem in upravljanjem nepremičnin, poslovno področje Trgovina Slovenije pa se bo ukvarjalo z operativno dejavnostjo v Sloveniji. Poleg tega nastajata še dve samostojni podjetji, to sta Intersport ISI, d.o.o., in Modiana, d.o.o., tako da bo imel Mercator v Sloveniji v lasti osem družb. Prerazporeditev dodatkov za uspešnost V luči težkih gospodarskih razmer je uprava Mercatorja enkrat letos že ukrepala. S prvim septembrom je prerazporedila dodatke za uspešnost od zaposlenih z višjimi plačami k zaposlenim z nižjimi plačami. Bruto plača se je tako predsedniku uprave Žigi Debeljaku znižala za 25 odstotkov, članom uprave pa za 15 odstotkov. Glede na to, da si je uprava že v začetku leta znižala plače za približno pet odstotkov, so se plače znižale za približno 30 odstotkov oz. za 20 odstotkov.

Guverner srbske centralne banke Dejan Šoškić je včeraj nepreklicno odstopil. Kot je zapisal v odstopnem pismu, se je za to odločil iz protesta proti predlaganim spremembam zakona o centralni banki, ki bi po njegovem mnenju povečale nadzor vlade nad banko. Premije zavarovalnic še naprej v upadu Zavarovalnice, članice združenja SZZ, so v prvih šestih mesecih zbrale skupno za 1,09 milijarde evrov bruto premije oziroma 3,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Premij na področju premoženja je bilo za 0,9 odstotka manj, pri čemer se razlika glede na lani povečuje. Toyota bo vozila odpoklicala tudi v Evropi Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v sredo napovedal odpoklic 1,5 milijona avtomobilov, pri katerih se pojavljajo težave z zadnjim vzmetenjem. Odpoklic se nanaša tudi na 600.000 vozil v Evropi. Černač: Nismo sodelovali pri načrtih za prodajo Adrie Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač namere za prodajo Adrie Airways ne želi komentirati. "Komentar bi lahko vzbudil prepričanje, da gre za odločitve, pri katerih sem sodeloval," je dejal včeraj. Marmor Hotavlje dokapitaliziran Po tem ko se je Marmor Hotavlje pripojil krovni družbi MH Holding, prek katere je družina Selak privatizirala to kamnoseško družbo, so jo lastniki še dokapitalizirali. V kapital so vložili za 820.000 evrov terjatev do družbe. Pripravila Tomaž Modic in STA

Cene pogonskih goriv so se opolnoči. kljub temu da je vlada zvišala trošarine, znižale. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin se je pocenil za 1,3 centa prvi na 1,414 evra, drugi na 1,439 evra. Tudi dizelsko gorivo se je pocenilo za 1,3 centa, in sicer na 1,296 evra za liter. Cene pogonskih goriv so se opolnoči, kljub temu da je vlada v ponedeljek zvišala trošarine, znižale. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin se je pocenil za 1,3 centa prvi na 1,414 evra, drugi na 1,439 evra. Tudi dizelsko gorivo se je pocenilo za 1,3 centa, in sicer na 1,296 evra za liter. Cena kurilnega olja se je medtem znižala za 1,2 centa, na 0,979 evra za liter. Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji spremenila trošarine za energente. Trošarina za neosvinčeni bencin se je zvišala s 496,98 evra na 502,42 evra za 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za pogon s 370,97 evra na 381,69 evra za 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za ogrevanje pa z 80,86 evra na 90,05 evra za 1000 litrov. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.

Napaka lahko v skrajnih primerih povzroči požar Eden največjih izdelovalcev avtomobilov BMW je odpoklical 1,3 milijona svojih avtomobilov zaradi težave z izolacijo akumulatorskega kabla. Odpoklicani so BMW-ji serije pet in šest, narejeni med letoma 2003 in 2010. V nekaterih primerih je možna napačna lega akumulatorskega kabla v prtljažnikih teh vozil. To ima lahko za posledico nedelovanje električnega sistema, nevžig vozila in v nekaterih primerih požar, je BMW zapisal v izjavi in dodal, da so prejeli devet poročil o napaki, a jim sicer ni znan noben incident, ki bi nastal zaradi tega, oziroma nobena morebitna poškodba ljudi. BMW bo o težavi obvestil lastnike vozil. Popravilo v BMW-jevih pooblaščenih mehaničnih delavnicah naj bi trajalo okoli 30 minut in bo brezplačno. V začetku meseca je BMW poročal o rekordnem dobičku za leto 2011. Dobiček podjetja je lani poskočil za 51 odstotkov, na 4,9 milijarde evrov. Prodaja je narasla za 14 odstotkov, na 68,82 milijarde evrov.

Straški Novoles, ki reže kruh 510 družinam, gre nepreklicno v stečaj. Od teh 510 jih ni malo takih, kjer sta bila v Novolesu zaposlena tako mati kot oče. A kje bodo delavci Novolesa sredi Dolenjske našli novo zaposlitev? Straški Novoles, ki reže kruh 510 družinam, gre nepreklicno v stečaj. Od teh 510 jih ni malo takih, kjer sta bila v Novolesu zaposlena tako mati kot oče. A kje bodo delavci Novolesa sredi Dolenjske našli novo zaposlitev?

Soproga ameriškega predsednika Laura Bush si je ogledala razstavo slovenskih impresionistov in prisluhnila debati mladih o prostovoljnem delu. Soproga ameriškega predsednika Laura Bush si je v sklopu damskega programa v družbi soproge slovenskega predsednika Barbare Miklič Türk in zaročenke predsednika Evropskega sveta in slovenskega premierja Urške Bačovnik v Narodni ogledala razstavo slovenskih impresionistov, nato pa je prisluhnila debati mladih o tem, ali bi moralo biti prostovoljno delo pogoj za zaključek srednje šole. Soprogo predsednika Georgea Busha je še posebej navdušila angleščina mladih debaterjev, spregovorila pa je tudi o prostovoljnem delu v ZDA, kjer o tem, ali naj bo prostovoljno delo v srednji šoli obvezno ali ne, odločajo na lokalni ravni. Medtem sta zaročenka predsednika vlade Janeza Janše Urška Bačovnik in soproga predsednika Evropske komisije Margarida Sousa Uva Barroso obiskali onkološki inštitut, kjer sta si ogledali center za bolezni dojk. Barbara Miklič Türk in Urška Bačovnik sta pred tem v sklopu obiska, za katerega so veljali strogi varnostni ukrepi, za Lauro Bush in soprogo predsednika Evropske komisije priredili kosilo v Vili Podrožnik, po koncu obiska pa so se dame pridružile svojim soprogom na Brdu pri Kranju, kjer so imeli na programu ogled nastopa jahalne šole Kobilarne Lipica. Zakonca Bush sta potem z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana odpotovala v Nemčijo, ki je naslednja postaja enotedenske evropske turneje ameriškega predsednika.

Portorož - Mi smo se odločili, da je treba Mercator prodati in ga tudi bomo prodali, je na okrogli mizi v okviru Posveta finančnikov v Portorožu povedal predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Božo Jašovič. Težavo po njegovih besedah pri tem predstavlja nelikvidnost trgov, zlasti kapitalskega, zaradi česar bi zdaj s prodajo iztržili slabo ceno. Jašovič je najprej pojasnil, da jim nihče ni rekel, da je treba Mercator prodati, ampak so to sami ugotovili in to razglašajo že dve leti. Jašovič nato na vprašanje, kdo jim je rekel, da Mercatorja ne smejo prodati, ni želel odgovoriti, ker da je to irelevantno. "In dokler mi odločamo, mi smo se odločili, da je treba Mercator prodati in ga tudi bomo," je nadaljeval. Ob tem je izpostavil problem nelikvidnosti trga in slabe cene, ki bi jo ob prodaji iztržili. "Zato se mučimo, da bi z neko premijo, z večinskim paketom vendarle dobili čim več nazaj," je še pojasnil prvi mož NLB. Na današnji okrogli mizi so se sicer predsedniki uprav štirih slovenskih bank strinjali, da se bodo obrestne mere bančnih kreditov v prihodnje povečale, to pa predvsem zato, ker krediti presegajo depozite. Hkrati so priznali, da se je v obdobju pred izbruhom krize kredite odobravalo na preveč lahkoten način. Tako je predsednik uprave Unicredit Bank France Arhar opozoril, da bo vpliv ukrepov Evropske centralne banke na višino obrestnih mer irelevanten, saj gre predvsem za vprašanje zaupanja na trgu. Da je ključ problema v tem, da imajo slovenske banke več kreditov kot pa zbranih depozitov, pa je poudaril Jašovič. Obrestna mera ne bo za vse enaka Čeprav so se sogovorniki strinjali, da se bodo obrestne mere zvišale, nihče ni želel tvegati konkretnih številk. Je pa predsednik uprave Abanke Vipa Jože Lenič zato napovedal, da obrestna mera ne bo za vse enaka, ampak se bo diferencirala. Predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič pa je opozoril, da že zdaj plačujemo povprečno za dva odstotka višjo obrestno mero na depozite kot sosednji Avstrija in Italija. Sicer so udeleženci okrogle mize priznali, da je trenutno stanje v dobršni meri tudi posledica napak pri odobritvi kreditov. Tako se je denimo uporabljalo kratkoročne kredite za financiranje investicij, je navedel Arhar. Po njegovem mnenju vse izvira iz pomanjkanja odgovornosti, ki pa izhaja iz lastnine. V Sloveniji še vedno vlada občutek neke "družbene lastnine", je še ugotavljal. Dodatno težavo po besedah Jašoviča predstavlja pravosodje. Zdaj namreč na trgu nepremičnin lahko mineta tudi dve leti, da pride od izvršbe do prve licitacije. Od nastopa krize banke precej težje odobrijo kredite Na ležernost pri odobravanju kreditov je opozoril Lenič z besedami, da so se zdaj vrnili časi, ko je potrebno napisati elaborate in jih predstavljati bankam, da dobiš kredit. Tega v nekem obdobju namreč ni bilo potrebno početi. Od nastopa krize banke precej težje odobrijo kredite. V NLB so mnoge vloge zavrnili zato, ker so bili projekti slabi, v marsikaterem primeru pa se vlagatelj sam ni strinjal s pogoji kredita, je navedel Jašovič. Po njegovih besedah je denarja, ki ga lahko dolgoročno vložimo v dobre projekte, sicer še dovolj, vendar neke večje kreditne rasti banke ne bi mogli vzdrževati. Kovačič pa je ob tem opozoril, da se je prej "vse financiralo na kredit", zaradi česar je slovensko gospodarstvo zdaj preveč zadolženo.

Če v prihodnjem mesecu ne bo prišlo do dogovora med stečajnim upraviteljem Vegrada AM in stanovanjskim skladom, najemnikom v Celovških dvorih grozi izselitev. Stečajni upravitelj Bojan Klenovšek se je z občinskim stanovanjskim skladom, ki je kupec 316 stanovanj, dogovoril o pogojih in višini plačila, zaključku del in zagotovitvi izbrisnih pobotnic za hipoteke, ki jih ima v Celovških dvorih kot posojilodajalka vknjižene NLB. Pred tednom dni pa naj bi od Klenovška zahtevali še zagotovitev bančne garancije od podizvajalcev, ki bodo v Celovških dvorih dokončali dela, poroča današnji Dnevnik. Ker Vegrad AM podizvajalcem že dolguje precejšnja sredstva za izvedena dela, bo takšen pogoj težko izpolniti. Direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler internih razgovorov ni želela komentirati. Zapleta ni želel komentirati niti Klenovšek, ki je za Dnevnik dejal le, da upa, da bodo nastali problem rešili čim prej. V Stanovanjskem skladu Republike Slovenije (SSRS), ki je v Celovških dvorih kupec 75 stanovanj, so zavrnili račun za plačilo zadnjih dveh obrokov v skupni višini okoli milijon evrov. Odločitev je SSRS med drugim utemeljil s pogodbeno kaznijo, kar pa naj bi bilo zaradi stečajnega postopka za Klenovška nesprejemljivo. V SSRS pravijo, da so izpolnili finančne obveznosti za nakup 75 stanovanj v delu, za katerega so bili izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji. Pogodba je s strani sklada realizirana v višini 90 odstotkov kupnine. "Šele po izpolnitvi pogojev bo prodajalec stanovanj upravičen do izstavitve računov," razlagajo v SSRS. Klenovšek potrebuje sredstva za dokončanje projekta. V nasprotnem primeru ne bo mogel izpolniti pogodbenih obveznosti, po drugi strani pa ne bo prejel s pogodbo določenega plačila. V primeru, da obe pogodbeni stranki kršita pogodbo, stečajni zakon določa, da stečajni upravitelj lahko od pogodbe odstopi. Morebitna končna odločitev bo v rokah okrožnega sodišča v Ljubljani, pred katerim poteka stečajni postopek Vegrada AM. Sodišče je Klenovšku pred kratkim dovolilo razdreti 54 pogodb s fizičnimi osebami, ki so bili kupci stanovanj v Celovških dvorih. Če se strani ne bosta uspeli dogovoriti, se lahko zgodi, da se bodo morali stanovalci, ki bivajo v republiških in mestnih stanovanjih, izseliti. V takšnem primeru pa niso izključene odškodninske tožbe, če skladoma za stanovalce ne bi uspeli najti nadomestnih stanovanj, piše časnik.

Sodnica preskočila pet upraviteljev? Stečajna upravitelja Preventa Globala in Preventa Avtomobilskih delov Boris Kastivnik in Grega Erman naj bi bila izbrana vnaprej, njuno imenovanje pa bi bilo lahko celo nezakonito. Okrožna sodnica na slovenjgraškem okrožnem sodišču Karlina Kaker naj ne bi spoštovala vrstnega reda dodelitve zadev stečajnim upraviteljem, piše Dnevnik. Pri imenovanju stečajnikov obeh podjetij naj bi namreč izpustila pet upraviteljev - Mirana Ocepka, Rudolfa Hramca, Martina Sreša, Boštjana Repnika in Alenko Gril, ki so bili na seznamu na okrožnem sodišču pred izbranima dvema. Stečaj Preventa Globala je posledica lastne strategije Na sodišču očitke zavračajo Kot je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi vrhovnega sodišča Gregor Strojin, sodišče pri imenovanju stečajnih upraviteljev upošteva splošne pogoje in okoliščine, zaradi katerih določena oseba ne more biti imenovana . Na podlagi predstavljenih očitkov in ob upoštevanju zakonskega okvira tako ni mogoče trditi, da je bilo imenovanje obeh stečajnih upraviteljev nezakonito, je na ugotovitve časnika odgovoril Strojin. Sodišče preverilo le enega kandidata? Ali je sodišče pri prvih petih kandidatih s seznama preverilo, zakaj ne bi mogli voditi stečaja v enem izmed preventovih podjetij? Boštjan Repnik je dejal, da ne more trditi, da sodišče ni skušalo vzpostaviti stika z njim. Po dveh kratkih klicih, na katera ni mogel takoj odgovoriti, je klic vrnil sam, vendar sodnica ni bila več dosegljiva. Klica s sodišča, s katerim naj bi preverili morebiten konflikt interesov in tako nezmožnost vodenja stečajnega postopka, pa nista dobila Alenka Gril in Miran Ocepek. Neizbrani kandidat Martin Sreš je trenutno na dopustu, a kljub vsemu ne bi mogel voditi stečaja, saj je že pristojen za postopek hčerinskega podjetja Preventa Globala, Preventa Pura. Rudolf Hramec pa za odgovore ni bil dosegljiv. Erman želel pojasnilo, Kastivnik se ne obremenjuje Erman, sicer tudi predsednik društva stečajnih upraviteljev, je menda naletel na precej kritik kolegov. A kot zatrjuje, je še pred imenovanjem za stečajnega upravitelja od sodnice želel zagotovilo, da je bil vrstni red spoštovan. Kastivnik pa je dejal, da se ne obremenjuje s tem, saj ga je imenovalo sodišče. Upravni odbor društva stečajnih upraviteljev je Ermanu sicer naložil, naj od sodišča zahteva še uradna pojasnila glede spoštovanja vrstnega reda in zakonitih omejitev pri imenovanju stečajnih upraviteljev. Kastivnik vodi več postopkov, kot je določeno v zakonu Poleg tega se pri imenovanju Kastivnika pojavlja še dodaten dvom. Po zakonu ima namreč lahko posamezni stečajni upravitelj pred istim sodiščem največ pet postopkov, zanj pa je vodenje stečaja Preventa Globala že šesti postopek pred okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Kastivnik namreč že vodi postopke v SGP-ju Kograd Dravograd - Gradbeno podjetje Stavbenik, Malgosu, Kompas Hotelih Slovenj Gradec, Lesni in Lesni - Žaga Mušenik, pri čemer mu je vse, razen zadnjega, dodelila prav sodnica Kakerjeva. Kot je pojasnil Erman, je bila omejitev petih stečajev z novelo zakona odpravljena, a ta bo začela veljati šele v začetku prihodnjega leta. Omejitev bi bilo mogoče še preseči, če bi stečajnih upraviteljev primanjkovalo, a kot kaže, so imeli vsi prijavljeni upravitelji tudi po novem zahtevani dve leti izkušenj, še dodajajo v Dnevniku.

