Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

V Revozu zaradi padca naročil ukinjajo nočno izmeno. Brez dela bo tako ostalo več kot 330 delavcev, od tega 54 redno zaposlenih in približno 78 zaposlenih za določen čas. V novomeškem Revozu z delom drevi nastopa zadnja nočna izmena. Z ukrepom, ki so ga v Revozu kot odgovor na padec naročil na evropskem trgu napovedali marca, bodo odpustili skoraj 54 redno zaposlenih in približno 78 zaposlenih za določen čas, hkrati pa bo ob delo 199 agencijskih delavcev. V petek ob 6. uri zjutraj svoje delo zaključuje zadnja nočna izmena. V Revozu so pojasnili, da bodo zadnjo nočno izmeno zaključili v petek ob 6. uri zjutraj, zaposlenim, ki bodo izgubili zaposlitev, pa so v sodelovanju z novomeškim razvojno-izobraževalnim centrom ponudili brezplačni 50-urni izobraževalni tečaj, kako do novih zaposlitvenih priložnosti. Tega bodo med 7. in 23. majem pripravili v prostorih tovarne. Sicer pa v Revozu svoje napore že usmerjajo v projekt proizvodnje novih vozil twingo-smart, ki naj bi stekla leta 2014. Tovarni naj bi prinesla nov razvojni zagon ter čez približno poldrugo leto nove zaposlitve, obsežnih gradbenih del, ki so povezana s postavitvijo nove proizvodne opreme, pa so se že lotili, so dodali. Zaradi padca naročil v Revozu ukinjajo nočno izmeno, ki je stekla maja 2007 skupaj s proizvodnjo twinga. Foto Reuters V Revozu so z nočno izmeno obratovali od maja 2007, ko je stekla proizvodnja twinga. V tem obdobju so dosegali najvišjo raven obsega proizvodnje in v dveh letih presegli proizvodni rekord leta 2007 so izdelali 200.164 vozil in leta 2009 212.860 vozil. Do krajše prekinitve nočne izmene je zaradi težav z oskrbo, ki so bile posledica potresa in cunamija na Japonskem, prišlo le konec maja lani. Ob vnovični vzpostavitvi polovične nočne izmene septembra lani so pričakovali, da bodo to lahko obdržali le do konca leta, a jim je enak obseg proizvodnje uspelo nadaljevati šele v začetku leta.

V vročih poletnih dneh z vgradnjo klimatske naprave zelo preprosto in hitro klimatiziramo prostore in jih naredimo prijetne za bivanje. Kadar je potrebna ekonomična, hitra in preprosta rešitev, je najbolje vgraditi stensko klimatsko napravo, saj je vgradnja opravljena v nekaj urah. »Glede na to, da je v vročih poletnih dneh povpraševanje po klimatskih napravah zelo veliko, je treba predhodno rezervirati termin, saj montaža z danes na jutri ni mogoča,« pravi Primož Kompara iz Vitanesta. Pomemben je strokoven nasvet Pri klimatizaciji prostorov so pomembni strokovno opravljena namestitev naprave, vgradnja in zagon. Pred odločitvijo o nakupu klimatske naprave je potreben obisk monterja, ki na podlagi zahtev prostora in želja uporabnika svetuje vrsto in model naprave ter pravo mesto namestitve. Dodaja, da sta vrednost naprave in vgradnje odvisni od porabljenega materiala in zahtevnosti dela, zato z ogledom, ki ga opravi strokovnjak, ne določijo le ustreznega prostora za namestitev, temveč povejo tudi končno vrednost naložbe. Ena zunanja, osem notranjih enot Z namestitvijo kakovostne inverterske klimatske naprave s toplotno črpalko rešimo hlajenje in gretje stanovanjskih, poslovnih ali javnih prostorov. Zaradi kompleksne uporabe enega sistema in zaradi odlične energetske učinkovitosti je naložba v klimatsko napravo dobra in dolgoročna. Kakovostne split klimatske naprave z inverterjem so na voljo v enojni ali multi izvedbi, kar pomeni, da na eno zunanjo enoto priključimo od ene do osem notrajnih enot različnih tipov. Ob gradnji nove stanovanjske hiše lahko denimo na hodnik namestimo stensko enoto, v dnevni prostor vgradno kanalsko enoto z več izpihi in dovodom svežega zraka, v vsak spalni prostor pa svojo talno enoto. Inverterske stenske klimatske naprave nove generacije ponujajo: širok izbor moči, najvišji energetski razred A pri hlajenju in gretju, skoraj neslišno delovanje pri najmanjši hitrosti ventilatorja, samodejno delovanje notranje enote z detektorjem, ki uravnava temperaturo tal in sten ter tako poveča udobje bivanja v prostoru, učinkovit sistem filtracije zraka z dezinfekcijskim učinkom in funkcijo, ki preprečuje razvoj plesni, možnost enostavnega globinskega čiščenja notranje enote, ki občutno izboljša učinek delovanja in podaljša življenjsko dobo naprave. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Finance Club.

Intervju s finančnim ministrom Urošem Čuferjem Priporočila EU-ja so konkretna pričakovanja, a pritisk Bruslja je včasih celo dobrodošel, saj nam daje pogum za to, da se lotimo tudi manj priljubljenih ukrepov, meni minister Uroš Čufer. Čufer sicer ne zagovarja stališča, da bi morala država reševati vsa prezadolžena podjetja. Prav zanima me, koliko podjetij, ki smo jih reševali doslej, med njimi sta Svea in Cimos, se bo postavilo na noge in ne bodo že v kratkem spet zaprosila za pomoč, se je vprašal v pogovoru za Mladino. Niti slučajno ne zagovarjam stališča, da moramo reševati vsa prezadolžena podjetja, nasprotno, pri odločitvi o državni pomoči moramo biti zelo restriktivni, je dodal. Mislim, da se je v vladi glede reševanja podjetij pričakovalo preveč. Zdaj so se ta pričakovanja nekoliko umirila, na začetku pa se je pričakovalo, da bomo reševali kar vsepovprek, je dejal. Pri podjetjih, ki so jih imeli na mizi do zdaj, pa je imel občutek, da je šlo bolj za to, kako bi država pomagala še bankam upnicam in lastnikom, da tudi oni ne bi nič izgubili. To pa po njegovih besedah zagotovo ne sme biti cilj državne pomoči. Prvi prenosi poleti, novi nato jeseni Minister je spregovoril tudi o slabi banki. Čeprav se je pri prenosu terjatev, ker jih banke ocenjujejo višje kot Bruselj, zapletlo, verjame, da bi lahko vsaj pilotni prenos izvedli že poleti. Bolj obsežen prenos bi nato sledil jeseni, ko bodo pregled končali zunanji revizorji. Ko smo se maja pogovarjali z Evropsko komisijo, nam je bilo rečeno, da so pregledi zunanjih revizorjev potrebni zato, da se poveča stopnja zaupanja v preglednost celotnega postopka sanacije bank. Dejanski učinek je bil prav nasproten stopnja nezaupanja se je še povečala, je poudaril. V zvezi s slabo banko je izpostavil tri predvidene spremembe – zmanjšanje lastniškega deleža države, daljša življenjska doba slabe banke ter sprememba zahteve, da mora banka vsako leto prodati vsaj 10 odstotkov premoženja. Lastništvo državne banke je zdaj 100-odstotno. Če je država več kot 50-odstotna lastnica slabe banke, se namreč celotno breme odkupa slabih terjatev šteje v javni dolg. Življenjska doba slabe banke bi se podaljšala s pet na 15 let. Glede zahtevane prodaje 10 odstotkov premoženja vsako leto pa je pojasnil, da je zahteva nespametna, saj slabo banko sili v prodajo, tudi ko so razmere na trgu slabe. Dolg se približuje nevzdržnim mejam V zvezi z javnim dolgom je Čufer spomnil, da nam grozi, da se zviša s 55 na 75 odstotkov BDP-ja, česar si ne more privoščiti. Skladno s tem je izpostavil potrebo po njegovi stabilizaciji. Boji se tudi, da v Sloveniji ni dovolj političnega poguma, da bi sprejeli manj prijazne ukrepe. Vendar je bila na strani prihodkov dosežena zgornja meja, tako da davkov ni več smiselno zviševati, zato bo treba koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje, pokojnine. Opomnil je tudi, da si že od vstopa v EU prizadevamo, da bi raven naših javnih storitev ostala na ravni skandinavskih držav. Medtem ko je dodana vrednost, ki jo ustvarjamo, več kot pol nižja. V tem je bistvo problema. Od drugih držav smo pobrali samo lepe stvari, produktivnosti pa nismo spravili na raven, da bi tak standard lahko finančno podpirali, je pojasnil. Denar še je, a bomo morali biti hitri Na vprašanje, ali se bo morala država že letos dodatno zadolžiti, je odgovoril, da je za zdaj za vse obveznosti na računu dovolj denarja. Obenem je priznal, da je ekonomska suverenost Slovenije res že precej omejena in da so pričakovanja Evropske komisije, ki se prevajajo kot priporočila, v resnici precej več kot to. Pritisk Bruslja je včasih celo dobrodošel, saj nam daje pogum za to, da se lotimo tudi manj priljubljenih ukrepov, je dodal. Sicer pa minister ne verjame, da nas hoče nekdo poceni obrati. Za vse napake smo si krivi sami, je prepričan. Izpostavil je tudi, da keynsijanski model velikih državnih naložb v Sloveniji ne more delovati kot generator rasti, saj od 60 do 70 odstotkov vsega, kar potrošimo, uvozimo. Velike državne naložbe bi torej v veliki meri odtekle v tujino. Zato je edina možnost močnejši izvoz.

Danes bo prevladovalo oblačno vreme, ponekod so možne tudi padavine. Konec tedna bo sicer brez dežnih kapelj, a z oblačnostjo. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, v notranjosti bodo možne padavine. "Jutri bo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo čez dan občasno deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem okoli 20 stopinj Celzija. V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho," pišejo na Agenciji RS za okolje. Podrobnejšo vremensko sliko za kraje, ki vas zanimajo, si lahko ogledate na naši strani www.vreme.net. Kam za vikend? Predlogi: V soboto bo v Mariboru humanitarni Tek za upanje, ki ga organizira Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. V Ljubljani bo javna športna in kulturna prireditev Oživimo Fužine! Sosed sosedu človek. V Celju bo do nedelje Evropska razstava psov, kjer bodo izbirali najlepše predstavnike vseh pasem. Na različnih lokacijah po Sloveniji bodo medtem potekale klubske pasemske razstave. Na mejnih prehodih verjetno zastoji Če ste nameravali za konec tedna iz države, naj opozorimo, da vas lahko na mejnih prehodih doletijo daljše čakalne dobe. Čeprav so v skladu z včerajšnjim dogovorom sindikati na carini "fante malo poslali na počitek", kot se je danes za zurnal24.si izrazil Dušan Miščevič, pa so na njihovo mesto stopili policisti. Vodja stavkovnega odbora ob tem pravi: "Stavko bomo iz enega sektorja prenašali na drugega." Zastoje tako lahko pričakujemo tudi konec tedna. Okoli 12. ure so sicer vozniki na mejnih prehodih po informacijah Prometno-informacijskega centra čakali tudi do štiri ure: – tovorna vozila pri vstopu: Gruškovje 4 ure, Starod 20 minut, – tovorna vozila pri izstopu: Gruškovje 1 uro, Petišovci 40 minut, – osebna vozila pri vstopu: Sočerga 20 minut, Slovenska vas 20 minut, Dragonja 1 uro in 30 minut, Rigonce 1 uro in 30 minut, Petišovci 30 minut, Sečovlje 1 uro, Jelšane 40 minut, – osebna vozila pri izstopu: Dragonja 1 uro, Sečovlje 30 minut.

Stanislav Meglič, ki so ga bulmastifi napadli leta 2006, je ponudbo zavrnil Bo zaradi novih okoliščin, ki jih je Megličev zagovornik Franci Matoz predstavil sodišču, Megliču pripadla še višja renta? Na sodišču se je danes odvila še ena obravnava glede višine odškodnine do katere je upravičen Tržičan Stanislav Meglič zaradi napada bulmastifov iz leta 2006. Kot nam je povedal Megličev zagovornik Franci Matoz, sodišče danes še ni sprejelo končne odločitve glede višine odškodnine. Zagovornik družine Baričevič Emil Zakonjšek je Megliča in njegovega zagovornika Francija Matoza pozval k mediaciji, vendar sta ga zavrnila. Zagovornik družine Bričevič: pravdni postopek pomeni zapletanje Za Zakonjška vztrajanje pri pravdnem sodnem postopku pomeni zavlačevanje in zapletanje. Po njegovih besedah je namreč zadeva tako zapletena zaradi spremenjenih okoliščin, torej smrti obeh prvotno toženih strank, da se je ne more reševati »z medsebojnim mešetarjenjem«. Mediacija se mu zato zdi idealna rešitev. Zato je tudi poudaril, da ni tožena stranka tista, ki ima interes zavlačevati zadevo in dodal, da če bi tožeča stranka sprejela njihov predlog, bi prišli dosti bližje rešitvi spora. Matoz meni, da njihova stran ne zavlačuje, mediacija, ki je zanj »izguba časa«, pa bi po njegovih besedah po nepotrebnem podaljševala postopek. Zavlačevanja postopka je obtožil nasprotno stran. Zaslišani trije izvedenci ekonomske stroke Sodišče je sicer danes zaslišalo izvedence ekonomske stroke, ki so predstavili svoje poglede glede poškodb in primernosti želene odškodnine in mesečne rente. Hkrati sta Matoz in Meglič predstavila še nekatere nove okoliščine (zdravstvene izvide)glede Megličevega zdravstvenega stanja, ki jih bodo izvedenci preučili do prihodnje obravnave. Meglič sicer za nepremoženjsko škodo zahteva 112.669 evrov, dobrih 40 tisoč evrov za premoženjsko škodo in 462,59 evra mesečne rente, ki pa bi jo morali skupaj z obrestmi izplačati še za obdobje od marca 2006.

Državnozborska komisija, ki preiskuje nakupe vojaške opreme od leta 1994 do 2007, je potrdila poročilo o delu komisije, ki ugotavlja številne nepravilnosti pri nabavi orožja. Po besedah predsednika Zvonka Černača je eden od njegovih sklepov, da večina projektov v okviru izvajanja temeljnih razvojnih programov na ministrstvu za obrambo, ki so bili predmet preiskave, ni bila izvedena transparentno. Kot je povedal, v nobenem primeru ni bil izveden javni razpis za nabavo opreme, naročila pa so bila v večini raziskovanih primerov izpeljana na podlagi neposrednega naročanja. V nekaterih primerih so bila izvedena tudi "brez ustreznega preverjanja cen in kakovosti". V ozadju so bile strankarske povezave V poročilo so med drugim tudi zapisali, da so bili v posameznih primerih nakupi izvedeni prek posrednikov, v ozadju nekaterih poslov pa so bile strankarske povezave. Kot je pojasnil Černač, gre za tedaj vladajočo LDS. Pri nakupu lahkih oklepnih vozil 6x6 je takratna vlada Antona Ropa po Černačevih besedah Sistemsko tehniko "za bagatelno ceno" prodala podjetju Viator&Vektor Ropovega strankarskega kolega Zdenka Pavčka. Opozicije ni bilo Glede odsotnosti dveh članov komisije iz vrst opozicije, Aurelia Jurija (SD) in Antona Anderliča (LDS), je Černač dejal, da to obžaluje. Član komisije Srečko Prijatelj (SNS) je sicer ob prihodu s seje povedal, da je poročilo sestavljeno korektno. Jožef Hrovat (NSi) pa je dodal, da je bilo ob odsotnosti Anderliča in Jurija sprejeto soglasno.

Avstrijska banka Hypo bank je nakelskemu trgovcu odobrila 4,4 milijona likvidnostnega posojila. ''Smo edina tuja banka, ki je konkretno podprla ta del reševanja Merkurja,'' pravijo v banki. Vodstvo Hypo bank International se je danes odločilo, da Merkurju odobri 4,4 milijona likvidnostnega kredita. Gre za šestmesečni dogovor, v tem času pa bomo spremljali razvoj in napredek načrta prestrukturiranja Merkurja, je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica Hypo Alpe Adria Group Nataša Crnkovič. Smo edina tuja banka, ki je konkretno podprla ta del reševanja Merkurja, je dodala. Hypo bank je odobrila posojilo Merkurju. Dolgotrajnost pogajanj je posledica reševanja tehničnih vprašanj glede posojila, so pojasnili v banki, kjer novi kreditni odbor bolj previdno presoja tveganja in odobritve kreditov. Preostale iz konzorcija 11 bank so na drugi strani že minule tedne zagotovile sodelovanje pri zagotavljanju 35 milijonov evrov posojila nakelskemu trgovcu. Kljub pozitivni odločitvi Hypo banke o sodelovanju pri kreditiranju posojilo ni v skladu s pričakovanji. Dogovori so potekali namreč o dolgoročnem sindiciranem posojilu in ostale banke so odobrile kredite s petletno odplačilno dobo. V Hypo banki pa so se odločili za kratkoročno posojilo, vendar ne izključujejo možnosti njegovega poznejšega reprogramiranja, če bo uprava Merkurja zagotavljala pozitivne rezultate in se osredotočila tudi na dodatne oblike reševanje družbe. V celovški Hypo banki so izpostavili, da so edina avstrijska banka, ki sodeluje pri kreditiranju Merkurja in tudi ena redkih tujih, ki so se vključile v reševanje nakelskega podjetja. Je pa naš delež nadproporcionalen glede na delež naše vpletenosti na dolžniški strani, je poudarila predstavnica za odnose z javnostmi v banki Nataša Crnkovič. V Merkurju pričakujejo, da bodo kredit lahko tudi podaljšali V vodstvu Merkurja, kjer so sicer odobritev kredita za napolnitev prodajnih polic pričakovali že novembra, so pojasnili, da se tudi druge banke s takimi pogoji kreditiranja strinjajo. Zato bo uprava pogodbo v taki obliki predvidoma prihodnji teden predstavila upniškemu odboru in nadzornemu svetu, po njihovi potrditvi pa sodišče zaprosila za odobritev. Še pred tem bo uprava najprej preverila, ali je tako spremenjena kreditna pogodba še skladna z načrtom finančnega prestrukturiranja, kakršen je bil oddan sodišču. V Merkurju so pojasnili, da posojilo ostaja v višini 35 milijonov evrov, po preteku pol leta pa pričakujejo, da ga bodo lahko ob ustreznih rezultatih tudi podaljšali. Trenutno je Merkur sicer likviden in v postopkih nabave novih izdelkov. Po prejemu kredita, predvidoma v prihodnjih tednih, pa se bo obseg nabave lahko še povečal, je izjavo predsednika uprave Blaža Pesjaka sporočil Merkurjev predstavnik za odnose z javnostmi Rok Istenič.

Ali lahko težave Grčije, Portugalske in še katere od evropskih držav zlomijo evro? Kaj bi to pomenilo za naše prihranke? Ekonomisti in politiki nas mirijo, da je to zgolj najbolj črn scenarij te krize.

Ljubljana - Casino Ljubljana je v prvih osmih mesecih letos ustvaril 2,5 milijona evrov izgube, vendar je poslovi izid kljub temu za 18 odstotkov boljši od lanskega. Družba je v tem obdobju ustvarila 4,77 milijona evrov bruto prihodkov, kar je 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Obisk v prvih osmih mesecih pa je bil za 20 odstotkov višji od lanskega. Izboljšani rezultati poslovanja so posledica prenove igralniške ponudbe ter učinkovitejšega trženja igralnice Grand Casino Ljubljana, tako na domačem kot na tujih trgih, menijo v družbi. Igralnica v Ljubljani je prihodke povečala za 44 odstotkov, največ po zaslugi povečanja prihodkov na igralnih avtomatih, ki so bili višji od lanskih kar za 78 odstotkov. V tem času je bil tudi uspešno dokončana popolna prenova igralnega salona na Miklošičevi v centru Ljubljane, poslovanje katerega bo v bodoče ključno za dokončno sanacijo družbe.

Stranka NSi je danes na letnem posvetu v Rimskih Toplicah podprla Milana Zvera iz SDS za skupnega predsedniškega kandidata na jesenskih volitvah. Kot je povedala predsednica NSi Ljudmila Novak, so sklep o podpori Milanu Zveru, ki se je udeležencem posveta tudi predstavil, sprejeli z aklamacijo. Menijo namreč, je dejala, da je Zver odličen kandidat za predsednika, saj se je doslej izkazal na vseh svojih političnih funkcijah in deluje kot zmeren, pošten ter zaupanja vreden politik, s tem pa zastopa tudi vrednote njene stranke. Zadovoljstvo nad odločitvijo NSi je izrazil tudi Zver, ki je članom te stranke med drugim povedal, da bo to že peta skupna kandidatura s "sestrsko stranko" na predsedniških volitvah, če pri tem vključijo še njihove predhodnike, Slovenske krščanske demokrate. Za drugega otroka vsaj dodatna subvencija Sicer pa so člani NSi na današnjem posvetu obravnavali tudi varčevalne ukrepe in rebalans proračuna, v zvezi s tem pa so razpravljali predvsem o nekaterih ukrepih, ki jih stranka sprejema ali podpira nekoliko težje. V okviru nadaljnjih dogovarjanj o rebalansu se bodo zato skušali dogovoriti o tem, da bi vrtec za drugega otroka bil vsaj polovično subvencioniran, za tretjega in vse nadaljnje otroke pa bi bil še naprej brezplačen, saj je takšnih primerov zelo malo. "Kar se tiče porodniškega dopusta, smo zadovoljni, da ima Slovenija še vedno posluh za matere porodnice, vendar menimo, da nadomestila ne bi smeli zniževati tistim materam, ki imajo plačo oziroma nadomestilo v višini do 600 evrov," je predlog NSi pojasnila Novakova in dodala, da se v stranki zavedajo nujnosti ukrepov, zato jih tudi podpirajo. Ob tem pričakujejo, da bodo tudi sindikati in vsi ostali partnerji v pogajanjih sprejemali razumne odločitve.

Dokler lahko hodite s svojimi nogami, ne pokličite trojke, saj se ta ne bo odločala namesto vas, apelira svetovalec nemške vlade Jürgen von Hagen "Občutek mi pravi, da dokler lahko hodite s svojimi nogami, ne pokličite trojke," v intervjuju za Delo Sloveniji polaga na dušo svetovalec nemške vlade Jürgen von Hagen (na sliki), ki sicer v intervjuju pove, da nemški kanclerki Angeli Merkel ne svetuje. Po mnenju von Hagna se v mnogih prezadolženih državah ob uvajanju bolečih strukturnih reform porajajo vprašanja, komu naprtiti breme, kar reforme blokira. "To je politični zastoj. Ne vem, ali se nanaša tudi na Slovenijo, a če se, lahko pripelje do predloga: »Pokličimo trojko, pa naj ona sprejme to odločitev.« Ne, trojka tega ne bo storila namesto vas. Ne bo. Ne bo prišla in vam rekla, storite to, to in to." Pojasnjuje, da bi se trojka pogajala z vlado, ta pa bi nato še vedno potrebovala zeleno luč za ukrepe v parlamentu. "Zunanji igralec, kakršen je trojka, ne more rešiti notranjih konfliktov. Saj ni več tako, kot je bilo v avstro-ogrskem imperiju, kjer je veliki mož na Dunaju odločal o vsem," dodaja v smehu. 'Merklovo bi nadaljnja posojila Grčiji stala položaja' Evrska dolžniška kriza je dodobra zamajala temelje koalicije Angele Merkel. Opozicija, domnevno pa tudi nekateri koalicijski partnerji, se upirajo nadaljnji pomoči Grčiji, zaupanje javnosti je nizko. Pomoč v obrokih po von Hagnovih besedah v Nemčiji imenujejo 'taktika salame', kjer "namesto da bi vam dali celo salamo in vam naložili, da jo takoj celo plačate, vam režemo majhne in tanke koščke". Po njegovem mnenju to ljudi jezi, saj imajo občutek, da se jih vleče za nos. "Če se bo breme reševanja grških dolgov še bistveno povečalo med tem in prihodnjim novembrom, bi to lahko gospo Merkel stalo tudi njenega kanclerstva. To bi bilo v Nemčiji zelo nepopularno, ljudje bi rekli, saj nam je vendarle obljubila, da nas to ne bo nič stalo," meni. 'ECB in Evropska komisija nimata pojma' V pogovoru kritično ocenjuje kompetence trojke, ki jo sestavljajo Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija. "Le IMF ima strokovno znanje, z 20 ali 30 let izkušenj pri ukvarjanju z državami v fiskalnih krizah. (...) Evropska komisija in ECB pa nimata pojma. Nimata izkušenj in ljudi s potrebnim strokovnim znanjem," pravi. Zakaj imata potem prste zraven pri ukrepanju v kriznih državah? "Naši politiki, ko so se odločili, da dajo finančno pomoč Grčiji in nato še Portugalski, niso želeli vsega prepustiti le IMF."

Po novem bodo morali v Črni gori poleg domačinov tudi turisti plačevati davek na okolje. V Črni gori bodo morali turisti plačevati davek za okolje. V Črni gori bodo morali turisti od 15. junija naprej plačati tudi davek za okolje, s katerim želijo zaščititi črnogorsko naravo. Tako bo davek, ki ga domačini že plačujejo, sedaj obremenil tudi turiste, ki ga bodo plačali ob vstopu v državo. Tovrstna vstopnica bo veljala leto dni, stala bo pa od 10 evrov za osebne avtomobile pa vse do 150 evrov za avtobuse in tovornjake. Na črnogorskem ministrstvu za turizem menijo, da se število turistov zaradi tega ne bo zmanjšalo, upajo pa, da se bo zmanjšalo število vozil, ki bodo hrumela po njihovih cestah. V nekaterih delih Črne gore, ki jo je lani obiskalo približno milijon turistov, davku nasprotujejo, saj menijo, da njihova država še ni postala ena vodilnih turističnih destinacij in bi davek lahko vplival na to, da bo Črno goro obiskalo manj turistov.

Po njenem imenovanje kaže na morebiten konflikt interesov Z imenovanjem Arneja Misleja in Boruta Bratine v AUKN je Darja Radić izgubila upanje, da je agencija neodvisna. Po mojem mnenju je to dokaz, da ne moremo govoriti, da imamo neodvisno Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb AUKN, pravi ministrica za gospodarstvo Radićeva. Z imenovanjem Misleja, ki je častni konzul Indonezije in nekdanji uvoznik indonezijskega premoga, v akreditacijsko komisijo je bilo moje upanje, da imamo res agencijo, ki je neodvisna od politike in ostalih interesnih skupin, dokončno pokopano , je dejala. Ne verjamem več, da je agencija neodvisna organizacija, ki bo profesionalno upravljala z državnim premoženjem, pravi ministrica. Na morebiten konflikt interesov po njenem mnenju kaže tudi imenovanje Bratine v akreditacijsko komisijo, saj da profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti piše tudi pravna mnenja in svetuje direktorjem državnih podjetij. V akreditacijski komisiji so poleg Bratine, ki tudi vodi komisijo, in Misleja še Milena Pervanje, Jože Glazer, Eva Boštjančič, Vesna Razpotnik in Jernej Pikalo. Agencija je v sredo s položaja predsednika nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne odpoklicala Jadranka Medaka, ki je bil eden od kritikov projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6. Med drugim je izrazil dvom o zadostni kakovosti velenjskega premoga, zaradi česar naj bi bilo treba uvažati tudi indonezijski premog.

Stečajni upravitelj Mipa išče nove najemnike, da delavci ne bi ostali brez zaposlitve. Tovarna Košaki bo namreč 15. avgusta zapustila proizvodne prostore Mipa v Tolminu. V Mipu iščejo najemnike. Ob zapletih s prodajo premoženja družbe Mip v stečaju se obeta še menjava najemnikov proizvodnih prostorov v Tolminu. Tovarna mesnih izdelkov Košaki bo namreč po preteku najemne pogodbe 15. avgusta zapustila proizvodne prostore Mipa v Tolminu. Stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič že išče nove najemnike, da delavci ne bi ostali brez zaposlitve. Benedejčič je povedal, da se je doslej že pogovarjal z dvema zainteresiranima najemnikoma za najem tolminskega obrata, v prihodnjih dneh pa se bo srečal še s tretjim. Zaradi slabše prodaje in manjšega izvoza naj bi se mariborska družba Košaki po letu dni dokončno odpovedala tolminskemu proizvodnemu obratu. Po Benedejčičevih besedah bi bilo iskanje najemnika preko razpisa predolgo. Zato se je začel pogovarjati s tistimi, ki so se že v lanskem letu skupaj s Košaki potegovali za najem. Rad bi dosegel, da 15 sedanjih zaposlenih delavcev, nekdanjih zaposlenih v Mipu, ne bi ponovno ostalo brez zaposlitve, je še dejal. V Košakih so razmišljali tudi o odkupu tolminskega obrata, vendar zaradi trenutnih težav ponudbe za nakup ne bodo oddali, je še povedal stečajni upravitelj Mipa. Iz družbe GIC pa so medtem danes poslali sporočilo za javnost, v katerem pojasnjujejo razmere, ki so pripeljale do tožbe na novogoriškem okrožnem sodišču zaradi neplačila opravljene cenitve nepremičnin Mipa, ki jo je naročil stečajni upravitelj Benedejčič. Po njihovih navedbah so Benedejčiča večkrat opozorili na plačilo storitve, ki jo je naročil maja 2009. Cenitve, ki so bile izdelane strokovno po pravilih stroke, ki so bile s strani stečajnega upravitelja prevzete in v skladu s sprejeto ponudbo stečajnega upravitelja je bil tudi izdan račun. Naročeno storitev je bil stečajni upravitelj tako nesporno dolžan plačati, so zapisali v sporočilo. Ovire v prodaji nepremičnin so izključno posledica stečajnega upravitelja, ki ravna po svoje, ne spoštuje dogovorov in ne upošteva veljavnega prava, so še zapisali v GIC. Nad ravnanjem stečajnega upravitelja smo podpisniki izredno razočarani, saj izkazuje nedovoljeno vplivanje na stroko, ki je po zakonu edina kvalificirana, da ocenjuje vrednost nepremičnin.

Začne se s tihim šušljanjem na hodnikih, nadaljuje z nepričakovano potezo vodilnih. Čeprav potiho pričakuješ, te doleti kot strela iz jasnega si odpuščen! Kaj je dobro vedeti, ko postaneš brezposeln? Koliko je maksimalna višina denarnega nadomestila, ki jo brezposelni lahko prejme? Čustveni vpliv zaradi izgube službe na vsakem pusti drugačen pečat. Vseeno pa je dobro vedeti, kaj je po začetnem šoku dobro narediti najprej in kakšne ugodnosti brezposelna oseba sploh ima. Če vas zanima, kakšne pravice imate kot brezposelna oseba, kdaj in do katere višine ste upravičeni pri uveljavljenju denarnega nadomestila ter zakaj kot brezposelni opravljati občasna dela in hkrati ostati prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, kliknite na cekin.si.

Slovenci smo upravičeno jezni! Predsednik uprave NLB si je vzel milijon evrov, stečajni upravitelji brez sramu jemljejo tam, kjer ni, največja slovenska podjetja propadajo zaradi pohlepa posameznikov. Pa smo edini? Je preživetje Citigroupa odvisno od enega človeka? Cena nafte ni odvisna samo od ponudbe in povpraševanja, ampak tudi od iger špekulantov, ki z umetnim ustvarjanjem povpraševanja dvigujejo cene nafte. Med velikimi igralci so skoraj vse večje svetovne banke. Med njimi tudi tiste, ki so se znašle tik pred propadom, na primer Citigroup. Hčerinsko podjetje te banke Phibro se je ukvarjalo samo s tveganimi posli na naftnem trgu in je bilo v preteklih letih izjemno uspešno ter velja za najbolj profitabilni del skupine. Ta je z velikanskimi vložki, vrednimi milijarde dolarjev, krepko vplival na dvig cen nafte na mednarodnem trgu, ki smo ga zaznali tudi pri nas. Zaslužki, ki jih špekulanti pospravijo v žep, pa so ogromni. Samo v bankah, ki imajo sedež v New Yorku in so jih pred propadom reševali z davkoplačevalskim denarjem, bi morali za izplačila špekulativnih nagrad nameniti vsaj pet milijard dolarjev. O tem, kdo bo denar dobil in kdo ne, odloča po pooblastilu vlade odvetnik Kenneth Feinberg, ki pa se je znašel pred eno od najtežjih odločitev v svojem življenju. Ali bomo v Ameriki videli množične demonstracije ali propad ene od največjih bank? Več na cekin.si.

ZZZS študente opozarja, naj ne pozabijo na obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob začetku novega šolskega in študijskega leta dijake in študente med 18. in 26. letom poziva, naj si pravočasno uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje, saj bodo sicer obravnavani kot samoplačniki in jim storitev ne bo krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Dijaki in študenti, ki so dopolnili 18 let in so mlajši od 26 let, se lahko v obvezno zdravstveno zavarovanje vključijo kot družinski član, pogoj pa je, da se šolajo. Zato morajo ob začetku novega šolskega leta potrdilo o šolanju predložiti zavezancu za prijavo, na primer delodajalcu starša, prek katerega so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje. Na ZZZS dijakom in študentom svetujejo, da potrdila o šolanju predložilo čim prej. Skrajni rok, v katerem lahko študenti in dijaki tudi po preteku potrdila o šolanju koristijo zdravstvene storitve na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja, je namreč 30 dni po izteku potrdila o šolanju. To pa pomeni, da mora študent, ki se mu bo potrdilo o šolanju izteklo 30. septembra letos, novo potrdilo predložiti najpozneje do 30. oktobra letos, še bolje pa prej, saj je treba upoštevati tudi čas, ki ga zavezanec za prijavo potrebuje, da potrdilo predloži ZZZS. Obvezno zdravstveno zavarovanje velja za čas, ki je naveden v potrdilu o šolanju oz. dokler ima oseba status šolajoče se osebe, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Ko posameznik zaključi šolanje, izgubi status študenta ali dopolni 26 let, ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član. V tem primeru se mora v zavarovanje vključiti na drugi podlagi. Kot navajajo na ZZZS, med drugim obstaja tudi možnost vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje prek pristojnega centra za socialno delo, upravičenost pa ugotavlja pristojni center za socialno delo. V tem primeru prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje občina stalnega prebivališča. V primeru zaključka šolanja ali pavziranja pa na ZZZS priporočajo tudi ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti.

Policista. V zameno za 300 evrov naj bi uredila, da prekrškarja na cesti ne bi več ustavljali. Kronska priča Jožef Ban se je izkazal za neverodostojno pričo, sodnica pa je zaradi pomanjkanja dokazov bivša krška prometna policista Gorazda Kostevca in Jerneja Žvara oprostila. Državna tožilka je za oba predlagala enoletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, o morebitni pritožbi pa bo še razmislila. Plačal "za varnost na cesti" Obtožnica je policistoma očitala, da sta od rednega prekrškarja Bana zahtevala 300 evrov za policijski piknik, v zameno pa ga policisti ne bi več ustavljali na cesti. Zalomilo se je, ko so policisti Bana vseeno ustavili, on pa naj bi jim povedal o dogovoru s policistoma. Na pobudo policistov je Ban ovadil Kostevca in Žvara, v ovadbi pa natanko navedel, kdaj in kje se je s policistoma dobil ter kdaj in koliko jima je plačal. Pozneje je ovadbo preklical, priča s specializiranega tožilstva pa je povedala, da se ji je Ban potožil, da se boji, kaj se bo zgodilo, če bosta obtožena izvedela za ovadbo. Policisti so dobili celo informacijo, da sta policista Bana pretepla. "Ni podkupil, le posodil" Na sodišču je Ban povedal, da je policistu denar le posodil in pričal zelo raztreseno. Ker iz njegovega pričanja ni bilo mogoče razbrati, za kaj natančno gre, je sodnica policista, ki sta bila lani že pogojno obsojena zaradi ponarejanja plačilnih listkov in spravljanja glob od tujcev v svoj žep, zaradi pomanjkanja dokazov oprostila.

Prejel le 659.000 evrov bruto Na vrhu stotih najbolj plačanih menedžerjev lanskega leta, ki so že razkrili prejemke, se je uvrstil prvi mož Krke Jože Colarič. 100. mesto pa zaseda predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič. Lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev so objavili v časopisu Dnevnik, se bo pa v jesenskih mesecih verjetno spremenila, saj vse gospodarske družbe še vedno niso objavile prejemkov članov uprav in nazornih svetov, nekatere pa kljub zakonskim obveznostim tega ne naredijo pregledno. Na vrhu lestvice je Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto, sledita mu član uprave Krke Aleš Rotar 521.000 evrov bruto in generalni direktor družbe Scania Slovenija Harald Woitke 494.711 evrov bruto. Ti menedžerji so se po ugotovitvah Dnevnikovega novinarja Matjaža Polaniča na vrh zavihteli predvsem zaradi propada gradbenih baronov Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja, ki sta v preteklih letih služila največ. Skupno so prejeli 21 milijonov evrov v enem letu Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev dopolnjujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc 474.000 evrov bruto in Vinko Zupančič 379.000 evrov, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič 313.000 evrov, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk 310.800 evrov, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič 292.000 evrov in Emil Vizovišek 291.000 evrov ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent 278.100 evrov. Teh sto menedžerjev je lani skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto, vsak med njimi pa je dobil povprečno 17.600 evrov bruto na mesec. Zanimivo je tudi to, da za uvrstitev na lestvico ni treba, da družba, ki jo vodiš, posluje dobro. Tako so se nanjo uvrstili tudi nekdanji predsednik uprave Nove KMB Matjaž Kovačič, predsednik uprave NLB v odhajanju Božo Jašovič, Janez Bohorič, Vinko Perčič in Emil Vizovišek, kljub temu da njihove družbe poslujejo z ogromnimi izgubami.

Ljubljana - Z načrtovano dokapitalizacijo Slovenskih železnic (SŽ), ki bi družbo rešila pred stečajem, je povezanih vse več neznank. Čeprav je bilo iz skopih uradnih informacij do zdaj mogoče razbrati, da bi država povečanje kapitala izpeljala samo z bilančno pretvorbo 134,3 milijona evrov, ki naj bi jih SŽ dolgovala zaradi izločitve infrastrukture, očitno temu ni (več) tako. Ravno nasprotno, v gradivu k predlogu zakona o nadomestitvi izpadlega kapitala, ki smo ga dobili na vpogled na Dnevniku, je tako predvideno, da bo država obveznosti poravnala iz proračuna. Natančneje, 134,3 milijona evrov naj bi država SŽ vrnila v petih obrokih po skoraj 27 milijonov evrov, pri čemer naj bi prvega poravnala še letos. Ali to torej pomeni, da bo pri dokapitalizaciji NLB in glede na to, da na veliko klesti investicije, vsako leto do leta 2015 našla dodatnih 27 milijonov evrov, ki jih bo poleg vsakoletnih izdatkov za gospodarske javne službe vlagala v SŽ? "Minister bo o vsem podrobno poročal po sprejetih odločitvah na vladi v zvezi s tem, predvidoma ta teden," so nam včeraj pojasnili na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič. Domnevi iz zgornjega vprašanja pa pritrjuje že omenjeno vladno gradivo. V njem je namreč ministrstvo zapisalo, da "zaradi nujnosti sprejema zakona za zdaj še ni bilo mogoče natančno določiti, v okviru katerih proračunskih postavk se bodo zagotovila potrebna sredstva". Na ministrstvu dodatnih pojasnil niso želeli dajati. Že v petek smo poročali, da so imeli na predlog zakona o nadomestitvi izpadlega kapitala več pripomb v vladni službi za zakonodajo. Tam so predlagano rešitev z vidika utemeljenosti zahtevka za povračilo kapitala, ki ga je ministrstvo konec lanskega leta prejelo od SŽ, in državnih pomoči ocenili kot sporno. Podobnega mnenja so po naših podatkih tudi na ministrstvu za finance Franca Križaniča, kjer naj bi SŽ pri utemeljevanju zahtevka za povračilo denarja za izločeno infrastrukturo očitali celo "šibko dokazno dokumentacijo". Prav tako so v pripombah poudarili, da so SŽ državno pomoč prejele v okviru prestrukturiranja med letoma 2003 in 2005 in da je država že takrat odpravila ovire za uspešno poslovanje SŽ. Če je s stališča ministra Vlačiča še logično, da se je vprašanje kapitalskega reševanja železnic odločil rešiti z zakonom, s čimer je politično odgovornost za morebitni stečaj SŽ vnaprej naprtil državnemu zboru, pa je težko razumeti, zakaj na ministrstvu javno ne omenjajo možnosti reševanja železnic prek prisilne poravnave ali celo stečaja "starih" SŽ. Čeprav naj bi SŽ po strateških usmeritvah že prihodnje leto poslovale s pozitivno ničlo, je namreč odprto vprašanje, ali bodo železnice na dolgi rok sposobne odplačati več kot 350 milijonov evrov dolgov in ali ne bi bilo pametneje njihove zgodbe začeti pisati na novo. [email protected]

Zagotovila vodstva Soda, da bodo Muri še naprej stali ob strani, so cinizem najhujše vrste, pravi poslanec Žerjav. Mura ne potrebuje podpore, potrebuje rešitev, meni. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik se bo ob 15. uri sestal s prokuristom Mure Zdenkom Podlesnikom. Ta je pred odhodom v Ljubljano dejal, da ne pričakuje, da se bo vrnil z denarjem, temveč da bo dobil odgovor, kaj je še mogoče storiti pri reševanju podjetja. Po odstopu še zadnjega potencialnega rešitelja Mure država vlagateljev ne bo več iskala. Predsednik upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe Sod Uroš Rotnik pa od vodstva tekstilnega velikana pričakuje nadaljnje aktivnosti s ciljem ohranitve čim večjega števila delovnih mesti. Sod bo Muri zagotovo tudi v prihodnje stal ob strani, je zagotovil. Podlesnik zadnji optimist? Murin prokurist Zdenko Podlesnik še verjame v projekt reševanja podjetja. V ponedeljek je predstavil nov predlog, ki predvideva manj potrebnih sredstev 6,5 namesto 11 milijonov evrov, pa tudi ohranitev 300 delovnih mest manj kot predhodni. To je edini predlog, ki je še v igri. O stečaju Podlesnik noče govoriti, dokler ne poskusi vseh drugih možnosti. Kot sem že večkrat povedal, bomo najprej šli v postopke, ki nam jih zakon nalaga glede matične družbe Mura, potem pa bomo videli, kako se bo to odrazilo na hčerah, je dejal. In število zaposlenih? Podlesnik pravi, da so že maja govorili o 1700 ljudeh in napovedali, da jih bo vsak mesec nekaj sto manj, konec junija je bilo to 1400, zdaj je to 1100 oziroma 1000. Proizvodna za zdaj teče naprej Sod po Podlesnikovih besedah pomaga pri zagotavljanju sredstev za plače, in sicer v manjšem delu. Kljub temu Podlesnik meni, da bodo uspeli izpolniti obljubo in v septembru izplačati plače. Proizvodnjo pa selijo tja, kjer bo tehnološko bolj zaokrožena in racionalnejša, je povedal. Proizvodnja bo tekla ta in prihodnji teden, je zagotovil Podlesnik. Naslednje tedne se bo postopoma ustavljala, nakar se bodo preselili in nadaljevali v zmanjšanem obsegu. Delavce iz ljutomerskega obrata bodo preselili v Mursko Soboto, vzporedno pa tečejo pogovori z interesentom, ki bo zaposlil približno 150 delavcev. Mislim, da je realna možnost, da se bo s 1. januarjem obnovila druga vrsta proizvodnje. Ponudba Švicarjev je bolj resna, kot so bile za celotno podjetje. Gre za podjetje, ki ima več tisoč zaposlenih in dobre poslovne rezultate, ki smo jih preverili in upam trditi, da je realna, seveda pa bodo morala biti izpolnjena njegova pričakovanja v takšni meri, da se bo za zadevo odločil. V dogovorih s švicarskim vlagateljem so po Podlesnikovih besedah dorekli, kakšno skupino ljudi želi in s kakšnimi kvalifikacijami. Cinizem najhujše vrste Mura, največje tekstilno podjetje v Evropi, zaposluje 3300 ljudi. Koliko časa še? Socialna bomba v Prekmurju vse bolj tiktaka. Foto Dare Čekeliš To je cinizem najhujše vrste, pa je Rotnikove besede, da bo Sod Muri stal ob strani, komentiral poslanec in predsednik SLS Radovan Žerjav. Mura ne potrebuje nekoga, ki bi ji stal ob strani, temveč nekoga, ki bo hitro, učinkovito in brez nepotrebnega oklevanja našel dolgoročno rešitev za to podjetje, ki so ga v nastalo situacijo potisnile ne le zaostrene razmere v slovenskem in svetovnem gospodarstvu, pač pa predvsem slabo vodenje družbe v preteklosti, je dejal. Zmotilo ga je tudi po njegovem mnenju neodgovorno prelaganje pričakovanj na upravo in nadzornike Mure. Popolnoma nesprejemljivo se mi zdi, da vodilni ljudje drugega največjega lastnika Mure izjavijo kaj takega. To pravzaprav pomeni, da so pripravljeni pustiti svojo lastnino, da propade. Čas je, da se začne država obnašati odgovorno do svojega lastnega premoženja in da potegne resne poteze tako v zvezi s podjetjem Mura kot še z marsikaterim drugim podjetjem v njeni lasti, meni Žerjav. Sedaj je september. Na časovno bombo, ki je Mura, sem opozarjal že januarja. Junija je počilo in slabe tri mesece kasneje še vedno nimamo rešitve za to podjetje, kljub vsem pozivom, ponujenim predlogom in rešitvam. Zanima me, kaj namerava država kot drugi največji lastnik storiti z Muro? Ali bo res predlagala najslabšo možno rešitev stečaj? Stečaj? Vse bolj kaže, da se bo to zares zgodilo. Mura je namreč tudi po ponedeljkovih pogajanjih ostala brez denarja. Skrivnostna skupina tujih in domačih vlagateljev je od reševanja družbe odstopila, pri čemer so navedli podoben razlog kot tisti, ki so nad Muro obupali pred njimi prevelika finančna in pravna tveganja. Država vlagateljev ne bo več iskala. Sod je le še zagotovil plače za avgust, potem pa od uprave pričakuje, da zanje poskrbi sama ali da ravna v skladu z zakonom, kar najbrž pomeni če sredstev ne bo, bo morala predlagati stečaj.

Služba. Težko jo je najti, jo dobiti in tudi obdržati. Ne samo da vam lahko marsikdo pod noge zmeče kup polen, tiste najhujše udarce si lahko zadate kar sami! Mogoče pa spadate med drugo vrsto ljudi, takšnih, ki absolutno sovražijo službo. Mogoče želite oditi, pa ne veste, kako bi bili politično korektni ali pa ne želite, da izpade tako, kot da jih boste vi pustili na cedilu? Mogoče ste celo zagrenjen uslužbenec, ki komaj čaka, da ga nekdo odpusti? Za vse take, ki svojo službo sovražite iz dna srca in vročično pričakujete dan, ko vas bo nekdo od pristojnih odpustil, predstavljamo pet preprostih načinov, da bo do tega srečnega dogodka prišlo že nekoliko prej. Ne prikažite se na delu Najlažji in najočitnejši način, da vas odpustijo. Vstajanje zgodaj zakaj in za koga že? Ni bolje lepo oddremati svoje, imeti prijeten in ležeren zajtrk, ne pa da se spravite v utesnjena službena oblačila. Nekajkrat se ne prikažite na delovnem mestu, pa si bo nekdo prav gotovo na vso moč prizadeval, da vas odpusti. Če želite biti popolnoma prepričani, da bo vaša nakana uspela, ne odgovarjajte na klice, elektronska sporočila, ne sporočite ne kje in ne s kom ste. Bodite dosledni če vas ni, vas ni! Primajajte se v rožicah, pridite pozno, delajte grozno, povejte na glas, pljuvajte na ves glas čez svojega šefa in poskrbite, da mu bo prišlo na ušesa. In izkoristite sodobno tehnologijo preverite načine, kako boste zlahka dosegli, da vas bodo odpustili, ko boste vi tako želeli ...

Po petih letih krize globalno gospodarstvo znova slabi, opozarja prvi ekonomist OECD, ki težave vidi v nezadostnem in neučinkovitem odgovoru politike na izzive krize. Črnogleda je tudi napoved za Slovenijo, v primerjavi z majsko je precej slabša. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD po novem napoveduje, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,4 odstotka, leta 2013 za 2,1 odstotka, država pa bo rast, 1,1-odstotno, znova zabeležila v letu 2014. Napoved je precej bolj črna od majske, ko so v OECD za našo državo predvidevali dvoodstotno krčenje gospodarstva v letošnjem in 0,4-odstotno v naslednjem letu. Stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala 8,5 odstotka, prihodnje leto naj bi se zvišala na 9,7 odstotka, leta 2014 pa na 9,8 odstotka. Cene življenjskih potrebščin naj bi se letos zvišale za 2,8 odstotka, prihodnje leto naj bi inflacija upadla na 2,3 odstotka, leto pozneje pa na 1,8 odstotka. Kot OECD ugotavlja zdaj, se je upadanje gospodarske aktivnosti podaljšalo. Padec domačega povpraševanja je sicer ublažil slovenski izvoz, izvajanje fiskalne konsolidacije pa je v državi zategnilo pas, posojila zasebnemu sektorju so se še zmanjšala. Brezposelnost se bo po njihovih predvidevanjih verjetno stabilizirala do konca leta 2013, medtem ko bodo inflacijski pritiski obvladljivi. Vladi sporočajo, da bo morala uresničiti zastavljeno pokojninsko reformo in na transparenten in trajnosten način poseči v reševanje slabih terjatev v bančnem sektorju, da bi zagotovila stabilnost finančnega sistema in oživitev kreditne aktivnosti. Prav reševanje bančnega sektorja v poročilu izpostavljajo kot glavno skrb države, ob tem pa omenjajo grožnjo z referendumom, ki bi lahko spodkopala zaupanje trgov. Zavrnitev določenih ukrepov, dodajajo, bi še podaljšalo recesijo. Javnofinančni primanjkljaj Slovenije naj bi po napovedih OECD letos znašal 4,3 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se znižal na 3,6 odstotka BDP, leta 2014 pa na tri odstotke BDP. Javni dolg naj bi po kriterijih, ki se uporabljajo v EU, letos dosegel 53,9 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se zvišal na 58,5 odstotka BDP, leta 2014 pa na 61 odstotkov BDP. Negativne napovedi se kar vrstijo Po podatkih slovenskega statističnega urada se je BDP v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Napovedi gospodarske rasti za Slovenijo so poslabšale tudi druge institucije. Evropska komisija je v začetku novembra Sloveniji napovedala letos 2,3-odstotni, prihodnje leto pa 1,6-odstotni padec BDP in šele v letu 2014 0,9-odstotno rast. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar pričakuje, da se bo BDP letos skrčil za dva odstotka, prihodnje leto za 1,4 odstotka. Banka Slovenije napoveduje znižanje BDP letos za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 0,7 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa za letos krčenje za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka. Slabša napoved tudi za evroobmočje V ZDA januarja poteče veljavnost davčnih olajšav za vse davkoplačevalce, obenem pa stopijo v veljavo avtomatični varčevalni ukrepi za znižanje proračunskega primanjkljaja, ki je že četrto leto zapored presegel 1000 milijard dolarjev. To je tako imenovani fiskalni prepad, ki se mu poskušajo v ZDA na vsak način izogniti. Če jim to ne bo uspelo, bi velik negativni šok lahko v recesijo pripeljal tako ZDA kot globalno gospodarstvo. OECD je napovedi poslabšala tudi za evroobmočje. Medtem ko mu je maja še napovedovala 0,9-odstotno gospodarsko rast v letu 2013, zdaj pravi, da se bo BDP skrčil za 0,1 odstotka. Brezposelnost v evroobmočju bo letos 11,1-odstotna, v prihodnjem letu pa se bo zvišala na 11,9 odstotka. Še višjo brezposelnost v državah z evrom OECD pričakuje v letu 2012, ko naj bi stopnja brezposelnosti dosegla 12 odstotkov. Organizacija v najnovejši napovedi globalno gospodarsko okrevanje v prihodnjem letu označuje kot omahljivo in neenotno . Po petih letih krize globalno gospodarstvo znova slabi, poudarja prvi ekonomist OECD Pier Carlo Padoan. Vzrokov za to je več, glavni pa je občuten padec zaupanja. Pomanjkanje zaupanja v veliki meri odraža nezadosten ali neučinkovit odgovor politike, tako v smislu preskromnih kratkoročnih ukrepov kot tudi pomanjkanja kredibilnih dolgoročnih strategij, poudarja Padoan. Oboje sicer ni pomanjkanje razumevanja o težavah in potrebnih ukrepov, pač pa neuspeh pri zagotavljanju konsenza glede političnega ukrepanja, ugotavljajo v OECD. Če odločevalcem še naprej ne bo uspelo primerno ukrepati, bo to imelo resne posledice, svari organizacija.

Lani je ustvarila 25 milijonov evrov čiste izgube Banka Celje je lani ustvarila 25 milijonov evrov čiste izgube, kar je skoraj 68 odstotkov več kot leto prej. Levji delež izgube je povzročilo povišanje stroškov oslabitev in rezervacij, ki so bili lani za 20 odstotkov višji kot predlani. Letos je banka tako oblikovala za 63,9 milijona evrov dodatnih oslabitev, pred oslabitvami in rezervacijami pa je banka ustvarila 36,6 milijona evrov dobička. V banki so sicer ob predstavitvi letnega poročila, ki ga je danes potrdil nadzorni svet, poudarili, da so lani ohranili dobro operativno in strukturno likvidnost. Obenem pa so ustvarili tudi 13-odstotni količnik kapitalske ustreznosti, kar je za 1,39 odstotne točke manj kot predlani. Banka je lani za 6,6 odstotka znižala stroške poslovanja. Poleg letnega poročila se je nadzorni svet seznanil tudi s podatki o tekočem poslovanju banke, obravnavali pa so tudi dopolnjeno strategijo poslovanja banke do leta 2017. Nadzorniki so potrdili tudi gradivo za skupščino delničarjev, ki bo 30. maja.

V soboto šesturna protestna prekinitev dela? Sindikat igralniških delavcev in uprava Hita sta znova sedla za mizo zaradi za soboto napovedanega nadaljevanja stavke. Tokrat naj bi stavka v Parku in Perli trajala šest ur. Poteka in vsebine popoldanskih štiri ure trajajočih pogajanj nobena stran ne želi komentirati. Po neuradnih informacijah ne stavkovni odbor ne Hitova pogajalska skupina ne popuščata, zaradi česar se bodo pogovori v petek zvečer nadaljevali, je za Radio Slovenija poročal novinar Valter Pregelj. Predstavniki igralniškega sindikata in Hitove uprave so tokrat že tretjič sedli za pogajalsko mizo. Dvakratni poskus, da ne bi bilo triurne opozorilne stavke v noči s prejšnjega petka na soboto, namreč ni bil uspešen. Pogajalci takrat niso prišli dlje od prve stavkovne zahteve, s katero igralničarji terjajo od uprave takojšen preklic odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in preklic sporazuma o delovnem času. Vodstvu očitajo kršitve pogodb, aktov in dogovorov Zaposleni v igralništvu vodstvu novogoriške igralniške družbe očitajo številne kršitve pogodb, notranjih aktov in sprejetih dogovorov v skupno 12 točkah. Novogoriška enota sindikata igralniških delavcev je v pisnem sporočilu pozvala nadzorni svet in lastnike Hita, še posebej državo, naj prepreči poskus uprave, da bi med sobotno stavko na delo razporedila večje število študentov. 20 študentov naj bi pripeljali iz igralnice v Kranjski Gori in jim plačali štirikratni znesek od običajne urne postavke, zaposlenim prek študentskega servisa v Novi Gorici pa naj bi za delo med stavko plačali dvakrat več. Če ponudbe ne bi sprejeli, naj bi jih čakala odpoved delovnega razmerja, kar v igralniškem sindikatu označujejo za manipulacijo z mladimi in ne dovolj izkušenimi ljudmi, ki se jih sili v delo na specifičnih delovnih mestih v igralnici.

Cene nafte so se na svetovnih trgih spet nekoliko zvišale in se ustalile tik pod 100 dolarjev. Cene nafte so se danes na svetovnih trgih spet nekoliko zvišale in se ustalile tik pod 100 dolarjev. Za sod 159 litrov zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba v elektronskem trgovanju popoldne v Singapurju odšteti 98,52 dolarja, kar je 34 centov več kot v petek. Severnomorska nafta brent pa se je na borzi na Londonu povzpela na rekordnih 96,55 dolarja za sod. Vlagatelji na naftnem trgu so pred prihajajočo zimo še vedno zaskrbljeni glede zalog Vlagatelji na naftnem trgu so pred prihajajočo zimo še vedno zaskrbljeni glede zalog, nestrpno pa pričakujejo tudi skorajšnje srečanje ministrov Organizacije držav izvoznic nafte Opec o morebitnem nadaljnjem povečanju proizvodnje. Ministri Opeca se bodo srečali 5. decembra v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih. Srečanje Opeca bo po mnenju analitikov zelo pomembno ne glede na odločitev ministrov, saj se bo šele po tej odločitvi lahko oblikovalo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Cena nafte Opeca se je v petek oblikovala pri 91,52 dolarja za sod, kar je 16 centov višje kot v četrtek, je danes zapisano na spletni strani 12-članskega kartela. Sicer pa naftni trgovci pozorno spremljajo tudi podatke o gibanju cen delnic naftnih podjetij v ZDA, ki so se tokrat pocenile bolj od pričakovanj. Poleg tega so se v ZDA občutno zmanjšale zaloge destilatov, predvsem kurilnega olja in dizelskega goriva. Pričakovati je, da se bo povpraševanje po kurilnem olju prihodnji mesec, ko se zima tudi koledarsko začne, še povečalo. Ameriški severovzhod je sicer največji uporabnik kurilnega olja. Cene nafte so se od začetka leta povečale že za 64 odstotkov, med razlogi za zviševanje cen črnega zlata pa velja izpostaviti številne motnje v dobavi v največjih proizvajalkah, kot je denimo Nigerija, močno povpraševanje na Kitajskem in v Indiji ter negotovost glede iranske jedrske krize.