Ljubljana - Škoda zaradi požara na industrijskem obratu za predelavo lesa na Slovaškem, ki ga je zavarovala bratislavska podružnica Zavarovalnice Triglav, se je s 7 milijonov evrov povzpela že na 38 milijonov evrov, trdijo naši zanesljivi viri. "Tega podatka za zdaj nimamo, res pa je, da dokončne ocene škode še ni. Na objektu še vedno poteka sanacija, tako da višina bodoče izgube zaradi izpada proizvodnje še ni znana," nam je povedal predsednik nadzornega sveta Triglava Damjan Mihevc in dodal, da za zdaj predpostavljajo višino škode, ki jo je predstavila uprava. V Zavarovalnici Triglav, ki jo vodi predsednik uprave Andrej Kocič, naših informacij niso hoteli komentirati. Nedavno je uprava Triglava nadzornemu svetu končno predstavila tudi poročilo službe za notranjo revizijo, ki ga je ta zahteval že marca. Kot trdijo naši viri, naj bi bila ena izmed spornih točk pri zavarovanju tudi ocena višine možne škode. Poleg tega se pojavljajo tudi informacije, da naj bi pri prevzemu rizika Andrej Knap, izvršilni direktor prevzema rizika in razvoja produktov premoženjskih zavarovanj, prekoračil svoja pooblastila. V Triglavu teh informacij niso hoteli komentirati, Mihevc pa nam je povedal, da je to tudi eno od vprašanj, ki so jih zastavili upravi, odgovore pa pričakujejo do naslednje seje nadzornega sveta. Kaže, da sta bila škoda na Slovaškem in sum o odpovedi notranje kontrole tudi povod za to, da je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), kot nam je povedal njen direktor Mihael Perman, od uprave Triglava zahtevala, da ji dodatno poroča o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol in sistemu predpisovanj zavarovalnih pogodb v podružnicah. Da je pri tem zavarovanju v Triglavu odpovedala notranja kontrola, med drugim kaže podatek, da so na podlagi notranjega poročila vodilnim delavcem v slovaški podružnici celo prekinili delovno razmerje. Glede na to, da naj bi Triglav že oktobra lani prevzel del rizika zavarovanja, s prvim januarjem pa ves riziko, se zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da do požara, ki se je zgodil februarja, niso uspeli skleniti sozavarovanja. V Triglavu kljub temu menijo, da je sozavarovanje veljavno, saj je bil "dogovor o sozavarovanju poslan iz družbe AIG v podpis podružnici Triglava v Bratislavi in to pogodbo je vodstvo podružnice podpisalo in vrnilo družbi AIG". "Če bo agencija ugotovila nepravilnosti, bo ukrepala v okviru svojih pristojnosti," nam je še povedal Perman. O zahtevi AZN uprava Triglava nadzornikov ni obvestila, nam je povedal Mihevc. O tem, zakaj ne, uprava Triglava molči.

V obmejnih krajih ugotavljajo, da se nakupovalne navade spreminjajo Če smo prej Slovenci nakupovali v obmejnih italijanskih krajih, so zdaj Italijani tisti, ki v Sloveniji nakupujejo vse - od naftnih derivatov, cigaret, živil, oblačil, obutve. Navade čezmejnih nakupov so se v Sloveniji in sosednji Italiji očitno obrnile - v velikih nakupovalnih središčih tik ob državni meji na Goriškem namreč ugotavljajo, da dobra polovica vseh njihovih kupcev prihaja z druge strani meje. Ocena o tem, kaj nakupujejo italijanski kupci v Sloveniji, je subjektivna. Če gledam na to, kaj nakupujejo v trgovinah v Sežani, nakupujejo predvsem tiste prehrambne artikle, za katere je od nekdaj veljalo, da prodajajo izdelke boljše kakovosti v Sloveniji - tu mislim predvsem na meso in mesne izdelke, mlečne izdelke. Še pred nekaj leti ne bi italijanski kupci niti pomislili na to, da bi v Sloveniji kupovali obleko in obutev, vendar je to trend zadnjih nekaj let, ki ga opažam na Koprskem in Sežanskem, je povedal Andrej Šik iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Trst. Nekateri iščejo nizke cene, drugi kakovost Ob tem je poudaril, da obstajajo različni tipi kupcev, zato je težko potegniti neko vzporednico - nekateri kupci namreč iščejo le najnižje cene izdelkov, drugi iščejo kakovost, med te pa sodijo večinoma tudi tisti Slovenci, ki nakupujejo v Italiji. Dodal je, da opaža večje število slovenskih kupcev tudi v italijanskih trgovinah s sadjem in zelenjavo, kjer nakupujejo tiste izdelke, ki so cenejši kot v Sloveniji. Slovenci v Italijo po izdelke boljše kakovosti Slovenski kupci v Italiji sicer nakupujejo predvsem tiste izdelke, ki se sicer dobijo tudi v slovenskih trgovinah, vendar so ti narejeni za vzhodnoevropski trg in zato slabše kakovosti. K tako iskanim izdelkom sodijo kakavovi namazi, otroške plenice, določene vrste sira, sveže testenine in kava, je povedala direktorica GZS-ja za Severno Primorsko Mirjam Božič. Po njenih opažanjih pa italijanski kupci v Sloveniji vse bolj nakupujejo tudi kozmetične izdelke znanih blagovnih znamk, ki so pri nas cenejši kot enaki čez mejo.

London - Bonitetna agencija Standard & Poor's je znižala bonitetno oceno Libiji, in sicer z A- na BBB+, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Severnoafriški državi, ki se že več dni sooča z nasiljem, pri čemer naj bi umrlo več kot 200 ljudi, je bonitetno oceno že v ponedeljek z BBB+ na BBB, znižala tudi bonitetna agencija Fitch. V Standard & Poor's so ob tem pojasnili, da bi lahko bonitetno oceno kmalu znova znižali, saj pričakujejo, da se bodo nemiri v tej z nafto bogati severnoafriški državi nadaljevali. Kot so dodali, bo gospodarska stabilnost Libije, če rešitve za trenutno krizo ne bo, zelo ogrožena. Podobno so v ponedeljek razmišljali tudi v Fitchu. V obrazložitvi znižanja bonitetne ocene so pojasnili, da so se za to odločili zaradi izbruha politične krize v državi, do česar je prišlo zaradi zahtev protestnikov po odstopu dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija. Pri tem Fitch skrbi predvsem morebitno širjenje krize na področje libijske proizvodnje nafte. Ta država je namreč ena največjih proizvajalk črnega zlata na svetu, poleg tega pa ima tudi največje potrjene zaloge nafte v Afriki. Tuje naftne in plinske družbe že umikajo svoje osebje iz Libije ali pa se na to pripravljajo. Sicer pa je politično tveganje, povezano s pomanjkanjem demokracije, že vključeno v bonitetno oceno Fitcha, pri čemer je Libija edina država v naboru te bonitetne agencije, ki nima državnega dolga. Glede na krepko državno bilanco presega celo Saudsko Arabijo. Fitch, ki Libijo ocenjuje šele nekaj let oz. od kar je država odprla svoje gospodarstvo in izboljšala svoje odnose z Zahodom, je napovedal, da bi lahko bonitetno oceno Libiji zmanjšal še za dve stopnji. Če bi državi uspelo izpeljati politične reforme in ustaviti nemire, pa bi se ocena lahko ustalila.

Policija proti Hypo Alpe Adria banki vodi več predkazenskih postopkov v različnih zadevah. V Banki Slovenije pa so hitro menjavo označili za legitimno ravnanje nadzornega sveta oz. lastnika banke. Policija tako preverja več sumov kaznivih dejanj, v določenem delu povezanih s tema dvema ustanovama, ki so povezana s prometom z nepremičninami, s finančnimi transakcijami v tujini in s sumi zlorab odgovornih oseb, so še sporočili z generalne policijske uprave. Kriminalistična policija je tako že v sredini lanskega leta začela preiskavo in pridobila dokumentacijo, ki pa še ni popolna, saj gre za obsežne in kompleksne zadeve, ki zahtevajo tudi mednarodno sodelovanje. Preiskavo, ki je povezana s Hypo Alpe Adria banko in Hypo Leasingom, vodi več policijskih uprav in uprava kriminalistične policije, policija pa sodeluje tudi z varnostnimi organi iz drugih držav, med njimi avstrijskimi, so še poudarili na generalni policijski upravi. Preiskava zajema tudi sum finančnih nepravilnosti, ki naj bi potekale preko različnih ustanov in poslovnih subjektov v Liechtensteinu. Po neuradnih informacijah naj bi hitri zamenjavi vodstva botrovalo domnevno pobiranje provizij, ki naj bi jih vodilni v banki zaračunavali nekaterim nekreditno sposobnim komitentom, npr. tudi Vegradu Hilde Tovšak. Hitra menjava vodstva Dnevnik medtem danes problematizira sredino hitro menjavo vodstva obeh slovenskih bank iz skupine s sedežem v Celovcu. V slovenski izpostavi Hypo Alpe Adria Bank International je namreč v sredo ob za mnoge sporni prisotnosti avstrijskih varnostnikov prišlo do hitre zamenjave vodstva banke. Odpoklicali so sedem vodilnih v tej banki, njihova mesta pa je prevzelo novo tričlansko vodstvo iz Celovca. Iz uprave Hypo Alpe Adria Bank so bili odpoklicani predsednik uprave Anton Romih ter člana uprave Andrej Lah in Urban Golob. Iz podjetja Hypo Leasing pa so bili odpoklicani generalni direktor Andrej Potočnik ter direktorja Marcel Sumper in Aleksander Skubic. Do zamenjave je prišlo tudi v nadzornem svetu Hypo Alpe Adria Bank, saj je bil iz njega odpoklican edini slovenski nadzornik v banki Aleš Rojs. Novi predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank je postal Alexander Picker, ki je bil v preteklih sedmih letih izvršni direktor hčerinskih družb skupine Unicredit v Srbiji in Kazahstanu. Za novega člana uprave je bil imenovan Matej Falatov, ki je nazadnje vodil področje poslovanja s podjetji in javnim sektorjem pri banki Hypo Slovenije. Novoimenovana sicer potrebujeta še dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, začasno pa slovensko Hypo Alpe Adria banko vodita namestnik predsednika uprave skupine Hypo Alpe Adria Wolfgang Edelmüller in član uprave skupine Johannes Proksch, ki sta tudi člana nadzornega sveta slovenske banke iz skupine. Zakon o bančništvu sicer navaja, da mora biti uprava banke vsaj dvočlanska, poleg dovoljenja Banke Slovenije med pogoji za člane uprave bank določa tudi, da morajo posle opravljati v Sloveniji, vsaj eden v upravi mora zadostno obvladati slovenski jezik, člani uprave pa morajo delo opravljati za polni delovni čas. Zakon sicer tudi določa, da mora nadzorni svet neke banke odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave banke, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, sklep nadzornega sveta pa učinkuje pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije. Glede postopka podeljevanja licence za nove člane uprave Hypo Alpe Adria banke so v Banki Slovenije v petek povedali, da bodo postopek izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave vodili tako kot v vseh drugih primerih in v skladu z zakonom o bančništvu. Rok za izdajo tega dovoljenja je tako tri mesece od prejema popolne zahteve za izdajo dovoljenja. V Hypo Alpe Adria banki so sicer za Dnevnik zatrdili, da so za začasno vodstvo pridobili odobritev Banke Slovenije, kjer so v petek sredino hitro menjavo označili za legitimno ravnanje nadzornega sveta oz. lastnika banke in da jim je nadzorni svet razloge za tak ukrep pojasnil. Na generalni policijski upravi medtem zatrjujejo, da policija v zvezi z menjavo vodstev v obeh slovenskih ustanovah iz skupine Hypo ni prejela nikakršne prijave, zaprosila za asistenco in tako ni izvajala nikakršnih postopkov.

V Avstriji bo lastnikom več kot 13 let starih avtomobilov, ki naj bi jih umaknili iz prometa, ob nakupu novega avtomobila pripadla premija v višini 1.500 evrov. Čeprav ni vreden niti polovice zneska, bi zanj, če bi kupili nov avtomobil, dobili vsaj 1.500 evrov. Avstrija je namreč edina od držav, kjer so se uvozniki avtomobilov in prodajalci dogovorili o delitvi stroškov z vlado. Vsak bo tako prispeval polovico zneska. Skupna vrednost spodbudb bo dosegla 45 milijonov evrov, ukrep pa je namenjen oživitvi gospodarske rasti, saj je približno tristo tisoč delovnih mest v Avstriji neposredno oziroma posredno odvisnih od avtomobilske industrije. Avstrijski minister za gospodarstvo Reinhold Mitterlehner je ob tem dejal, da bodo do premije upravičeni lastniki več kot 13 let starih avtomobilov, ki naj bi jih umaknili iz prometa, lastnikom pa ob nakupu novega avtomobila pripada premija v višini 1.500 evrov. Novost naj bi zaživela 1. aprila ob registracijah novih avtomobilov, trajala pa naj bi do 31. decembra. Nevladne okoljske organizacije so kritizirale sprejeti dogovor, saj menijo, da bi morala vlada spodbujati javni prevoz.

Čeprav gospodarsko ministrstvo napoveduje, da bomo že prihodnje leto vsi plačevali nove energetske prispevke, pa premier Borut Pahor o tem sploh nima mnenja Več o temi si lahko preberete tudi v članku časnika Finance: Pahor nima mnenja o novih energetskih prispevkih

Kabinsko osebje britanskega letalskega prevoznika British Airways, ki se je pridružilo tridnevni stavki, bo po novem polete z matično družbo moralo plačevati. Ukinili so jim namreč bonitete. Kabinsko osebje letalskega prevoznika British Airways, ki je sodelovalo pri tridnevni sindikalni stavki, bo za vedno izgubilo svoje potovalne bonitete, je sporočila družba. Britansko vrhovno sodišče je bitko pilotov British Airwaysa glede prazničnih plačil poslalo na evropsko sodišče. Osebje je namreč upravičeno do zastonj letov ali do številnih popustov pri letenju, odvisno od tega, koliko časa so delali za družbo British Airways. Sindikat je obtožil ta korak in ga v pismu stavkajočim označil za maščevalnega. Osebje je izvršni direktor družbe Willie Wals pred stavko opozoril, da tvegajo, da bodo izgubili bonitete. Predstavnik British Airways je povedal Svojim zaposlenim ponujamo lete po močno znižanih cenah. To so nepogodbene bonitete, ki jih lahko podjetje ukine po lastni presoji. Stavka je vplivala na naše delo. Kot rezultat bodo tako naše stranke kot mi sami nedvomno utrpeli dodatne stroške in dodatne izgube. Predstavnik sindikata je potezo družbe označil za maščevalno. To je najbolj jasen primer ustrahovanja in prezirljivega pristopa družbe do svojih zaposlenih. Kabinsko osebje je prejšnji vikend pokazalo, da se ne bodo pustili ustrahovati, je dejal. Čeprav je družba napovedala, da bo ta vikend letelo več letal, pa sindikat napoveduje nove stavke. Stavka je zadnja epizoda v dolgotrajnem sporu zaradi sprememb plač in delovnih pogojev, za katere sindikat meni, da so nepošteno vsiljeni njihovim članom. Delavci so še posebej jezni, da je novembra lani družba zmanjšala število posadk na dolgih letih, in od leta 2010 uvaja dveletno zamrznitev plač. Letalski prevoznik je predlagal tudi nove pogodbe in nižjo plačilo novim rekrutom.