Celje - V vodstveno ekipo Tuš Holdinga v teh dneh prihaja mednarodno uveljavljeni manager Stan Miller, ki bo vodstvu Tuš Holdinga na ravni celotne skupine, še posebej pa v telekomunikacijskem stebru, svetoval pri strateškem razvoju in poslovanju. Miller je član uprave nizozemskega poslovnega velikana KPN in predsednik uprave KPN International. Z njegovim prihodom so v Tuš Holdingu okrepili vodstveno ekipo, ki med svojimi prioritetnimi nalogami ohranja skrb za celostno upravljanje posameznih poslovnih funkcij Tuš Holdinga in njihovo povezavo v celoto. Z vpeljavo sodobnih specializiranih znanj in širino mednarodnih izkušenj bodo v holdingu poskrbeli za nadgradnjo in razvoj celote dejavnosti Tuš Holdinga - trgovine, zabave, energetike, nepremičnin in telekomunikacij, so sporočili iz družbe.

Upokojenci bodo danes prejeli julijske pokojnine, tisti s pokojnino do 622 evrov pa bodo v skladu z varčevalnim zakonom prejeli tudi letni dodatek. Letni dodatek bo prejelo približno 395 tisoč upokojencev. Tisti, katerih pokojnine ne presegajo 414 evrov, bodo dobili dodatek v znesku 368 evrov. Tisti s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bodo prejeli dobrih 223 evrov, tisti s pokojnino od 518,01 do 622 evrov pa 166 evrov. Upokojenci, ki prejemajo več kot 622 evrov pokojnine – teh je približno 200 tisoč –, pa do letnega dodatka zaradi varčevalnih ukrepov niso upravičeni. Zavod bo za izplačilo dodatka letos skupno namenil približno 90 milijonov evrov, prihranek v primerjavi s finančnim načrtom zavoda za letos pa bo približno 50 milijonov evrov, je dejal generalni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež.

Združenje podizvajalcev pri GZS-ju bo obvestilo tudi Evropo Duhovnikova vztraja Istega dela ne bomo dvakrat plačevali. Podizvajalci, ki so protestirali pred Darsom, pa napovedujejo nadaljnje proteste, zapore vseh avtocest in demontažo neplačane opreme. Nekaj čez sto članov Združenja podizvajalcev je pred stavbo Darsa zahtevalo plačilo za opravljena dela na Pomurski avtocesti. Predsednice uprave Darsa Mateje Duhovnik pred protestnike ni bilo, zato so javno prebrali peticijo in napovedali nadaljnje ukrepe državljanske nepokorščine. GZS po poteh OZS-ja Kot je storila že Obrtna zbornica Slovenije OZS, tudi Združenje podizvajalcev GZS tokrat napoveduje zapore vseh avtocest. Če Dars zahtevam ne bo prisluhnil, bodo podjetniki iz že zgrajenih avtocest demontirali vso opremo, ki še ni plačana. Ker so sredstva za gradnjo avtoceste prišla tudi iz evropskih kohezijskih skladov, bodo podizvajalci o stanju obvestili tudi širšo evropsko skupnost. Vztrajali bodo, dokler ne bodo prejeli plačila za opravljena dela. Podizvajalci so ogorčeni, ker Dars ne prekine pogodb z dobro znanimi insolventnimi izvajalci in jim denar na poziv plačuje vnaprej. Dars po njihovem mnenju zavestno krši veljavno zakonodajo, saj pri tem spregleda upravičene terjatve podizvajalcev. Pri tem vlado in Dars pozivajo, naj nadaljuje prekinjeno gradnjo na nedokončanih odsekih avtocest. Požar se tudi sprašuje, kako lahko Dars na neplačani avtocesti, ki nima še niti uporabnega dovoljenja, že dve leti in pol sploh pobira cestnino. Dars s pravnim mnenjem nad zahtevke Duhovnikova je po protestih v prostorih Darsa predstavnikom medijev ponovno zatrdila, da so sredstva izplačali že glavnemu izvajalcu SCT-ju. Dvakratno plačilo - še enkrat posebej podizvajalcem, bi bilo protizakonito, kar je Dars podkrepil s pravnim mnenjem mariborskega Inštituta za gospodarsko pravo. To mnenje pravi, da ob trenutku nastopa insolventnosti glavnega izvajalca Dars ni več upravičen neposredno izpolnjevati zahtevkov podizvajalcev, je po protestih povedala Duhovnikova. Požar To ni dvakratno plačilo Predsednik Združenja podizvajalcev Mirko Požar je na protestu poudaril, da denarja sploh ne zahtevajo od Darsa, temveč z bančno garancijo od SCT-ja, zato se to ne more razumeti kot dvakratno plačilo. Pri tem je Požar navedel nekaj primerov tovrstne prakse iz tujine - Direkcija za ceste v BiH-u je dosegla izplačilo SCT-jevih podizvajalcev v višini 3,8 milijona evrov ravno na ta način. Finančno ministrstvo je nad Inštitutom Požar navaja tudi mnenje finančnega ministrstva, ki pravi, da je treba poplačati podizvajalce, dokončati dela in predati dokumentacijo prvi vseh opravljenih delih, ki jih je priznal DDC. Finančni minister Franc Križanič je za časopis Finance dejal, da je stališče ministrstva nad pravnim mnenjem inštituta. Dars zavestno krši zakonodajo? Septembra 2009 smo obvestili Dars, da glavni izvajalec, SCT, podizvajalcev ne plačuje. Tudi po tem je Dars še naprej plačeval glavnega izvajalca, ni ukrepal, kar ni v skladu z razpisno dokumentacijo in pogodbo, je zatrdil Požar. Po drugi strani pa Dars trditve podizvajalcev zavrača kot neresnične - večino zahtevkov naj bi posredovali šele leta 2010, tudi za dela, opravljena do sedem let pred tem. Nekaterim podizvajalcem pa Dars tudi očita, da so najprej predložili izjave, da so vse obveznosti poplačane, potem pa posredovali zahtevke za terjatve, ki so zapadle še pred predložitvijo izjave.

Najslabše ocene učinkovitosti trga dela in razvitosti finančnega trga Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti izgubila 12 mest in se znašla na 57. mestu med 142 državami. Za ekonomista Bernarda Brščiča je to znak za alarm. Svetovni gospodarski forum v svojem poročilu o svetovni konkurenčnosti 2011-2012 ugotavlja, da Švica ohranja položaj najbolj konkurenčnega svetovnega gospodarstva predvsem zaradi dobrih gospodarskih rezultatov na praktično vseh področjih. Kot največje prednosti švicarskega gospodarstva WEF izpostavlja inovacijsko sposobnost, tehnološko razvitost in učinkovitost trga dela. Še posebej dobro ocenjeni so švicarske znanstvene in raziskovalne ustanove, dober prenos raziskovalnih dognanj v gospodarstvo in močni raziskovalno-razvojni oddelki v podjetjih. Švica je na vrhu lestvice tudi po kakovosti in preglednosti javnih institucij ter delovanju pravne države, infrastrukturi, trdnem finančnem sistemu in stabilnem makroekonomskem okolju. Švici sledijo Singapur, ki se je s tretjega povzpel na drugo mesto, Švedska lani druga, Finska lani sedma, ZDA lani četrto mesto, Nemčija lani petem mestu, Nizozemska lani osma, Danska lani deveta, Japonska lani šesta in Velika Britanija lani 12.. Pred nami Indija, za nami Mehika Slovenija je pristala na 57. mestu med 142 državami, medtem ko je bila lani na 45. mestu med 139 državami. Na letošnji lestvici je tik za Indijo ki je izgubila pet mest in pred Mehiko ki je pridobila osem mest. Slovenija je dobila najboljše ocene za področje višjega izobraževanja in usposabljanja 21. mesto ter zdravja in osnovnega izobraževanja 24. mesto. Sledila so področja tehnološke pripravljenosti 32. mesto, makroekonomskega okolja 35. mesto, infrastrukture 37. mesto ter inovacij 40. mesto, učinkovitosti trga dobrin 48. mesto, razvitosti poslovanja 49. mesto in delovanja institucij 55. mesto. Velikost trga Slovenijo uvršča na 80. mesto. Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga oboje 102. mesto. Največji težavi Slovenije dostop do financiranja in neučinkovita birokracija Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja. Sledijo neučinkovitost vladne birokracije, stroga delovna regulativa, davčne stopnje in davčna regulacija. Brščič Za slabo stanje je kriva država Ekonomist Bernard Brščič meni, da poslabšanje konkurenčnega položaja Slovenije zaznavajo praktično že vse institucije, ki se s tem ukvarjajo. Po njegovem mnenju padec na lestvici konkurenčnosti domačih opazovalcev ne preseneča, saj se je v zadnjih treh letih izjemno poslabšalo poslovno okolje . Za nastali položaj je neposredno odgovorna država, ki ni vzpostavila reda na najbolj kritičnih področjih dostop do finančnih virov, neučinkovita birokracijo in toga delovnopravno zakonodaja, pravi Brščič. Izboljšave so nujne Prav na teh najšibkejših točkah slovenske konkurenčnosti, bi po Brščičevem mnenju država morala poskrbeti za red in institucionalne spremembe. Tu je zlasti pomemben trg dela, ki ga tudi v Svetovnem gospodarskem forumu izpostavljajo kot izjemno rigidnega in nefleksibilnega, je dejal. Izboljšati bi bilo treba tudi finančni sektor, saj vemo, da imata državni banki zelo velik tržni delež, banke pa niso dobro upravljane, je dejal Brščič. Ob tem je izpostavil še problem političnih kreditov, kjer se politično ustreznim posameznikom dajejo neustrezno zavarovani krediti, posledično pa podjetja, ki bi imela zanimive podjetniške ideje, do teh sredstev vsaj v državnih bankah ne morejo priti . Gaspari Vlada je ukrepe sprejela Na objavo lestvice se je odzval tudi minister za razvoj in evropske zadeve ter začasni minister za gospodarstvo Mitja Gaspari. Poudaril je vladne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in ukrepe glede bančnega sektorja, sprejete februarja letos. Na upad konkurenčnosti slovenskega gospodarstva se je odzval tudi Andrej Vizjak SDS. Meni, da je nižji položaj na lestvici posledica neustrezne gospodarske politike Pahorjeve vlade ter da potrjuje kritike gospodarstvenikov in opozicije.

V ponedeljek se bo v Ljubljani tradicionalno začel veseli december, in sicer s prižigom luči. Nameščenih bo 64 kilometrov svetlobnih skulptur in lučnih girland na sedmih smrekah in drugih drevesih, največja smreka (15 metrov) bo na Prešernovem trgu. Okrasitev bo stala slabih 167 tisoč evrov brez DDV. V veselem decembru bodo poleg sejmov in sprevodov Miklavža in dedka Mraza številni brezplačni koncerti. Med nastopajočimi bo znova ljubljenka ljubljanskega župana Zorana Jankovića Danijela, poleg nje pa Siddharta, Modrijani, Čuki, Nuša Derenda, Alenka Godec, Elda Vilder, Neisha, Crvena jabuka, Murat & Partizan, Time to Time, Fake Orchestra. Silvestrovanja bodo tradicionalno na štirih prizoriščih. Na Kongresnem trgu bodo na prehodu v novo letu zabavali Soul Fingers, Natalija Verboten in Kingstoni. Novost letošnjega veselega decembra v Ljubljani je drsališče na Kongresnem trgu, ki bo obratovalo vsak dan med 9. in 22. uro, vsak dan bodo med tem časom tri ure brezplačnega drsanja.

Dva milijona ljudi je po vsem svetu protestiralo proti multinacionalki Monsanto in njihovim načrtom, da si podredijo pridelavo hrane. A glede na njihovo uspešno lobiranje in politične povezave se številni sprašujejo, kako močan mora biti glas ljudstva, da bo dovolj. Če bi se mi pridružilo 3000 ljudi, bi to štela za uspeh, je dejala organizatorka protesta proti Monsantu Tami Canal. Namesto tega je njeno sporočilo po svetu podprlo dva milijona ljudi, kolikor jih je včeraj v 436 mestih v 52 državah protestiralo proti multinacionalki, ki si je v nekaterih delih sveta popolnoma pokorila proizvodnjo semen in škropiv, prodajo slednjih pa okrepila z genskim modificiranjem prvih. Tami pravi, da je iniciativo proti Monsantu začela zaradi svojih otrok. Kot starš ne morem mirno stati ob strani in opazovati njihovega početja. Skrbi me za zdravje, življenjsko dobo in plodnost mojih otrok, je dejala. Več o Monsantovem spornem vzponu iz tovarne kemikalij na vrh bioinženiringa pa lahko preberete TUKAJ. Facebook iniciativo pa je ustanovila, potem ko je propadel zakonski predlog, v ZDA znan kot California Proposition 37, ki bi uvedel obvezno označevanje gensko spremenjene hrane. Nekaj, kar je za razliko od ZDA, uspelo v Evropi. Dva milijona vpijočih v puščavi Monsanta očitno ne skrbijo preveč. Na protest se niso posebej odzvali, na njihovi spletni strani pa piše, da ni enega samega dokaza, da uporaba gensko spremenjenih žit povzroča bolezni . S tem se seveda ne bo strinjal francoski znanstvenik, pa še marsikateri njegov kolega, ki si je drznil izvesti raziskavo s tega področja. Gilles-Eric Seralini je septembra lani predstavil dve leti trajajočo študijo o nevarnostih GSO. Podgane je dve leti hranil s koruzo NK603, ki je, ne glede na to, ali je bila vzgojena s herbicidom RoundUp ali ne, povzročila več tumorjev, bolezni jeter in ledvic kot druga koruza. Ali je imel Seralini popolnoma prav ali ne, na tem mestu ne bomo ugotavljali, lahko pa bi bil zgovoren naslednji podatek po objavi članka so Seralinija napadli, da je njegova raziskava slaba in postregli z izsledki lastnih raziskav, ki sem jim poleg pristranskosti lahko očita tudi to, da so obravnavale krajše časovno obdobje gensko spremenjenih žit, o Seralinijevih izsledkih pa se je kmalu nehalo pisati celo v cenjeni strokovni reviji, ki ga je sprva objavila. Kmalu po objavi članka se je namreč na prej neobstoječe uredniško mesto pridruženega urednika za biotehnologijo zavihtel Richard Goodman, nekdanji Monsantov uslužbenec. Gilles Eric Seralini je v raziskavi dokazal, da dieta z gensko spremenjeno hrano povzroča tumorje in bolezni jeter in ledvic. Doživel je oster besedni protinapad in omejitev objav. Svoje pa imajo o Monsantovih neodvisnih študijah, ki so potrdile varnost njegovih proizvodov, povedati tudi prebivalci Mauija, kjer sumijo, da so prav po zaslugi Monsantovih semen in pesticidov številni končali v bolnišnici z resnimi respiratornimi težavami. Da to še zdaleč ni osamljen primer nepoštenega dela multinacionalke, so včeraj opozarjali tudi protestniki. V nameri, da bi prevzeli nadzor nad globalno prehransko verigo, največji lastnik semenskih patentov Monsanto lobira, podkupuje vplivne in toži male kmete, ovira in pa tudi neodvisne študije ali vpliva na njihove rezultate, je dejal geopolitični analitik William Engdahl. Kaj to pomeni v praksi? Monsanto je v ZDA politično povezan tako z demokrati kot republikanci. Pod republikanskim predsednikom Bushem starejšim jim je uspelo, da se je gensko spremenjena žita avtomatsko in brez predhodnih raziskav označilo kot varna za uživanje in vključilo v prehransko verigo. Do neodvisnega vladnega testiranja tako še vedno ni prišlo. Po demokratski stranki z Barackom Obamo pa je Monsantovim lobistom uspelo v enega od zakonov vriniti zakonsko določilo, ki sodiščem onemogoča prepoved sejanja ali prodaje kontroverznih gensko spremenjenih semen, pa čeprav bi v prihodnosti dokazali, da škodujejo zdravju. Poleg tega so s patenti svoja gensko spremenjena semena zaščitili tako pred ponovnim sejanjem kot laboratorijskimi analizami, ki jih ne odobri družba. Pri Monsantu spominjajo na zlobnega znanstvenika iz znanstveno-fantastičnih nadaljevank v petdesetih, ki ve, kaj je dobro za človeštvo, tudi če ljudje tega nočejo, je včeraj dejal neki protestnik, manjkali pa niso niti napisi, da je treba morilca ustaviti. Ne dvomom, da je Monsanto v svojih laboratorijih odkril kaj, kar lahko na dolgi rok pomaga človeštvu preživeti v spremenjenih klimatskih pogojih. A hočem pravico do izbire. Hočem vedeti, kaj jem, je dejal eden od protestnikov. Monsanto namreč ostro nasprotuje označevanju živil z oznako, da vsebujejo GSO. Pravijo, da glede na 100-odstotno varnost te hrane, za to ni nobene potrebe. Drugačnega mnenja so potrošniki, ki se bojijo, da imajo prav redki, hitro utišani znanstveniki, ki opozarjajo na posledice, kot so rak in neplodnost. Celo ameriška trgovinska veriga Whole Foods Market meni, da bi morala biti po zgledu EU tudi v ZDA vsa živila po letu 2018 označena s podatkom, ali vsebujejo GSO. Na Monsantovo jezo pa so objavili tudi podatke, da je prodaja živil, ko so jih označili z oznako brez GSO , poskočila za 15 do celo 30 odstotkov. V zveznih državah Vermont in Connecticut so tako že v obravnavi zakonski predlogi, ki bi v obeh državah uvedli obvezno označevanje izdelkov z GSO. Foto Thinkstock Čeprav se morda še največ govori o ameriških težavah z Monsantom, pa je bil shod globalen tudi zato, ker korporacija z monopolom duši kmetijsko pridelavo po svetu. Znan je primer indijskih kmetov, ki so zaradi previsokih cen Monsantovih semen storili množični samomor, brazilski kmetje se z multinacionalko borijo na sodišču. Imajo enake težave kot ameriški kmet, ki je moral družbi plačati visoko odškodnino, ker ni sejal njihovega semena, ampak drugorazredno , neoznačeno seme. Brazilski kmetje tako od Monsanta s skupinsko tožbo zahtevajo, da jim vrne šest milijard dolarjev, za kolikor naj bi v zadnjih letih preplačali semena. Monsantov patent namreč kmetom prepoveduje, da del pridelka shranijo in prihodnje leto spet posejejo. Dobra novica je, da je celo brazilsko višje sodišče pritrdilo kmetom, vendar se Monsanto ne da, njihovi odvetniki so že vložili pritožbo. Čeprav precej zaščiteni pred GSO in Monsantom, pa je včeraj protestiralo tudi na deset tisoče Evropejcev. V 27 članica EU naj bi bilo tako z GSO trenutno posejanih več kot 100.000 hektarjev površin, čeprav je v Evropi dovoljeno sejati le peščico GSO semen, med drugim koruzo MON810. Številni se zaradi morebitnih škodljivih vplivov na zdravje človeka in biotsko raznovrstnost v naravi zavzemajo za popolno prepoved, a je na evropski ravni ni, so se pa zanjo odločile nekatere posamezne države. Ob odkriti napovedi pohoda na Evropo in njeno striktno zakonodajo potrošnike v EU najbolj skrbi, da bi bili lobisti Monsanta in drugih multinacionalk dovolj uspešni, da bi tudi evropske zakonodajalce prepričali v svoj prav, onemogočili prost dostop do semen, na kar je namigovala ena od prvih oblik direktive o semenih, s tem pa bi ljudje izgubili avtonomno pravico do zdrave hrane.

SCT, ki je gradil Onkološki inštitut, je pristal na prevzem dela krivde za pomanjkljivosti in napake pri gradnji vodovodnega sistema na inštitutu Foto: Anže Jamnik Gradbeno podjetje SCT , ki je sodelovalo pri gradnji Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, je pristalo na prevzem krivde oz. del krivde za pomanjkljivosti in napake pri gradnji vodovodnega sistema na inštitutu ter s tem tudi kritje dela stroškov, je na današnji novinarski konferenci povedal minister za zdravje Dorjan Marušič. Ministrstvo za zdravje bo na podlagi predloga SCT o načinu pristopa k sanaciji, podalo svoje mnenje, je dejal Marušič. Na podlagi tega bodo sprejeli dogovor za izvedbo sanacije vodovodnega omrežja. S tem imajo sicer na OI težave že vse od prevzema objekta. Težave tudi s klimatskim sistemom Dokončno odločitev bodo na ministrstvu sprejeli do 27. aprila. Če se s podjetjem ne bi uspeli dogovoriti, pa bo Marušič izkoristil bančno garancijo za sanacijo vodovodnega omrežja. SCT se je zavezal, da bodo bančno garancijo, ki je vredna okoli 2,3 milijona evrov, podaljšali za čas reševanja reklamacije. Ob vodovodnem sistemu naj ne bi ustrezno delovali niti klimatski sistemi. Nekatere nepravilnosti se pojavljajo tudi v operacijskih dvoranah. Ta vprašanja so po besedah Marušiča še odprta, v prioritetni obravnavi pa ostaja sanacija vodovodnega sistema.

Bodo sploh videli svoj denar? 20 tujih delavcev gradbenega podjetja Gratim iz Sežane je svojo zadnjo plačo prejelo septembra. Živijo od pomoči Rdečega križa, lastnik podjetja pa se izmika. Večinoma bosanski delavci so v Slovenijo prišli pred leti. Pravijo, da so bili zadovoljni tudi s 400 evri na mesec, kar 12 pa jih živi na 50 kvadratnih metrih in za posteljo odštejejo 150 evrov, je za TV Slovenija poročal Matevž Podjed. Delavci živijo od pomoči Rdečega križa Lastnik podjetja jim vsak dan znova obljublja, kdaj jim bo spet izplačal sredstva, sami pa živijo le od hrane, ki jim jo daje Rdeči križ. Na telefon ne oglaša, delavcem grozi, ne plačuje niti prispevkov za njihovo socialno varnost. Gratim je kot podizvajalec Kraškega zidarja gradil vrsto stanovanjskih blokov v Sežani, a Kraški zidar očitno ni razlog za propad podjetja. V zadnjem obdobju, ki je bilo za njih zelo težko, smo jim poravnavali vse obveznosti v roku, nekajkrat celo pred rokom, je poudaril Jure Smole iz tega podjetja. Bo primer končal na sodišču? In kaj počne inšpekcijska služba? Prekrškovni postopek je v teku. Če se delodajalec pritoži, se stvar seli na sodišče, če pa plača kazen, potem je to pač v tej fazi končano, pravi inšpektor Borut Brezovar. Možnost vlaganja tožb v imenu posameznega delavca je omenil tudi sindikalist Bojan Kramar iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. A ker s svojim premoženjem odgovarja družba Gratim in ne lastnik, se lahko zgodi, da bodo delavci ostali praznih rok, lastnik pa bo ustanovil novo podjetje.

Ljubljana - Vlada je včeraj nepričakovano in brez obrazložitve zamenjala dva člana upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe, ki odloča o prodajah državnega premoženja: Jano Grbec (SDS), članico uprave Hita, in Danila Marina (NSi), predsednika uprave Palome. Predlog za zamenjavo je po pojasnilih tiskovnega predstavnika vlade Valentina Hajdinjaka poslalo ministrstvo za finance, vendar vse kaže, da gre za nov primer znotraj strankarskega obračunavanja, pri katerem se odstranjuje tudi nekatere, ki opozarjajo na sporno početje državnih organov in članov vladajočih strank. To zlasti velja za Jano Grbec, ki je v nemilost lastne stranke padla že lani, ko je novogoriški strankarski odbor SDS začel opozarjati na klientelizem v lastnih vrstah. Lokalne člane stranke je zmotila zlasti močna vloga mariborske družine Petek v gospodarstvu in njihovo vpletanje v državne posle. Grbčeva naj bi se jim postavila po robu tudi v Hitu, večkrat naj bi strankarskim kolegom v Ljubljani poskušala dopovedati, da so se pred volitvami borili proti klientelizmu, zdaj pa takšno početje dopuščajo, nam je zatrdilo več virov. Moteča naj bi bila tudi, ker ni podlegala lobističnim vplivom, ko se je odločalo o Sodovih prodajah državnega premoženja. Z včerajšnjo odločitvijo vlade je Jana Grbec dobila tudi jasen signal, naj odstopi s položaja članice uprave Hita. Nadzorniki Hita bodo namreč predvidoma prihodnji teden ponovno odločali o načrtu poslovanja za letošnje leto, ni pa izključeno niti, da se bodo do seje stopnjevali pritiski za kadrovske zamenjave v vrhu Hita. Glede zamenjav v upravnem odboru Soda je očitno sodu izbilo dno dogajanje na ponedeljkovi seji upravnega odbora, na katerem naj bi Jana Grbec in Danilo Marin izrazila največ pomislekov glede predlagane privatizacije Pozavarovalnice Sava. Kot je znano, je pripravljen strokovno vprašljiv predlog, po katerem bi četrtino zavarovalnice s prvo javno prodajo (IPO) prepustili fizičnim osebam. Člani upravnega odbora so sejo prekinili, saj so od uprave na čelu z Markom Pogačnikom zahtevali dodatna pojasnila, sinoči pa se je seja nadaljevala. Upravni odbor je v manj kot dveh urah potrdil prodajo, hkrati z dokapitalizacijo pozavarovalnice v višini 80 milijonov evrov, pri kateri Sod ne bo sodeloval. Vprašanje je tudi, zakaj Sod tako hiti s prodajo Pozavarovalnice Sava, ki sodi po priporočilih vlade med dolgoročne naložbe, sočasno pa odlaša s prodajo naložb, ki bi jih moral prodati do julija. V enem mesecu je tako mnenje glede prodaje pozavarovalnice popolnoma spremenil tudi Marko Pogačnik, za katerega velja, da se vse bolj zbližuje s SDS, čeprav sodi v kvoto NSi. Sod trdi, da s prodajo hiti zato, ker je treba vzpostaviti lastniško strukturo, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje in konkurenčnost. Vlada je sicer včeraj sprejela tudi odstop Boža Predaliča s položaja člana upravnega odbora Soda, ki je pred časom odstopil zaradi nezdružljivosti politične funkcije s članstvom v nadzornih svetih državnih podjetij. Mimogrede, Predaliču so, kot namigujejo naši viri, šteti dnevi tudi na položaju generalnega sekretarja vlade. Novi člani upravnega odbora Soda so postali Tomaž Perše (sekretar na finančnem ministrstvu), dr. Matej Breznik (direktor ameriške podružnice Biogen Idec, donedavna zaposlen v GlaxoSmithKline in nesojeni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, uvrščajo pa ga v krog znancev družine Petek) in Tomaž Rožen (SDS, župan Črne na Koroškem). Marina naj bi NSi žrtvovala zaradi očitkov o poskusu spornega menedžerskega lastninjenja Palome, še trdijo naši viri.

Potem ko je finančni minister Janez Šušteršič včeraj znova zatrdil, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne finančne pomoči, danes ekonomist Jože P. Damijan ugotavlja: "Bo Slovenija morala zaprositi za pomoč EU? Ja." Le še vprašanje časa je, kdaj bo Slovenija zaprosila za pomoč Evropsko unijo (EU). Na to bosta vplivala dva dejavnika, projekt sanacije bank in nadaljevanje evrske krize. Na prvi dejavnik Slovenija lahko vpliva, na drugega ne, ugotavlja v svojem blogu ekonomist Jože P. Damijan. Sanacija bank Slabe in zelo slabe terjatve slovenskih bank znašajo med 6 in 8 milijard evrov. "Denimo, da se vlada odloči sanirati vseh 8 milijard evrov slabih terjatev. To pomeni, da mora v ta namen bankam nadomestiti te terjatve z državnimi obveznicami v enaki protivrednosti (če bi jih nadomestila po knjigovodski vrednosti) oziroma se mora v tujini v ta namen zadolžiti za več kot 25 odstotkov BDP. Če pa bi vlada ubrala bolj konservativno pot in bi pripoznala zgolj 6 milijard evrov, kolikor naj bi po oceni Umarja znašale slabe terjatve v prvem četrtletju letos, bi to pomenilo dodatno zadolžitev države v višini skoraj 17 odstotkov BDP," napoveduje Damijan. To pomeni, da bi se leta 2013 slovenski primanjkljaj zvišal s predvidenih treh odstotkov na kar 20 do 28 odstotkov. "V trenutku, ko bo slovenska vlada tak ukrep napovedala, bodo pribitki na slovenske vrednostne papirje poleteli v nebo," pravi Damijan. Obrestna mera na slovenske desetletne obveznice bi presegla 12 odstotkov, 7 odstotkov pa je tista meja, pri kateri so Grčija, Irska, Portugalska in Španija prosile za evropsko finančno pomoč, saj je cena zadolžitve pri teh številkah tako visoka, da je nobena država ne more sama financirati. Obstaja kakšna rešitev? Da bi se država odpovedala sanaciji bank, ni mogoče, ugotavlja Damjan, saj "nedelujoče banke oziroma kreditni krč dušijo gospodarstvo in so glavni razlog za vrnitev recesije". Edina alternativa je, ugotavlja Damijan, da Slovenija bank ne sanira iz javnih financ, ampak iz evropskega stalnega sklada za zaščito evra (ESM). Tudi v tem primeru bi Slovenija morala za pomoč zaprositi EU. "Razlika je le v tem, da mora v prvem primeru (Slovenija sanira banke iz javnih financ, op. p.) EU reševati celotne javne finance države, v drugem primeru (Slovenija sanira banke s pomočjo ESM) pa le prizadete banke v državi," pojasnjuje Damijan. "Razlika je seveda tudi v posledicah za ekonomsko politiko: v prvem primeru se mora država prejemnica pomoči popolnoma odpovedati lastni ekonomski politiki in sledi le navodilom EK in ECB glede fiskalne konsolidacije (varčevanja), v drugem pa ohrani samostojno ekonomsko politiko, odpove pa se lastnini v bankah." Krivda gre prejšnjim vladam Damijan še opozarja, da čeprav bo zdaj za vse kriva sedanja vlada, to, kar se dogaja zdaj, ni njena krivda, ampak krivda prejšnjih dveh vlad: "Napake seveda sledijo že iz časov prve Janševe vlade (neprivatizacija bank, slab nadzor nad bankami v državni lasti, premajhna 'zaloga' v javnih financah za slabe čase ter pripravljena Virantova plačna reforma). Pahorjeva vlada je na tej osnovi nato delala katastrofalne napake (uveljavitev Virantove plačne reforme, dvig minimalne plače, ne-odločitev za sanacijo bank takoj na začetku, ko je bil obseg slabih kreditov še majhen, stroški zadolževanja v tujini pa zelo nizki)."

Včeraj je bilo na zavodu prijavljenih več kot 120 tisoč brezposelnih, kar je največ po letošnjem aprilu. Glede na lanski oktober je brezposelnih več za 7,1 odstotka Konec oktobra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 118.721 brezposelnih oseb. To je štiri tisoč oseb oziroma 3,5 odstotka več kot septembra, ko je bilo registriranih brezposelnih 114.669. Glede na lanski oktober je brezposelnih več za 7,1 odstotka. Kot so povedali na zavodu, je bilo povečanje brezposelnosti pričakovano in povsem v okvirih za ta del leta. V obdobju prvih desetih mesecev je bilo na v povprečju prijavljenih 119.460 brezposelnih oseb, kar je 9,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2012. Dodajmo, včeraj je bil na zavodu prijavljenih več kot 12 tisoč ljudi, kar je največ po letošnjem aprilu. K višji brezposelnosti najbolj prispevale izgube statusov Brezposelnost se je oktobra povečala predvsem zaradi večjega priliva mladih, ki so končali izobraževanje in so iskali prvo zaposlitev. Teh je bilo 5.956, vseh na novo prijavljenih brezposelnih oktobra pa je bilo 13.911, so povedali na Zavodu RS za zaposlovanje. Eden glavnih razlogov za tako hitro rast brezposelnosti je torej izguba študentskega statusa med mladimi. Ekonomist Sašo Polanec napoveduje, da se do konca leta ne bo veliko spremenilo. »To se spreminja v obdobju več let. Če pa bi želeli znižati stopnjo brezposelnosti, bi morali imeti gospodarsko rast, ne krčenja,« pojasnjuje Polanec. Rast pa bi morala biti večja od neke minimalne ravni. Več v članku: V dveh tednih skoraj štiri tisoč več brezposelnih. Odjavilo se jih je dobrih devet tisoč Iz evidenc se je medtem odjavilo 9.159 brezposelnih oseb. Zaposlilo oziroma samozaposlilo se jih je 5.355, kar je 16,6 odstotka manj kot septembra in 8,3 odstotka več kot oktobra lani. V letošnjih prvih desetih mesecih se je iz evidence odjavilo skupaj 87.591 brezposelnih oseb, od teh 56.350 zaradi zaposlitve, kar je 13,1 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2012, so še zapisali v poročilu. Glede na lanski oktober je brezposelnost ostala nižja le v območni službi Ptuj, za 7,1 odstotka, medtem ko stanje pred letom najbolj presegajo v območnih službah Ljubljana (za 11,4 odstotka), Koper (za 11,1 odstotka) in Trbovlje (za 9,0 odstotka).

Ker ne more dobiti donosne službe, bo Newyorčanka tožila univerzo, na kateri je diplomirala, za povrnitev šolnine Newyorčanka Trina Thompson, ki pravi, da ne more dobiti službe, se je odločila, da bo zato tožila univerzo, na kateri je diplomirala. Foto: Shutterstock Trina Thompson je prejšnji teden na vrhovnem zveznem sodišču v Bronxu vložila tožbo proti univerzi Monroe, poroča ameriški časnik New York Post. 27-letnica zahteva vračilo 70 tisoč dolarjev, ki jih je zapravila za šolnino. Od aprila ni mogla dobiti donosnega dela Kot pravi Thompsonova, ni mogla dobiti donosnega dela že, odkar je aprila diplomirala iz informacijskih tehnologij. Po njenih besedah pa ji šolski urad za karierno svetovanje v Bronxu tudi ni nudil obljubljenega svetovanja pri iskanju zaposlitve. Univerza trdi, da je tožba brez osnove Predstavnik za stike z javnostjo univerze Monroe Gary Axelbank je medtem dejal, da je tožba popolnoma brez osnove. Univerza vztraja tudi pri tem, da diplomantom pomaga pri iskanju zaposlitve.

Dallas - Ameriška letalska družba American Airlines je sporočila, da bo od 1. oktobra dalje začasno in za stalno ukinila 921 delovnih mest za stevardese. 228 jih bo odpuščenih, 449 gre prostovoljno, 244 pa na dva meseca trajajoči prisilni dopust. American Airlines zaposluje nekaj manj kot 15.000 stevardes. Družba se, tako kot ostale, ubada s posledicami finančne krize in recesije in ji je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel promet za 10 odstotkov. Zaradi tega so v prvi polovici letošnjega leta za osem odstotkov zmanjšali število letov v primerjavi z enakim obdobjem lani. 228 odpuščenih stevardes se bo lahko zaposlilo nazaj, če se bodo razmere izboljšale. Na prisilni dopust pošiljajo 224 stevardes od začetka oktobra do decembra, ko se letalski promet vsako leto občutno zmanjša, 449 pa jih gre prostovoljno v pokoj ali pa kam drugam. Delnice starševskega podjetja America Airlines AMR so se v torek pocenile za 23 centov na 5,23 dolarja.

Sevnica - Lisca je na ravni matične družbe do konca septembra ustvarila 15 milijonov evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Do konca leta bo Lisca ustvarila 20 milijonov evrov prihodkov, na ravni skupine pa 30 milijonov evrov. Čisti dobiček naj bi ob koncu leta dosegel pol milijona evrov. Kot so za STA povedali v Lisci, se je prodaja v prvih devetih mesecih zmanjšala na trgih nekdanje Jugoslavije, povečala pa na trgih zahodne Evrope, predvsem v Nemčiji in Rusiji, ki sta za Lisco - ta letos praznuje 55 let obstoja, kar bodo danes obeležili tudi na modni reviji - strateška trga. Lisca vse prihodke ustvari izključno pod lastnima blagovnima znamkama Lisca in Cheek by Lisca. Petino prodaje ustvari v Sloveniji, ostalo pa v evropskih državah in na Bližnjem vzhodu. Največ blaga je Lisca prodala v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji. Lisca tudi letos nadaljuje z odpiranjem novih prodajnih mest, samo v oktobru so oz. še bodo odprli tri nova, in sicer v Pragi, Zagrebu in v Cityparku v Ljubljani. Glavni izziv za leto 2011 za Lisco predstavlja vstop na kitajski trg. S kitajskimi partnerji, ki bodo danes prišli tudi na modno revijo, bodo predvidoma novembra podpisali pogodbo o sodelovanju. Lisca bo ob 55. rojstnem dnevu danes v Ljubljani pripravila tradicionalni modni dogodek, na katerem bodo med drugim predstavili ekskluzivno linijo prestige, ki jih je Liscina oblikovalka Suzana Gorišek oblikovala posebej za to priložnost, in linijo perila lisca selection s kristali Swarovski. Modne kolekcije so ustvarjale Liscine kreatorke Suzana Gorišek, Melita Letnar, Marjana Češnjevar, Ksenja Dermelj in Maja Ratajc pod vodstvom direktorice razvoja Lisce, Dragice Gantar. Na modni brvi bodo tudi tokrat znane slovenske in hrvaške manekenke, med drugimi Iris Mulej, Natalija Osolnik, Nika Globokar, Nadija Byčkova, Tina Katanić, Antea Kodžoman in druge.

RTV Slovenija je nocoj v okviru dobrodelne akcije Stopimo skupaj, pomagajmo žrtvam poplav zbrala 582.000 evrov. Zbrana sredstva bo nacionalna televizija namenila za pomoč žrtvam novembrskih poplav. Osrednji dogodek akcije je bila nocojšnja posebna oddaja, ki bo potekala v živo iz studia Televizije Slovenija, začela pa se je ob 20. uri in sedem minut. Oddaja je bila sestavljena iz prispevkov novinarjev in dopisnikov RTVS z najbolj prizadetih območij in pogovora z različnimi gosti, ki so vključeni v saniranje škode in reševanje ljudi ter premoženja ob poplavah. V oddaji je sodeloval tudi Simfonični orkester RTVS s Tinkaro Kovač, Nušo Derenda, Darjo Švajger, Eroiko, Janom Plestenjakom, ansamblom Franca Miheliča, otroškim pevskim zborom RTV SLO in drugimi imeni slovenske glasbe, so sporočili iz RTVS. Voditelji osrednje oddaje so bili Slavko Bobovnik, Jasmina Jamnik in Jelena Aščić. Za žrtve poplav Novembrske poplave so najbolj prizadele Štajersko, Koroško, Posavje in Posočje. Voda je zalila številne stavbe – poškodovanih naj bi bilo nekaj tisoč stanovanjskih in poslovnih objektov – in ceste ter sprožila vrsto plazov. Za pomoč prizadetim so se po poplavah med drugim odločili Slovenska karitas, Rdeči križ Slovenije in poslanske skupine.

Neuradno. Slovenija bo brez pritožbe plačala odškodnino obsojenemu šefu kriminalne združbe. Obsodbe. Prejšnji teden je Slovenijo doletelo sedem kazni zaradi prepočasnega sojenja. (Ne)pritožba. Slovenija, neuradno, najverjetneje ne bo nasprotovala plačilu odškodnine Kranjčanu Andreju Hartmanu, ki je pred več kot 15 leti vodil kriminalno združbo tihotapcev heroina. Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, je Sloveniji prejšnji teden naložilo, naj Hartmanu plača 1.200 evrov odškodnine, ker mu je slovensko pravosodje prepočasi sodilo zaradi tihotapljenja droge iz Bolgarije prek Slovenije v druge evropske države. “Prisilno odločanje o zadevah pred letom 2007 bi pomenilo poseg v pričakovane pravice ljudi, kar pomeni, da bi posamezniki dobili manjšo odškodnino od Slovenije, kot bi jo lahko od ESČP. MPJU Prav tako mu po oceni ESČP država ni zagotovila učinkovitega pravnega varstva. Državni pravobranilci se po neuradnih informacijah ne nagibajo k temu, da bi se država zoper sodbo pritožila. “Prisojena je relativno nizka odškodnina, dolgotrajnost sodnega postopka pa je ESČP nesporno ugotovilo ter utemeljilo. Zato je realno pričakovati, da bi sodišče enako sodbo izdalo tudi drugič,” je neuradno slišati iz pravosodnih vrst. Uradne odločitve glede pritožbe sicer še ni, saj rok za vložitev pritožbe še ni potekel. “V sodbah, ki jih je ESČP izreklo 18. oktobra, rok za vložitev zahteve po vnovični obravnavi zadeve pred velikim senatom ESČP poteče 18. januarja prihodnje leto. Do takrat ima država čas za presojo, ali bo to zahtevo vložila ali ne,” pojasnjujejo na pravobranilstvu. Letos obsojeni že 12-krat Prejšnji četrtek, ko je ESČP Hartmanu prisodilo odškodnino, jo je prisodilo še šestim pritožnikom, ki so na sodišču v Strasbourgu enako kot Hartman dokazali kršitve pravic do sojenja v razumnem roku, pritožbe proti Sloveniji pa so vložili leta 2005 ali 2006. Skupno bo morala država (če se ne bo pritožila) v šestih mesecih vsem sedmim izplačati 17.600 evrov. Letos je ESČP Slovenijo zaradi prepočasnega sojenja že 12-krat obsodilo, v samo enem primeru pa državi ni naložilo plačila odškodnine. “Pritožnik je v tem primeru ni zahteval,” dodajajo pravobranilci. Plačali že 14 tisočakov Država je tako do zdaj izplačala že tri odškodnine – skupno dobrih 14 tisoč evrov –, in sicer dve avgusta in eno v začetku oktobra. Do 19. januarja prihodnje leto pa mora izplačati še 12 tisoč evrov, saj je pred dnevi postala dokončna sodba, s katero je ESČP državo kaznovalo konec julija, država pa je ni izpodbijala s pritožbo. Odškodnine po 300 evrov Od leta 2007 sicer posamezniki lahko odškodnino zaradi nerazumno dolgih sodnih procesov terjajo neposredno od države, saj jim to omogoča zakon. “Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja praviloma ne pokriva zadev, vloženih pred 1. januarjem 2007. Kdor je pred tem vložil pritožbo na ESČP, lahko dobi višjo odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, kot bi jo dobil od Slovenije,” pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU). Država je do zdaj namreč odmerjala od 300 do 5.000 evrov.

Ljubljana - Naložbe v fotovoltaiko se bodo po pričakovanjih do leta 2015 s sedanjih 35 do 40 milijard evrov zvišale na 70 milijard evrov letno. V EU, ki je po inštalirani moči sončnih elektrarn še vedno vodilna, se bodo investicije zvišale s sedanjih 25 do 30 milijard na več kot 35 milijard evrov letno, ugotavlja ta teden predstavljeno poročilo Solar Generation. Takšna naložbena intenzivnost bi omogočila zvišanje inštalirane moči sončnih elektrarn v svetovnem merilu s sedanjih 40 na 180 gigavatov v letu 2015, predvideva poročilo, ki je skupni projekt Evropskega združenja fotovoltaične industrije (EPIA) in Greenpeacea International. Samo v EU bi se inštalirana moč povečala s trenutnih 28 na skoraj 100 gigavatov do leta 2015, s potencialom rasti vse do 350 gigavatov do leta 2020. Vsako leto bi se v svetovnem merilu prihranilo 1,4 milijarde ton emisij ogljikovega dioksida oziroma 220 milijonov ton v EU. EU bi lahko s tako pospešeno gradnjo sončnih elektrarn v letu 2030 zadovoljila 12 odstotkov, celotni svet pa devet odstotkov energetskih potreb. Evropska fotovoltaična industrija, ki trenutno zaposluje več kot 300.000 ljudi, lahko do leta 2015 zagotovi delo 600.000 ljudem in ima ob ohranjeni podporni politiki še vedno potencial zagotovitve 1,6 milijona delovnih mest do leta 2020. EPIA in Greenpeace International ob tem pozivata politične odločevalce, da bi ohranili sistem podpiranja naložb v fotovoltaiko. Najuspešnejša oblika podpore je zagotovljen odkup električne energije.

Kandidata za vstop v evropsko podružnico General Motors, ki naj bi se preoblikovala v podjetje Opel Europe, sta po nočnem maratonu samo še dva. Maratonsko nočno srečanje vodilnih predstavnikov nemške vlade in ameriškega avtomobilskega velikana General Motors GM je prineslo zgolj en rezultat v igri za vstop v evropsko podružnico General Motors GM, ki se bo predvidoma preoblikovala v Opel Europe, sta samo še italijanski Fiat in kanadska Magna. Končna odločitev o tem pa bo padla v petek. S štirih na dva interesenta Vprašanje Opla oz. GM Europe je tudi pereč problem pred septembrskimi volitvami, saj je samo v nemških Oplovih tovarnah zaposlenih 25.000 ljudi, kar je polovica od vseh zaposlenih v GM Europe. Pred srečanjem so bili sicer interesenti štirje. Poleg že omenjenih dveh se je za vstop v lastništvo zanimala še belgijska holdinška družba RHJ International, ki ima med drugim večinske deleže v treh izdelovalcih avtomobilskih delov in katere glavni lastnik je ustanovitelj ameriškega investicijskega sklada Ripplewood, zadnji trenutek pa je v igro vstopil še kitajski proizvajalec Beijing Automotive Industries Corporation. Medtem ko je kitajski ponudnik iz igre zaradi pozne ponudbe dejansko izpadel že v sredo, pa je na nočnem srečanju izpadel še RHJ International. Fiat in Magna morata na zahtevo vodstva GM in ameriškega finančnega ministrstva zdaj popraviti svoje ponudbe in pojasniti, kako nameravata zagotoviti kratkoročno likvidnost za podjetje. Škandalozna pogajalska taktika Končna odločitev glede investitorja v GM Europe je sicer v rokah ameriške krovne družbe GM in vlade v Washingtonu, ki mora potrditi GM-ov načrt prestrukturiranja, vendar pa imajo pomembno besedo tudi nemške oblasti, ki so GM Europe med drugim pripravljeni ponuditi premostitveno posojilo, dokler ne bo znan nov investitor, novemu strateškemu partnerju v GM Europe pa so pripravljeni dati več milijard evrov državnih jamstev za posojila, s katerimi naj bi saniral podjetje. Poleg tega so v Berlinu napovedali tudi, da se bodo v primeru stečaja GM zavzemali za skrbništvo nad Oplom, kar bi preprečilo, da bi se upniki GM polastili premoženja nemškega podjetja. Na srečanju v Berlinu, kjer so se z nemško kanclerko Angelo Merkel, gospodarskim ministrom Karlom-Theodorom zu Guttenbergom, finančnim ministrom Peerom Steinbrückom in predstavniki nemških zveznih dežel, kjer so Oplove tovarne, sestali predstavniki ameriškega finančnega ministrstva, uprave GM in prvi mož GM Europe Carl-Peter Forster, se jim glede modalitet nemške pomoči GM Europe ni uspelo dogovoriti. Nemški predstavniki so za neuspeh srečanja obtožili škandalozno pogajalsko taktiko ameriške strani. GM je namreč po poročanju tujih tiskovnih agencij zadnji trenutek zahteval dodatnih 300 milijonov evrov premostitvenega posojila, medtem ko je bila ponudba nemške strani 1,5 milijarde. Steinbrück je po srečanju dejal, da so bili v Berlinu negativno presenečeni nad to zahtevo v zadnjem trenutku, Guttenberg pa je kritiziral tudi udeležbo s strani Washingtona, ki po njegovem mnenju glede na obseg problema ni bila zadovoljiva. Obenem na srečanju niso dosegli niti dogovora o izvedbi morebitnega skrbništva nad GM Europe. V Berlinu so za dodatna pojasnila zaprosili tudi ameriško vlado. Več znanega v petek Odgovori na vsa odprta vprašanja z nočnega srečanja v Berlinu naj bi bili po napovedih znani že v petek, ko naj bi bila tako usoda evropske podružnice GM bolj jasna. V Berlinu poudarjajo, da je pogoj za finančno pomoč nemške države jasna predstava o usodi GM in uresničljiv razvojni koncept novega investitorja v evropsko podružnico ameriškega velikana, saj ne želijo davkoplačevalskega denarja metati v prazno.

Uprava Zavarovalnice Triglav si namerava izplačati nagrade v višini 320 tisoč evrov. Medtem pa se državljani soočajo s podražitvami, ki naj bi bile nujne za poslovanje.

Zadovoljni z obiskom med prazniki Delničarji Hita so imenovali nova člana nadzornega sveta. To sta postala Andrej Cetinski in Marino Furlan. Njun mandat bo trajal štiri leta. Cetinski je zamenjal Ireno Uršič, predstavnico Slovenske odškodninske družbe, ki je odstopno izjavo podala septembra lani, Furlan pa Andreja Miško, ki je v nadzornem svetu zastopal lokalno skupnost in je odstopil na željo novogoriškega župana Mateja Arčona. Župan je pojasnil, da je Miška razumel, da ima pravico izbrati sodelavce, ki jim lahko zaupa. Novogoriška občina se je zavzemala za ponovno spremembo zakona o igrah na srečo, saj ta zdaj ne predvideva, da morajo lokalne skupnosti imenovati svojega predstavnika v nadzorni svet, je pojasnil Arčon in dodal, da bi se lahko zgodilo, da bi jih predstavniki večinskega lastnika, torej države, preglasovali in bi ostali brez svojega nadzornika. V prvih dveh letošnjih mesecih pozitivno poslovala celotna skupina Hit je sicer lani ustvaril več kot 150 milijonov evrov prihodkov in za 22 odstotkov znižal stroške. Imeli so 14,2 milijona evrov izgube, brez upoštevanja slabitev in izplačanih odpravnin pa bi dosegli minimalni dobiček. V prvem letošnjem četrtletju so ustvarili 41,7 milijona evrov prihodkov in 800.000 evrov dobička, pozitivno pa je poslovala tudi celotna skupina Hit, ki je imela v prvi dveh letošnjih mesecih 1,6 milijona evrov dobička, kar je precej več od načrtov. Zadovoljni so tudi z obiskom v igralnicah in zabaviščnih centrih. Med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki so imeli 35.000 gostov, kar je sicer nekoliko manj kot leto prej, a pričakovano, saj se je eden izmed italijanskih praznikov prekrival z velikonočnim ponedeljkom, kar za Hit pomeni en dobro obiskan dan manj.

Ljubljana - Gospodarska klima v Sloveniji se je oktobra po ugotovitvah statističnega urada poslabšala. Desezonirana vrednost kazalca gospodarske klime je bila v primerjavi s septembrom nižja za šest odstotnih točk. V primerjavi z lanskim oktobrom je bila nižja za 13 odstotnih točk, od dolgoletnega povprečja pa za šest odstotnih točk. Tendence v predelovalnih dejavnostih so oktobra direktorji ocenili slabše kot mesec prej, desezonirana vrednost kazalca zaupanja je bila namreč za šest odstotnih točk nižja kot v septembru. Na letni ravni je bil kazalec nižji za 25 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 11 odstotnih točk. Tako kot pred enim mesecem tudi tokrat pričakovanja za naslednje tri mesece niso ugodna. Tendence v trgovini na drobno so se oktobra v primerjavi z mesecem prej izboljšale, in sicer za eno odstotno točke, medtem ko so bile v primerjavi z lanskim oktobrom za dve odstotni točki nižje, hkrati pa višje od dolgoletnega povprečja, in sicer za 14 odstotnih točk. Desezonirana vrednost kazalca zaupanja v gradbeništvu je bila v oktobru za pet odstotnih točk nižja kot septembra. Na letni ravni je bila nižja za 16 odstotnih točk, hkrati pa za eno odstotno točko višja od dolgoletnega povprečja. Nižja je bila tudi desezonirana vrednost kazalca zaupanja v storitvenih dejavnostih, in sicer za tri odstotne točke. Na letni ravni je bila vrednost tega kazalca nižja za osem odstotnih točk in za pet odstotnih točk od dolgoletnega povprečja. Desezonirana vrednost kazalca zaupanja potrošnikov je bila v oktobru za pet odstotnih točk nižja kot v septembru. K temu so po ugotovitvah državnega statističnega urada prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih. Trenutno je kazalnik zaupanja potrošnikov za šest odstotnih točk pod lanskim povprečjem.

Agencija za kmetijske trge je začela izplačevati odločbe za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Slovensko kmetijstvo so lani prizadela neurja, toča in suša Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je danes začela z izplačevanjem odločb za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Upravičencem je izplačala 10.632 odločb, skupaj pa so prejeli 4,3 milijona evrov, so sporočili iz agencije. Kot je znano, je agencija v začetku septembra izdala 17.914 odločb za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Upravičenci bodo prejeli skupno 8,64 milijona evrov pomoči v dveh enakih delih v letih 2007 in 2008. Drugi del izplačil bo izvršen v naslednjem letu. Agencija bo izdala še približno 3000 odločb tistim vlagateljem, ki se jim bo kompenziral dolg iz preteklih let. Gre za dolžnike, ki so prejeli preveč akontacije predplačil za sušo naravne nesreče v letu 2003 in točo naravne nesreče v letu 2004, so navedli v agenciji. Program odprave posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2006, ki ga je vlada sprejela aprila, ugotavlja, da so naravne nesreče lani v skupaj 161 občinah povzročile škodo v višini 59,5 milijona evrov.

Ljubljana - Premier Borut Pahor je danes v Ljubljani sprejel predsednika malteškega predstavniškega doma Louisa Galeo. Sogovornika sta se med drugim strinjala, da se na gospodarskem področju ponujajo številne možnosti še tesnejšega sodelovanja med državama. Galea je tudi pohvalil prizadevanja Slovenije za rešitev spora o meji s Hrvaško. Kot so se sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta se Pahor in Galea strinjala tudi, da so odnosi med državama zelo dobri in brez odprtih vprašanj. Premier Pahor se je gostu zahvalil za podporo Malte pri kandidaturi Slovenije za sedež Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). V nadaljevanju srečanja sta se sogovornika dotaknila tudi nezakonitih imigracij, ki za Malto predstavljajo enega glavnih problemov, ki ga je že večkrat izpostavila tudi na ravni EU. Premier je ponudil podporo Slovenije pri reševanju tega perečega problema ter se zavzel za reševanje teh težav na ravni EU. Sogovornika sta se tudi strinjala, da je širitev EU pomembna za stabilizacijo Zahodnega Balkana ter zagotavljanje demokracije in vladavine prava na tem območju. Galea je pohvalil napor Slovenije za rešitev spora o meji s Hrvaško in nadaljevanje njenih pogajanj z Evropsko unijo. Ob koncu srečanja sta sogovornika izpostavila tudi pomen Lizbonske pogodbe za prihodnost unije. Predsednika malteškega parlamenta, ki je na uradnem obisku v Ljubljani, je v torek sprejel že predsednik državnega zbora Pavel Gantar, s katerim sta gorila predvsem o evropskih temah in dvostranskemu sodelovanju. Strinjala sta se, da parlamentarna diplomacija, ki je običajno bolj odprta in sproščena, običajno utira pot odnosom tudi na drugih področjih in da skupini prijateljstva, ki delujeta v obeh parlamentih, čaka še precej dela. Galea je Gantarju predstavil tudi svoje poglede na sodelovanje sredozemskih držav in izrazil pričakovanje, da se bo EU zavedla pomena sredozemskega prostora, "saj je ta zibelka evropske civilizacije in jo s pestrostjo narodov in religij bogati". Možnost reševanja nekaterih ključnih problemov v Sredozemlju malteški gost vidi v dialogu, ki ga vodi Sredozemska Parlamentarna skupščina.

Dublin bo prestrukturiral bančni sistem Stresni test irskega bančnega sistema je pokazal, da tamkajšnje banke potrebujejo dodatnih 24 milijard evrov, da bi preživele finančno krizo. Guverner irske centralne banke Patrick Honohan je pojasnil, da pomoč potrebujejo štiri finančne ustanove. Stresne teste so izvedli v bankah Bank of Ireland, Allied Irish Banks, EBS in Irish Life and Permanent. Allied Irish naj bi potreboval dodatnih 13,3 milijarde evrov, Bank of Ireland 5,2 milijarde evrov, Irish Life & Permanent štiri milijarde evrov in EBS 1,5 milijarde evrov. S tem se bi celotni stroški, ki jih je od leta 2009 imela Irska z reševanjem bank, povzpeli na 70 milijard evrov oz. 15.500 evrov na vsakega prebivalca Irske. Allied Irish, EBS in Anglo Irish banka so že v državni lasti, podobna usoda pa najverjetneje čaka Bank of Ireland in Irish Life and Permanent, ki sta se doslej izogibali nacionalizaciji, kar pa ob dodatni finančni injekciji verjetno ne bo več mogoče. Za rekapitalizacijo naj bi uporabili denar iz fonda 85 milijard pomoči, ki sta jo Irski namenila Evropska unija in Mednarodni denarni sklad IMF. Pok nepremičninskega balona z velikimi posledicami Testi štirih irskih bank, ki so bili pogoj, da je Irska pridobila pomoč iz tujine, ugotavljajo, da se bo irski nepremičninski trg še krčil. Honohan je dejal, da bodo vse štiri banke potrebovale zadostno količino denarja, da bi pokrile ogromne odpise zaradi slabih posojil in za povečanje rezerv. Irski finančni sistem je zašel v težave, ko se je leta 2008 razpočil nepremičninski balon. Največja irska banka Anglo Irish Bank je v postopku likvidacije, potem ko je samo lani ustvarila 17,7 milijarde evrov izgube. Irska vlada namerava predstaviti načrt prestrukturiranja bančnega sistema. Obseg bančništva, ki se je v letih največje rasti močno razbohotilo, naj bi se občutno zmanjšal.