O začetku likvidacije na aprilski skupščini Po težavah z izplačilom plač delavcem Laboda zdaj tekstilnemu podjetju grozi likvidacija, o kateri se bo odločalo na aprilski skupščini. Družbo naj bi likvidirali zaradi zmanjšanega obsega in posledično negativnega poslovanja podjetja. Od 190 zaposlenih jih bodo okoli 60 odpustili, približno 120 pa prezaposlili v hčerinski družbi, je pojasnil večinski lastnik Laboda Franc Gajšek. Novomeški Labodov kompleks naj bi prodali, ohraniti pa nameravajo trgovino v Novem mestu. Nadaljnja proizvodnja, ohranitev blagovne znamke Labod in trgovine so odvisni tudi od bančnih posojil, s katerimi po besedah večinskega lastnika naj ne bi bilo težav. Banke naj bi Labod pri likvidnostni sanaciji podprle. Upniki lahko terjatve prijavijo v 30 dneh Sklep o likvidaciji je na podlagi določb zakona o gospodarskih družbah predlagal upravni odbor Laboda. Upniki podjetja bodo lahko svoje terjatve do družbe prijavili likvidacijskemu upravitelju v roku 30 dni od objave poziva in sklepa o prenehanju družbe in začetku redne likvidacije v uradnem listu. Upravni odbor družbe predlaga, naj lastniki na skupščini 20. aprila za likvidacijskega upravitelja imenujejo družbo Facig, ki jo zastopa izvršni direktor Gajšek. Ta je sicer prek svojih podjetij tudi večinski lastnik Laboda, v katerem je zaposlenih nekaj manj kot 200 delavcev. Januarske plače po težavah izplačane marca Podjetje se zadnje čase srečuje s težavami, zaradi krize, neprodanih zalog in odprtih terjatev pa je prišlo tudi do zaostanka pri izplačilu plač. Delavci so januarske plače po nakazilu in nato odvzemu po dveh urah vendarle dobili 12. marca. Izguba Laboda za preteklo leto po Gajškovih besedah znaša 600.000 evrov, skupaj z izgubo iz preteklih let pa se znesek povzpne na 1,8 milijona evrov. Vrednost neprodanih Labodovih oblačil je štiri milijone evrov, za izplačilo plač pa gre 200.000 evrov na mesec.

Potem ko je družba SCT Obrati, hčerinska družba SCT, vložila predlog za stečajni postopek, naj bi enako storila tudi družba SCT Gem. Vložen pa je tudi predlog za stečaj SCT d.d. Zidar naj bi želel potopiti neuspešne hčerinske družbe, izčrpati matično družbo in najverjetneje s tujim partnerjem ustanoviti podjetje s čisto bilanco. Potem ko je družba SCT Obrati, hčerinska družba SCT, na ljubljanskem okrožnem sodišču vložila predlog za stečajni postopek, naj bi enako danes storila tudi družba SCT Gem. SCT Gem je v sistemu SCT največji poslovni vir, opravlja pa prevozne storitve in strojne storitve gradbene mehanizacije. Vložen je tudi predlog za stečaj SCT d.d. Podjetje SCT Gem, katerega direktor je Miha Zidar in ima 400 zaposlenih, ima tudi lastne zmogljivosti za vzdrževanje strojev in vozil. Sodišče je po poročanju Dnevnika v zadnjem času prejelo več zahtev za stečaj hčerinskih družb SCT. Te vlagajo njihova vodstva, glede na to, da so največji upniki teh družb prav podjetja iz skupine SCT d.d., pa je upravičena domneva, da gre za programirane stečaje, namenjene zniževanju števila zaposlenih in varčevanju pri izplačilu odpravnin. Medtem pa je podjetje Instalacije Grosuplje na ljubljansko okrožno sodišče vložilo tudi zahtevo za stečaj SCT d.d. Informacijo so nam potrdili na sodišču, direktorica podjetja Irena Marta Lipar Oštir pa je za Dnevnik dejala Za to smo se odločili zaradi več let stare terjatve, ki jo imamo do SCT. Zgolj glavnica je vredna okrog pol milijona evrov. Iz SCT so nam sporočili, da uradnega obvestila s strani sodišča o predlogu za stečaj niso dobili. Predlog za začetek stečajnega postopka je bil vložen le za družbo SCT Obrati, dodajajo. V družbi je zaposlenih približno 250 ljudi, plače pa bodo prejemali, tako kot so jih vedno do zdaj, zagotavljajo na SCT. Plombe na sedem družb Okrajno sodišče v Ljubljani je medtem pred dnevi ugodilo predlogu enega od upnikov SCT, družbi Liko Liboje, ki mu SCT dolguje dobrih 197.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, in mu s predhodno odredbo vpisalo zastavno pravico na pomembnem delu premoženja v lasti SCT. Plombe je sodišče po pisanju Dnevnika vpisalo na deležih SCT v sedmih družbah v SCT Naložbah, Bitumi, Kamnolomu Verd, SCT Asfaltih, Rimskih Toplicah, Begradu in Hidrotehniku. Hkrati je sodišče tudi zamrznilo terjatve, ki jih ima SCT do Družbe za avtoceste v RS Dars, in slednjemu prepovedalo njihovo plačevanje. Po podatkih časnika gre za terjatve iz devetih pogodb, ki sta jih Dars in SCT sklenila med letoma 2005 in 2010. Dars je sicer zadnji dan lanskega leta SCT-ju dolgoval skoraj 21 milijonov evrov. Izrazita zadolženost dolžnika in celotne skupine SCT kažeta na likvidnostne težave dolžnika, s tem pa tudi na verjetnost, da dolžnik ne bo zmožen plačevati svojih denarnih obveznosti do upnikov, je v obrazložitvi sklepa po navedbah Dnevnika zapisalo sodišče. Pri tem se je sodišče sklicevalo tudi na sklep upravnega odbora SCT, v katerem ta priznava, da družba posluje negativno, da ne dosega gospodarskega načrta in da je v slabi likvidnostni situaciji . Na sodišču so tudi razkrili, da so v SCT znižali plače vsem zaposlenim, razen tistim, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi sanacije. To po odločitvi sodišča kaže na selektivno obravnavanje delavcev in s tem tudi na možnost selektivnega obravnavanja upnikov. SCT na poti proti propadu Abanka je zaradi neporavnanih obveznosti za nekaj časa blokirala transakcijski račun SCT d.d. Danes se bo s predstavniki sindikata in upniki podjetja sestal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac. Kot je pojasnil, je od treh velikih gradbincev v državi Vegrad že potonil, SCT je na poti, Primorje pa za zdaj uspeva. Medtem ko dolg SCT Obrati znaša 13 milijonov evrov, od tega je skoraj polovica neporavnanih terjatev, je dolg matične družbe SCT višji od 200 milijonov evrov. Kljub velikim težavam pri plačevanju dobaviteljev in podizvajalcev pa se v SCT očitno najde tudi denar za kreditiranje njegovih menedžerjev. Podjetju SCT Investicije, ki je v posredni večinski lasti Ivana Zidarja, je namreč pred dnevi podjetje SCT Naložbe, ki je v lasti SCT, odobrilo milijon evrov posojila, še piše Dnevnik. Zidar s tujim partnerjem v novo podjetje? Končna usoda SCT sicer še ni znana, v javnosti pa krožijo informacije, da naj bi vodstvo SCT z Ivanom Zidarjem na čelu želelo potopiti neuspešne hčerinske družbe, izčrpati matično družbo in najverjetneje s tujim partnerjem ustanoviti podjetje s čisto bilanco. Po pisanju današnjega Dela je SCT po neuradnih informacijah čedalje bližje prisilni poravnavi, ki jo pripravlja vodstvo družbe. Po nepreverjenih informacijah vodstvo delavcem ne bo podaljšalo pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar po pisanju časnika pomeni, da bo brez dela ostalo približno 1000 zaposlenih, kar je približno polovica vseh. Gradbeni sektor se sooča z nelikvidnostjo. Ko gre v stečaj eden, za seboj potegne še kopico izvajalcev, ki so med seboj prepleteni. Domine so se začele rušiti, je še poudaril Komac. Bankrot vprašanje časa Kot pravi ekonomist Jože P. Damijan, je bankrot SCT le še vprašanje časa. Iz težav, v katere je zašel, se po njegovih besedah ne more rešiti, ne glede na to, koliko hčerinskih podjetij bo spravil v stečaj. Prisilna poravnava pri tolikšni izpostavljenosti obveznostim do bank in dobaviteljev pa ne more biti uspešna, ocenjuje Damijan. Kot je še pojasnil Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete, so težave SCT bolj kot s krizo, ki je prizadela vsa gradbena podjetja, povezane z managerskim lastninjenjem podjetja. Z managerskim odkupom prek bančnih kreditov je prišlo do popolnega izčrpavanja denarnega toka krovnega podjetja in njegovih hčerinskih družb. SCT je zaradi tega še v težjem položaju, pravi Damijan, kot je bila situacija, v katero je zašel propadli Vegrad, ki ga niso pestile te dodatne finančne težave zaradi managerskega odkupa.

Nacionalni interes pri reprogramu posojil je le fraza, za katero se skrivajo čisto zasebni interesi, meni Matej Makarovič. Miha Kovač pa meni, da je pojem nacionalni interes z Istrabenzom in Infond Holdingom doživel moralni bankrot. Nova Ljubljanska banka Profesor na Fakulteti za uporabne družbene vede Matej Makarovič meni, da je kakšen odstop in kakšna razrešitev v okviru reprograma posojil mogoča. Predsednik uprave NLB je ključno potezo s posojilom v korist Boška Šrota že potegnil, zato lahko zdaj brez težav tudi odide na drugo pomembno funkcijo, še meni. Kot skoraj vedno doslej, je nacionalni interes tudi tu fraza, za katero se spet skrivajo čisto zasebni interesi, pravi Makarovič o tem, da naj bi država pri reprogramiranju dolgov Infond Holdingu branila nacionalni interes v Mercatorju. Dejanski prevzem Mercatorja s strani Agrokora se mu ne zdi verjeten. Sicer pa bi se morali Slovenci že končno naučiti, da kapitalski lastniki sledijo izključno lastnemu interesu, nacionalnemu pa samo takrat, kadar se ta slučajno ujema z njihovim lastnim, pravi. Za prihodnost Mercatorja, njegovih dobaviteljev in njegovih potrošnikov je po Makarovičevem mnenju zato načeloma tudi precej nepomembno, kateri potni list bo imel v žepu njegov lastnik. Ta prihodnost je po njegovem mnenju odvisna od čisto drugih dejavnikov. Minister za finance Franci Križanič je rekel, da je bil reprogram posojil Infond Holdingu v nacionalnem interesu. Profesor na Filozofski fakulteti in publicist Miha Kovač pa pravi, da si je uprava Nove Ljubljanske banke v zadnjih nekaj letih razdelila več sto tisoč evrov nagrad, in to kljub temu, da je Infond Holdingu očitno dala posojilo, ki ga je ta porabil za lastniško konsolidacijo Pivovarne Laško. Pri tem je posojilo presegalo njegove plačilne sposobnosti, zato ga je banka morala reprogramirati. Način, na katerega je torej v tej zgodbi ravnala slovenska bančna elita, je bil zato v temelju nasproten duhu tržnega gospodarstva, pravi. S takim ravnanjem je slovenska bančna elita v očeh javnosti izgubila dobršno mero ugleda in legitimnosti in s tega stališča bi bilo po mojem mnenju na mestu, če bi upravo zamenjali. Miha Kovač ne verjame, da bi z deležem, ki bi ga lahko kupil Agrokor, ta lahko odločilno vplival na poslovanje Mercatorja. S tega stališča se mi tak nakup ne zdi sporen, pravi. Poleg tega je termin nacionalni interes z Istrabenzom in Infond Holdingom doživel moralni bankrot. Vse bolj jasno namreč postaja, da smo v imenu nacionalnega interesa v Sloveniji omogočili bogatenje peščice posameznikov, ki očitno ne znajo učinkovito voditi podjetij, ki so jih združili v svojih holdingih. Sedanja kriza zato kaže, da Slovenija potrebuje nov razmislek o svoji dolgoročni gospodarski strategiji, je prepričan Kovač.

Razlog za stavko je bila močno zmanjšana nagrada Ker so stavkajoči od uprave dobili le pisno zahtevo, naj prenehajo stavkati in pristanejo arbitražni svet, bodo v sredo s stavko nadaljevali. Danes so že izvedli triurno stavko. Vodja sindikata Vater Vodopivec upa, da se bo uprava le odločila za neposredne pogovore. Zaposleni so se za stavko odločili po tem, ko je vodstvo novogoriške družbe zaradi slabšega poslovnega izida od načrtovanega namesto izplačila praznične nagrade v višini najmanj 1465,21 evra bruto na zaposlenega predlagalo enkratno izplačilo vsem zaposlenim v družbi, z izjemo direktorjev sektorjev, v višini 354,73 evra bruto na zaposlenega. Izpeljali triurno stavko Sindikat je prejšnji teden dogovor zavrnil, prav tako pa ni pristal na predlog uprave o ustanovitvi arbitražnega sveta za rešitev problema. Danes so že izpeljali triurno stavko, svoje aktivnosti pa bodo v naslednji dneh še stopnjevali. Tako naj bi v sredo stavkali pet ur, naslednji dan pa naj bi roke prekrižali tekom celega osemurnega delavnika. Po oceni stavkovnega odbora je bila stavkovna udeležba danes domala 100-odstotna, pri čemer so tudi v času stavke zagotovili odpravo manjših okvar, tako da stavka odjemalcev električne energije ni prizadela. Stavkajoči so se z upravo sicer pripravljeni pogovarjati o dinamiki izplačila nagrad. Uprava ne želi medijske vojne Iz uprave Elektra Primorska, kjer menijo, da je stavka preuranjena, so tekom dneva sicer sporočili, da se medijski vojni s sindikatom ne nameravajo pridružiti, da pa so na voljo za pogovore, na katere so tudi danes povabili predsednika sindikata. V društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši pa so sindikat danes pozvali k zamrznitvi stavke in začetku pogajanj z upravo. V primeru povzročitve poslovne škode delničarjem Elektra Primorska pa v društvu ne izključujejo uporabe instrumenta odškodninske odgovornosti zoper organizatorje stavke.

V poplavah je nastalo 373 milijonov evrov škode, zaradi suše pa 56 milijonov evrov V poplavah, ki so prizadele Slovenijo med 4. in 5. novembrom je nastalo za 373 milijonov evrov škode, denar pa bo vlada iskala v solidarnostnih skladih EU, je po seji vlade povedal minister za obrambo Aleš Hojs. Ministrstvo za gospodarstvo je pristojna ministrstva zadolžilo za pripravo programov o sanaciji škode, gospodarsko ministrstvo pa je zadolženo za pripravo vloge za pridobitev sredstev EU. Zaradi suše nastalo 56 milijonov evrov škode Vlada se je seznanila tudi s poročilom škode, ki je nastala zaradi suše. V tem primeru je v 121 občinah nastalo za nekaj več kot 56 milijonov evrov škode. "V skladu z zakonom je sedaj treba pripraviti programe sanacije. Za to je ministrstvo za obrambo zadolžilo kmetijsko ministrstvo," je povedal Hojs.