Cenejše bo tudi kurično olje Od polnoči bodo naftni derivati nekoliko cenejši - ceni obeh vrst bencina bosta nižji za dobre tri cente, dizelsko gorivo pa za 2,6 centa. Cenejše bo tudi kurilno olje. V skladu z uredbo o spreminjanju cen naftnih derivatov bo zanje naslednjih 14 dni treba odšteti malo manj cena litra 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,034 evra, na 1,465 evra za liter. Za enak znesek bo cenejši tudi 100-oktanski bencin, ki bo naslednjih 14 dni stal 1,484 evra za liter. Liter dizelskega goriva bo cenejši za 0,026 evra, kar pomeni, da bo cena litra 1,393 evra, kurilno olje pa bo naslednja dva tedna cenejše za 2,3 centa in bo stalo 1,029 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 30. april 20121,4881,5061,3371,021 15. maj 20121,4351,4621,3201,003 29. maj 20121,4271,4521,3090,991 11. junij 20121,4141,4391,2960,979 27. junij 20121,3741,3961,2670,947 9. julij 20121,4331,4501,3200,957 24. julij 20121,4821,51,3821,008 6. avgust 20121,5071,5251,3871,021 21. avgust 20121,5621,5781,4291,059 4. september 20121,5761,598 1,4441,076 18. september 20121,5761,5971,4441,076 30. september 20121,5441,5631,4241,05 15. oktober 20121,5701,5901,4401,064 30. oktober 20121,4991,5181,4191,052 13. november 2012 1,4651,4841,3931,029

Črnoglede napovedi pred začetkom poletne turistične sezone se po besedah Kranjskogorskih turističnih delavcev ne bodo uresničile, bodo pa zabeležili za okoli deset odstotkov manj nočitev kot lani. Letošnje poletje zaznamujejo krajše bivanje v hotelih in zasebnih sobah, odločanje za počitnice v zadnjem trenutku in manj zapravljivi gostje, po drugi strani pa je razveseljiv podatek, da je na Bledu ter v Bohinju in Kranjski Gori letos precej več slovenskih gostov. V Kranjski Gori so julija zabeležili kar osemdeset odstotkov več nočitev domačih gostov. Veseli Slovencev Mirjam Žerjav, direktorica Turizma Kranjska Gora, je povedala, da so bile minuli konec tedna zasedene vse nastanitvene zmogljivosti, v hotelih je na voljo 1400, pri zasebnikih pa 2500 ležišč, in da so z avgustovskim obiskom zelo zadovoljni. "Veseli smo izjemno dobrega obiska Slovencev, ki so bili do sedaj večinoma enodnevni obiskovalci,“ je pojasnila Žerjavova. Tudi na Obali Slovenci V občini Piran so minuli konec tedna skupno zabeležili 17.276 nočitev oziroma štiri odstotke več kakor v enakem obdobju lani. Nočitev domačih gostov je bilo minuli konec tedna za 27 odstotkov več, tujih pa za sedem odstotkov manj kot lansko leto, kažejo podatki turističnega združenja Portorož. (sta) Med tujimi gosti je Britancev enako kot lani, italijanskih gostov je več, nemških pa manj kot lani. "Pozna se tudi odprtje hotela Špik v Gozdu Martuljku, ki je bil julija zaseden 80-odstotno,“ je poudarila Žerjavova. Konec tedna pripravljajo Dneve športa in zabave, na katerih se bo zvrstilo več zabavnih prireditev in koncertov, nedelja pa bo v znamenju Kekčevega poletnega dneva za otroke. S promocijskimi akcijami do gostov Tudi v Bohinju je za 5 do 7 odstotkov več nočitev slovenskih gostov, število nočitev tujih gostov pa se je zmanjšalo za 20 odstotkov. Med tujimi gosti se je najbolj, za okoli 20 odstotkov, zmanjšal obisk Nemcev in Britancev. V bohinjskih hotelih je na voljo tisoč ležišč, pri zasebnikih okoli dva tisoč, v kampih Zlatorog in Danica pa tisoč kampirnih mest. Kot je povedala Vida Kovačič iz Turizma Bohinj, naj bi bilo letos za dobrih 10 odstotkov manj nočitev kot lani, so se pa bali, da bo stanje še veliko slabše. Poletno sezono bodo podaljšali z Dnevi pohodništva, ki bodo od 25. septembra do 4. oktobra. V blejskih hotelih in kampu je bilo julija za 8 odstotkov manj nočitev, avgusta pa za 10 odstotkov več, kot lani. "September bo po napovedih soliden, skrbita pa nas oktober in november. Leto bomo skoraj zagotovo zaključili z manj nočitvami kot lani, kljub temu pa se bojazni o katastrofalno slabem letu ne bodo uresničile. Izpeljali smo tudi več promocijskih akcij v Angliji, Nemčiji in Italiji in pri tem uspeli združiti večino blejskega turističnega gospodarstva, ki je prepoznal pomen skupnega nastopa v času krize,“ je dejala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled. In tudi na Bledu so letos zabeležili za 11 odstotkov več slovenskih gostov kot lani, med tujimi prevladujejo Britanci, Italijani, Holandci in Nemci, jeseni pa pričakujejo več japonskih in ameriških gostov.

Sestavljivi regalni sistem Cubit je nemški dizajnerski izdelek, ki ga v celoti izdelujemo v Sloveniji (podjetje Pro-tim iz Novega mesta), stol Flux pa je delo nizozemskega oblikovalskega tandema Jacobs in Schouten (pri nas ga prodaja podjetje OSM iz Škofje Loke). Cubit je sestavljiv regalni sistem, narejen iz mediapana. Cubit sestavljajo moduli 25 različnih velikosti v osmih globinah, ki so zasnovane glede na standardne mere za knjižne formate. Zaradi polsvetlečega laka ta regalni sistem izgleda sodobno, a vseeno tudi brezčasno. Cubit je lahko knjižnica, miza, pult, predelna stena. Regalni sistem Cubit je dosegel tretje mesto v kategoriji notranjega oblikovanja in 12. mesto med najboljšimi 100 izdelki v Nemčiji, doslej pa ga je kupilo že več kot 12 tisoč kupcev po vsej Evropi. Vsak omenjeni sistem ima na hrbtni strani krožno režo, ki omogoča njegovo prožnost, moduli pa se med seboj povezujejo brez vijakov. Cubit Na stolu Flux sedi že 100 tisoč ljudi! Aerodinamčni stol Flux oblikovalskega dvojca Toma Schoutena in Douweja Jacobsa iz Nizozemske v Sloveniji za 89 evrov prodaja škofjeloško podjetje OSM. Mlada nizozemska oblikovalca, zaljubljena v oblikovanje pohištva, ki je preprosto, trpežno in prilagodljivo, sta leta 2011 ustanovila podjetje Flux Furniture. Njun zložljivi stol iz enega kosa je narejen iz polipropilena in je takoj postal uspešnica: v slabem letu so ga prodajali že v 55 državah po vsem svetu, dobil je tudi že več mednarodnih oblikovalskih nagrad.

Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož letos praznuje 40. obletnico ustanovitve. Obletnico bodo v Avditoriju obeležili drevi ob 21. uri s prireditvijo Potegnem črto Avditorij Portorož je začel delovati leta 1972 kot zavod za pospeševanje turizma. Njegove osnovne dejavnosti so bili kongresi, kulturne prireditve in predvajanje filmov. Postavitev festivalne kongresne in prireditvene dvorane si je zamislil prvi direktor Nino Spinelli, podoba in ime Avditorija pa sta plod dela arhitekta Eda Mihevca. 3,6 milijona obiskovalcev V zadnjem desetletju si je prireditve v Avditoriju po besedah direktorja Marka Česnika letno ogledalo povprečno okrog 90.000 obiskovalcev. "Če to pomnožimo s 40, dobimo zavidljivo številko 3,6 milijona obiskovalcev," poudarja Česnik. Avditorij si bo po njegovih besedah tudi v prihodnje prizadeval ostati v središču dogajanja na področju kulture, odmevnih prireditev, promocije kraja in kongresne dejavnosti. "Prizadevamo si za tesnejše sodelovanje in skupno načrtovanje dogodkov z obalnimi in drugimi kulturnimi ustanovami v Sloveniji in širše. Za našo kakovostno rast in morda tudi za nekoliko drugačen status po vzoru slovenskih narodnih gledališč in podobnih ustanov," pojasnjuje Česnik, sicer že 15. direktor Avditorija. V prihodnjih letih bodo po njegovih napovedih začeli tudi s sanacijo stavbe. S poslovanjem so zadovoljni Avditorij je v zadnjih letih beležil tudi rdeče številke, a je Česnik s poslovanjem v lanskem letu, ko so našteli 92.000 obiskovalcev, zadovoljen. "Povrnili smo tudi celoten kredit iz prejšnjega mandata v vrednosti 93.000 evrov, pokrili izgubo v višini 100.000 evrov in nabavili novo ozvočenje, tako za dvorano kakor za delo na terenu. V energetsko sanacijo stavbe smo vložili 25.000 evrov," dodaja. Nocojšnja prireditev Potegnem črto bo po besedah scenaristke in voditeljice prireditve Nataše Benčič optimistična, vesela in do Avditorija spoštljiva zgodba. Večer bo preplet glasbe, plesa in besed, na katerem ne bodo manjkale osebnosti, ki so zaznamovale delovanje Avditorija. Ob spremljavi orkestrov Big Banda RTV Slovenija in Obalnega komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla bodo nastopili Ana Dežman, Tinkara Kovač, Nuša Derenda, Faraoni, Anika, Slavko Ivančič, operni pevec Branko Robinšak in solistka - oboistka Maja Kojc.

Za nastalo situacijo krivi ATVP in UVK Andrej Vizjak zatrjuje, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev sistematično dovoljevala, da so se deleži posameznih podjetij kopičili na t. i. parkiriščih. Minister za gospodarstvo je prepričan, da Agencija za trg vrednostnih papirjev ne samo da ni ukrepala proti kopičenju premoženja, ampak je po njegovih podatkih celo oteževala komunikacijo z varuhom konkurence. Preberite si tudi Nova seja, stara tema Direktor Neven Borak je bil zaščiten kot polarni medved, saj je bila njegova razrešitev praktično nemogoča, pravi Vizjak in dodaja Večkrat smo dobili očitek o nekakšnem kadrovskem cunamiju, čeprav si vlada ni želela lotevati kadrovskih zamenjav tudi v regulatornih organih, a vidim, da bi to morali storiti na začetku mandata kljub takratnemu kričanju opozicije da je to nesprejemljivo in politično tlakovano. Plačujemo davek neučinkovitemu delu Po moji oceni danes plačujemo davek neučinkovitemu delu zlasti Agencije za trg vrednostnih papirjev in tudi Urada za varstvo konkurence, ki bi morala ukrepati, saj sta imela ogromno možnosti v zakonu o prevzemih, pa do nikakršnih ukrepov ni prišlo. Ne poznam niti ene odločitve agencije o razvpitih primerih, na katere je bilo večkrat opozorjeno, trdi Vizjak. V zdaj najbolj izpostavljenih primerih gre za očitne zlorabe tako položajev kot tudi zakonodaje, je prepričan minister za gospodarstvo, zato se mu zdi, da je debata v državnem zboru prava, saj jo je treba razsvetliti in razčistiti . Najbolj pomembno pa je, da nadzorne inštitucije, ki so pristojne za ukrepanje, potegnejo ustrezne ukrepe. Upam, da bo tudi sodstvo hitro in učinkovito odreagiralo. Nič ne pomaga, če se kršitve ne sankcionirajo Nič nam ne pomaga zakonska norma, če se v praksi ne spoštuje in ne sankcionira s strani tistih, ki so za to pristojni, še pravi minister in dodaja, da je večina primerov, s katerimi se zdaj spopadamo, posledica nedelovanja agencije za trg vrednostnih papirjev skozi daljše časovno obdobje. V celoti smo spoštovali priporočila opozicije, ki je predlagala nekatere zaostritve. Tu smo odprti in bomo odprti še naprej, ker se zavedam, da je najslabše to, da je mogoče zaobiti zakonodajo. A ključen je učinkovit nadzor.

Umrl je Miran Trontelj, legendarni napovedovalec vremena na televizijskih zaslonih. Miran Trontelj se je v zadnjih mesecih boril z zahrbtno boleznijo, ki pa je bila kljub njegovemu optimizmu na koncu močnejša. Umrl je star 72 let. “Bilo je lepo, drugih fraz ne bom uporabljal. Morda se še vidimo kdaj, a gotovo ne vsak četrtek. Tudi ob kakšnega mogotca ali politika se bom še spotaknil. Pa ne zato, ker bi do njih gojil osebno zamero, temveč zato, ker so naredili ali pa še delajo veliko škode prebivalcem na sončni strani Alp. Miran Trontelj ob poslovilni napovedi vremena 15. 12. 2011, (Vir: Pop TV) Javnosti je najbolj poznan po napovedovanju vremena na nacionalni televiziji. Bil je prvi televizijski meteorolog, zaslužen za populariziranje vremenske napovedi. Njegovi vremenski prispevki so bili pogosto začinjeni s političnimi bodicami, kar je bilo v času prejšnjega režima več kot le pogumno dejanje. Kasneje je začel sodelovati s Pop TV, kjer je enkrat tedensko napovedoval vreme tudi zadnjih osem let, ko je že živel kot upokojenec. Tako kot njegov zaključni komentar na aktualne razmere v državi so bile zaščitni znak tudi rože, pripete na suknjič. S televizijskih ekranov se je Trontelj poslovil pred enim letom, skoraj natanko na štirideseto obletnico svojega prvega televizijskega nastopa. Po maturi je sicer najprej študiral matematiko, nato pa vpisal študij meteorologije na fiziki. Leta 1969 se je kot vremenski prognostik zaposlil na Hidrometeorološkem zavodu. Konec 80-ih let je postal namestnik direktorja zavoda, ki so ga pozneje priključili Agenciji za okolje. Poleg ljubezni do rož je gojil tudi veliko strast do znamk. Za seboj je pustil ženo in hčerki.

S pravo organizacijo, ustreznimi pripravami in občasnim odklopom se izognite stresu za božične praznike Medtem ko se večina veseli božičnih praznikov in zabav, nekateri ob misli na praznike želijo pobegniti daleč stran ali pa zaspati v globoki spanec in se zbuditi čez mesec dni. Dosti ljudem namreč prav ti prazniki povzročajo največji stres. Foto: Aleš Beno Ob družinskih srečanjih namreč lahko spet pridejo na dan stare zamere in ljudje se navadno bolj prepirajo kot sicer ter so bolj razočarani. Eden izmed dokazov, da prazniki pač niso tako idilični, je tudi večje število zahtev za ločitev januarja. Najbolj obremenjene ženske V času priprav na tisti teden prazničnih dni, se predvsem ženske preveč zgarajo, saj želijo vse zadovoljiti in nikogar razočarati, še posebej gostov, ki jih obiščejo enkrat na leto. Največkrat so v prazničnem obdobju najbolj obremenjene zaradi prevelikih pričakovanj, meril in želj. Vsi želijo biti popolni gostitelji in to je za posameznika lahko veliko breme, sploh v časih, ko že tako ima veliko dela. Vendar pa strokovnjaki menijo, da lahko to težavo nekoliko omilimo, predvsem s pravilnim načrtovanjem in organizacijo. Ključna beseda je priprava Eden od nasvetov je, da se pred "velikim dnevom" dobro pripravite, da se boste lahko izognili neprijetni tišini med božičnimi obroki. Doma lahko gostitelj pripravi tudi družabne igre, s katerimi se bodo lahko gostje sprostili pred in po večerji oziroma kosilu. Po predbožičnih nakupih se odpravite nekoliko dni prej, vsekakor ne v zadnjem trenutku, tako da boste lahko imeli tudi nekaj časa zase. Pazite kaj jeste in gibajte se na svežem zraku V predbožičnem času je navada tudi, da se poje več in bolj kalorična hrana, zato nekateri v tem času pridobijo nekaj kilogramov, kar je dodatni vzrok za depresivnost. Poskusite se upreti okusnim piškotom, francoski solati, pečenki in ostalim dobrotam, saj vam bo kasneje žal, ker so bile oči bolj lačne od trebuha. Kljub deževnim in mrzlim dnem, ne smete pozabiti na rekreacijo, ki vam bo zagotovo pomagala pri odpravi stresa. In zadnje, vendar najbolj pomembno, ne pozabite se imeti lepo, saj so prazniki za uživanje, ne za garanje.

V mesecu, ki je zgodovinsko bil pozitiven, so v Veliki Britaniji, kljub 30-odstotni rasti prihodkov iz davkov od podjetij, uspeli ustvariti nepričakovano velik javnofinančni primanjkljaj Primanjkljaj v javnih financah v Veliki Britaniji je oktobra znašal 9,8 milijarde funtov (11,5 milijarde evrov). Presegel je napovedi analitikov, ki so pričakovali 8,9 milijarde funtov minusa. Proračunski minus je bil, najmanj od 1993 naprej, največji v kateremkoli oktobru. Kljub poskoku prihodkov se je primanjkljaj povečal Oktobrski primanjkljaj kaže na to, da so britanske javne finance v zelo slabem stanju. Primanjkljaj je bil namreč ustvarjen kljub 30-odstotnemu povečanju proračunskih prihodkov iz naslova davkov na podjetja. Oktober je bil, zaradi dotoka denarja po koncu četrtletja, v zgodovini navadno mesec s proračunskim presežkom. Rast prihodkov prehiteva zapravljivost države V prvih sedmih mesecih fiskalnega leta 2011, ki so ga na Otoku začeli aprila letos, so bili proračunski prihodki za 9,2 odstotka višji kot v istem obdobju preteklega fiskalnega leta. Primanjkljaja je, brez upoštevanja finančnih intervencij, bilo za 81,6 milijarde funtov (95,6 milijarde evrov). Vlada je tako na dobri poti, da se obdrži v okviru predvidenih 149 milijard funtov (174,7 milijarde evrov) primanjkljaja. Ni slabo, a dobro tudi ni »Javne finance so rahlo razočaranje. Res bi se moralo v javnih financah letos poznati izboljšanje glede na lansko leto. V kolikor se bo tempo zmanjševanja proračunskega primanjkljaja v letih 2011 in 2012 okrepil, te številke niso tako zelo slabe,« je dejal ekonomist David Tinsley, ki je bil včasih zaposlen v Bank of England, poroča Bloomberg.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta zadovoljna s časovnim načrtom za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora Francoski predsednik Francois Hollande je zadovoljen z dogovorom o časovnem načrtu za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora v območju evra. Zadovoljna se je zdela tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki pa je opozorila, da bo za resnično delujoč nadzor potreben čas.Evropski dogovor je po Hollandovih besedah vedno kompromis, z Merklovo pa sta se hitro dogovorila o kompromisu med hitrostjo vzpostavitve nadzora in kakovostjo tega nadzora. "To je dober dogovor," je prepričan šef francoske države.Veseli ga tudi, da je Evropa dokazala, da pri uresničevanju sklepov z junijskega vrha ne zamuja, temveč je časovni okvir sedaj celo bolj ambiciozen.Koliko časa bo potrebno za kakovosten nadzor?Merklova pa je po koncu prvega dela vrha izpostavljala predvsem to, da bo za vzpostavitev kakovostnega nadzora, ki si bo zaslužil to ime in bo boljši od sedanjega, potreben čas.V praksi naj bi zaživel v teku leta 2013, a tudi predsednik ECB Mario Draghi je voditeljem po njenih besedah povedal, da bo to terjalo čas in da ne gre za mesec ali dva.A hitreje se bo ECB lotila dela, prej bo to, je dodala.Z januarjem bo postavljen bančni okvirV vsakem primeru pa je po njenih navedbah pomembno, da bo z januarjem 2013 znan pravni okvir, saj bo ECB šele na tej podlagi lahko začela z operativno vzpostavitvijo nadzora.Ko bo ta res praktično delujoč, bo mogoča tudi neposredna dokapitalizacija bank iz ESM, pri čemer pa niti ona ni želela povedati, kakšni bodo kriteriji za to.

Palomini delavci so predsednika Marina zaradi kršitve zakona o delovnih razmerjih prijavili Inšpektoratu za delo. Člani sveta delavcev v sladkogorski tovarni papirja Paloma so poudarili, da ne nameravajo kloniti pritiskom, šikaniranju in ustrahovanju, ki ga nad njimi izvaja uprava družbe. Svet delavcev očita Marinu, da s prekinitvijo delovnega razmerja zavestno krši zakonodajo. Predsednik uprave Palome Danilo Marin naj bi po njihovem mnenju kršil zakon v njegovem 113. členu, ki prepoveduje odpoved pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev brez soglasja omenjenega organa. Prav to pa naj bi delodajalec storil v primeru predsednika sveta delavcev Palome Jožeta Korotaja, saj soglasja s strani sveta ni dobil in ga niti ni poskušal dobiti, čeprav Korotaj po mnenju sveta ni kršil ne zakona, niti kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi. V svetu delavcev navajajo, da so vsa Korotajeva dejanja, ki so mu očitana, povezana izključno z opravljanjem njegove delavsko-predstavniške funkcije in so bila podprta s strani celotnega sveta delavcev. Izvrševanje sklepov organa, ki mu predseduje, pa ne morejo predstavljati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, dodajajo v svetu delavcev, ki zavrača tudi očitke o izdaji poslovne skrivnosti. Zaposleni v Palomi poudarjajo, da nikakor ne nasprotujejo spremembam in prodaji družbe, želijo pa si, da jim država poišče poštenega lastnika iz branže, ki bo razvijal Palomo in na podlagi uspešnosti zagotavljal ohranitev delovnih mest. Svet delavcev Palome je zato, kljub temu da ga delodajalec ni zaprosil za soglasje, samostojno sprejel soglasen sklep, da ne daje soglasja k prekinitvi delovnega razmerja Korotaju, saj gre po njihovem zgolj za šikaniranja s strani uprave podjetja. Marinu so očitali tudi, da s prekinitvijo delovnega razmerja zavestno krši zakonodajo, o čemer so poleg inšpektorata že obvestili tudi lastnike družbe. Od uprave zahtevajo, naj javnosti končno pokaže, kaj je storila v času svoje prisotnosti v Palomi, sprašujejo pa se tudi, kdaj bosta ukrepala finančni minister Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša ter kdaj bo notranji minister Dragutin Mate tudi v Palomi preveril, ali so v njej tajkuni in plenilci.

Nihče ne ve, kakšne načrte ima lastnik Pačnik Zimska sezona se je že začela, ko jim v Bohinju preglavic ne dela le muhasto vreme, ampak predvsem dejstvo, da bosta ostala zaprta kar dva hotela - Bellevue in Ski na Voglu. Sezona tako ne bo tako uspešna kot bi lahko bila. Hotel Zlatorog in Bohinj sta sicer pred kratkim dobila novega najemnika, ki je pred sezono uspel vsaj malce zloščiti zbledelo ponudbo, je za Radio Slovenija poročala Romana Erjavec. Kaj se bo zgodilo s preostalima dvema hoteloma pa ni jasno, saj se z lastnikom Zmagom Pačnikom kot pravi župan Franc Kramar v vseh teh letih še niso uspeli srečati in ga povprašati, kakšne so sploh njegove namere. Zaprt hotel - manj gostov na smuščišču Posledice zaprtega hotela močno občutijo tudi na Voglu, kjer se je zaradi recesije v zadnjih dveh letih obisk zmanjšal za preko 30 odstotkov. Komaj imamo dovolj sredstev za preživetje, je dejal direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi. Zato se jim zdi neopratovanje hotela Ski škandal, nad njimi pa bentijo tudi turisti, vendar v Žičnicah Vogel, kjer bodo zaradi tega imeli izpad stacionarnih gostov, ne morejo ničesar ukreniti. Zaprtje Ski hotela predstavlja velik udarec za samo smučišče in za celo destinacijo Bohinj, opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Prepričan je, da bi bil hotel Ski glede na lego z dobrimi idejami in vsebinami lahko zaseden ne le vso zimsko ampak tudi poletno sezono, zato odločitve lastnika, ki ne kaže interesa za sodelovanje in pogovarjanje z lokalno skupnostjo, ne more razumeti. Odjuga stanjšala snežno odejo V smučarskem centru na Voglu se bodo letos tako osredotočili predvsem na privabljanje dnevnih gostov, sklenili pa so tudi nekatera nova sodelovanja in tako pripravili skupni paket s Šport hotelom na Pokljuki. Pravo zimsko sezono in številne smučarje Šumi pričakuje prihodnji konec tedna, saj jim je po dobrem začetku smuke na Voglu zagodla odjuga in snežna odeja se je s 170 centimetrov stopila na 95.

Ljubljana - Jamstveno shemo države in predloge za njene dopolnitve je včeraj obravnaval nadzorni svet Združenja bank Slovenije. Zavzel se je za čimprejšnjo operacionalizacijo sheme in je svoje predloge ter pobude posredoval pristojnim institucijam, so zapisali v skopem sporočilu za javnost. Banke so za zdaj po naših informacijah do jamstvene sheme še skeptične. V kolikor koalicijskim poslancem na torkovem plenarnem zasedanju v novelo zakona o jamstveni shemi ne bo uspelo znova uvrstiti izjeme, da lahko banka ob soglasju nadzornega sveta izda ali podaljša posojilo tudi za menedžerske odkupe, bi utegnile banke vso poroštveno shemo bojkotirati. Ključna težava je v tem, da bi zaveza banke, da tovrstnih posojil ne odobrava ali reprogramira, veljala do izteka ročnosti v shemi, ki znaša vse do deset let, opozarjajo naši viri. Po naših informacijah so se nadzorniki združenja včeraj seznanili tudi z idejo vzpostavitve družbe, na katero bi prenašali zasežene delnice, ki so jih posojilojemalci zastavili pri bankah. Banke interesa za sodelovanje nimajo, pravijo naši viri in dodajajo, da je ključna težava, "kdo bo prispeval denar". Da bi družbo financirala država, je malo verjetno, saj bi trčili ob evropsko zakonodajo. Načrt bi moral preveriti Bruselj, temu pa bi težko obrazložili, zakaj bi dovolil takšno obliko državne pomoči, še pojasnjujejo naši viri. [email protected]

Za liter 95-oktanskega bencina boste po novem odšteli 1,114 evra, medtem ko boste za 98-oktanski bencin odšteli 1,130 evra na liter. Po cenah goriva, ki so se vzpenjale v nebo, sedaj prihaja dobra novica cenejši naftni derivati. Iz Petrola so sporočili, da se bodo opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,027 evra na 1,114 evra na liter, liter 98-oktanskega bencina pa se bo pocenil za 0,033 evra na 1,130 evra na liter. Pocenila se bosta tudi dizelsko gorivo, za 0,037 evra na 1,136 evra na liter, in kurilno olje, za 0,036 evra na 0,804 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Svetovni trgi nafta tudi za 25 dolarjev dražja Pri nas se je gorivo torej pocenilo, sodček nafte pa se je na svetovnih trgih podražil tudi za 25 dolarjev. 159-litrski sod stane tudi že 130 dolarjev. Nafta se je po mnenju analitikov podražila zaradi napovedanih ukrepov ameriške vlade za rešitev finančnega trga, kar je vplivalo na nižjo vrednost dolarja. Zato so vlagatelji začeli iskati varne naložbe, med drugimi nafto.

Želite postati lastnik znamke Radenska za območje Nemčije in Avstrije? Nič lažjega, saj je zanjo napovedan rubež.

Po dobrem mesecu uporabe vinjet na slovenskih avtocestah je Dars izdal že več kot dva tisoč kazni, policija pa okoli sedemsto. Družba za avtoceste (Dars) je od uveljavitve vinjetnega sistema cestninjenja, 1. julija, pa do te nedelje zaradi neuporabe vinjet izdala 2686 plačilnih nalogov po vsem slovenskem avtocestnem sistemu. Povečanje števila izdanih plačilnih nalogov je pripisati vrhuncu turistične sezone, ko je na slovenskih cestah največ prometa pa tudi največ tujcev. Dars sicer ni edini, ki lahko izda plačilni nalog uporabniku avtoceste, ki na vetrobranskem steklu nima prilepljene vinjete, to lahko naredijo še carina, prometna inšpekcija in policija. Samo policija je do prejšnjega petka izdala približno 700 plačilnih nalogov. Skupaj s policisti so cestninski nadzorniki Darsa v prvih štirih tednih novega, vinjetnega sistema cestninjenja izvedli tudi 106 skupnih akcij, poostren nadzor pa Dars ne bo več napovedoval vnaprej. Skupni podatki o doslej prodanih šestmesečnih vinjetah za letos bodo po navedbah Darsa znani predvidoma jutri, do vključno 27. julija pa je bilo prodanih približno 1,35 milijona vinjet.