Konec junija so bile v Sloveniji registrirane 116.603 brezposelne osebe, kar je 1,7 odstotka manj kot maja, a številka je precej večja kot lani. V prvem polletju je bilo prijavljenih 9,7 odstotka več oseb kot v enakem obdobju lani. V Sloveniji so bile konec junija registrirane 116.603 brezposelne osebe, kar je 1,7 odstotka manj kot maja in 10,4 odstotka več kot junija lani. V prvem polletju je bilo prijavljenih 9,7 odstotka več oseb kot v enakem obdobju lani, se je pa za 12,4 odstotka povečalo število zaposlitev brezposelnih. Junija se je na novo prijavilo 6019 brezposelnih, kar je 13,1 odstotka manj kot maja in 2,7 odstotka manj kot junija lani. Med novoprijavljenimi je bilo največ brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 7992 brezposelnih, ki jih je zavod junija odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 5254, kar je 18,7 odstotka manj kot maja in 36 odstotkov več kot junija lani. V prvem polletju je bilo pri zavodu prijavljenih v povprečju 121.244 brezposelnih, kar je 9,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zaradi zaposlitve ali samozaposlitve se je v polletju odjavilo 35.227 brezposelnih, kar je 12,4 odstotka več kot v lanskih prvih šestih mesecih.

Ljubljana - Če vodstvo LTH danes ob 14. uri ne bo podalo predloga za stečaj, kot sledi iz sklepa nadzornega sveta, bo občina Škofja Loka kot upnik v sredo na zahtevo sindikata na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj, je v izjavi za javnost po današnjem srečanju predstavnikov občine in sindikata LTH dejal škofjeloški župan Igor Draksler. "Menimo, da je treba delavce odrešiti agonije, da morajo priti čim prej na Zavod RS za zaposlovanje in da imajo potem zagotovljeno vsaj minimalno eksistenco," je dejal Draksler ter dodal, da je podjetje že dolgo v slabem ekonomskem položaju, zato je v tem trenutku treba storiti vse, da bo delavcem LTH bolje. Po njegovih besedah podjetje že od leta 1990 ni v zavidljivem položaju in "je bil že kar čudež, da se je prebijalo skozi vsa ta leta". Občina bo po županovih besedah poravnala tudi vse stroške, ki se bodo pojavili ob postopku stečaja. Ti naj bi po njegovih besedah znašali 10.000 evrov. Če bi predlog za stečaj podalo vodstvo podjetja, teh stroškov ne bi bilo, je dodal. Skupne terjatve občine do LTH bi tako po županovih besedah znašale 170.000 evrov. Podjetje ima za približno 20 milijonov evrov obveznosti, lanska izguba pa je ob 93.000 evrih kapitala znašala 4,9 milijona evrov. Nekaj več kot 300 zaposlenih je že od marca brez plač, medtem ko vodstvo in nadzorni svet družbe ponujata najrazličnejše scenarije za rešitev družbe, ki pa po mnenju sindikata pomenijo "norčevanje" iz zaposlenih.

Razmere na slovenskem trgu dela so se v prvem četrtletju letos močno poslabšale: število aktivnih je prvič od sredine leta 2004 padlo pod milijon, število brezposelnih pa je bilo najvišje po letu 1993. Stopnja anketne brezposelnosti je znašala 11,1 odstotka. Število brezposelnih je v prvem četrtletju letošnjega leta prvič preseglo mejo sto tisoč, znašalo je namreč 111 tisoč, so sporočili iz državnega statističnega urada. To je 14,2 odstotka več kot v zadnjem četrtletju lani in daleč največ po letu 1993. Brez dela največ mladi Po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije dela (ILO) in Eurostata, je bila stopnja brezposelnosti še vedno najvišja med mladimi, torej starimi od 15 do 24 let. V prvem četrtletju je znašala 23,3 odstotka, kar je 1,5 odstotne točke manj kot v četrtletju prej. V Sloveniji se je število delovno aktivnih v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zmanjšalo za 34 tisoč na 888 tisoč. Nazadnje je bilo tako nizko leta 2003. Najprej klestijo dejavnosti, ki niso nujno potrebne Največji padec števila delovno aktivnih je opaziti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, med katere sodijo podjetniško in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje, znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga. Gre torej za dejavnosti, ki za obstoj nekega podjetja niso nujno potrebne ali jih družba v času krize najlažje pogreša, komentirajo na statističnem uradu. Število delovno aktivnih v teh dejavnostih se je v prvem četrtletju znižalo za kar 19,3 odstotka. Med poklicnimi skupinami se je število delovno aktivnih najopazneje znižalo med prodajalci in poklici za storitve, in sicer za osem tisoč. Brezposelnih vedno več tudi starejših, saj so mladi že brez služb Gledano z vidika starostnih skupin pa se je na trgu dela zgodil preobrat: število mlajših delovno aktivnih se skorajda ni spremenilo, kar kaže, da so mladi, ki so v podjetja prišli nazadnje, v veliki meri že izgubili zaposlitve, zdaj pa je začelo število delovno aktivnih upadati še v srednji in starejši generaciji. Neaktivnih največ po letu 1993 Število delovno aktivnih v starostni skupini med 25 in 49 let se je tako v omenjenem obdobju znižalo za 15 tisoč, število delovno aktivnih v starostni skupini 50 ali več let pa celo za 16 tisoč. V prvem četrtletju se je povečalo tudi število neaktivnih, in sicer za 21 tisoč na 762 tisoč, to je največ, odkar je slovenski statistični urad v letu 1993 začel izvajati anketo o delovni sili. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev (66,3 odstotka), sledili so dijaki in študenti (20,3 odstotka). Stopnja registrirane brezposelnosti se je v prvem četrtletju povečala za 1,1 odstotne točke na 13,5 odstotka.

Spopad za 180 milijonov vredne Terme Čatež med državo in Petanom se bo najverjetneje končal na sodišču.

Vedno manj blagovnih znamk v lastni družbe Droga Kolinska, ki je v 89-odstotni lasti Istrabenza, bo zaradi pomanjkanja sredstev s 1. julijem prenehala proizvajati kuhinjsko in industrijsko sol na lokaciji v Portorožu. Po besedah članice uprave Milene Štular so namreč ugotovili, da družba ne razpolaga z dovolj sredstvi za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. Pogovori s potencialnimi kupci še potekajo, v družbi pa so se kljub temu odločili, da bodo omenjena programa na lokaciji v Portorožu ukinili. Eden izmed razlogov pa naj bi bila tudi želja občine za selitev dejavnosti iz turističnega središča Portorož. V programih kuhinjske in industrijske soli je trenutno zaposlenih 27 delavcev. Za tiste, ki jih ne bo mogoče prezaposliti na drugih delovnih mestih znotraj Droge Kolinske, bodo v družbi pripravili socialni program. Vedno manj blagovnih znamk v lasti družbe Od prevzema s strani Istrabenza je družba morala prodati že mnogo blagovnih znamk, ki so bile nekoč njeni paradni konji Žitu je tako prodala 1001 cvet, Maestro in Zlato polje, programe pod blagovnimi znamkami Regina, Royal, Kremin, Sladki prah in Citronka je prevzela družba Dr. Oetker Slovenija, program žitnih kosmičev blagovne znamke Čoko in Čokolešnik je prevzela hrvaška družba Podravka iz Koprivnice, program vložene zelenjave in omak, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Droga, Tomatina in Argo, pa je prevzela družba Orka iz Ljubljane.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je že odpravil nepravilnosti, ki so jih ugotovili na računskem sodišču Igorja Šoltesa Foto: Barbara Reya Računsko sodišče, vodi ga Igor Šoltes, je v reviziji računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) za leto 2010 izreklo pozitivno mnenje o računovodskih izkazih, o pravilnosti poslovanja pa mnenje s pridržkom. Zavod je že odpravil ugotovljene nepravilnosti, tako da odzivno poročilo ni potrebno. Zaposlovali ljudi brez zahtevanih delovnih izkušenj Zavod je pri revidiranju pravilnosti poslovanja v letu 2010 dobil mnenje s pridržkom, ker je z javnimi uslužbenci sklepal pogodbe o opravljanju pripravništva na delovnih mestih, za zasedbo katerih po opravljenem pripravništvu niso izpolnjevali pogojev. Poleg tega je sklepal pogodbe o zaposlitvi za delovna mesta, za katera javni uslužbenci niso imeli zahtevanih delovnih izkušenj, navaja računsko sodišče. Ugotovili so tudi, da je zavod v posameznih primerih javnim uslužbencem nepravilno določil plačni razred in nesorazmerje v osnovni plači ter zato v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivno pogodbo za javni sektor javnim uslužbencem izplačal najmanj 477 evrov previsoke oziroma 2340 evrov prenizke plače. Nabava materiala, storitev in osnovnih sredstev ni bila v skladu s predpisi Zavod v matični evidenci uživalcev pravic tudi ni zagotovil vseh podatkov, ki jih določa zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri nabavi materiala, storitev in osnovnih sredstev v znesku najmanj 526.274 evrov pa ni ravnal v skladu s predpisi o javnem naročanju. Zavod je med revizijskim postopkom že odpravil razkrite nepravilnosti oziroma sprejel ustrezne popravljalne ukrepe, zato računsko sodišče ni zahtevalo odzivnega poročila. Kokot:"Zavod je finančno posloval zakonito in pravilno" V Zpizu so v prvem odzivu na revizijo izpostavili pozitivno mnenje o računovodskih izkazih. "To pomeni, da je zavod finančno posloval zakonito in pravilno," je dejal Branko Kokot iz Zpiza. "Odzivno poročilo tako ni potrebno," je dejal.

Različne kronologije razvoja projetka TEŠ 6 Nemogoče je primerjati izhodiščno ceno neizbranega ponudnika z izhodiščno ceno 798 milijonov evrov tehnološko ustrezne opreme, razliko 230 milijonov v ponudbi za gradnjo TEŠ 6 pojasnjuje Uroš Rotnik, generalni direktor TEŠ-a. Uroš Rotnik, za katerega naj bi vlada po neuradnih informacija Radia Slovenija že iskala zamenjavo, se je s pismom premierju Borutu Pahorju odzval na pismo prav tako naslovljeno na premierja, v katerem direktor direktorata za energijo Janez Kopač pojasnjuje svoj pogled na domnevne nepravilnosti pri projektu TEŠ 6. Vizjak delal na dveh, nezdružljivih funkcijah Rotnik pismo zavrača po posameznih odstavkih in med drugim piše, da glede izdaje energetskega dovoljenja ni zavajal javnosti, kot mu očita Kopač, ampak poudarja, da je bila težava pri izdaji le ta, da ga takratni minister za gospodarstvo ni želel podpisati, ko je bil pripravljen . Izpostavlja, da je bil takratni minister Andrej Vizjak tudi predsednik nadzornega sveta HSE-ja, kar po njegovem mnenju pomeni, da je delal na dveh, sicer nezdružljivih funkcijah. Rotnik poudarja, da se je od TEŠ-a zahtevalo, da lahko načrtuje moč bloka do največ 500 MW, s čimer se v TEŠ-u nikakor niso mogli strinjati, saj je nemogoče na lokaciji Šoštanja s premogom, kot ga imamo, in temperaturo okolice ter hladilne vode doseči izkoristek 43 odstotkov . Omenjeni izkoritek pa je pogoj po BAT-kriterijih, ki je nujno potreben, da se finančne institucije, kot sta EIB in ERBD, odločijo za začetek skrbnega pregleda, ki je odločujoč za odobritev strateško najugodnejšega posojila , piše Rotnik. Pismi o problematiki TEŠ-a, ki ju je prejel premier Borut Pahor Pismo Uroša Rotnika.Pismo Janeza Kopača Za dovoljenje za blok manjše moči zaprosili v dogovoru s HSE-jem? Zapisal je še, da so v dogovoru s HSE-jem da ne bi izgubljali časa za začetek naložbe najprej podali vlogo za energetsko dovoljenje za blok moči 500MW in nato z dodatnimi študijami utemeljili našo prvotno namero in stališče, da je minimalna moč bloka 6 v Šoštanju 600MW . Da je ta moč najprimernejša, naj bi dokazovala študija, ki jo v pismu omenja Rotnik, in zavrača Kopačevo trditev, da je za zamude kriv investitor. Kaj je TEŠ počel vseh 26 mesecev? Rotnik tudi zanika Kopačevo trditev, da je bil 7. oktobra 2006 objavljen razpis za predkvalifikacijo ponudnikov, kar naj bi kazalo, tako piše Kopač, da je investitor precej lagodno in dolgo pripravljal relativno nezahtevne dokumente . Po Kopačevih trditvah so namreč za to porabili 26 mesecev. Uroš Rotnik trdi, da je šlo za razpis za izbiro sposobnih ponudnikov za dobavo GTO za blok 6 moči 600 MW TEŠ . O tem, zakaj je bilo za to potrebno toliko časa, pa Rotnik pojasnjuje, da so morali predtem pridobiti energetsko dovoljenje in da bi bilo neresno ter neodgovorno objaviti razpis, preden bi bila s strani ministrstva za gospodarstvo podana pobuda za začetke postopkov sprejemanja umestitve bloka 6 v prostor . Premoga je/ni dovolj? Glede zalog premoga, za katere Kopač v pismu trdi, da jih ni dovolj za vso življenjsko dobo TEŠ 6, saj je na voljo 75 milijonov ton dovolj do leta 2028, preostalih 49 milijonov ton pa je vezanih v varnostnih stebrih in neizkoriščenih žepih, pa Rotnik odgovarja, da je premoga za življensko dobo TEŠ 6 dovolj, saj naj bi jih glede na način delovanja potreboval 92 milijonov ton. Rotnik odgovarja tudi na Kopačeve trditve o tem, da se je TEŠ razpisa lotil, ne da bi imel vsaj približno zaprte finančne konstrukcije . Direktor TEŠ-a trdi, da je bila finančna konstrukcija izdelana in potrjena že v prvem investicijskem načrtu iz aprila 2006. Cena TEŠ-a Zakaj 230 milijonov več? V zvezi z enim izmed najbolj perečih vprašanj, ki je razburilo tudi javnost, in sicer očitku, da se je cena investicije v le devetih mesecih podražila za 230 milijonov evrov, na 798.808.000 evrov, pa Rotnik pravi, da si Kopač napačno predstavlja, da gre za novo pogodbeno ceno. Pojasnjuje, da je izhodiščno ceno iz junija 2008 ki jo omenja Kopač in vključuje tudi tehnološko ustrezno oceno nemogoče primerjati s ceno neizbranega ponudnika s tehnološko neustrezno opremo, katerega cena pa naj bi bila že julija 2007 višja od prvotne in naj bi znašala med 711 in 786 milijoni evrov. Omenjenega ponudnika naj bi izločili prav zaradi neustreznih tehničnih rešitev in neustrezne opreme, piše Rotnik. Rotnik tudi zavrača Kopačeve trditve, da sta TEŠ in HSE pogodbo sprejela in podpisala, ter so zato vsi poskusi znižanja le moledovanje inferiorne stranke , vsi morebitni popusti pa le rezultat Alstomove dobre volje in miloščine. Zapisal je, da je v pogodbi zapisano določilo, da se cena dokončno določi tri mesece pred uradnim začetkom izvrševanja pogodbe, kar je v tem primeru avgust 2009. V tem času naj bi se pogodbeni stranki intenzivno pogajali o končni ceni. 695 milijonov - končna cena? Tako naj bi bila končna cena oblikovana avgusta letos, znašala pa bo 694.973.000 evrov. Trditev Kopača, da je marža za Alstomove nadzornike 25 odstotkov stroškov montaže pa, da ne drži, ampak naj bi bili plačani iz cene za opremo. Zvišanje cene stroškov montaže Rotnik pojasnjuje z vključitvijo stroškov zavarovanja. Hladna rezerva = znižanju proizvodnje Rotnik piše tudi o usodi blokov 4 in 5 in pravi, da je v vseh dokumentih opisano znižanje letne proizvodnje bloka 5 z 1.900GWh letno na 1.050GWh, po letu 2020 pa znižanje do samo 350GWh. Res je, da do januarja 2010 temu znižanju nismo rekli hladna rezerva, temveč le znižanje proizvodnje. Vsebinsko ves čas govorimo o enakem režimu obratovanja bloka 5. Četrti blok v dokumentih ni bil črtan, ampak je bil ves čas predviden kot hladna rezerva.