Preiskava poteka že najmanj dve leti Tožilci želijo razširiti preiskavo poslovanja SCT-ja z navideznimi podjetji, ustanovljenimi v tujini. Vložili so zahtevek za preiskavo 24 oseb, ki jih sumijo zlorabe položaja. Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevek za preiskavo suma zlorabe položaja 24 ljudi. Po informacijah TV Slovenija gre za razširitev preiskave poslovanja SCT-ja z navideznimi podjetji, ki so jo začeli že pred časom. Pred dvema letoma je namreč policija med hišnimi preiskavami iskala sledi za nekaj milijoni evrov, ki so domnevno poniknili pri poslovanju SCT-ja s temi navideznimi družbami. Za sumljivimi posli naj bi stali Ivan Zidar in njegovi najožji sodelavci, zoper katere je bila na začetku decembra že vložena obtožnica zaradi domnevnega pranja denarja, zlorabe položaja in utaje davkov. V tujini naj bi plačevali fiktivne svetovalne posle Sporne posle s fiktivnimi podjetji za obdobje med letoma 2004 in 2006 je preiskoval posebni davčni urad, ki je ugotovil za 2,2 milijona evrov davčnih utaj. Na podlagi tega so kriminalisti konec leta 2008 sprožili obsežno kriminalistično preiskavo. Domnevne davčne nepravilnosti so večinoma povezane s svetovalnimi storitvami, saj naj bi fiktivna podjetja prejemala nakazila za svetovalne storitve, ki niso bile nikoli opravljene, pri čemer naj bi denar dvignili z računa in ga nato poslali nazaj v Slovenijo. V Nemčiji Zidar že obsojen Sicer pa je bil prvi mož SCT-ja Zidar pred meseci zaradi gospodarskega kriminala obsojen na sodišču v Münchnu. Dobil je leto dni pogojne kazni, a se je temu izognil s plačilom milijona evrov.

Telekom Slovenije je imel popoldan tri ure precejšnje težave s svojim mobilnim omrežjem. Številni uporabniki niso mogli klicati na mobilne telefone drugih. "Težave so v celoti odpravljene. Hvala vsem za potrpežljivost in razumevanje," so iz Telekoma sporočili ob 20. uri. Kot so še pojasnili, je bila vzrok za motnje napaka "na enem od omrežnih elementov." "Uporabniki so imeli zgolj občasne težave s povezovanjem klicev (odhodni klici), medtem ko so dohodni klici, pa tudi SMS in prenos podatkov, vseskozi delovali nemoteno." Posamezni bralci so nam sicer sporočali, da zaradi motenj niso mogli niti klicati drugih, niti drugi niso mogli njih. Telefoni so bili gluhi O težavah so Telekom Slovenije uporabniki začeli množično obveščati nekaj pred 17. uro, zato je bila takrat služba za stike z uporabniki skorajda omrtvičena. "Trenutno polovica Slovenije nima signala za mobilno telefonijo. Tako je onemogočeno klicanje na druge mobilne telefone, klici v fiksno omrežje pa so mogoči," so za Žurnal24 pojasnjevali pozno popoldan.

V Krki so dobiček povečali dvakrat bolj kot prodajo. Po besedah Colariča bodo še zaposlovali. Letos so v Sloveniji že zaposlili 80 novih uslužbencev. Krka je v prvem polletju v primerjavi z lani povečala prodajo za šest, dobiček pa za 11 odstotkov. Prodaja v Sloveniji je padla za osem odstotkov, ampak pri nas Krka proda le pet odstotkov vseh zdravil. Največji porast prodaje je bil v Vzhodni Evropi, in sicer 26-odstoten, v Ruski federaciji pa kar 30-odstoten. Jože Colarič je napovedal, da bodo do konca leta prodajo začeli spremljati v novi regiji šest, kjer bodo Srednji in Daljni vzhod, Ameriki in Afrika. Dejal je, da prodaja na teh trgih sicer še ni primerljiva z ostalimi regijami, vendar bodo prav z izločitvijo v posebno regijo pospešili delo na teh trgih. Najbolje prodajani herbio, pikovit in bilobil Največji delež prodaje, kar 83 odstotkov, so prinesla zdravila na recept. Pri zdravilih brez recepta so največ dohodka prinesla zdravila herbion, pikovit in bilobil. Letos so prve registracije dobili za osem novih izdelkov, sicer pa so v 200 državah opravili kar 248 registracij zdravil. V Sloveniji so število zaposlenih povečali za 80, v tujini za 298, do konca leta pa bodo po besedah Colariča še zaposlovali. "Razvijamo 170 novih izdelkov" "Zadovoljen sem s poslovanjem. Nadzorni svet je pohvalil rezultate. Čakamo še na rezultate konkurence," je dejal Colarič. Na vprašanje, kako so uspeli dvakrat bolj povečati dobiček kot prodajo, je pojasnil, da so spremenili strukturo izdelkov, da je več izdelkov novih, ti pa so bolj profitabilni. "Zato je vlaganje v raziskave in razvoj izredno pomembno. Delamo na razvoju 170 novih izdelkov." Za naložbe je Krka letos namenila 71 milijonov evrov, ravno prejšnji teden je začel delovati distribucijski center v Rusiji, jeseni pa bodo na tej lokaciji začeli s poskusno proizvodnjo tablet.

MMC-jev pogovor z Živo Javeršek Živa Javeršek in Veronika Škof sta znali združiti oblikovalsko in poslovno žilico. Rodila se je okolju prijazna steklenička z vzorci, ki predstavljajo Slovenijo. Najprej sta svoje ideje predstavljali na blogu lavivavera, nato pa je bil sestanek, ki ni bil tako mimogrede, kot sta sprva mislili. Povezali sta se s start-up podjetjem, ki izdeluje okolju prijazne stekleničke za vodo Equa. Zasnovali sta svojo kolekcijo stekleničk, projekt pa bo zaživel šele takrat, ko bosta na svojem blogu zbrali najmanj 150 prednaročil. Za zdaj kaže dobro. Pogovarjali smo se z Živo Javeršek, ekonomistko, ki v skupnem projektu skrbi za trženje in odnose z javnostjo. Kako sta se združili vajini poti? Poznava se že 12 let, skupaj sva obiskovali gimnazijo v Piranu in najini poti se od takrat nista ločili. Veroniko je zaneslo na fakulteto za arhitekturo, mene pa na ekonomijo. Pred kratkim pa sva se odločili najini različni poti tudi združiti in tako je nastala lavivavera. Z blogom želiva ustvarjati tisto, kar naju veseli in na tak način pridobiti pozornost ter skleniti različna nova sodelovanja, ki jih imava za sabo že kar nekaj in vedno prihajajo nova, kot je trenutno sodelovanje z Equo. Je ta projekt tudi posledica dejstva, da morda nista našli nobenih služb? V bistvu ne, saj imava vedno nove projekte in dela toliko, da so najine noči še prekratke. Dela nama trenutno ne manjka, si pa vsekakor želiva sami ustvarjati in iskati vedno nove projekte. Drživa se načela, da delava le tisto, v čemer uživava in le za blagovne znamke, ki jih podpirava. Kaj je crowdfounding? Koncept, s katerim lahko podjetniki preverijo odziv trga, poleg tega pa na tak način oblikovalcem pomaga, da uresničijo svoje ideje in izdelke. Poleg tega prednaročila omogočajo dodano vrednost tudi strankam, ki prve pridejo do ekskluzivnega izdelka. Najbolj znani platformi, ki omogočata crowdfounding, sta Kickstarter in Indiegogo. Krivec za vse je blog lavivavera. Kdaj sta ga začela ustvarjati? Tako je. Lavivavera je nastala pred dobrim letom, z blogom pa sva želeli ustvariti nekakšen začetek ter začrtati skupno pot – v blogu namreč združujeva strasti obeh – Veronika je tista, ki skrbi za videz, animacijo, celoten dizajn, mene pa bolj navdušuje fotografija, marketing, odnosi z javnostjo, nasploh komunikacija. Skupna točka pa nama je kreativnost, DIY-projekti do-it yourself, naredi sam ter organizacija dogodkov. Kako ste navezali stik z blagovno znamko Equa oziroma s start-up podjetjem Zkotz, ki izdeluje okolju prijazne stekleničke za vodo Equa? V svojih študentskih časih sem bila dejavna članica Študentske sekcije Društva za marketing Slovenije, kjer sem navezala ogromno stikov ter spoznala veliko zanimivih in simpatičnih ljudi, med drugim tudi ljudi, ki so ustvarili Equo in ki danes skrbijo za uspeh blagovne znamke. Z Veroniko sva se nekega lepega poletnega popoldneva oglasili pri njih na kratkem sestanku, ki se je nato zelo podaljšal, saj smo med klepetom prišli do ideje o sedanjem projektu – do ideje, da bi lavivavera oblikovala čisto svojo stekleničko za vodo. Vendar pa so v današnjem času sredstva tisti večni problem, ki nas velikokrat omejuje pri uresničitvi različnih projektov ali želja. Tako je bilo tudi tukaj, zato smo se odločili za inovativno in zdaj zelo priljubljeno taktiko t. i. crowdfundinga, kar pomeni, da testiramo trg – testiramo, kako so ljudem stekleničke všeč, kaj menijo o dizajnu, in zbiramo prednaročila. Če bo prednaročil dovolj, da s sredstvi lahko pokrijemo proizvodnjo, bo projekt realiziran, v nasprotnem primeru pa bomo vedeli, da so potrebne izboljšave. Če ne bi zbrali dovolj prednaročil o tej opciji trenutno ne razmišljamo, bodo vsi tisti, ki so prednaročilo že oddali, dobili sredstva povrnjena. Na stekleničkah so tradicionalni slovenski vzorci. Kje sta dobili navdih? Želeli sva vzorec predstaviti na podlagi nekakšnega koncepta, mu dodati vrednost, nisva želeli narediti le lepega vzorca, ki nima nikakršnega ozadja. Zakaj slovenski vzorci? Zato ker so res lepi in ker meniva, da so premalo uporabljeni. Poleg tega pa sva želeli na tak način tudi v tujini predstaviti Slovenijo, saj je cilj najinega projekta tudi širitev zunaj meja naše male dežele. Steklenička stane 20 evrov. Cena se zdi visoka. Se motim? V današnjem kapitalističnem obdobju smo res prišli do tega, ko se nam že vse zdi drago, saj smo navajeni na poceni kitajske izdelke, ki jih lahko dobimo že za nekaj evrov. Vendar pa se vedno potem pojavi vprašanje kakovosti. Ali sploh še kdo zna ceniti ročno delo in človeški trud ali nam je pomembna le cena in kopičenje poceni izdelkov? Sami sva bili vedno mnenja, da imava raje manj izdelkov, ampak tistih dobrih. Cena najine stekleničke ni visoka. Je primerna oziroma celo zelo nizka. Denimo, da je življenjska doba stekleničke 365 dni. To pomeni, da je cena stekleničke na dan le 5 centov. Kolikšna pa je povprečna cena ustekleničene vode v trgovini? Pa si izračunajte, koliko boste v letu dni na tak način privarčevali. Kako je s prednaročili? Bosta zmogli do številke 150? Te številke najbrž ne bo težko doseči ... Trenutno imava dobrih 40 naročil, vendar pa jih zbirava manj kot teden dni, tako da meniva, da številke res ne bo težko doseči. In potem? Kakšen scenarij imata v mislih? Potem greva najprej na dopust smeh. Nisva imeli namena specializirati se za dizajn stekleničk, ampak nikoli se ne ve, morda pa se izkaže za odlično tržno nišo smeh. Z veseljem pa bi projekt kdaj v prihodnje ponovili, morda z isto blagovno znamko in drugimi vzorci ali pa kaj čisto tretjega. Vsa vrata puščava odprta. Je v Sloveniji veliko projektov, ki bi lahko zaživeli s pomočjo takšnega načina financiranja, da bodo torej realizirani le, če bo zbranih dovolj prednaročil? Crowdfunding se je zadnje čase kar razširil, osebno poznava nekaj uspelih, kot je to Musguard, Ondu in Lumu, pa še veliko bi se jih našlo. Nama se zdi ta način primeren predvsem zaradi tega, ker omogoča možnost predhodnega testiranja trga, s čimer se lahko zavarujemo pred velikimi izgubami – saj se tako že takoj vidi, ali bodo potrošniki zainteresirani za novost ali ne. Gotovo se strinjata, da plastenke onesnažujejo okolje in da je veliko bolj prijazno do narave, če pijemo vodo iz kozarca ali steklenice. Se porabniki že dovolj zavedajo tega ali je še vedno preveč plastenk? Zagotovo se strinjava in meniva, da je kljub vsemu opozarjanju še vedno preveč plastenk. Vendar pa se nama vseeno zdi, da se skrb za okolje povečuje ter posledično tudi vedno več ljudi uporablja Equi podobne stekleničke za vodo. Kdaj sta zadnjič pili vodo iz plastenke? Uf, pred kratkim sva pili iz ene stare plastenke in se strinjali, da je voda iz plastenke nekaj čisto drugega kot iz stekleničke ali steklenega kozarca. Enostavno se tega ne da primerjati z umetno plastiko.

381 milijonov po mnenju ekonomista še zdaleč ni dovolj, nujen je strateški partner Z NLB-jem se ukvarjamo kot z javnim pranjem perila. Vse, kar je del poslovnih dogovorov, je treba vedno javno in politično obravnavati, kar je banki že v preteklosti škodilo, opozarja ekonomist Bogomir Kovač. Dan po skupščini NLB-ja, na kateri so lastniki odločili, da vanjo vložijo svežih 381 milijonov - država z odkupom hibridnih zamenljivih obveznic v znesku 320 milijonov, belgijska banka KBC pa z dokapitalizacijo v vrednosti 61 milijonov, kar ji bo prineslo za skoraj devet odstotkov višji delež v NLB-ju od sobote bo tako 33,9-odstotna lastnica, zdaj je četrtinska - se javnost še vedno sprašuje, ali bo ta dokapitalizacija zares zadnja. Minister Janez Šušteršič pravi, da še ene najverjetneje ne bo, pospešeno pa se ukvarjajo z iskanjem še kakšnega strateškega partnerja, saj KBC deleža ne namerava več povečati. Šušteršič Več tednov smo si samo pridobivali zaupanje KBC-ja Tudi ekonomist Bogomir Kovač je prepričan, da je kratkoročno gledano 381 milijonov za NLB dovolj, dolgoročno pa še zdaleč ne, pri čemer opozarja Če želi banka relativno normalno poslovati, bo najbrž potrebna še kakšna dodatna kapitalizacija v pozni jeseni ali pa drugo leto, kar bi bilo tudi v skladu z najavo po iskanju strateškega partnerja, ki bi vstopil v Novo Ljubljansko banko in bi ji z dodatno finančno injekcijo pomagal, da bo lažje delovala. Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru. Čeprav bi po nekaterih ocenah NLB potreboval vsaj pol milijarde, so delničarji v sredo odločili, da v banko na tak ali drugačen način vložijo 381 milijonov svežega kapitala. Predsednik uprave v odhodu Božo Jašovič zagotavlja, da bo sredstev dovolj najmanj do konca leta, po drugi strani pa je minister za finance Janez Šušteršič še pred dnevi zatrjeval, da niti 510 milijonov ne bo dovolj. Vaša ocena? Zelo težko je ocenjevati od zunaj, ampak glede na stanje slovenskega gospodarstva in glede na stvari, ki se postopoma odkrivajo kot slabe naložbe, se bolj nagibam, da bi bila prava številka taka, kot jo je prvotno najavila uprava. Verjetno se spomnite, da je pred letom dni uprava govorila, da ljubljanska banka potrebuje približno med 500 in 600 milijonov evrov dokapitalizacije, če bi želela normalno poslovati. Če ne bo izboljšanja gospodarskih razmer in če banka ne bo začela normalno poslovati, če ne bo sprostila svojih kapitalskih poti, se bo stanje samo še poslabševalo. V vsakem primeru je to, kar je zdaj storila vlada, rahlo pozno in v bistvu precej na meji tistega, kar banka potrebuje. Menim pa, da tako NLB kot Slovenija na splošno potrebujeta načrt za sanacijo in konsolidiranje bančnega sistema. Brez tega preprosto ne bo šlo, kajti Slovenija je v tisti skupini, kjer je težava v bančnem sistemu, in ne v javno-finančnem stanju, kamor vlada danes usmerja glavno pozornost. Pričakujete kmalu še kakšno zahtevo po svežem kapitalu? V kratkoročnem obdobju ne. To bo banki v tem trenutku zadostovalo. Vendar, kot rečeno, če želi banka relativno normalno poslovati, bo najbrž potrebna še kakšna dodatna kapitalizacija v pozni jeseni ali pa drugo leto, kar bi bilo tudi v skladu z najavo po iskanju strateškega partnerja, ki bi vstopil v Novo Ljubljansko banko in bi z dodatno finančno injekcijo pomagal banki, da bo lažje delovala. NLB pravzaprav deli usodo relativno večjih bank - tudi v Evropi je takšnih primerov, kolikor hočete -, glede na to, kako bodo tako v okviru Evropske unije kot tudi znotraj posameznih držav monetarne oblasti in same države pristopile k sistematični in sistemski sanaciji teh bank. KBC bo vplačal za 61 milijonov evrov novih delnic po ceni 41 evrov za delnico. Prvotno predvidena cena je sicer znašala precej več, 68,71 evra za delnico. Katera se vam zdi bližja realni? Zagotovo bi bila nižja bolj primerna. Sicer je pa tako vedno je tista cena prava, ki je dogovorjena. V vsakem primeru so vse pogodbene stranke to tehtale in na koncu je prevladala skupna cena in skupni interes. Knjigovodske vrednosti niso nujno absolutno realna slika. NLB tudi ne kotira na borzi, kjer bi lahko lažje ocenili njeno vrednost. Tako da je potem treba upoštevati korekcijske faktorje ali pa ceno utemeljiti na bilateralnih ali pa multilateralnih dogovorih med dvema ali več strankami. /.../ V nadaljevanju bosta pa vlada in KBC verjetno iskala neko rešitev, npr. vstop tujega partnerja, ki bi prevzel večji delež lastništva, kar bi tudi rešilo NLB. Ta nižja cena je KBC-ju med drugim omogočila nakup dodatnega devetodstotnega deleža banke, kar pomeni, da je svoj skupni delež v banki povečala s 25 na skoraj 34 odstotkov. Kritiki, predvsem opozicijske stranke, opozarjajo, da država pod mizo in pod ceno prodaja banko. Kako vi gledate na to? Te kritike pravzaprav nimajo nekih realnih ekonomskih osnov. Dejstvo je, da je imel NLB zelo zelo čudaško in problematično zgodovino obeh velikih lastnikov, države in KBC-ja. Tukaj je država običajno igrala precej bolj negativno vlogo kot KBC. Cena je zdaj stvar njunih medsebojnih razmerij, pa tudi same ocene vrednosti banke. V nobenem primeru ne bi mogel reči, da so bile stvari podcenjene. Dejstvo je, da bodo tisti, ki bodo prišli v banko, če je ta v slabi poslovni kondiciji, zahtevali nižjo ceno za vstop v lastništvo in prevzem večje odgovornosti. Poleg tega je v Sloveniji še ena druga težava. Z Novo Ljubljansko banko se ukvarjamo kot z javnim pranjem perila. Vse, kar je del nekih poslovnih dogovorov, je treba vedno javno in politično obravnavati. Jaz mislim, da je to banki škodovalo že v preteklosti in da se je stopnja politizacije s to izrazito javnostjo samo še povečala. Dejstvo je, da je treba ločiti med profesionalnim in pa javnim delom. Mislim, da je cela kopica stvari, ki ne morejo biti javne, morajo pa biti profesionalno opravljene. Odgovornost za profesionalne posle in profesionalno opravljeno delo pa tako ali drugače nosijo lastniki. Glavni težavi v tem hipu - kar se je pokazalo tudi ob zadnjih menjavah v Novi Ljubljanski banki - sta način in kakovost korporativnega upravljanja. Če bi korporativno upravljanje delovalo normalno, če bi se odgovornosti normalno vzpostavile, potem bi bili vsi ti posli profesionalno izpeljani. In ko so izpeljani, so šele javno obravnavani. Ne morejo biti pa že sami posli javno obravnavani, kar se je v NLB-ju v preteklosti tudi dogajalo. Podobno se je dogajalo tudi v sredo, ko se je na skupščini zgodilo kar nekaj zapletov - najprej pri podeljevanju razrešnice starim nadzornikom, pozneje pa še pri imenovanju novih, saj so bila njihova imena razkrita šele malo pred odločanjem, nato pa jih je, čeprav so bili v bistvu nadzorniki, ki jih je predlagala vlada, v imenovanje predložil KBC. To ni ravno običajno praksa. Seveda ne. To, kar se je zgodilo na tej skupščini, je spet katastrofa. Ne morem ocenjevati samih menjav, vendar način predstavlja kršenje vseh pravil korporativnega upravljanja. Načini in pravila, vsaj kar zadeva upravljanje zelo velikih in resnih objektov, kar je tudi NLB, so zelo jasni in morajo biti spoštovani. Skupščine niso nogometne tekme, kjer imamo navijače z ene in druge strani in na koncu vsi čakajo, kdo bo streljal enajstmetrovke. Mislim, da je bila to nova predstava izrazito slabih korporativnih navad. Meni je zelo žal, da je v tem sodeloval tudi KBC, kar je dokaz, da ni samo država tista, ki običajno greši, ker je pač politični subjekt, ki ni vajen poslov, ampak lahko tudi zasebni subjekti občasno počenjajo neumnosti. In KBC si takšnih neumnosti preprosto ne sme privoščiti. Vendar, kot rečeno, oba poslovna partnerja sta v zadnjih letih storila toliko napak, zlasti na področju korporativnega upravljanja, da je dogajanje na zadnji skupščini le potrjevanje pravila, da tega posla ne želita obvladovati in da izkoriščata poslovna pravila korporativnega upravljanja za mešetarjenje oz. lastne interese. To je slaba izkaznica za državo in slaba izkaznica za KBC. Večino sredstev je sicer prispevala država, in sicer z odkupom hibridnih zamenljivih obveznic, ki bodo, če jih čez leta zamenja, prinesle 8,7 milijona novih delnic. Te obveznice bi lahko banka tudi odpoklicala, če bo 320 milijonov nadomeščenih z najmanj enako kakovostnim kapitalom. Kaj točno to za državo pomeni? Te t. i. CoCo obveznice so izjemno problematičen instrument. Njegova edina prednost je to, da je priznan s strani evropskega regulatorja. Gre za instrument, ki obvezniške zaveze spreminja v lastniške deleže, in zaradi tega so ga bili v Evropi tudi pripravljeni sprejeti. Problematičen je zato, ker je banka, ko začenja te terjatve sprejemati v konverzijo, načeloma v slabi kondiciji. Ali z drugimi besedami, ko gre banki slabo, takrat začne njen kapital propadati. Ko se to zgodi, je ta vrednost običajno nizka. Kar pomeni, da je to inštrument, ki v osnovi niža vrednost banke in je za obstoječe pravzaprav skrajno problematičen. Za tiste, ki bi potencialno prihajali noter, pa je to obetajoče. Zaradi vsega tega ta instrument Novi Ljubljanski banki dolgoročno škodi. Kratkoročno jo trenutno rešuje - zaradi specifike, posebnega statusa, ki ga je Evropa temu instrumentu dala, nadaljevanje pa ni obetavno. Vse skupaj je precej odvisno od tega, kakšne bodo namere vlade, ki jih je pa težko predvideti, saj je bila v preteklosti dolgo časa gluha za opozorila, da je v Sloveniji težava predvsem bančna kriza, in ne kriza javnofinančnega stanja.

Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo so opravili drugo obravnavo zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin. Bistvena novost zakona so odškodnine. Te bo moral plačati povzročitelj za morebitno škodo zaradi prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez uporabe gensko spremenjenih organizmov. V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega sredstva vplačujejo vsi pridelovalci gensko spremenjenih rastlin. Poleg tega bodo morali pridelovalci gensko spremenjenih rastlin preprečevati tudi nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v drugih kmetijskih rastlinah v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Največ časa so se poslanci na seji zadržali pri točki o varovalnih pasovih. Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj in Vlado Avguštin iz Čebelarske zveze Slovenije sta se vprašala, kako se bo preprečil prenos cvetnega prahu z oljne ogrščice, na katero čebele letijo tudi do šest kilometrov daleč. Po njegovih navedbah je mogoče gojiti gensko spremenjene rastline v Sloveniji, ne da bi prišlo do prenosa peloda, le na vrhu Triglava, vrhu Pohorja in v snežniških pragozdovih. Generalni direktor direktorata za varno hrano na kmetijskem ministrstvu Matjaž Kočar je odgovoril, da je to le ena izmed raziskav, ki se bodo opravile. V zvezi s čebelami pa je dejal, da gre za odprto vprašanje, a dvomi, da bo katera izmed kultur, ki je izrazito žužkocvetka, lahko pridobila status GSO-kulture v EU in posledično Sloveniji. Kot je na seji dejal kmetijski minister Milan Pogačnik, vlada z zakonom ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja. Gre predvsem za urejanje soobstoja tako, da bo skladno z evropsko zakonodajo vsakemu pridelovalcu dana možnost izbire med ekološko, konvencionalno in integrirano pridelavo ali pridelavo gensko spremenjenih rastlin.

Bonitetna ocena Slovenije Sanacija slovenskih bank bo državo stala 13 odstotkov BDP-ja, a v Fitchu verjamejo, da bo Sloveniji uspelo pokriti te potrebe, zato so bonitetno oceno ohranili na BBB+. Ker se je kakovost sredstev poslabšala še bolj od predvidevanj, so se stroški dokapitalizacije slovenskega bančnega sektorja povzpeli na okoli 4,6 milijarde evrov ali okoli 13 odstotkov BDP-ja, sodeč po revidiranih ocenah Fitch Ratings, so zapisali na spletni strani Fitcha. Zato so Sloveniji sicer ohranili ceno BBB+, a so zraven primaknili še negativne obete. Agencija je tako dvignila ocene stroškov za 1,8 milijarde evrov glede na letošnji april, a se ti nanašajo le na domače banke in ne na banke v lasti tujih matic. V agenciji menijo, da se bo pokazalo, da je obseg slabih posojil precej večji v prvih šestih mesecih leta se je v NLB-ju, NKBM-ju in Abanki povečal za 11 odstotkov, kot se je sprva domnevalo. Posledično bo tudi slovenski BDP še naprej upadel. Slaba banka bi lahko olajšala kapitalske tegobe Letos bo manjši za 2,4 odstotka, leta 2014 pa še za 0,4 odstotka. To bo zadolženost gospodarstva potisnilo na 140 odstotkov BDP-ja, od 30 do 50 odstotkov bančnih posojil v analiziranih bankah pa bo postalo slabih. Ob tem ocenjujejo, da bi bankam potrebe po svežem kapitalu lahko olajšal tudi prenos slabih terjatev na slabo banko, in sicer za vsaj 170 milijonov evrov. Kljub temu v Fitchu verjamejo, da bo Sloveniji uspelo prenesti stroške dokapitalizacije, javni dolg pa naj bi ostal obvladljiv. Negativni obeti pa se nanašajo na negotove stroške in časovni razpored čiščenja bančnih bilanc. Kljub ohranjanju bonitetne ocene države pa se to ne odraža na boljši oceni treh slovenskih največjih bank, ki tako še vedno ostajajo v špekulativnem območju, in sicer NLB ter NKBM z oceno ccc in Abanka z oceno cc.

Vlada izgublja vojno za Terme Čatež. Boško Šrot je namreč prodal delnice te družbe.

Ljubljana - Življenjepis Rada Snežiča, lastnika in direktorja skupine Meltal, ki reciklira in prodaja odpadne barvne kovine, trguje pa tudi z zlitinami, s krovsko-kleparskimi izdelki in strešnimi ploščami, je "ameriška" zgodba o uspehu. Potem ko je konec sedemdesetih let minulega stoletja po krajšem stažu v podjetju Primat opravil livarski izpit, je leta 1980, pri 28. letih, v Rušah odprl obrt. Ta se je v skoraj treh desetletjih razvila v skupino šestih podjetij, med katerimi tri domujejo v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Skupina Meltal zaposluje okoli 120 ljudi, krovna družba, ki izvaža v deset držav, pa je v letu 2006 ob skoraj stotih milijonih evrov prihodkov ustvarila za dobrih 1,8 milijona evrov dobička. Snežič se že šest let ukvarja tudi z nepremičninskimi posli, predvsem v Mariboru, najbolj znan pa je po nakupu poslovno-upravne zgradbe Hidromontaže in območja Opekarne Košaki, kjer danes domuje Hofer. "Posebnost Meltala je prav v tem, da podjetje proizvodnje ni selilo tja, kjer je delovna sila cenejša, ampak je izbralo drugačno strategijo. Surovine kupuje v Sloveniji in na Hrvaškem, nato jih da predelati v Avstrijo in Nemčijo, zatem pa polizdelke prodaja po vsej Evropi," je zapisano na spletni strani podjetja, ki je bilo leta 2005 nominirano za dravsko-pomursko gazelo. Da Snežič še zdaleč ne ustreza definiciji privatizacijskega "tajkuna", dokazujejo tudi njegove težave s politiko. Potem ko je v začetku devetdesetih let zgradil novo livarno v Slovenji vasi, mu država več let zanjo ni izdala uporabnega dovoljenja. Leta 2006 pa je tedanjemu mariborskemu županu Borisu Soviču (SD) zagrozil z ovadbo, ker del območja, na katerem stojijo Meltalove hale, ni hotel opredeliti za centralne dejavnosti. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Snežič v minulih letih poslovno sodeloval s krogom Pivovarne Laško. Še leta 2002 je bil z 0,5-odstotnim lastniškim deležem tretji največji lastnik Radenske. Do leta 2004 je nadzoroval pid Infond, najdemo pa ga tudi med nadzorniki družbe Center naložbe v času, ko jo je prevzelo podjetje-nabiralnik Kolonel. Snežič je Center naložbe, ki je ključno podjetje v lastniški mreži okoli Pivovarne Laško Boška Šrota, nadzoroval do septembra 2006, ko je odstopil, uradno pa ga je skrivnostni največji delničar družbe razrešil leto dni pozneje. Rado Snežič, ki naj bi imel po navedbah revije Manager okoli 13 milijonov evrov premoženja, s čimer naj bi bil celo najbogatejši občan Maribora, je v nasprotju z nečakom Rokom Snežičem, solastnikom podjetja Poravnava, s katerim domnevno nimata poslovnih stikov, zelo redek gost družabnih kronik. V enem izmed brezplačnikov smo lani lahko izvedeli, da poletni dopust preživlja na jahti, zasidrani v srednjem Jadranu. Po podatkih revije Manager se je osebno premoženje družine Snežič močno povečalo, ko je njegova sedanja žena pred leti podedovala nekaj vrednih nepremičnin v Franciji.