Približno 30 odstotkov slovenskih podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih, med njimi tudi največji. Po opozorilih GZS so napovedi o recesiji realnost, edino vodilo gospodarske rasti pa bo ostal izvoz. Recesija v Sloveniji v letu 2011 in napovedi o negativni rasti v Evropi in območju z evrom bodo na slovensko gospodarstvo močno vplivale tudi v letošnjem letu, zlasti na izvoz, ocenjujejo na Gospodarski zbornici Slovenije GZS. Bo še več brezposelnih? V GZS za letos Sloveniji napovedujejo 1,2-odstotno krčenje gospodarstva. Na krčenje bo po njihovem mnenju najbolj vplival padec investicij, edino vodilo gospodarske rasti pa bo ostal izvoz, ki pa se sooča z vse hujšo globalno konkurenco. Anketa GZS o poslovnih pričakovanjih v letu 2012 ter analiza stanja in pričakovanih trendov iz ostalih informacij panožnih združenj potrjujejo, da so napovedi o recesiji v Sloveniji za letošnje leto realnost, s katero se bo treba soočiti tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS tako za letos napoveduje 1,2-odstotno krčenje gospodarstva, na katerega bo najbolj vplival padec investicij, ki naj bi se zmanjšale za med šest in sedem odstotkov. Opozarjajo, da stroškovna nekonkurenčnost, rast vhodnih cen surovin in energentov, ki jih z obstoječo strukturo proizvodov in storitev v povprečju ni mogoče preliti v višje prodajne cene, kažejo na padanje ustvarjene dodane vrednosti in padanje bruto domačega proizvoda. Posledica so napovedi o krčenju investicij in zniževanju zaposlenosti. Optimizma ni V anketi GZS za letošnje leto tako ni bilo zaznati optimizma. Približno 30 odstotkov anketiranih podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih, med njimi so tudi največje družbe. Le 18 odstotkov anketiranih pa napoveduje več zaposlenih. Med podjetji, ki ustvarjajo preko 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, jih 25 odstotkov za letošnje leto načrtuje enako število zaposlenih kot lani, 40 odstotkov pa jih napoveduje povečevanje. V nasprotju s tem pa je bolj zadržanih skoraj 50 odstotkov podjetij z manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ki napovedujejo zmanjšanje zaposlenih. Taka podjetja so v letu 2010 sicer zaposlovala več kot 130.000 zaposlenih. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

Sinoči je zaživel nov spletni portal Časnika Finance Izvozniki.si S projektom Izvozniki.si in spletnim portalom ( www.izvozniki.si ), ki je zaživel sinoči in so si ga prvi lahko ogledali udeleženci slavnostnega večera na 15. Poslovni konferenci Portorož, želi Časnik Finance slovenske izvoznike povezati ter spodbujati k sodelovanju in izkoriščanju skupnih priložnosti na tujih trgih. Ustanovnega sestanka podpornikov projekta Izvozniki.si se je udeležilo 30 predstavnikov največjih izvoznih podjetij, tako imenovanih zastavonoš slovenskega izvoza. V ospredju v sproščenem pogovoru (z leve) Janez Bojc, Žito, Janez Škrabec, Riko, in Tomaž Lanišek, Knauf Insulation. Ustanovnega sestanka »zastavonoš« slovenskega izvoza v začetku novembra, ki ga je gostila SID banka, se je udeležilo 30 predstavnikov največjih izvoznih podjetij, podpornikov projekta Izvozniki.si. »Projekta Izvozniki.si smo se lotili tudi zato, da bi s predstavljanjem dobrih podjetniških praks izvoznih podjetij pripomogli k poglabljanju podjetniških znanj v drugih delih gospodarstva in družbe,« je povedala urednica projekta Izvozniki.si Sabina Petrov. Poleg nje so članice uredniške ekipe projekta Izvozniki.si še novinarke Stela Mihajlović, Manja Pušnik in Vera Avšič. »Toliko izvoznikov naenkrat pri nas še ni bilo,« je na sestanku podpornikov projekta Izvozniki.si, ki ga je gostila SID banka, dejal predsednik njene uprave Sibil Svilan. »V SID banki s svojimi storitvami podpiramo 23 odstotkov slovenskega izvoza, kar je največ v EU. Rekorden pa je tudi prispevek slovenskega izvoza v bruto domačem proizvodu (BDP), po katerem se uvrščamo na tretje mesto v Evropi. Na tak dosežek smo lahko vsi ponosni, še posebej v teh težkih časih,« je dejal Svilan. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je kot akademski vodja projekta Izvozniki.si spomnil, da smo pred 20 leti, ko se je naša država še postavljala na noge, govorili, da moramo izvoz spodbujati. »In smo tudi ga. Po vstopu v Evropsko unijo pa je to zavedanje nekako zamrlo. Čas je, da v teh negotovih razmerah vnovič spodbudimo podjetja k izvozu, saj je to gonilo rasti in novih delovnih mest,« je poudaril Mojmir Mrak.

Ljubljana - Minulo leto je več pomembnih borznih skupin zaključilo s padcem čistega dobička, ki pa se bo letos še dodatno znižal, kažejo prve napovedi poslovanja uprav in zadnji podatki o poslovanju borznih zvezd. Zaradi upočasnitve svetovne gospodarske rasti in krčenja ključnih svetovnih gospodarskih velesil se bo upočasnila tudi stopnja rasti prihodkov naših najpomembnejših borznih družb. Z izjemo Krke nobena izmed analiziranih borznih skupin ne načrtuje več kot desetodstotno rast prihodkov. Gorenje bo tako kljub lanskoletnemu prevzemu nizozemske družbe Atag prodalo za le nekaj milijonov evrov več proizvodov kot lani, prihodki Skupine Petrol in Aerodroma Ljubljane naj bi se zmanjšali za desetino, rast prihodkov Skupine Pivovarna Laško pa bo temeljila predvsem na Delu, ki so ga v skupino vključili šele sredi minulega leta. Še bolj skrb zbujajoč je negativni trend pri načrtovanih investicijah. Vrednost vlaganj in naložb Skupine Krka naj bi letos znašala 161 milijonov evrov, kar je na ravni minulega leta, predsednik uprave Save Janez Bohorič je decembra napovedal, da bodo za naložbe namenili trikrat manj kot običajno, Skupina Gorenje bo naložbe v osnovna sredstva več kot prepolovila - na 39 milijonov evrov, Skupina Mercator naj bi letos naložbe zmanjšala za visokih 47 odstotkov, na 159 milijonov evrov... Poleg zmanjšanja investicij se bodo v družbah proti padcu dobička borili tudi z zmanjšanjem stroškov materiala in storitev, krajšanjem delovnega časa, upočasnjeno dinamiko zaposlovanja in v skrajnem primeru celo z odpuščanjem. Direktor Pivovarne Laško Boško Šrot je ob tem še napovedal, da bodo zmanjšali tudi stroške oglaševanja, predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin načrtuje "prodajo poslovno nepotrebnega premoženja", v Gorenju bodo poskušali zmanjšati stroške logistike, zaloge in terjatve, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak pa med ključnimi cilji in nalogami za letošnje leto omenja tudi znižanje marž, dezinvestiranje nepotrebnega poslovnega in finančnega premoženja, iskali pa bodo tudi morebitne strateške partnerje za posamezne "nemarket" programe z možnostjo dostopa do globalnih nabavnih virov. Uprave borznih zvezd za letos večinoma še vedno napovedujejo rast dobička iz poslovanja (EBIT), vendar pa na tega ne vplivajo finančni odhodki za plačilo obresti. Prav ti bodo po mnenju analitikov letos pomembneje vplivali na poslovanje borznih družb, saj so te - z redkimi izjemami - lani še dodatno povečale svojo zadolženost, stroški financiranja posojil pa so se zaradi svetovne finančne krize opazneje zvišali. Tako ne preseneča, da več uprav sploh ni razkrilo načrtovanega čistega dobička, temveč le dobiček, na katerega ne vplivajo finančni odhodki. Poleg tega sta le predsednika uprave Mercatorja in Gorenja Žiga Debeljak in Franjo Bobinac do podrobnosti razkrila načrte za letošnje leto, medtem ko uprave več borznih družb načrtov sploh še niso objavile. Avtor je lastnik delnic NKBM.

Sanacija s pomočjo družbe A. T. Kearney že poteka Slovenske železnice so leta 2010 prepolovile izgubo iz poslovanja, ki je po prvih ocenah znašala 10,5 milijona evrov. Celotna izguba je dosegla nekaj manj kot 20 milijonov. Poslovni načrt za letos predvideva le 4,9 milijona evrov izgube iz poslovanja. Vodstvo družbe si želi doseči pozitivno ničlo. V tovornem prometu je bilo od januarja do konca novembra prepeljanega 15,8 milijona ton blaga, kar je 11,6 odstotka več od načrtov in 17,2 odstotka več kot lani. V potniškem prometu je bilo prepeljanih 14,8 milijona potnikov, kar je 4,8 odstotka manj od načrtov in za dober odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Generalni direktor železnic Goran Brankovič je po seji nadzornega sveta povedal, da so na lansko izgubo bistveno vplivale tečajne razlike med evrom in švicarskim frankom v višini 8,5 milijona evrov, odpis izgube v naložbo AKS 2,5 milijona evrov in devet milijonov evrov obresti. Družba je, tako Brankovič, občutno izboljšala denarni tok, in sicer za 30 milijonov evrov, poleg tega se je namesto za 57 milijonov evrov zadolžila le za 22 milijonov evrov in že odplačala 12 milijonov glavnic. Letos bodo morali odplačati 25 milijonov evrov glavnic in 11 milijonov obresti. Letos bodo odpustili še 200 ljudi Lani jim je uspelo za odstotek znižati stroške dela, ki so bili prvič po osamosvojitvi nižji od 50 odstotkov. Železnice so lani število zaposlenih znižale za 830 oziroma za približno 12 odstotkov. Zmanjšanje števila zaposlenih je, tako Brankovič, potekalo brez večjih socialnih pretresov. Cilj za letos je število zaposlenih zmanjšati še za 200. Po Brankovičevih pojasnilih je prejšnji teden že potekal prvi sestanek s svetovalno družbo A. T. Kearney, ki bo pomagala pri sanaciji. Na njem so določili štiri področja delovanja svetovalne družbe reorganizacijo, strategijo, hitri obrast in optimizacijo poslovnih procesov. Pri finančni sanaciji je Brankovič izpostavil terjatev do države 134,4 milijona evrov zaradi prelivanja sredstev iz tovornega prometa v infrastrukturo, ki ga je ugotovila posebna revizija. Zajec Modernizacija nujna Izboljšanje poslovanja Slovenskih železnic pozdravlja tudi predsednik nadzornega sveta Igor Zajec, ki se strinja z mnenjem države, lastnika železnic, da je modernizacija železniške infrastrukture nujna. Prvi korak je skorajšnji začetek gradnje drugega tira na progi Koper-Divača, a Zajec ob tem opozarja, da samo drugi tir ni dovolj. Potrebujemo celotno infrastrukturo, tako na 5. kot na 10. prometnem koridorju. Slednji je za nas ekonomsko pomembnejši, poudarja.

Za dvorano v Stožicah bo predvidoma izdano delno uporabno dovoljenje, za parkirišče ob športnem centru pa dovoljenje za preizkusno dobo Dvorana in stadion v Stožicah sta po neuradnih virih blizu komisije ministrstva za okolje in prostor dobila pozitivno mnenje komisije. Za dvorano bo predvidoma izdano delno uporabno dovoljenje, za parkirišče ob športnem centru pa dovoljenje za preizkusno dobo. Foto: Urban Štebljaj Dovoljenje sicer izdaja ministrstvo za okolje in prostor, od podjetja Grep , ki za Mestno občino Ljubljana objekte gradi, pa bi ga ljubljanski župan Zoran Janković lahko prevzel jutri dopoldne. Janković: Prepričan sem da bo tehnični pregled dvorane v Stožicah pozitiven "Nova dvorana v Stožicah je najlepša v Evropi!", je na današnji novinarski konferenci pred jutrišnjo prvo tekmo, povedal župan Zoran Jankovič. Prepričan je, da je dvorana tehnično brezhibna in da bo jutri ob tehničnem pregledu objekta zagotovo dobila uporabno dovoljenje. Vstopnice so že razprodane, a župan pravi da jih on vseeno nekaj še ima. Naval na prvo tekmo je tudi med novinarji tako velik, da je od več kot 200 prijavljenih novinarjev akreditacijo za prvo tekmo dobilo le 100. Ker parkirnih mest menda ne bo dovolj, je mesto Ljubljana med 17 in 20.30 uro zvečer zagotovilo brezplačne prevoze z mestnim avtobusom številka 20. Kapetan košarkarske reprezentance Jaka Lakovič je pred jutrišnjo tekmo obljubil, da bodo košarkarji dali vse od sebe, predsednik košarkarske zveze pa je dodal, da si želi, da bi bili naši igralci manj prijazni do španskih in da bi prva zmaga v tej dvorani pripadla Slovencem.

Rast vlog gospodinjstev za polovico nižja kot pred krizo Banke v Sloveniji so lani ustvarile 48,4 milijona evrov izgube pred davki. Še leto prej so imele 160,5 milijona evrov dobička. Najpomembnejši razlog za zmanjševanje dobička bank so po mnenju analitikov Banke Slovenije visoki stroški oslabitev in rezervacij, saj so te lani znašale 757,3 milijona evrov oziroma dobro četrtino več kot leto prej. Bilančna vsota bank je nižja za 1,3 milijarde evrov na 50,3 milijarde evrov, za levji delež tega zneska pa je krivo decembrsko zmanjševanje terjatev do bank v tujini, ki je znašalo kar 1,1 milijarde evrov. Banke so namreč do sredine novembra povečevale terjatve, da bi s sredstvi odplačale obveznosti do evrosistema. Posojila v nebančnem sektorju so lani zrasla za 1,2 odstotka, medtem ko so se decembra znižala za pol odstotka. Posojila državi so se povečala za 58,3 odstotka, gospodinjstvom pa za slabih deset odstotkov. Večina prirasta je šla na račun bank v večinski tuji lasti. Posojila nefinančnim družbam so se znižala za 2,6 odstotka v primerjavi z letom prej, znižanje pa je bilo posledica povečanih oslabitev in odplačil posojil. Pri tem se je povečal delež dolgoročnih posojil. Vloge nebančnega sektorja so se lani zmanjšale za 0,3 odstotka in so konec decembra znašale 23,5 milijarde evrov, vloge gospodinjstev pa so se lani povečale za pol milijarde, na 14,3 milijarde evrov, kar je manj kot polovica prirastov, ki smo jih bili navajeni v letih pred krizo, še ugotavljajo analitiki Banke Slovenije.

Premier je napovedal vojno tajkunom, ki jih je doslej pustil pri miru in jim tako omogočal nemoteno krepitev položaja. Janša je napovedal vojno gospodarskim tajkunom, ki jih je doslej pustil pri miru in jim tako omogočal nemoteno krepitev položaja.

V postopku dokapitalizacije holdinške družbe Istrabenz ni bila vpisana in vplačana nobena delnica. Tako ponudba ni bila uspešna. Cena delnice je bila 13,80 evra. Dokapitalizacijo Istrabenza so delničarji podprli na skupščini 5. junija, ponudba za prodajo delnic pa je potekala od 11. do 26. junija. Ker niso bili odpravljeni razlogi za obstoj insolventnosti s povečanjem osnovnega kapitala družbe Istrabenz, bo le-ta nadaljevala z izvrševanjem drugih ukrepov za odpravo razlogov insolventnosti, in sicer bo zlasti vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sočasno nadaljevala pogovore z upniki za dosego poravnave z njimi, je sporočil Istrabenz. Nova Ljubljanska banka NLB je kot neformalni vodja konzorcija 19 bank upnic do ponedeljka pridobila soglasje 14 bank upnic za prostovoljno poravnavo. Do soglasja med vsemi bankami upnicami tako ni prišlo in ob dejstvu medtem neizvedene dokapitalizacije sledijo zakonsko določeni postopki, so sporočili iz NLB. Istrabenz je v prospektu ponudil 34.420.290 navadnih delnic po ceni 13,80 evra oziroma za skupno 475 milijonov evrov. Poslovodstvo je ob objavi prospekta za prodajo delnic menilo, da v primeru neuspešnosti ponudbe obstaja vsaj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo. Družba je v ponedeljek na koprsko okrožno sodišče vložila program prisilne poravnave, sodišče naj bi o njej odločilo v osmih dneh. Po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave in imenovanju prisilnega upravitelja naj bi se nato v 30 dneh zbirale terjatve, nato se bo sestal upniški odbor. Predsednik uprave Bogdan Topič Foto POP TV Do odločanja o prisilni poravnavi naj bi prišlo šele septembra ali oktobra, če v tem času ne bo prišlo do prostovoljne poravnave. Če bo s programom prisilne poravnave soglašalo manj kot 60 odstotkov bank upnic, bo Istrabenzu preostal le še stečaj. Predsednik uprave Bogdan Topič je v ponedeljek dejal, da je možnost za prostovoljno poravnavo manjša, vendar še obstaja, predvsem je odvisna od bank. Po njegovih besedah naj bi po informacijah predlogu o prostovoljni poravnavi sicer nasprotovalo pet od 19 bank, večinoma ali v celoti naj bi bile v tuji lasti.