Za cenejše telefoniranje v tujini: preverite ponudbo vašega Za cenejše telefoniranje v tujini: preverite ponudbo vašega operaterja za posamezno državo, ročno izberite tuje omrežje in ne uporabljajte šumnikov. Najugodnejše cene gostovanja v tujini so praviloma v državah na območju Evropske unije (EU), kjer so skladne z evropsko direktivo in imajo trend nižanja. "Preostale države so razporejene v drugo, tretje in četrto območje, v peto območje pa je uvrščeno gostovanje prek satelitskih omrežij, na letalih in ladjah," pojasnjuje Boris Ziherl iz Telekoma. "V drugo območje, kjer so cene gostovanj po ugodnosti takoj za evropsko tarifo, je umeščena Hrvaška." Tušmobil je pet mednarodnih območij skrčil na tri – ločuje Svetovno tarifo s 136 državami, tarifo Ostali svet in Satelitske destinacije. Eurotarifa Uporabniki, ki med gostovanjem pri mobilnih operaterjih v tujini izberejo evropsko tarifo, bodo za odhodne klice plačali največ 35 centov, za prejete pa 11 centov na minuto (brez DDV). Cena za pošiljanje kratkih SMS-sporočil je omejena na 11 centov. Pravila EU o gostovanju določajo tudi omejitev podatkovnega gostovanja v višini 50 evrov (brez DDV), če se uporabnik sam ne odloči za višji ali nižji znesek. Ko porabi 80 odstotkov določenega zneska, ga mora operater opozoriti, ko je dosežen znesek omejitve, pa prekiniti mobilno povezavo z medmrežjem, razen če uporabnik ne navede, da želi v določenem mesecu še naprej podatkovno gostovati. Blokada paketnega prenosa Omejitev prenosa podatkov sicer pri različnih mobilnih operaterjih velja tudi za druge države izven EU. Simobilov limit za prenos podatkov na Hrvaškem recimo znaša 60 evrov, na enak znesek pa je avtomatično omejen prenos podatkov v tujini tudi pri Mobitelu. Če paketnega prenosa podatkov v tujini ne potrebujete ali živite v bližini državne meje, kjer je lahko signal omrežja tujega operaterja precej močan, operaterji svetujejo, da vklopite blokado paketnega prenosa podatkov. Cenejša ročna izbira operaterja Cenejše telefoniranje omogoča tudi ročna izbira tujega omrežja oziroma operaterja, s katerim ima slovenski ponudnik sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Mobitel recimo ponuja za 50 odstotkov nižje odhodne klice s Hrvaške med 17. in 18. uro ob izbiri gostovanja pri T-Mobile oziroma Croatian Telecome, Tušmobil pa desetodstotni popust za klice, SMS-sporočila, MMS-sporočila in prenos podatkov preko Tele2. Zato velja preveriti za vsakega operaterja in vsako državo posebej. SMS-sporočilo brez šumnikov! Zanimivo je tudi, da lahko prihranite z izogibanjem uporabe šumnikov v SMS-sporočilih. "Po GSM-standardu se namreč za kodiranje šumnika v sporočilu porabi več kot en znak (dejansko se pošlje več znakov), zato se število razpoložljivih znakov samodejno zmanjša," pojasnjuje Ziherl. "Nekateri modeli mobilnih telefonov imajo v ta namen na voljo posebno funkcijo, s katero lahko uporabo šumnikov omejijo, mnogi aparati pa uporabnika opozorijo, da bo sporočilo poslano v obliki več SMS-sporočil." Posebni paketi Poleg naštetega ponujajo posamezni operaterji tudi posebne pakete za klice iz tujine: "Ura pogovorov" in "100 sporočil" za uporabo mobilnih storitev v EU pri Mobitelu ali "Tujina 30" in "Tujina SMS" pri Simobilu. V določenih primerih, zlasti če ste v tujini dalj časa ali pogosteje, se morda izplača tudi uporaba številke tujega operaterja, vendar morate v tem primeru preveriti, ali morda nimate "zaklenjenega" mobilnika. operaterja za posamezno državo, ročno izberite tuje omrežje in ne uporabljajte šumnikov. Najugodnejše cene gostovanja v tujini so praviloma v državah na območju Evropske unije (EU), kjer so skladne z evropsko direktivo in imajo trend nižanja. "Preostale države so razporejene v drugo, tretje in četrto območje, v peto območje pa je uvrščeno gostovanje prek satelitskih omrežij, na letalih in ladjah," pojasnjuje Boris Ziherl iz Telekoma. "V drugo območje, kjer so cene gostovanj po ugodnosti takoj za evropsko tarifo, je umeščena Hrvaška." Tušmobil je pet mednarodnih območij skrčil na tri – ločuje Svetovno tarifo s 136 državami, tarifo Ostali svet in Satelitske destinacije. Eurotarifa Uporabniki, ki med gostovanjem pri mobilnih operaterjih v tujini izberejo evropsko tarifo, bodo za odhodne klice plačali največ 35 centov, za prejete pa 11 centov na minuto (brez DDV). Cena za pošiljanje kratkih SMS-sporočil je omejena na 11 centov. Pravila EU o gostovanju določajo tudi omejitev podatkovnega gostovanja v višini 50 evrov (brez DDV), če se uporabnik sam ne odloči za višji ali nižji znesek. Ko porabi 80 odstotkov določenega zneska, ga mora operater opozoriti, ko je dosežen znesek omejitve, pa prekiniti mobilno povezavo z medmrežjem, razen če uporabnik ne navede, da želi v določenem mesecu še naprej podatkovno gostovati. Blokada paketnega prenosa Omejitev prenosa podatkov sicer pri različnih mobilnih operaterjih velja tudi za druge države izven EU. Simobilov limit za prenos podatkov na Hrvaškem recimo znaša 60 evrov, na enak znesek pa je avtomatično omejen prenos podatkov v tujini tudi pri Mobitelu. Če paketnega prenosa podatkov v tujini ne potrebujete ali živite v bližini državne meje, kjer je lahko signal omrežja tujega operaterja precej močan, operaterji svetujejo, da vklopite blokado paketnega prenosa podatkov. Cenejša ročna izbira operaterja Cenejše telefoniranje omogoča tudi ročna izbira tujega omrežja oziroma operaterja, s katerim ima slovenski ponudnik sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Mobitel recimo ponuja za 50 odstotkov nižje odhodne klice s Hrvaške med 17. in 18. uro ob izbiri gostovanja pri T-Mobile oziroma Croatian Telecome, Tušmobil pa desetodstotni popust za klice, SMS-sporočila, MMS-sporočila in prenos podatkov preko Tele2. Zato velja preveriti za vsakega operaterja in vsako državo posebej. SMS-sporočilo brez šumnikov! Zanimivo je tudi, da lahko prihranite z izogibanjem uporabe šumnikov v SMS-sporočilih. "Po GSM-standardu se namreč za kodiranje šumnika v sporočilu porabi več kot en znak (dejansko se pošlje več znakov), zato se število razpoložljivih znakov samodejno zmanjša," pojasnjuje Ziherl. "Nekateri modeli mobilnih telefonov imajo v ta namen na voljo posebno funkcijo, s katero lahko uporabo šumnikov omejijo, mnogi aparati pa uporabnika opozorijo, da bo sporočilo poslano v obliki več SMS-sporočil." Posebni paketi Poleg naštetega ponujajo posamezni operaterji tudi posebne pakete za klice iz tujine: "Ura pogovorov" in "100 sporočil" za uporabo mobilnih storitev v EU pri Mobitelu ali "Tujina 30" in "Tujina SMS" pri Simobilu. V določenih primerih, zlasti če ste v tujini dalj časa ali pogosteje, se morda izplača tudi uporaba številke tujega operaterja, vendar morate v tem primeru preveriti, ali morda nimate "zakljenjenega" mobilnika.

Delavci Cestnega podjetja Ljubljana bodo na sodišče vložili predlog za stečaj družbe. Za to so se odločili, ker pogodbene zaveze, med drugim glede izplačila plač, niso bile izpolnjene. Delavci CPL so se za predlog stečaja odločili, ker pogodbene zaveze, med drugim glede izplačila plač, niso bile izpolnjene. Izvršni odbor podjetniškega sindikata v Cestnem podjetju Ljubljana CPL, ki deluje v okviru Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, je danes sklenil, da bo glede na to, da pogodbene zaveze niso bile izpolnjene, na sodišče vložili predlog za stečaj družbe, je povedal pravni svetovalec pri Pergamu Aljoša Čeč. Predlog bodo po njegovih besedah vložili v začetku prihodnjega tedna, potem ko bodo z odvetniško pisarno, s katero sodelujejo, pripravili dokumentacijo. Podjetje ni izpolnilo dogovora, ki so ga prejšnji teden sklenili za prekinitev stavke. Glede na vse neplačane terjatve do delavcev se bojimo, da vsak dan, ki mine, pomeni manjšo možnost poplačila, je povedal Čeč. Dogovor je med drugim predvideval, da delavci prekinejo stavko in so do izpolnitve obveznosti doma na čakanju s polnim nadomestilom plače. Na izplačilo obveznosti so bili pripravljeni počakati do vključno 29. novembra. Podjetje nekaj več kot 300 delavcem dolguje zadnji dve plači, socialne prispevke ter nekatere odtegljaje od plač. Skupni znesek teh terjatev naj bi znašal okoli 1,6 milijona evrov. Sindikat se boji tudi za usodo hčerinske družbe Komunalno podjetje Ljubljana KPL, kjer so delavci sicer plače dobili, ocenjujejo pa, da je glede na dogajanje v CPL ogrožen tudi KPL, je še povedal Čeč.

Minister za zdravje Borut Miklavčič zagotavlja, da v letu 2009 kljub gospodarski krizi niso predvidena krčenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z ministrom se ni strinjal poslanec France Cukjati (SDS), ki je med postavljanjem poslanskih vprašanj premierju in vladnim ministrom opozoril, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejšnji teden sprejel sklep, po katerem se je delež sredstev za nemedicinsko oskrbo pri zdraviliškem zdravljenju, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, z dosedanjih 40 znižal na 15 odstotkov. Zavod je tudi sprejel sklep, s katerim se je odstotek cen zdravil, predpisanih na recept z vmesne liste, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, z do zdaj zagotovljene višine 25 odstotkov znižal na 10 odstotkov. Minister je odgovoril, da sklepa tudi predvidevata, da se bo nastala razlika pokrila iz sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri tem pa se premije prostovoljnega zavarovanja ne bodo zvišale. Tako po njegovo tudi v tem primeru ne bo prišlo do nobenega kršenja pravic.

Med vikendom je kar trikrat zagorelo v popravljalnici plovil v Seči pri Luciji, v tretje je požar uničil vse. Odvetnik in zastopnik društva Bracera Boris Cepuder o razlogih za požig V soboto popoldan je zagorelo v popravljalnici plovil v Seči, ogenj pa je povzročil za okoli 180 tisoč evrov škode. Odvetnik Boris Cepuder (na sliki), velik nasprotnik pozidave kmetijskih zemljišč v Seči, ki je v požaru ostal brez jadrnice, je prepričan, da je bil požar podtaknjen. Cepuder je tudi predsednik društva Bracera, ki se bori za ohranitev kulturne dediščine gradnje lesenih plovil. Motivi za požig se po njegovih besedah skrivajo v njegovem delu, saj je zastopnik društva za zaščito Seče ter civilne iniciative in strank, ki so podale prijave zaradi nezakonito zgrajenih objektov na tistem območju. In kdo stoji za požarom? To je gangsterski kriminal! "Gre za investicijsko-gradbeni lobi, ki z denarjem, ki ga ima vpliva na sistem v državi. O imenih ne morem govoriti, ker ta hip nimam direktnega dokaza. Gre pa za ljudi, ki so leta 2003 po zakonu, ki je veljal en mesec in je dovoljeval nakup kmetijskih zemljišč fizičnim osebam, prišli do parcel, pričakujoč, da jih bodo pozidali," pojasnjuje Cepuder. "Gre za gangsterski kriminal," ocenjuje in dodaja, da so mu v preteklosti že grozili s smrtjo, če se ne umakne iz postopkov o pozidavi krajinskega parka. "Tega tedaj nisem obešal na veliki zvon, zdaj ko vidim, da je direktno napadeno moje imetje, pa sem pripravljen o tem spregovoriti." Prišli smo v fazo, ko je napaden demokratični pravni sistem države in o pravni državni ni mogoče govoriti, je prepričan. Dvomi tudi, da bo policija, ki še preiskuje dogodek, sploh kaj ugotovila. "To se sploh ne bo preiskovalo, to se bo čez čas pozabilo," je skeptičen Cepuder. Požar podtaknjen trikrat Požar je bil v dveh dneh podstavljen trikrat, v tretje je storilcu uspelo zažgati popravljalnico. Kot nam pojasni Cepuder, je prvič zagorelo v petek okrog dveh popoldan, ogenj pa je pravočasno pogasil sosed. Drugi dan je zagorelo na istem mestu, ogenj sta pogasila delavca ribogojnice. Tretjič pa je zagorelo okoli 15. ure popoldne. V bližini ni bilo nobene električne napeljave, bile pa so gorljive snovi, kot so denimo laki, nam pojasni Cepuder. "To se ni vžgalo poleti pri temperaturi 40 stopinj Celzija, sedaj pa je zunaj minus. Verjeti, da gre za naključje, je naivno," je ogorčen Cepuder.

Nadzorniki Premogovnika Velenje so direktorju Milanu Medvedu naročili, naj dodela načrt krčenja stroškov. Ti so se lani močno povečali kljub slabšanju finančne slike družbe. Premogovnik Velenje se spopada z vse večjimi finančnimi težavami. Po informacijah iz več virov naj bi družba, ki jo vodi Milan Medved, že pred časom večinskemu lastniku Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) predlagala dokapitalizacijo, s čimer bi se razbremenila najemanja posojil za financiranje tekočega poslovanja. A na HSE so jo zavrnili, saj želijo, da premogovnik prej zmanjša stroške in odproda nekatere naložbe v turistični in nepremičninski dejavnosti. Po javno dostopnih podatkih je zadolženost matične družbe, ki že pol leta ustvarja negativni denarni tok, na zadnji dan lanskega leta presegla 75 milijonov evrov. Pri tem se je poslabšala tudi struktura zadolženosti. Skoraj 30 milijonov evrov finančnih obveznosti tako družbi zapade oziroma je zapadlo letos. Višina zadolženosti je v začetku leta znašala že skoraj tri četrtine kapitala, ki ga ima družba za okoli 111 milijonov evrov. O finančni sanaciji skupine je včeraj razpravljal tudi nadzorni svet premogovnika. Njegov predsednik Marjan Ravnikar je po seji potrdil, da »so nadzorniki potrdili program racionalizacije, ki ga bo treba še dodelati«. O konkretnih številkah ni želel govoriti. Toda že javno dostopni podatki razkrivajo kar osemodstotni porast stroškov dela v lanskem letu. Samo za plače je družba, ki je lani prodala za 118 milijonov evrov premoga in pri tem ustvarila le dobrih 19.000 evrov čistega dobička, v letu 2012 porabila 40,2 milijona evrov, kar je dobre štiri milijone evrov več kot leto pred tem. Olajševalna okoliščina za Medveda je, da je morala krovna družba zaradi spremembe invalidske zakonodaje zaposliti več deset delavcev iz hčerinske družbe HTZ. A lani so v premogovniku narasli (z 49,8 na 52,4 milijona evrov) tudi stroški blaga, materiala in storitev. Družba bi sicer leto končala v rdečih številkah, če ne bi HSE in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) februarja letos z aneksom, ki je premogovniku prinesel štiri milijone evrov, naknadno popravila odkupne cene lignita z 2,56 na 2,67 evra na gigajoul. Ob tem velja spomniti, da naj bi cena premoga že leta 2015, ko naj bi začel v Šoštanju delovati blok 6, znašala le še 2,25 evra na gigajoul. TEŠ 6: Košorok umaknil Brešarja Po tistem, ko smo včeraj razkrili, da je TE Šoštanj v odbor za aktivni nadzor investicije v blok 6 imenovala Bojana Brešarja, ki je v predkazenskem postopku NPU, so Brešarju rdečo luč prižgali v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Njegov generalni direktor Blaž Košorok je potrdil, da je TEŠ na zahtevo HSE Brešarja razrešila članstva v odboru. »Ne bom se spuščal v strokovno usmerjenost gospoda Brešarja, ampak to imenovanje zaradi drugih okoliščin zagotovo ni bilo v prid projektu,« je dejal Košorok.

Frankfurt/Pariz/London - Borze po Evropi so nov trgovalni teden začele s padcem v rdeče območje, saj so se vlagatelji zbali, da je občutna rast tečajev v zadnjih tednih nerealna in ne temelji na osnovnih ekonomskih pravilih. Tečaji na Dunaju so zaenkrat v povprečju zdrsnili za okoli 0,73 odstotka, v Frankfurtu za 0,67 odstotka, v Parizu pa za 0,15 odstotka. Na pomembnejših borzah po Evropi, kjer so se konec preteklega tedna tečaji ob novih znakih okrevanja gospodarstva povzpeli na nove najvišje vrednosti v letošnjem letu, med vlagatelji danes vlada bolj pesimistično vzdušje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Največji padec beležijo na dunajski borzi, kjer je indeks ATX trenutno na ravni 2569 točk, kar je 0,73 odstotka manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Indeks DAX na borzi v Frankfurtu se je doslej znižal za 0,67 odstotka na okoli 5672 točk, pariški indeks CAC 40 za 0,15 odstotka na raven 3822 točk, londonski FTSE 100 pa za 0,25 odstotka na okoli 5151 točk.

Nagrado za ekonomijo podeljujejo od leta 1968 Nobelovo nagrado za ekonomijo so prejeli Peter Diamond, Dale Mortensen in Christopher Pissarides za svojo analizo trgov z iskanji trenj. Švedska akademija znanosti v Stockholmu je sporočila, da dva Američana in britanski Ciprčan nagrado prejmejo za svojo razlago, kako uredbe in vladna politika vplivajo na brezposelnost, ponudbe služb in plače. Njihovo delo je pomagalo pojasniti, kako je mogoče, da je lahko tako veliko nezaposlenih v času, ko je na razpolago veliko število delovnih mest. Med godpodarsko-političnimi ukrepi, ki vplivajo na trg dela, so izpostavili višino nadomestila za brezposelnost in pravila o zaposlovanju in odpuščanju. Diamond je kot ekonomist zaposlen na inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu, proučuje pa socialno varstvo, pokojnine in davke. Predsednik ZDA Barack Obama ga je predlagal za člana sveta guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve, a senat njegovega imenovanja ni potrdil pred prekinitvijo dela v kongresu, ki se pripravlja na novembrske kongresne volitve. Mortensen je profesor ekonomije na univerzi v Evanstonu v zvezni državi Illinois, Pissarides pa profesor na London School of Economics. Mortensen je bil ob novici zelo vesel, Pissarides pa jo je sprejel z mešanico presenečenja in sreče. Ta nagrada je tako velika, da tudi po tem, ko jo dobiš, ne verjameš, da jo boš dobil, je povedal Pissarides. Nagrada za ekonomijo od leta 1968 Nobelovo nagrado za ekonomijo originalni naziv nagrade je Sveriges Riksbank Prize in Economic Sciences in Memory of Alfred Nobel so začeli podeljevati leta 1968 in ne spada v skupino nagrad, ki si jih je leta 1895 v svoji oporoki zaželel Alfred Nobel. Je zadnja Nobelova nagrada, ki jo podelijo, vse letošnje Nobelove nagrade pa bodo slovesno podelili 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrado sta lani prejela Američana Oliver Williamson in Elinor Ostrom, slednja kot prva ženska v zgodovini. Nagrajenca sta dokazala, da lahko gospodarska analiza osvetli večino oblik družbene ureditve. Podeljene vse Nobelove nagrade Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za medicino je letos prejel fiziolog Robert Edwards za svoje pionirsko delo na področju umetne oploditve, Nobelovo nagrado za fiziko sta za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena prejela Andre Geim in Konstantin Novoselov, Nobelovo nagrado za kemijo za dosežke na področju organske sinteze pa so prejeli Richard Heck, Eiiči Negiši in Akira Suzuki. Nobelovo nagrado za književnost je prejel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, Nobelova nagrada za mir pa je šla v roke kitajskega oporečnika Liu Šjaoboa.

V prvi polovici letošnjega leta so pri nas prodali več avtomobilov kot lani in to kljub temu, da zaradi novih davkov in dragega bencina prodaja avtomobilov po svetu upada.

Drugi največji ameriški proizvajalec avtomobilov Ford bo v Mehiki odprl novo tovarno, vredno tri milijarde dolarjev, ki bo ključnega pomena za njihovo prihodnost Ameriški avtomobilski gigant Ford namerava v novo tovarno avtomobilov v Mehiki vložiti tri milijarde dolarjev (1,93 milijarde evrov), poroča BBC. Tovrstna naložba bo ena največjih v mehiško industrijo, ameriški delavci pa so razočarani, saj so upali, da bo tovarna v ZDA. V tovarni blizu glavnega mesta Ciudad de Mexico bodo izdelovali novo fiesto, s katero se pri Fordu želijo preusmeriti na vse hitreje rastoči trg malih, bolj učinkovitih vozil. Predviden rok prve dobave fieste na ameriški trg je čez dve leti, v letu 2010. Tovarna v Mehiki ključna za prihodnost Forda V zadnjih dveh letih je Ford izgubil več kot 15 milijard dolarjev, zato v družbi poudarjajo, da bo nova tovarna ključnega pomena za njihovo prihodnost. "Prepričani smo, da bo tako geografska lokacija kot tudi mehiška visoko usposobljena delovna sila in gospodarska stabilnost pokazala, da je bila ta odločitev pravilna za naš posel," je izjavil predsednik Forda Alan Mullaly. Mehiški predsednik Felipe Calderon je naložbo pozdravil in dejal, da bo to pravi preobrat za njegovo državo in gospodarstvo. Nova tovarna bo zaposlila 4.500 Mehičanov, ki za delo v avtomobilski tovarni prejmejo bistveno manj, kot njihovi ameriški kolegi. Vozniki so se začeli izogibati Fordovim avtomobilom Drugega največjega ameriškega proizvajalca avtomobilov je močno prizadelo zmanjšanje potrošnje in vse višje cene bencina. Vozniki so se pričeli izogibati Fordovih tradicionalnih velikih terencev in športnih avtomobilov, predvsem zaradi vse višjih cen bencina, na njihov nakup pa vplivajo tudi nižje cene hiš in ekološko osveščanje. Fordovi načrti v druge tovarne v Mehiki so med drugim tudi sprememba proizvodnje tovornjakov v proizvodnjo malih avtomobilov, kot tudi zagon nove dizelske proizvodnje.

Ljudje so, tako kot mi, le da imajo ogromno denarja. Začeli so iz nič in noro obogateli. Razkrivamo vam nekaj skrivnosti uspešnih poslovnežev, zaradi katerih so postali milijonarji. Ali veste, kaj hočete in kako to doseči? Rodimo se kot punčke in fantki, in ne kot odvetniki, zdravniki in tako dalje. No, le redki že kot milijonarji, vendar se ti, ki vam jih predstavljamo, niso. V čem je skrivnost njihovega uspeha? Verjemite v svoj uspeh Alan Corey je svoje bogastvo zgradil iz nič. Opravljal je običajne službe, varčeval in vlagal. Navdih je jemal v biografijah uspešnih ljudi, ki jih je dobesedno požiral eno za drugo. Ugotovil je, da je vsem uspešnim ljudem skupna predvsem ena stvar Vsi so brezpogojno verjeli v svoj uspeh. Na koncu je tudi sam napisal knjižno uspešnico Kako postati milijonar pred 30. rojstnim dnevom. Predstavljajte si svoj uspeh Jen Smith, 40-letna mama, se je prelevila iz delavke za minimalno plačo v milijonarko. Njen nasvet je, da si predstavljajte svoj uspeh. Ni dovolj, da si rečete Obogatel bom. Predstavljati si morate svoje življenje milijonarja Želim imeti dva milijona evrov solidnih investicij, ki bodo dovolj donosne, da bom živel od obresti. Nato bom pustil službo, opravljal dobra dela, potoval, igral golf in z družino užival na morju. Jen Smith si je na poti k uspehu pomagala tako, da je iz revij izrezala fotografije, ki so predstavljale življenje, kot si ga je zamislila. Seveda brez trdega dela ob tem ne gre, kar poudarja tudi Donald Trump, ki je poosebljena zgodba o uspehu. Trdo delajte in z delom bo prišla tudi sreča, je zapisal v svoji knjigi Razmišljaj kot prvak. Ko se bo vaše delo začelo obrestovati, bodo zavistneži sicer rekli, da imate srečo. In res je! Imate srečo, da ste bili tako pametni, da ste se zavedali, da morate trdo delati, razmišlja ameriški mogotec. Še več bistvenih skrivnosti uspeha milijonarjev razkrivamo na našem finančnem spletnem portalu www.cekin.si. Seveda pa brez škandalov tudi pri milijonarjih ne gre, zato predstavljamo tudi te. Donald Trump je izkusil že kar nekaj vzponov in padcev.

Ste vedeli da je Kočevje največja slovenska občina? Najmanjša so Odranci, po številu stavb se najhitreje širi ljubljanska občina. V Registru prostorskih enot (RPE) je bilo po podatkih statističnega urada 30. septembra 2008 evidentiranih 12 statističnih regij, 210 občin, 6.029 naselij, 8.384 statističnih okolišev, 17.383 prostorskih okolišev, 10.060 ulic in 524.736 hišnih številk. Nad dva milijona nas je V Sloveniji je sredi letošnjega leta živelo 2.039.399 prebivalcev, in sicer 1.012.277 moških in 1.027.122 žensk. Število prebivalcev je v drugem četrtletju naraslo za 0,5 odstotka. Največja po površini je bila občina Kočevje s 555,4 kvadratnih kilometrov. Občina Odranci, ki je 80-krat manjša od nje, je bila najmanjša slovenska občina. Poleg Odrancev sta še dve občini v Sloveniji, Kobilje in Trzin, ki obsegata zgolj eno naselje. V Mestni občini Ljubljana je 15 odstotkov vseh ulic v Sloveniji, hkrati je prestolnica s pripadajočimi naselji edina občina, kjer je ulic več kot 1.000. Nad 200 ulic je imelo še 5 občin, občina z najmanjšim številom ulic (4) pa je bila občina Sveti Jurij. Število hišnih številk se je v tretjem četrtletju letos najbolj povečalo v občini Ljubljana (za 96), sledijo občine Brezovica, Kranj in Trebnje.