Mariborski prometni policisti so v prvih mesecih tekočega šolskega leta ugotovili kar 18 kršitev pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila za prevoz otrok. Tako so bile med opravljenimi nadzori najpogostejše kršitve neustrezna oprema vozil, starost vozil, ki ne smejo biti starejša od 12 let, nekatera vozila so bila tudi tehnično neustrezna, v enem primeru pa so policisti avtobusu celo prepovedali nadaljnjo vožnjo, zato je moral prevoznik vozilo zamenjati. Pred dnevi so ob enem izmed takšnih nadzorov ustavili voznika avtobusa, ki je prevažal otroke, saj je prekoračil omejitev hitrosti v naselju. Pri postopku z voznikom so policisti ugotovili še prisotnost alkohola v izdihanem zraku, in čeprav alkohola pri vozniku avtobusa ne sme biti, je test pokazal 0,11 mg/l. Zato so mu odvzeli tudi vozniško dovoljenje. Opozorilo šolam za pregled vozil Zaradi zadnjih ugotovitev nadzora so iz Policijske uprave Maribor vodstva šol pozvali, naj o načrtovanih izletih nekaj dni pred izletom obveščajo njihovo postajo prometne policije ali krajevno pristojne postaje, ki bodo opravile pregled vozila in nadzor voznika.

Islandski premier Haarde je opozoril na morebiten državni bankrot. Islandija je tudi začasno zaustavila trgovanje na svoji borzi. Islandski premier Geir Haarde je državljanom sporočil, da je država v hudi finančni krizi. Islandska centralna banka je včeraj sporočila, da jim je na pomoč priskočila Rusija, ki bo islandski centralni banki v pomoč za rešitev finančne krize posodila štiri milijarde evrov za okrepitev deviznih rezerv in podporo islandski valuti. Namestnik ruskega finančnega ministra Dmitry Pankin pa je opozoril, da končna odločitev glede posojila še ni sprejeta. Pogovore bodo začeli v prihodnjih dneh. Te dni prihajajo z Islandije skrb vzbujajoče novice, država namreč tone v vse globljo krizo. Včeraj je razmere komentiral tudi islandski premier Geir Haarde, ki je državljanom sporočil grozljivo novico. Finančno okrevanje naše države bo trajalo več let, je povedal premier, ki je že v začetku tedna opozoril na hudo krizo, ki maje temelje države. Haarde je namreč opozoril pred morebitnim državnim bankrotom. Islandski finančni sektor je v kritičnem stanju, je sporočil premier, strah med državljani pa se krepi. V Reykjaviku se je zato zbralo več kot tisoč Islandcev, da bi izrazili svojo zaskrbljenost glede krize, ki je povzročila, da je islandska krona v primerjavi z evrom od začetka leta izgubila že polovico vrednosti. Centralna banka je z raznimi ukrepi poskušala obraniti nacionalno valuto, toda neuspešno. Nazadnje so se odločili, da opustijo trud. Državljani so nad njihovo odločitvijo razočarani in jezni. Do te objave je prišlo dva dni po tistem, ko je premier Haarde predstavil načrt za rešitev islandskega finančnega sektorja. Ta med drugim vladi dovoljuje prevzem nadzora nad vsemi bankami in finančnimi ustanovami, prevzem premoženja, združevanje ustanov in možnost odrediti ustanovam, da razglasijo stečaj. Vlada je že nacionalizirala tri največje banke v državi Glitnir, Landsbanki, danes pa tudi Kaupthing, največjo bančno ustanovo v državi. Vlada želi s tem zagotoviti nemoteno komercialno poslovanje islandskih bank. Kot so sporočili z islandske agencije za nadzor nad finančnimi trgi, bodo bankine domače poslovalnice, klicni centri, bančni avtomati in spletne storitve delovali nemoteno. Hkrati so dodali, da so domače bančne vloge v celoti zajamčene. Islandija, ki je na račun močnega in v tudi v tujini zelo dejavnega finančnega sektorja ena od najbogatejših držav na svetu, pa je danes tudi začasno zaustavila trgovanje na svoji borzi. Za to se je odločila zaradi neobičajnih tržnih razmer . Borzo naj bi znova odprli v ponedeljek. Diplomatski spor z Veliko Britanijo Z Veliko Britanijo je izbruhnil diplomatski spor glede britanskih prihrankov v zamrznjenih islandskih bankah, več islandskih bank pa je začelo prodajati tuje podružnice. Zaradi nacionalizacije Landsbanki je prišlo do zamrznitve poslovanja v njenih dveh britanskih podružnicah, Icesave in Heritable. Velika Britanija je zato napovedala uporabo pravnih sredstev proti Islandiji, saj želi zagotoviti varnost vlog britanskih varčevalcev v tej banki. Haarde se je odzval s pojasnilom, da bosta vladi obeh držav takoj pregledali sporno vprašanje in poskušali najti rešitev ter tako ohraniti prijateljstvo med državama. 304 tisoč prebivalcev Islandija, ki ima okoli 304 tisoč prebivalcev, je dolgo slonela na svoji ribiški industriji, nato pa so proti koncu 20. stoletja začele banke hitro rasti. Na ta račun je postala ena od najbogatejših držav na svetu. Vendar pa so njene banke zaradi širitve v tujino zelo izpostavljene svetovni posojilni krizi, posledično pa tudi celotno islandsko gospodarstvo, saj premoženje bank za večkrat presega islandski bruto domači proizvod. Zlom celotnega islandskega finančnega sistema pa bi imel opazne posledice tudi za druge evropske države. Islandske banke in podjetja so namreč med svojo širitvijo veliko investirala v podjetja in projekte po vsej Evropi.

Predmet poziva je vključitev desetih mladih visoko izobraženih brezposelnih oseb iz Ljubljanske urbane regije v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014. Namen operacije je spodbujanje podjetništva med mlajšimi brezposelnimi osebami z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe ter spodbujanje odpiranja novih delovnih mest. Temeljna ideje je ponuditi udeležencem, izbranim na javnem pozivu, strokovno pomoč in dodatna usposabljanja, ki jih potrebujejo pri razvoju podjetniške ideje v delujoče podjetje. Ciljna skupina so mladi iskalci zaposlitve z najmanj VI. stopnjo izobrazbe katerekoli smeri, stari do 35 let. Kaj projekt nudi? • skupinska in individualna podjetniška usposabljanja zunanjih strokovnjakov• pomoč notranjih in zunanjih mentorjev pri uresničitvi poslovne ideje• timsko delo, mreženje s podjetniki, praktične podjetniške izkušnje• 4-mesečno zaposlitev na RRA LUR z minimalno plačo in vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja• delo v spodbudnem podjetniškem okolju z opremljenim poslovnimi prostori in vso potrebno infrastrukturo Javna predstavitev: TEHNOLOŠKI PARK LJUBLJANA (Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana - stavba B - pritličje), 20.12.2013 ob 10.00 uri. Potrebna je predhodna prijava na predstavitev  na e-naslov liljana.drevensek(at)Ljubljana.si do vključno  19. 12. 2013. Rok za prijavo na javni poziv: 27.12.2013 Kontaktna oseba: mag. Liljana Drevenšek, liljana.drevensek(at)Ljubljana.si, 01 306 19 19 Razpisna dokumentacija

Skupina KD, ki jo vodi Matjaž Gantar, želi v dveh letih postati glavni igralec med zavarovalniškimi holdingi Glavni izvršni direktor KD Group Aljoša Tomaž (levo) in predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar ob predstavitvi načrtov za prihodnost Z združitvijo zavarovalnic KD Življenje in Adriatic Slovenica Skupina KD Group, ki naj bi se zaključila še letos, želimo postati vodilni zavarovalniški holding do leta 2015. Tako je ob predstavitvi rezultatov Skupine predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar predstavil načrte za prihodnost. Po besedah Aljoše Tomaža, glavnega izvršnega direktorja KD Group, bodo sinergijski učinki zelo ugodni, razpoložljivi kapital pa se bo povečal z 87 milijonov evrov na 134 milijonov evrov. 2,6 milijona evrov dobička do marca Tomaž je ob predstavitvi rezultatov Skupine poudaril, da je čisti dobiček Skupine KD v obdobju od januarja do marca letos znašal 2,6 milijona evrov, kar je 54 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poslovni prihodki so znašali 88,1 milijonov evrov, kar pomeni en odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Celotna sredstva pa so se jim od konca leta 2012 povečala z 831,2 milijonov evrov na 842,9 milijonov evrov. Zavarovalnica povečala tržni delež Zavarovalnica Adriatic Slovenica po besedah Gabrijela Škofa, predsednika uprave, medtem posluje dobro in je »že vrsto let na vrhu slovenskega zavarovalništva«. Leta 2012 je zbrala 269,2 milijona evrov premije ter povečala tržni delež na 13,2 odstotka, medtem ko je leto poprej beležila 12,7-odstotni tržni delež. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je zavarovalnica zbrala dobrih devetdeset milijonov evrov premije, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani, je še dejal Škof. Največja slovenska zavarovalnica Triglav je medtem lani imela 31,7 odstotni delež, Zavarovalnica Maribor pa 13-odstotni.

Ljubljana - Vrednosti delnic elektropodjetij so v zadnjih tednih strmoglavile. Hkrati se je zmanjšala likvidnost pri trgovanju z omenjenimi družbami, kar malim vlagateljem otežuje prodajo delnic. Kljub padcu cen naraščanja povpraševanja ni opaziti, saj so vrednotenja družb v primerjavi s tujimi konkurenčnimi družbami še vedno zelo visoka. Zato ne preseneča, da je več borznih hiš odkupne cene delnic elektropodjetij znižalo za več kot tretjino. V Medvešek Pušniku so na primer odkupne cene v povprečju znižali za skoraj polovico. Sredi septembra so za delnice podjetja Elektro Ljubljana ponujali dvanajst evrov, danes pa ponujajo le še sedem evrov za delnico. Po besedah Marka Potočnika iz Medvešek Pušnika so delnice v minulih mesecih kupovali za svoje stranke, zato so morali zaradi tega ceno dvigniti, če so jih želeli dobiti. "Kaže, da ni toliko povpraševanja, kot je sprva kazalo," umiritev strasti komentira Robert Žnidar iz Gorenjske borznoposredniške družbe. "Čeprav so nekateri, ki so deleže že prodali, iztržili visoke dobičke, je vprašanje, ali se bodo v prihodnje sploh našli kupci, ki bodo za delnico pripravljeni odšteti vsaj vsoto, po kateri so se sklepali zadnji posli," dodaja. Padec zanimanja za delnice elektropodjetij Boštjan Nardin iz Certiusa pripisuje splošnemu mrtvilu na Ljubljanski borzi, ki je, kot pravi, posledica razočaranja vlagateljev nad Petrolovo skromno prevzemno ceno za Istrabenz. Dejal je, da je k padcu delnic prispeval tudi prevzem Merkurja in negotovost okoli logističnega holdinga.

Preiskava še traja in storilci ostajajo neznani Foto: BloombergDružabna oziroma poklicna spletna stran Linkedin je v sredo sporočila, da so neznani hekerji vdrli v sistem in ukradli gesla več milijonov uporabnikom ter jih dali na svetovni splet. Linkedin ima okrog 160 milijonov uporabnikov, ki imajo na svojih straneh tudi zaupne informacije. Večji problem je v tem, ker ljudje uporabljajo isto geslo za različne zadeve. Tatovi gesel lahko sedaj vdrejo tudi v druge račune, kot so google, amazon in drugi. Linkedin zato priporoča vsem uporabnikom, naj redno spreminjajo gesla. Preiskava še traja in storilci ostajajo neznani. Linkedin je prizadetim, ki so jim ukradli gesla, že zaprl račun in bodo dobili elektronska sporočila z nadaljnjimi navodili. Pri tem pa je treba biti spet previden, saj bodo sporočila, zamaskirana kot da so Linkedinova, pošiljali tudi nepridipravi. Podjetje sporoča, da njihova sporočila ne bodo vsebovala nobenih povezav.

Preiskava je trajala štiri leta Švicarska podružnica koncerna Alstom, ki ima pogodbo tudi s TEŠ 6, bo morala plačati kazen, ker ni storila dovolj za preprečitev podkupovanja v Latviji, Tuniziji in Maleziji. Švicarski preiskovalni organi so preučevali posle podružnice francoskega industrijskega koncerna, izvedene v 15 državah. Osredotočili so se na domnevna plačila, ki jih je lstom Network Schweiz nakazoval funkcionarjem in drugim prodajnim agentom , ki so jim nato zagotovili vladne pogodbe za gradnjo elektrarn v 15 državah. V štiriletni preiskavi so ugotovili, da družba ni storila dovolj za preprečitev podkupovanja v Latviji, Tuniziji in Maleziji. Švicarsko tožilstvo se je zato odločilo Alstomu naložiti kazen v višini 2,5 milijona frankov, prav tako pa bo švicarska družba morala plačati 36,5 milijona frankov kompenzacij in stroškov. Alstom je z razsodbo zadovoljen Alstom je z razsodbo zadovoljen. Po njihovih besedah naj bi namreč dokazovala, da v podjetju ne obstaja sistem korupcije ali sklad za podkupnine, s katerim bi družba na nezakonit način pridobivala posle. Še več, v dveh izmed treh spornih poslov naj bi bil sam Alstom žrtev dejanj nekaterih svojih zaposlenih, v tretjem pa je bil zgolj podizvajalec konzorcija . Francoski koncern bo sicer dobavil opremo za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, zaradi česar je domnevno podkupovanje veliko zanimanja vzbudilo tudi v Sloveniji.

Nekdanji gradbeni baron Ivan Zidar naj bi prek podjetja iz Združenih arabskih emiratov obvladoval Tovarno kovinske opreme TKO, ki spada med dobro stoječe preživele ostanke SCT. V zadnjih dveh letih naj bi tako iz TKO na svoj račun prečrpal več kot pol milijona evrov. Nekdanji gradbeni mogotec Ivan Zidar se je v zadnjih treh letih v javnosti pokazal, kadar je moral sesti na zatožno klop sodišča, ki mu je v zadevi Čista lopata prisodilo zaporno kazen v višini 14 mesecev. Javnost tudi ve, da se ubada z zdravstvenimi težavami, manj znano pa je, koliko še ima pod palcem. Nekdanji prvi mož propadle družbe SCT zagotovo ne strada. Še več, zdravi deli SCT naj bi mu še vedno prinašali lepe denarce, razkriva časnik Dnevnik. Napajal naj bi se iz Tovarne kovinske opreme TKO iz Murske Sobote, ki posluje zelo uspešno. TKO namreč ni v stečajni masi SCT, septembra 2011 je družba pristala v lasti podjetja Dunes International iz Združenih arabskih emiratov. Formalno je direktor tega podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s trgovanjem z nepremičninami, neki finančni svetovalec iz Velike Britanije, Dnevnik pa piše, da je dejanski lastnik Zidar. Časnik namreč navaja, da je ob podpisu pogodbe direktorja zastopal takratni Zidarjev odvetnik Dušan Korošec. In kaj razkrivajo številke? Poročilo TKO kaže, da je družba na račun svojega lastnika nakazala skoraj 370.000 evrov. Iz poročila ni razbrati, katere storitve bi lahko družba z Bližnjega vzhoda opravila za TKO, saj je bila s 50.000 ameriških dolarjev ustanovljena v poštnem nabiralniku, kot rečeno pa se ukvarja z nepremičninami. Če torej drži, da je Zidar lastnik Dunes International, mu je uspelo iz soboškega podjetja prečrpati teh 370.000 evrov in še 95.000 evrov, ki jih je prejel kot predsednik poslovnega sveta TKO. Zanimiv pa je tudi tok denarja, ki ga je TKO nakazal podjetju Gradinal, ki ga je Zidar ustanovil leta 2011. TKO je za storitve pravnega poslovodskega svetovanja Gradinalu plačal 87.500 evrov, piše Dnevnik in dodaja, da je višina nakazil iz TKO skoraj do evra enaka vsem prihodkom Gradinala v letu 2011. Da dobi bralec jasno sliko, je treba omeniti, da je TKO v lanskem letu ustvaril za 780.000 evrov dobička. Skratka, Zidar naj bi v svoj žep usmeril več kot polovico dobička. Ivan Zidar Posle bo izpodbijala Zidarju naklonjena stečajna upraviteljica? Je pa Zidarjev prevzem TKO že od lani predmet sodnega spora, pojasnjuje ozadje Dnevnik. Zidarjevo podjetje SCT Holding je pred začetkom prisilne poravnave SCT kupil TKO v paketu z družbo SCT Investicije. Polovico od 2,45 milijona evrov si je sposodil pri njenem dotedanjem uradnem lastniku, podjetju SCT Naložbe, ki je bilo v lasti SCT. In ko je SCT končal v stečaju, se je stečajni upravitelj SCT Naložb Andrej Krašek odločil, da bo izpodbijal posel. Vmes je Krašek postal direktor Agencije za varstvo konkurence, sodišče pa je vodenje stečaja in izpodbijanje posla zaupalo Mariji Magdaleni Šantl. Po pisanju Dnevnika pa bi lahko bilo njeno imenovanje sporno. Šantlova je pred dvema letoma vodila prisilno poravnavo SCT. In prav v tem obdobju je iz SCT &raquo,ušlo veliko premoženja. Šantlova je bila nato razrešena s položaja upraviteljice, ker naj bi delovala v korist Zidarja.

Kitajskim alpinistom je olimpijsko baklo uspelo ponesti na 8848 visoki Mount Everest Posebna olimpijska bakla, ki so jo prireditelji olimpijskih iger v Pekingu poslali na Mount Everest, je prispela na streho sveta. Cering Wangmo, zadnji od petih nosilcev bakle, je prispel na 8848 metrov visoko goro, kjer je zapičil kitajsko, olimpijsko in zastavo iger v Pekingu. Zaključni vzpon iz tabora na 8300 metrov je trajal šest ur. Prihod na vrh prenašala tudi televizija Vodil ga je Nima Ciren, vodja alpinistične šole u Lhasi, prihod na vrh pa je prenašala tudi kitajska televizija. Osvojitev vrha je bila po načrtih najbolj spektakularna pot olimpijske bakle, ki bo skupaj premerila 137 tisoč kilometrov. Neznani alpinisti skušali ovirati vzpon bakle Vzpon pa ni minil brez težav. Nosilci plamenice so pred vrhom srečali nepoznane tuje alpiniste, ki naj bi poskušali ovirati vzpon bakle. "Naša ekipa je povsem nepričakovano zagledala svetlobo iz alpinističnih svetilk. Nismo pričakovali, da bi lahko koga srečali," je dejal eden od vodij vzpona Li Zhixin, ki ni navedel kdaj in na kateri višini je prišlo do srečanja, je pa potrdil, da je nekaj ljudi poskušalo ovirati pot olimpijskega ognja. Kitajska je tujim alpinistom za deset dni onemogočila vzpone na Mount Everest Zaradi bojazni, da bo prišlo do neljubih dogodkov je Kitajska tujim alpinističnim odpravam od 1. do 10. maja prepovedala pohod na Mt. Everest, prav tako pa je zaprosila nepalsko vlado, da tudi ona na južni strani Everesta stori enako. Prihodu olimpijskega ognja v Tibet, ki vključuje tudi pot na streho sveta, so se najbolj upirali tibetanski aktivisti, ki menijo, da želi na ta način Kitajska še bolj utrditi svojo prevlado v tej regiji.

Da tajkun Igor Lah s prevzemom Laškega nima resnih namenov, je pokazala anketa med bralci Financ - v resnost jih namreč verjame manj kot osem odstotkov Rezultati ankete "Ali verjamete Igorju Lahu, pidovskemu tajkunu, da želi prevzeti Pivovarno Laško (da bi jo razvijal)?" lahko uvodoma preberemo v članku Kako hitro lahko Lah olupi Laško. Bralci Financ so do tega precej skeptični. Pol bralcev meni, da je v ozadju prevzema nekdo drug Ko je v petek Igor Lah prek KS Naložb podal namero za prevzem Pivovarne Laško, smo bralce namreč vprašali, "Kaj menite o prevzemni nameri Igorja Laha za Pivovarno Laško?" Anketa je pokazala, da jih le 7,6 odstotka meni, da ima resne namene. Glas je sicer oddalo 873 bralcev, skoraj pol jih je mnenja, da je v ozadju prevzema nekdo drug. Precej možnosti, da Laha zanimajo nepremičnine Uniona Ta možnost je prejela 47 odstotkov glasov, da gre za dobro šalo meni 16,5 odstotka bralcev, okoli 29 odstotkov bralcev pa se je odločilo za možnost: "Laha zanima nepremičnina, kjer stoji Pivovarna Union".

Mednarodni dan pogrešanih otrok. V Sloveniji je begov od doma vse več. Najpogostejši vzroki so konflikti doma, pri starejših pa želja po svobodi. V zadnjem času je v Sloveniji najbolj odmeval primer treh najstnikov, ki so izginili aprila. Staršem so dejali, da gredo s šolo na ekskurzijo, ki pa je šola sploh ni organizirala. Bili so razglašeni za pogrešane, policija je sprožila iskalno akcijo, oni pa so se zabavali na Obali in se po tednu dni iz Trsta javili staršem ter se vrnili domov. Javnost je zmotil njihov porogljiv odnos po vrnitvi, ko so se policistom, ki so jih intenzivno iskali, celo posmehovali. Zagotovo pa ni bilo smešno to, niti skrb njihovih staršev niti količina sredstev, vložena v njihovo iskanje. Statistika Lani je bilo 416 primerov odvzemov mladoletnih oseb (302 predlani). Lani je bilo 115 primerov pobegov od doma (80 predlani). Sicer pa starejši mladoletniki velikokrat pobegnejo od doma, da bi lahko svobodno počeli, kar si želijo. Med najpogostejšimi vzroki pobega so tudi konflikti doma. Policisti pogosto iščejo tudi mlade, ki niso sami pobegnili od doma, pač pa jih je odpeljal eden od staršev. Tak je bil primer koroške deklice, ki jo je policija iskala več kot leto dni. Našli so jo pri babici. Otroci se sicer ponavadi v zelo kratkem času domov vrnejo sami ali jih izsledijo starši, pogosto že istega dne. Primerov, ko otroke pogrešajo več kot nekaj dni, je malo. Številka pri nas še ne deluje V Evropski uniji število primerov pogrešanih otrok, ki presegajo meje ene države, vse bolj narašča. Tudi zato je smiselna čimprejšnja širitev evropske telefonske številke za pogrešane otroke 116 000. Številka deluje v 16 državah Evropske unije, Slovenije še ni med njimi. Se je pa že izkazalo, da je v veliko pomoč družinam, ki se soočajo z otrokovim izginotjem. Trupla ali vreče, v katerem naj bi bilo Patzovo truplo, policisti še niso našli. (Foto: Reuters) Med prvimi na zavitku mleka Ravno v teh dneh pa se je razpletla dobrih trideset let stara uganka o pogrešanem Etanu Patzu. Leta 1979 je izginil takrat šestletni Etan – starši so mu prvič dovolili, da se je sam odpravil od doma do avtobusne postaje. Newyorška policija je sporočila, da je 51-letni moški zdaj priznal, da je dečka ugrabil, zadušil in ga v plastični vreči odvrgel v smeti. Etanov primer je pomemben, ker so ravno dan, ko je izginil, razglasili za dan pogrešanih otrok. Poleg tega je bil eden izmed prvih, čigar sliko, podatke in prošnjo za pomoč so objavili na embalaži za mleko.

Kalvarija finančnega sektorja Slovenski borzni indeks je dosegel najnižjo vrednost v zadnjem mesecu, spet pa so ga najbolj obremenile Gorenjeve delnice, ki so cenejše za 2,5 odstotka. Cena Gorenja je prvič po letu 2001 padla pod deset evrov Gorenje je edino podjetje, ki sproti obvešča javnost o resnosti krize. Bojim se, da bo šel trg še nižje, ko bodo objavljeni rezultati poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih, saj utegnejo biti bilance slabše od pričakovanj, je za MMC povedal borzni posrednik pri GBD-ju Jani Javornik. Vrednost Mercatorja in Telekoma je nižja za skoraj odstotek, medtem ko je Krka, s katero je promet spet presegel milijon evrov, cenejša za 0,2 odstotka. Pri GBD-ju priporočajo Krko Na koncu so se posli s Krko sklepali pri dnevnem minimumu 55,8 evra. Na trgu vlada strah in apatija, dolgoročnih vlagateljev ni, čeprav so nekatere delnice na privlačnih ravneh. Večino prometa naredijo špekulantje, nekateri pa tudi prestrukturirajo portfelj. V naši hiši priporočamo nakup Krke, ki je tudi v primerjavi s preostalimi farmacevtskimi podjetji ugodno ovrednotena, še razkriva Javornik. V ozadju so se v prvi kotaciji podražile le delnice Petrola in Intereurope, Petrola za dobra dva odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,21 % 56,41 EUR GORENJE -2,48 % 10,21 MERCATOR -0,89 % 166,40 TELEKOM -0,89 % 124,89 AERODROM -0,26 % 26,93 NOVA KBM -0,66 % 8,97 PETROL 2,13 % 273,04 Kalvarija finančnega sektorja Ameriški delniški trg je padel najnižje po novembrskem večletnem dnu. Nič ne pomaga račun, vreden skoraj 800 milijard dolarjev, ki ga je za pomoč gospodarstvu podpisal Barack Obama, vlagatelji trenutno enostavno nimajo upanja, da bi bil gospodarski položaj kmalu boljši. Indeks Dow Jones 7.552 točk se je v torek znižal za 3,8 odstotka, največjo agonijo pa še naprej preživljajo bančne delnice. Indeks ameriških finančnih delnic je tako dosegel 14-letni minimum, podobno usodo pa doživljajo tudi evropske banke, zlasti tiste, ki so izpostavljene Vzhodni Evropi. Tokio najnižje po oktobru Seveda na razpoloženje slabo vplivajo tudi težave avtomobilskih velikanov General Motorsa in Chryslerja, ki brez sveže državne pomoči ne bosta preživela. Dow Jones je zdaj 14 odstotkov nižje kot na začetku leta, tehnološki Nasdaq pa slabih sedem odstotkov. Tokijski Nikkei 7.534 točk je v sredo izgubil še odstotek in pol in je na najnižji točki po 27. oktobru. To seveda ni presenetljivo, saj je japonski BDP v zadnjem lanskem četrtletju padel kar za 12,7 odstotka na letni ravni. Ta teden je svoje dodal še domači finančni minister, ki je odstopil, potem ko je bil obtožen, da je bil na srečanju držav G7 pijan.

Dvosedežnica na Veliki planini je tako zelo dotrajana, da jo je inšpektor ustavil. Zaradi tega bo smučarska sezona nekoliko okrnjena, pričakujejo pa tudi do 30 odstotkov manj obiskovalcev. Od zgornje postaje nihalke se bodo lahko smučarji povzpeli na vlečnico, ki je za hribom 100 metrov stran. Smučarska sezona na Veliki planini bo letos okrnjena, ker ni več sedežnice, ki je vozila od zgornje postaje nihalke do Zelenega roba in do 1666 metrov visokega Gradišča. Sedežnico je zaradi dotrajanosti ustavil inšpektor, zaradi česar v družbi Velika planina pričakujejo 30-odstotni upad obiska. Namesto sedežnice smučišče povezujeta dve vlečnici Smučarji se bodo od zgornje postaje nihalke lahko povzpeli na vlečnico, ki je za hribom 100 metrov stran in ta jih bo potegnila do druge vlečnice do višine 1612 metrov do Zelenega roba, kjer bodo lahko smučali, je pojasnil vodja obratovanja in smučišča v družbi Velika planina Andrej Potočnik. Po nekaterih ocenah naj bi nova sedežnica stala najmanj dva milijona evrov. Sedežnico Šimnovec so na Veliko planino sicer prestavili leta 2000 z Rogle, kjer je obratovala od leta 1986. Smučanje tako ni možno od vrha smučišča Zeleni rob pa do spodnje postaje sedežnice, ki je ni več, je poudaril Potočnik in dodal, da je smučišče tako povezano z dvema vlečnicama. Ustavitev dvosedežnice Šimnovec bo prav gotovo vplivala na letošnjo smučarsko sezono, je prepričan Potočnik. Zaradi tega v družbi po njegovih besedah pričakujejo manjši obisk smučarjev oz. do 30 odstotkov manj obiskovalcev. Primerno temu bodo po njegovih napovedih prilagodili tudi cene smučarskih kart, ki bodo ugodnejše. Kako bo zdaj na Veliki planini, ali in kdaj bodo dobili novo oz. rabljeno sedežnico, je stvar Občine Kamnik, ki je lastnica družbe Velika planina. Družba mora najti le najugodnejše ponudbe družb, ki razpolagajo s temi sedežnicami na evropskem trgu. Če pa ne bo denarja, bo vse ostalo odprto, je še dodal Potočnik.

Kranj. V vseh treh bazenih pušča voda. Ograji okrog športnega parka šteti dnevi. Letno kopališče • En kubični meter. Toliko vode izgublja odprti olimpijski bazen na uro, kar je po nekaterih ocenah dokaj običajno. • Petsto metrov. Toliko ograje okrog športnega parka bo treba zamenjati. Prihodnji teden naj bi na letnem kopališču v Kranju začeli obnovo bazenov, najprej obeh otroških, potem tudi olimpijskega. Vzrok je puščanje vode. V otroških bazenih je na uro izgubijo štiri kubične metre. Obnovo potrjuje direktor Kranjskega zavoda za šport Brane Fartek. “V otroških bazenih so se pretrgali dovodi in odvodi vode,” ocenjuje. Poškodovali naj bi se konec avgusta, torej skoraj ob koncu poletne sezone. “Sama školjka je dobra,” je sicer vesel, hkrati pa tudi kritičen do kakovosti izvedenih del. “Cevi se po šestih letih ne bi smele pretrgati,” meni. Poskušali bodo uveljaviti garancijo. Začetek priprav Temeljite oglede škode naj bi začeli opravljati danes. Začetek poletne kopalne sezone ne bi smel biti ogrožen. Če bi se dela na otroških bazenih zavlekla, se bodo olimpijskega lotili jeseni. 140 tisoč evrov bo Občino Kranj stala obnova bazenov na letnem kopališču. Sicer pa so dnevi šteti tudi stari betonski ograji okrog športnega parka. “Dejstvo je, da jo je treba zamenjati,” pravi Fartek in priznava, da se boji, da na nekaterih delih, še posebno nad cesto, že grozi, da bo padla. Upa, da bodo dela stekla že prihodnje leto. Predvideva, da bo investicija zaradi obsega izvedena v dveh fazah in opozarja, da bo imela zadnjo besedo mestna uprava. Fartek sicer predlaga, da bi bila nova ograja enaka tisti okrog bazena.

V mešanici začimb Spice, ki se v obliki cigaret prodajajo tudi v Sloveniji, so našli zdravju škodljive snovi. 16-letnik iz Ljubljane se je z omenjenim izdelkom zastrupil. Spice vpliva na vidno, slušno in čutno zaznavanje, kar upočasni reflekse. To je posebej problematično pri upravljanju ali vožnji, saj se poveča tveganje za prometne nesreče. Mercedes Lovrečič, Informacijska enota za prepovedane droge pri IVZ. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) opozarja na izdelek, imenovan Spice, ki vsebuje psihoaktivne snovi in je v obliki cigaret na prodaj v večjih mestih, v Ljubljani, Mariboru in Celju. Izdelek vsebuje več škodljivih snovi, zato IVZ njegovo uporabo odsvetuje. V Ljubljani so zabeležili tudi primer zastrupitve. Natančne podatke, kje vse je mogoče omenjeni izdelek kupiti, še zbirajo. Laboratorijske analize, izvedene v Švici, so v sibirski srčnici (Leonurus sibiricus), ki je sestavni del zeliščne mešanice v izdelkih Spice, ugotovile prisotnost alkaloida leonurin. V vsaj treh proizvodih Spice (gold, silver in diamond) so prepoznali tudi psihoaktivni snovi, sintetična kanabinoida JWH-018 in CP 47-497. Po nepreverjeni informaciji, pridobljeni na spletnih straneh, so ameriški mejni organi v izdelku Spice gold odkrili še tretjo sintetično snov, HU-210. Center za forenzične preiskave z generalne policijske uprave je opravil analizo vsebnosti v teh izdelkih, ki so na prodaj v Sloveniji, in potrdil prisotnost sintetičnega kanabinoida, homologa CP-47-497-C8. Prepoved prodaje izdelkov Nemčija, Avstrija in Francija so že pripravile zakonodajne ukrepe za prepoved oziroma nadzor nad izdelki Spice. V Avstriji so 7. januarja letos z direktivo v okviru zakona o zdravilih prepovedali uvoz ali trgovanje z mešanico tobaka, ki vsebuje JWH-018. V Nemčiji od 22. januarja proizvodov Spice ni več mogoče kupiti (ne na internetu ne v tako imenovanih 'headshops'), prepovedane pa so tudi proizvodnja, posest in pridobivanje izdelkov, ki vsebujejo snovi CP-47-497 in še štiri iz homologne serije (C6-C9). Sintetične kanabinoide JWH-018, CP-47 in šest homologov ter HU-210 so med prepovedane droge 23. februarja letos uvrstile tudi francoske oblasti. Tveganje Spice predstavlja dvakratno tveganje za zdravje: zaradi načina vnosa snovi v telo, to je s kajenjem, in zaradi psihoaktivnega učinka sintetičnih kanabinoidov. Po trenutno razpoložljivih podatkih IVZ, pridobljenih iz primerov zastrupitev, uživanje učinkuje na srčno-žilni in živčni sistem (pojavijo se pospešeno bitje srca, kratkotrajne izgube zavesti). Psihoaktivni učinki pri človeku so podobni učinkom kanabisa: evforija, sprostitev, večja socializiranost, večja intenzivnost zaznavanja, povečanje teka. Pri višjih odmerkih pa se pojavljajo psihične težave:motnje zaznavanja in depersonalizacija ali hujše duševne motnje. Po drugi strani ima kajenje pripravkov Spice podobne učinke na dihalni sistem kot kajenje cigaret tobaka. Pri tem se razvijajo produkti pirolize s plinsko fazo (kemično in toplotno draženje, rakotvornost) in fazo delcev, ki vsebujejo potencialno rakotvorne snovi. Uporaba sintetičnih kanabinoidov vpliva na psihomotorne pa tudi kognitivne funkcije. Poleg tega spremeni sporočila v možganih, ki vplivajo na zaznavanje in koordinacijo, kar vpliva na vidno, slušno in čutno zaznavanje ter upočasni reflekse. Zmes posušenih rastlinskih delcev, s katero je polnjena cigareta Spice. ©GPU Primer zastrupitve V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana so po podatkih IVZ zaradi blažje zastrupitve s tovrstnim izdelkom marca letos zdravili 16-letnega bolnika. Spice naj bi kupil v Ljubljani in ga kadil. Bolnik je zanikal kajenje marihuane in zaužitje ekstazija. Bil je nemiren, bilo mu je slabo,bruhal je, se znojil in tresel, srce mu je bílo hitro in neredno. Vzorca urina in krvi sta bila poslana v toksikološki laboratorij (Inštitut za sodno medicino), izvidov še ni.

Slovenski gradbeni velikan SCT je v zadnjih mesecih v Libiji sklenil za 1,154 milijarde evrov pogodb, obeta pa si za dve milijardi evrov poslov. Gre za posel stoletja, poudarja prvi mož SCT Ivan Zidar. Ivan Zidar Zadnje pogodbe, vredne 824 milijonov evrov, je SCT podpisal prav v četrtek, in sicer za gradnjo dveh cest v skupni dolžini 270 kilometrov, in sicer med mesti Al Abjar in Al Marj ter Sabha Zvelah. SCT je pred tem že podpisal pogodbo za del projekta vrata Bengazija, vredno 330 milijonov evrov. Obeta pa si tudi posle pri nadgradnji tega projekta v vrednosti 680 milijonov evrov in cesto Tobruk Umsaad 203 milijone evrov. Pogodbe se bodo sicer podpisovale v drugi polovici leta. Dela naj bi se začela kmalu, SCT pa potrebuje še bančne garancije, ki jih pričakuje v najkrajšem možnem času, je povedal Zidar. Gre za ogromen posel, h kateremu bo SCT povabil še druge slovenske gradbenike. Na teh projektih je posla za najmanj tri oz. štiri leta, mesečna realizacija pa glede na njihovo vrednost znaša 37 milijonov evrov. Led je prebit, v SCT pa smo se na preboj na libijski trg pripravljali deset let, je povedal Zidar. Slovenska diplomacija s premierjem Borutom Pahorjem na čelu je tu odigrala izredno pomembno vlogo, je dejal. Če premier Pahor ne bi šel v Libijo, s posli ne bi bilo nič, je ocenil. Dodal je, da si SCT v Libiji želi delati še več poslov. Če bomo delali dobro in v skladu z načrti, bomo še kaj delali, SCT pa je v ligi prvakov na področju cest in avtocest, je poudaril. SCT je tako dobil pomemben del milijardnih poslov na projektu vrata Bengazija, ki so si jih želela številna tuja podjetja. SCT je uspelo, predvsem zaradi referenc, ki jih ima družba še od prej, ko je gradila po Libiji, je povedal Zidar. Na projektih bodo delali številni delavci iz Slovenije in precejšen del slovenske gradbene operative. Projekt je resnično ogromen, je še dejal prvi mož SCT.

Metoda Montessori. Upošteva otroka in mu omogoča samostojno učenje. Vzgoja. “Metoda Montessori, kot jo je učila utemeljiteljica, italijanska znanstvenica Maria Montessori, gradi na opazovanju otroka in sledenju njegovemu naravnemu razvoju in potrebam,” pojasni Herta Kobal, ki se je s to metodo začela ukvarjati med prvimi v Sloveniji. Načela razvoja Montessorijeva, ki je delovala v Rimu ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, je proučevala osnovna načela razvoja, skozi katera gre vsak otrok v lastnem ritmu. Prva je odkrila tako imenovana občutljiva obdobja otroka: to je poseben čas, ki se pojavi samo enkrat v življenju. Otrok se v tem obdobju določenih stvari nauči hitreje in intenzivneje, kot se bo sposoben kdaj prej ali pozneje. Spodbude pri učenju Otrok se uči rokovanja s pravimi krožniki in kozarci, tako se uči ravnati z materialom in vrne zaupanje. Herta Kobal, učiteljica po metodi Montessori V nasprotju z običajnimi vrtci program Montessori izrazito poudarja pomen okolja za otroka. Ta mora spodbujati njegove interese in mu omogočati varno gibanje. Prav tako poudarja učenje samostojnosti od zgodnjega začetka: otrok se uči oblačenja, obuvanja, rokovanja s krožniki in kozarci, ki niso iz “trpežne” plastike – tako se nauči primerno ravnati z materialom in vrne zaupanje odraslega. Če kaj raztrese, mora z metlico in krpico za seboj pospraviti, kar krepi občutek za red. “Roka je organ inteligence,” je trdila Montessorijeva, ki je menila, da je otrokovo grobo in fino motoriko koristno razvijati že zelo zgodaj. Metoda Montessori izpostavlja tudi pomen matematike, ki je za človeka nekaj naravnega. Otroci se učijo tudi malih pisanih črk, kar naj bi jim šlo lažje od rok kot pisanje tiskanih, saj jih oblikujejo povezane črte.

New York, London, Frankfurt - Cene črnega zlata so junijsko trgovanje začele z rastjo. Cena ameriške nafte je presegla 67 dolarjev in s tem dosegla novo najvišjo vrednost po začetku lanskega novembra. Občutno rast so danes beležili tudi na evropskih borzah, prav tako se v zelenem območju gibljejo tečaji delnic na Wall Streetu. Tečaj evra je presegel 1,42 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v juliju se je v popoldanskem elektronskem trgovanju na newyorški borzi podražila za 1,41 dolarja na 66,12 dolarja. Cene črnega zlata so tako dosegle najvišje vrednosti v zadnjih sedmih mesecih, pri čemer so se v dopoldanskem trgovanju že povsem približale 68 dolarjem za sod. V Londonu se je severnomorska nafta brent danes podražila za 1,36 dolarja na 66,88 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Vzrok za rast cen nafte je tudi danes pozitiven odziv vlagateljev na nekatere kazalce, ki vse pogosteje kažejo na izboljševanje gospodarske klime. Azijske in evropske trge je v zeleno območje pognala predvsem novica, da se je industrijska proizvodnja na Kitajskem maja celo povečala. Za pozitivno vzdušje med vlagatelji so poskrbeli tudi podatki ameriške vlade, ki kažejo na 0,1-odstotno aprilsko zmanjšanje zasebne potrošnje, kar je manj, kot so napovedovali ekonomisti. Poleg tega je vlagateljem upanje vlil tudi začetek postopka stečajne zaščite ameriškega avtomobilskega giganta General Motorsa. Postopek naj bi trajal od 60 do 90 dni, iz njega pa naj bi izšel novi General Motors. Ta bo prevzel nase večino premoženja "starega" General Motorsa, vlagatelji pa se nadejajo, da bo iz postopa izšla "vitalnejša in bolj zdrava" družba. Cenam nafte sledijo tudi trendi na newyorškem Wall Streetu. Oba osrednja delniška indeksa se namreč štiri ure pred koncem trgovanja gibljeta v zelenem območju. Indeks Dow Jones je doslej v primerjavi vrednostjo ob zaključku trgovanja v petek pridobil 2,48 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 2,80 odstotka. Na vse omenjene pozitivne signale, ki kažejo na postopno okrevanje gospodarstva, so se odzvale tudi domala vse pomembnejše borze na stari celini, ki so junijsko trgovanje začele z občutno rastjo. V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za dva odstotka na 4506,19 točke, v Parizu indeks CAC 40 za 3,11 odstotka na 3379,49 točke, v Frankfurtu pa indeks DAX kar za 4,08 odstotka na 5142,56 točke. Na dunajski, milanski in budimpeški borzi zaradi praznika trgovanje danes ni potekalo. Medtem sta pozitiven trend zabeležili tudi beograjska in Zagrebška borza. Indeks Belex na Beograjski borzi se je zvišal za 3,16 odstotka na 591,47 točke, indeks Crobex v Zagrebu pa za 6,01 odstotka na 2272,94 točke. Evropska centralna banka (ECB) je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pa 1,4220 dolarja, medtem ko je bil v četrtek pri 1,4098 dolarja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Brezposelnost v območju evra se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjih 10 letih. Slovenija je med državami, ki so zabeležile najnižjo stopnjo brezposelnosti. V Sloveniji se je stopnja brezposelnosti julija v primerjavi z junijem znižala za desetinko odstotne točke in je znašala šest odstotkov. V 16 državah članicah EU, ki uporabljajo evro, je bilo julija letos 15,09 milijona brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa se je povzpela na 9,5 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila tako julija najvišja po maju leta 1999. V celotni EU pa je bila stopnja brezposelnosti julija devetodstotna, brez dela pa je bilo 21,794 milijona ljudi. Stopnja brezposelnosti v EU je najvišja po maju 2005. Število brezposelnih v državah, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, se je julija na mesečni ravni povečalo za 167.000, v EU pa za 225.000. Brezposelnost v območju evra se je julija v primerjavi z junijem zvišala za 0,1 odstotne točke, tolikšno je bilo zvišanje tudi v celotni EU. V primerjavi z julijem 2008 se je stopnja brezposelnosti tako v državah z evrom kot v celotni EU zvišala za dve odstotni točki. V Sloveniji se je stopnja brezposelnosti na letni ravni zvišala za 1,6 odstotne točke. V EU je bilo julija brez dela nekaj več kot 21,79 milijona ljudi, v območju evra pa 15,09 milijona ljudi. V primerjavi z julijem lani se je število brezposelnih v sedemindvajseterici zvišalo za nekaj več kot 5,11 milijona oseb, v območju z evrom pa za 3,26 milijona. Foto Dare Čekeliš Najnižjo stopnjo brezposelnosti so med državami, za katere je Eurostat imel podatke, julija beležile Nizozemska 3,4 odstotka, Avstrija 4,4 odstotka, Ciper 5,5 odstotka, Danska 5,9 odstotka in Slovenija šest odstotkov. Najvišjo stopnjo brezposelnosti pa so medtem zabeležile Španija 18,5 odstotka, Latvija 17,4 odstotka, Litva 16,7 odstotka in Estonija 13,3 odstotka. Julija so v primerjavi z julijem lani vse članice EU zabeležile porast brezposelnosti. Še najmanj se je brezposelnost povečala v Romuniji s 5,7 na 6,2 odstotka in Nemčiji s 7,2 na 7,7 odstotka, medtem ko so največji porast brezposelnosti zabeležili v Litvi s 5,8 na 16,7 odstotka in v Latviji s 6,9 na 17,4 odstotka. Brezposelnost med moškimi v območju evra se je julija na letni ravni zvišala s 6,9 na 9,3 odstotka, v celotni EU pa s 6,6 na 9,1 odstotka. Pri ženskah se je brezposelnost v območju evra v tem obdobju zvišala z 8,3 na 9,8 odstotka, v celotni EU pa s 7,4 na devet odstotkov. V Sloveniji se je brezposelnost moških julija na letni ravni zvišala s štirih na 6,1 odstotka, delež brezposelnih žensk pa se je zvišal s 4,8 na šest odstotkov. Med mladimi do 25 let je brezposelnost v območju evra julija znašala 19,7 odstotka julija 2008 je bila 15,4 odstotka, v celotni EU pa 19,8 odstotka julija 2008 15,4 odstotka. Najmanj brezposelnih med mladimi je bilo na Nizozemskem 6,6 odstotka, največ pa v Španiji 38,4 odstotka. V ZDA je bilo medtem za primerjavo julija 9,4 odstotka brezposelnih, na Japonskem pa 5,7 odstotka, je še sporočil Eurostat.

Styria bogati slovenski medijski trg Styria International AG, založniška skupina iz Avstrije, je izdala prvi slovenski dnevni brezplačni časopis - Žurnal24. V Sloveniji je to prva poteza med dnevniki, medtem ko po državi že nekaj časa izhajajo nekateri brezplačni tedniki. Žurnal24 izhaja s predvideno naklado 100.000 izvodov, najprej pa bo na voljo v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Kopru, Izoli, Piranu in Novi Gorici. Po mesecu dni izhajanja pa naj bi bil dosegljiv v skupno dvajsetih mestih po Sloveniji. Distribucija brezplačnega dnevnika bo potekala z ročnim razdeljevanjem ter s pomočjo posebnih torb, nameščenih na avtobusih in vlakih. V urbanih središčih bodo nameščena tudi časopisna stojala, kjer si bo mogoče zagotoviti brezplačen izvod Žurnala24. Poleg prvega brezplačnega dnevnika, je začel delovati še spletni portal Žurnal24.si. Styria je med drugim solastnica enega izmed največjih slovenskih spletnih iskalnikov Bolha.com ter časopisne hiše Dnevnik in založniške hiše Adria Media Ljubljana.