Požarna vaja, ki je potekala v karavanškem predoru in s katero so preverjali pripravljenost pristojnih služb na požar, ki bi po prometni nesreči lahko zajel omenjeni predor, je uspela. Kot je po vaji dejal vodja izpostave Centra za obveščanje v Kranju Jernej Hudohmet bodo celostno analizo vaje, ki je pokazala pripravljenost in usklajenost delovanja vseh ključnih sil reševanja in zaščite, pristojni pripravili v zakonsko določenem roku 30 dni. Same vaje pa se je udeležila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je bila nad izvedbo in sodelovanjem vseh služb izjemno zadovoljna. Organizatorji so sicer okoli sedme ure zvečer zaprli predor in na okoli 2700 metrih v smeri Slovenije simulirali prometno nesrečo, vžig enega vozila in nalet z obeh strani. Poleg tega so tako z avstrijske kot slovenske strani postavili večjo kolono vozil. Kot je pred vajo za zurnal24.si dejal Hudohmet, gre za preizkus dveletnega dela in usklajevanja o novem konceptu ukrepanja v enocevnih cestnih predorih, v sklopu katerega so bili med drugim izvedeni določeni kadrovski ukrepi. Predor z zadovoljivo oceno Enocevni predor Karavanke, ki ga upravljata Dars in Asfinag, je na testu, ki ga je pred letom dni objavil ADAC, po treh letih obdržal zadovoljivo oceno. Več v naslednji povezavi. "Okrepili smo poklicno gasilsko enoto na Jesenicah, ker smo ugotovili, da je ekipa, ki je vedno na razpolago, številčno premajhna. Pomemben je prvi odziv, da močna ekipa lahko pride na kraj dogodka in da, če se le da, v začetni fazi pogasi požar ter prepreči njegovo nadaljnje širjenje." Uvedli so tudi številne tehnične ukrepe. Med drugim so tako jeseniško poklicno gasilsko enoto opremili z namenskim predorskim vozilom, gasilci pa so v zadnjih letih opravili tudi posebne izobraževalne tečaje. V postopku pa je tudi že nabava posebnih namenskih dihalnih aparatov,s katerimi si bodo lahko gasilci pomagali v gorečem predoru. V vaji, ki je potekala skupaj z Avstrijci, je sicer samo s slovenske strani sodelovalo okoli 400 vadbencev iz vrst policije, Darsa in zdravstva. "Gre za eno kompleksno situacijo sodelovanja teh različnih služb, ki morajo v nesreči znati koordinirati svoje lastne sile in po drugi strani svoje dejavnosti uspešno koordinirati tudi med seboj. Tukaj gre za res kompleksno situacijo," je dejal Hudohmet. Sicer pa sogovornik ob tem tudi vsem voznikom svetuje, naj se, preden zapeljejo v predore,pozanimajo o opremljenosti predorov. Predvsem o tem, kako so videti prostori, kjer so gasilni aparati in tudi telefonske govorilnice, od koder se lahko pokliče na pomoč, in kje so naprave za sprožitev alarmov. "Vsi smo le vozniki in od nas je najbolj odvisno , da do nesreče ne pride. Da se zavedamo, da vstopamo v neko cev, in temu tudi prilagodimo vožnjo ter smo pozorni na vse stvari, ki se v predoru dogajajo. Lahko gre samo za kako okvaro vozila, pa z nepravilnim ravnanjem že ogrožamo promet ter posledično sebe in druge," še pravi Hudohmet.

Vodstvo jih je sprejelo na sestanek Sestanek delavcev TVM-ja od vodstva podjetja Viator & Vektor niso dobili želenih odgovorov, jim je pa vodstvo zagotovilo, da pripravlja ukrepe. Več bo znanega v ponedeljek. Na sestanku delavcev in predstavnikov vodstva Viatorja & Vektorja z Zdenkom Pavčkom na čelu so jim, kot je pojasnil predsednik stavkovnega odbora SKEI TVM Franjo Trojner, lastniki obljubili, da jim bodo odgovore na to, kaj bo z zaostalimi izplačili in kaj z usodo TVM-ja, podali v ponedeljek. Takrat naj bi bilo namreč znano, kaj bo z dvema potencialnima strateškima partnerjema. Trojner je ob tem predsednika upravnega odbora Pavčka spomnil, da je v medijih večkrat poudaril, da želi ohraniti obraz pred slovensko javnostjo in da slabša varianta kot likvidacija za TVM ne bo prišla v poštev. Trojner je še prepričan, da stečaj ni potreben, ker imajo v TVM-ju tako znanje kot delo, bi bilo pa treba o tem, je še dejal, povprašati Pavčka. Delavci upajo, da bo sodelovala tudi država Izrazil je tudi upanje, da se bo v reševanje problema vključila država. Ker kje bomo pa mi delavci delali? Kam bodo hodili delati naši inženirji, strojniki, kemiki z mariborskih fakultet, če takih tovarn ne bo? To bi pomenilo, da nam preostanejo samo še Spar, Mercator in da bodo visoki kadri zlagali material na police ali pa hodili v tujino, kjer bodo dobili službe, je poudaril in dodal, da se stavka nadaljuje. Viator & Vektor Denarja za TVM ni Iz skupine Viator & Vektor pa so sporočili, da bo o usodi TVM-ja, glede na rezultate pogovorov s strateškimi partnerji, odločal nadzorni svet podjetja. Pojasnili so še, da je Viator & Vektor TVM-ju namenil dodatnih devet milijonov evrov lastnih sredstev, a ker se učinki gospodarske krize odražajo tudi v poslovanju družbe skupine Viator & Vektor in njenih povezanih družbah, Tovarni vozil Maribor ne moremo več zagotavljati obratnih sredstev za proizvodnjo . V Viatorju še pravijo, da so dejavno iskali obratna sredstva za proizvodnjo in k temu pozvali tudi preostale lastnike in strateške partnerje, ki pa se nanje niso odzvali pozitivno. Tudi zato so, pravijo v Viatorju, že leta 2009 začeli iskati potencialnega strateškega partnerja, ki bi ga zanimal nakup TVM-ja. Pogajanja s strateškima partnerjema v sklepni fazi Danes ocenjujemo, da so pogovori s potencialnima strateškima partnerjema v sklepni fazi in glede na rezultate pogovorov bo o nadaljnji usodi družbe, na podlagi predloga uprave TVM-ja, v prihodnjih dneh odločal nadzorni svet družbe, so zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da ima TVM zagotovljena naročila za proizvodnjo avtobusov letaliških-nizkopodnih in turističnih avtobusov najmanj za dve leti naprej . Delavci obupani romali v Ljubljano Kot je znano, je 92 delavcev pred sedežem družbe Viator & Vektor, ki ima v lasti Tovarno vozil Maribor, pripravilo protest, v okviru katerega so od vodstva družbe zahtevali odgovore o tem, kdaj bodo dobili preostali del novembrske plače, del lanskega regresa, kdaj bodo poplačani obroki za najeta posojila, dodatno pokojninsko zavarovanje, kaj bo z odpravninami že odpuščenim delavcem, z jubilejnimi nagradami in še nekaterimi drugimi zapadlimi obveznostmi. Obenem jih je zanimalo tudi, kakšna bo nadaljnja usoda podjetja. Uprava podjetja TVM je delavcem ob začetku stavke prejšnji ponedeljek sicer obljubila, da bo preostanek novembrske plače - konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo plače za november - in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačala do 11. januarja. Obljuba še ni izpolnjena, ob tem pa jim je predsednik upravnega odbora Skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček v petek že vnaprej povedal, da naj ne pričakujejo izplačil, saj ni denarja. Stavkali v temi in na mrzlem Delavci so besni tudi zato, ker so ugotovili, da je šlo pri izplačilu akontacije novembrske plače, le za solidarnostno pomoč. V torek se je še dodatno zapletlo, ko so TVM-ju odklopili elektriko, zato so delavci ostali v temi in na hladnem, Po protestnem pismu, ki so ga naslovili na različne ustanove tudi na pristojna ministrstva, so jim elektriko sicer znova priklopili, je poročal Radio Slovenija. V TVM-ju, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov in zaposluje okoli 140 ljudi, proizvodnja bolj ali manj stoji že približno eno leto, delavci pa so se lani večkrat zatekli k stavki in tako izsilili izplačilo plač in dela regresa.

Nekdanji minister za zdravje Andrej Bručan, ki je dovoljeval črno gradnjo, je podpisal tudi pogodbo za urgentni blok. Na ministrstvu pravijo, da bodo ukrepali. Vsaka domnevna kršitev ali nepravilnost je lahko razlog za uvedbo revizije. Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča “ Ne bomo dovolili, da bi nepravilnosti pri projektu nove pediatrične klinika šle pod preprogo", so nam odgovorili z ministrstva za zdravje (MZ). Kot smo pisali na podlagi dokumentov iz analize družbe Perspektiva, je bila nova pediatrična klinika do poletja 2006 črna gradnja. Ker je bil izbor izvajalca (SCT) opravljen na podlagi neustrezne dokumentacije, se je gradnja bistveno podražila. Samo SCT je dosegel, da mu bo investitor za dodatna dela plačal še okoli sedem milijonov evrov (skoraj tretjino) več. Gradnja sprva sploh ni bila nadzorovana, nato pa so se celo sklepale pogodbe za nazaj, da bi prikrili stanje. Določene pogodbene partnerje so na MZ plačevali celo vnaprej. Čeprav je SCT dobil dodatna sredstva za pospešitev gradnje, se je ta podaljšala za leto in pol, kljub zamudi pa so mu na ministrstvu pozabili zaračunati pogodbeno kazen, med drugim ugotavlja analiza. Z SCT nismo dobili komentarja na ugotovljene kršitve. Smo pa iz neuradnih virov izvedeli, da so na ministrstvu za zdravje nad odkrito situacijo pri projektu nove pediatrične klinike (NPK) zgroženi. Kljub težavam, ki se pojavljajo ob gradnji, menimo, da je naša odločitev za donatorstvo pravilna, zato jim bomo pomagali tudi v prihodnje. Takšno institucijo potrebujemo. Divna Brkič Hendrickx, Pristop Še nejasni ukrepi A ministrica Zofija Mazej Kukovič niti včeraj ni želela razkriti, kako in zoper koga bo ukrepala. Za zdaj naj bi se menda bolj osredotočala na končanje projekta v predvidenem roku, to je do jeseni letos. Na napake smo v LDS že opozarjali. Posebej ob informaciji o megalomanskem plačilu davčnega svetovanja iz sredstev za investicije. Odgovornost prevzema investitor.. Dorijan Maršič, generalni sekretar LDS Ali bodo analizo stanja NPK predali kriminalistom, ki sicer že od pomladi proučujejo pediatrično kliniko,na MZ odgovarjajo, da imajo ti vse potrebne dokumente. Postopkov pred računskim sodiščem ali Kosovo protikorupcijsko komisijo pa, da za zdaj ne nameravajo sprožiti. Drago Kos je včeraj povedal, da v zvezi s pediatrično kliniko niso dobili nobene pobude. V preteklost in okoliščine gradnje nove pediatrične klinike se ne želimo vpletati, saj so za to pristojni drugi. Vsekakor pa je čas, da klinika odpre vrata. Simon Šketa, Mobitel Igor Šoltes, prvi mož računskega sodišča, pa je potrdil, da je lahko vsaka domnevna kršitev ali nepravilnost tudi že razlog za uvedbo revizije. Ali jo bodo v primeru NPK uvedli, odgovarja, da tega ne morejo vnaprej napovedati.

Januarsko povišanje za okoli 10 evrov Minister Ivan Svetlik je zavrnil predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije o povišanju minimalne plače za 31 evrov, s čimer bi se ta dvignila na znesek praga revščine. Minister za delo, družino in socialne zadeve predlaga, da se minimalno plačo povečuje zgolj na podlagi podatka o rasti življenjskih stroškov, kar bi pomenilo za 1,8-odstotka okoli 10 evrov višjo minimalno plačo v januarju 2011, je po sestanku Ekonomsko-socialnega sveta dejal sekretar ZSSS-ja Miloš Utroša. ZSSS je ministru predlagal, da se višina minimalne plače določi v višini zneska tveganja revščine za enočlansko družino, ki ga je določila država, in znaša 593 evrov neto. Po mnenju sindikata zakon o minimalni plači takšen dvig omogoča, saj v skladu z njim ministrstvo pri spreminjanju višine minimalne plače lahko upošteva tudi druge dejavnike. Utroša je razočaran, ker je minister za delo, družino in socialne zadeve predlog zavrnil. Dodal je, da je bil minister pri tem deležen podpore skupine delodajalcev.

Najizrazitejši padec cen v Ljubljani Cene rabljenih stanovanj so padle tudi v drugem letošnjem četrtletju. V primerjavi s prvimi tremi meseci letos so se znižale za 3,7 odstotka. Nižanje cen rabljenih stanovanj se tako nadaljuje že tretje četrtletje. Povprečno so se stanovanja pocenila za 16 odstotkov. Najizrazitejši padec cen znova ugotavljajo v Ljubljani, tokrat 4,3-odstoten. Rabljena stanovanja v prestolnici so tako v primerjavi s koncem leta 2007, ko je bila cena najvišja, za petino cenejša. Drugod so cene padle za okoli 3,5 odstotka. Trgovanje se je povečalo Po najnižji vrednosti trgovanja s stanovanji iz prvega četrtletja se je trgovanje povečalo, še vedno pa je daleč od povprečnih četrtletnih transakcij iz prejšnjih let. Slabše je stanje glede prodaje družinskih hiš, ki ostaja enako. Aprila, maja in junija se jih je po vsej državi prodalo le 119. Četrtletne statistike se zaradi premajhne zanesljivosti tega nizkega števila transakcij ne bo objavljalo.

Ljubljana - Stečajna upraviteljica Suzana Gale (na sliki), ki je bila že februarja lani osumljena izsiljevanja in prejemanja podkupnine, je zaradi septembra vložene obtožnice razrešena kot upraviteljica prisilne poravnave družbe Poteza Skupina in kot stečajna upraviteljica turističnega centra Jasnica. Ministrstvo za pravosodje je 12. novembra sodiščem poslalo dopis, da je postala obtožnica zoper Galetovo pravnomočna, s čimer je izpolnjen razlog za njeno razrešitev. Spomnimo, da so februarja lani koprski kriminalisti v ljubljanski odvetniški pisarni aretirali Galetovo, ko naj bi ji koprski podjetnik Dejan Škerlič, direktor podjetja Montec, izročil podkupnino v višini 20.000 evrov. Galetova naj bi mu v zameno priredila bilanco podjetja v stečaju. Septembra letos, dobro leto in pol po aretaciji, je tožilstvo proti Galetovi vložilo obtožnico. Trenutno vodi Galetova še 22 insolvenčnih postopkov, od tega 17 postopkov osebnega stečaja ali zapuščine in štiri postopke nad pravnimi osebami. Vodi stečajne postopke nad podjetji Ladijske storitve iz Izole, Gorice iz Pesnice pri Mariboru in HG Bunker iz Ljubljane ter postopek prisilne poravnave nad družbo Ekspresna dostava. ks

Projekta se je lotilo podjetje Enos Energetika Na Mali Mežakli želijo, kot prvi v Sloveniji, zajeti in očistiti deponijske pline, ki nastajajo pri gnitju odpadkov. Ti lahko namreč predstavljajo pomemben vir energije. Pri gnitju odpadkov med drugim nastaja metan, ki ga je mogoče uporabljati pri ogrevanju ali transportu. Zato se je jeseniško podjetje Enos lotilo razvoja naprav za čiščenje in utekočinjanje pridobljenega plina. Deponija bi lahko pripomogla k energetski avtonomiji Jesenic Ob nedavni krizi z zemeljskim plinom smo tudi na Jesenicah pričeli razmišljati o alternativnih virih, je odločitev za usmeritev podjetja Enos Energetika, ki sicer oskrbuje Jesenice s plinom, vročo vodo in elektriko, v pridobivanje deponijskega plina pojasnil njegov direktor Iztok Šimnic. Pojasnil je tudi, da je plin mogoče pridobivati tudi v bioplinarnah in čistilnih napravah, a za zdaj z zelo slabim izkoristkom. Iz bližnje deponije Mala Mežakla lahko na Jesenicah zajamejo toliko plina, da bi z njim pokrili deset odstotkov energijske porabe mesta in pripomogli k energetski avtonomiji. Trenutno v podjetju razvijajo načine za čiščenje deponijskega plina, saj vsebuje v povprečju le okrog 50 odstotkov metana, ki ga je treba zajeti. Pri tem se zgledujejo po nekaterih državah, ki so na tem področju mnogo pred Slovenijo, kot je na primer Španija. Na odlagališču v Madridu, ki je najmodernejše v Evropi, imajo celo tovarno plina, ki ga uporabljajo za energetsko oskrbo mesta. Težijo k temu, da odpadkov ne sortirajo, temveč vse mehansko in biološko predelajo tako, da odpadki v enem tednu razpadejo in nastane metan, le devet odstotkov ostanka pa dejansko konča na deponiji. Trenutno je večji interes za uporabo zemeljskega plina v transportu Če bi tako predelavo uredili tudi na Mali Mežakli, bi to kar za petkrat povečalo pridobivanje deponijskega plina, ki ga zdaj letno zajamejo 1,5 milijona kubičnih metrov, kar pomeni 800.000 kubičnih metrov metana. Trenutno metan zajemajo in ga še sežigajo, saj je projekt njegove uporabe v sistemu daljinskega ogrevanja še v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ker je treba zgraditi štiri kilometre plinovoda od deponije do kotlarne. Šimnic predvideva, da bi prihodnje leto deponijski plin na Jesenicah dejansko lahko začeli uporabljati. Za podobno investicijo bi se lahko odločila tudi druga mesta, a zanimanje za zdaj raste relativno počasi. Najprej je potrebno spremeniti mišljenje. Doslej so nam bile smeti vedno samo v breme, počasi pa se uveljavljajo kot bogastvo, kot neke vrste rudnik, ki pa ga nekatere občine nimajo, ker ga niso želele, opozarja. Trenutno je večji interes za uporabo zemeljskega plina v transportu. Zato so v Enosu s pomočjo znanja o tehničnih plinih kot eni prvi v svetu razvili mikronapravo za utekočinjanje zemeljskega plina, ki je primeren za prevoz in ga je mogoče uporabiti v črpalkah za avtomobile s plinskim pogonom. Velika mesta se odločajo za uvedbo transporta na zemeljski plin Prednost biometana je namreč predvsem ta, da ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Zato se zlasti velika mesta odločajo za uvedbo potniškega prometa in komunalnih tovornjakov na zemeljski plin. V Sloveniji so prvi zanimanje pokazali v Ljubljani, kjer že kupujejo prvih 20 avtobusov na plinski pogon, katerega uporaba je še enkrat cenejša od bencina, medtem ko je avtomobil s kombiniranim rezervoarjem le za okrog 1000 evrov dražji od običajnega bencinskega. Proces uvajanja tega novega čistega vira je v Sloveniji počasen in le nekaj tovrstnih avtomobilov se vozi po slovenskih cestah, medtem ko jih je v Italiji že milijon, veliko pa jih je tudi drugod po Evropi. Predvsem mora določene stvari narediti vlada. Treba bo spremeniti in spodbuditi postavitev prvih javnih črpalnih mest. Sama postavitev polnilnice plina ima namreč negativne ekonomske učinke, če ni avtomobilov, avtomobilov pa ni, ker ni polnilnic, je začarani krog opisal Šimnic.

Mišja mrzlica. Največ okužb na Pohorju. Jeseni jih bo lahko še več. “Med sprehodom na Pohorje miši še vedno kar mrgoli. Prijatelj je že zbolel za mišjo mrzlico, zato sem za rekreacijo zdaj raje izbrala drugo destinacijo,” nam je povedala Mariborčanka. Mišja mrzlica je na pohodu že od aprila, strokovnjaki pa pravijo, da tako množičnega pojava še ni bilo. Pohorje spada med območja, kjer je največja verjetnost za okužbo. “Nič ne kaže, da se bo stanje umirilo. Lahko se zgodi, da bo jeseni okužb še več,” je pojasnil Zoran Simonović z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor. Tri tedne v bolnišnici Kako jo prepoznati Virus. Mišja mrzlica je vročinska virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. V zelo redkih primerih je lahko tudi smrtonosna. Simptomi so splošna oslabelost, bolečine po telesu, glavobol, motnje vida in bolečine za očmi, možno pa je tudi bruhanje. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je bilo do včeraj zaradi okužbe z mišjo mrzlico hospitaliziranih okoli 60 ljudi. “Pacienti so bili v smrtni nevarnosti, vendar so zaradi ustreznega in pravočasnega zdravljena vsi ozdraveli. Nekatere smo zdravili tudi z dializo,” je razložila Špela Pavlin z UKC in dodala, da so nekatere težje primere zdravili tudi tri tedne. Umivajte si roke Po besedah Simonovića je deratizacija v naravi prepovedana, zato priporoča preventivno izogibanje krajem, kjer bi se lahko okužili z mišjo mrzlico. Zelo pomembna je tudi higiena rok.

Viator & Vektor in Kad glede reševanja Tovarne vozil Maribor nista našla skupnega jezika. Zaposleni se bodo morali v naslednjih dneh posvetovati in dogovoriti, kako naprej, čeprav ne vidijo nobene alternative. Okoli 140 zaposlenih v Tovarni vozil Maribor TVM je danes nestrpno pričakovalo informacije iz Ljubljane o tem, ali so se njihovi lastniki, družba Viator & Vektor, morda uspeli dogovoriti s Kapitalsko družbo Kad za lastniški vstop slednjega v podjetje. Prvi sindikalist in vodja stavkovnega odbora Franjo Trojner je izvedel, da tudi iz te možnosti ne bo nič. Kot je dejal, se je pogovarjal z izvršnim direktorjem Posebne družba za podjetniško svetovanje Matejem Golobom Matzelejem, ki mu je potrdil, da je danes vzpostavil stik z Viator & Vektorjem, vendar se v pogovoru niso našli . Enostavno s svojimi poslovnimi odločitvami niso prišli skupaj. Kot razumem, je zgodba, kar se tega tiče, zaključena, to pa pomeni, da smo spet sami s svojimi težavami, je dejal Trojner, ki je še dodal, da se bodo zaposleni morali v naslednjih dneh posvetovati in dogovoriti, kako naprej, čeprav trenutno ne pozna nobene nove alternative. Delavci TVM od danes naprej stavkajo na svojih domovih. Sicer pa je prvi mož Viator & Vektorja Zdenko Pavček ob sredinem obisku v mariborskem podjetju dejal, da so pismo o nameri za lastniški vstop v TVM podpisali z enim od arabskih poslovnih partnerjev, a ta naj ne bi bil dovolj zavezujoč. Za danes je napovedal pogovore z bankami za zagotovitev bančnih garancij, a za zdaj ni znano, ali je pri tem imel kaj uspeha. Iz uprave Viator & Vektorja so sporočili le, da v zvezi s TVM izjav ne morejo dati. Usoda delavcev mariborskega proizvajalca nizkopodnih avtobusov, ki stavkajo že od začetka leta, je tako znova popolna neznanka. V sredo so sicer vendarle dobili poplačano razliko med decembra nakazano akontacijo novembrske plače do polne plače, poplačane so bile tudi jubilejne plače. Še vedno ostaja neporavnanih okoli 300 evrov lanskega regresa in cela decembrska plača, delavci pa od danes stavkajo na svojih domovih.

Nova uprava jih ne bo prezaposlila Čeprav je prejšnja uprava Novolesa zaposlenim v hčerinski družbi Pohištvo Brežice zagotavljala, da bodo prezaposleni, bodo zdaj dobili odpovedi delovnega razmerja. 69 brežiških delavcev bo v ponedeljek dobilo v podpis odpovedne pogodbe iz poslovnih razlogov, jim je povedal drugi mož Novolesove uprave Robert Štumpf. Uprava je po besedah sindikalista Bojana Brataniča predlagala, da bi delavcem v osmih obrokih izplačali odpravnine, najpozneje pa do decembra prihodnje leto. Nekaj naročil še imajo Ali bodo delavci v času 30-dnevnega odpovednega roka delali ali pa jih bo uprava poslala na prisilni dopust, trenutno še ni jasno. Prihodnji teden naj bi v Brežicah sicer dobili nekaj materiala za izpolnitev nekaterih naročil. Če tega ne bo, ostane za njih le še prisilni, 80-odstotno plačani dopust, je poudaril sindikalist. Po odpustitvi delavcev Pohištva Brežice, ki je v likvidaciji, bo v Brežicah ostalo le še Novolesovo invalidsko podjetje Intarzija s približno 40 zaposlenimi, ki naj bi ob težavah s proizvodnim materialom za zdaj nadaljevali delo.

Ljubljana - Ljubljanske mlekarne bodo s 1. februarjem zvišale cene mleka in mlečnih izdelkov v povprečju za 3,5 odstotka, cene se bodo po posameznih blagovnih skupinah zvišale za do šest odstotkov. Razlog za višanje cen ni dražje surovo mleko, ampak višje cene energentov ter plastične in kartonske embalaže, so danes sporočili iz družbe. "1. februarja po treh letih zvišujemo cene naših mlečnih izdelkov, in sicer v povprečju za 3,5 odstotka. Cene dvigujemo različno po posameznih blagovnih skupinah, in sicer nič do šest odstotkov, kar je manj kot pred tremi leti, ko smo jih v povprečju dvignili za 15 odstotkov," pravi izvršni direktor trženja v Ljubljanskih mlekarnah Grega Ermenc. Razlog za podražitev ni višja cena osnovne surovine, surovega mleka, kot je bilo to pred tremi leti. Družba bo proizvode podražila zaradi višjih cen nafte in zemeljskega plina ter embalaže, ki jo uporablja pri izdelavi svojih izdelkov. A glede na trende višanja cen, ki jih v Ljubljanskih mlekarnah v zadnjem času beležijo tudi pri surovem mleku, ne morejo popolnoma izključiti, da bo februarska podražitev zadnja v tem letu. Kot pravijo, se bodo potrudili, da bi cene mleka in mlečnih izdelkov vse leto ostale na ravni februarskih podražitev.

Mestni redarji so oglobili avtomobile parkirane v drevoredu in se mirno peljali mimo tistih parkiranih na pločniku. “Mestni redarji niso kaznovali nepravilno parkiranih avtomobilov na pločniku. Ti so ovirali pešce, ki so morali zaradi tega namesto po pločniku hoditi kar po cesti,” nas je obvestil bralec Žurnala24 Franc Brlek. “Medtem pa smo vsi lastniki avtomobilov, ki smo jih parkirali v drevoredu ob Linhartovi cesti in niso ovirali ne pešcev ne kolesarjev, dobili obvestilo redarstva o nepravilnem parkiranju,” še pravi Brlek. Stanovalci bloka v neposredni bližini Linhartove ceste, kjer živi tudi Brlek, so bili zaradi menjave oken v kletnih prostorih stavbe primorani svoja vozila prestaviti na drugo parkirišče. Večina je svoje jeklene konjičke pustila v drevoredu, ki je med pločnikom in kolesarsko stezo ob Linhartovi cesti. V torek zjutraj so vsi avtomobili, ki so bili parkirani na tem mestu, dobili obvestilo redarstva in s tem položnico za plačilo kazni. “Mimo nepravilno parkiranih avtomobilov na pločnikih pa so se redarji samo peljali,” je še povedal Brlek. Redarstvo brez odgovora Roman Fortuna iz Mestnega redarstva je potrdil, da sta v torek zjutraj mestna redarja izdala obvestilo o prekršku vsem nepravilno parkiranim vozilom v drevoredu. Fortuna tudi pravi, da so februarja na tem območju izdali 160 obvestil o prekršku zaradi nepravilnega parkiranja, od tega jih je bilo 14 za parkiranje na pločniku ali kolesarski stezi in kar 146 za parkiranje v drevoredu. Odgovora na vprašanje, zakaj je bilo več obvestil izdanih za nepravilno parkiranje v drevoredu kot na pločniku in zakaj redarji niso izdali kazni vozilom, parkiranim na pločniku, iz mestnega redarstva nismo dobili. “ Zavedamo se problematike parkiranja na tem območju in tudi tega, da primanjkuje parkirnih mest, vendar na podlagi telefonskih klicev občanov in pisnih zahtev četrtne skupnosti izvajamo poostreni nadzor,” je še povedal Fortuna.

Poročila o težavah s servovolanom pri corolli V ZDA naj bi od leta 2000 zaradi napak na vozilih Toyote umrlo 34 ljudi, zato japonskega proizvajalca avtomobilov čaka več preiskav. Težave naj bi se zdaj pojavile tudi pri corolli. Toyota je zadnje čase pod udarom številnih kritik, potem ko je morala zaradi težav s stopalko za plin odpoklicati že več različnih milijonov modelov. Nazadnje je prejšnji teden napovedala, da bodo zaradi težav z zavorami odpoklicali več kot 400.000 vozil na hibridni pogon. Največji svetovni proizvajalec avtomobilov je konec januarja začel nov obsežen odpoklic vozil in od takrat se je število pritožb o napakah na Toyotinih avtomobilih in s temi povezanih smrtnih žrtev močno povečalo. Zadnje težave so se ta teden pojavile na najbolje prodajanemu modelu na svetu - corolli. Kupci so poročali o občutku izgube nadzora med zavijanjem , za kar bi bila lahko kriva napak na servovolanu. Do zdaj so v Toyoti prejeli manj kot sto pritožb, vse pa obravnavajo skrajno resno, zatrjujejo v podjetju in dodajajo, da so pripravljeni tudi na nov odpoklic vozil. Predsednik družbe Toyota Akio Toyoda je krivdo za napake pripisal prehitri rasti podjetja, zaradi česar se je zanemarjalo izobraževanje zaposlenih, ki bi zagotovili, da kvantiteti sledi tudi kakovost. Ameriško ministrstvo za promet je v torek Toyoti ukazalo izročitev vseh dokumentov v zvezi z umikom avtomobilov z ameriškega trga zaradi težav s stopalkami za plin in z zavorami. Dva odbora v predstavniškem domu in eden v senatu pa napovedujejo preiskave oziroma zaslišanja.

Boruta Žonta je razhudila položnica za plačilo hladne vode, ki mu jo je poslal Domplan. Slednji namreč ni več upravnik stavbe. ˝Domplan farba narod in pošilja položnice brez utemeljenih razlogov,˝ se je jezil Borut Žonta. Razhudila ga je položnica za plačilo hladne vode v januarju. Znesek sicer ni velik, 0,29 evra, vendar Žonta pojasnjuje, da Domplan že dobra štiri leta ni več upravnik njihovega večstanovanjskega objekta na Zoisovi 6. Z Domplanom nič ˝Domplan je z nami februarja 2004 razdrl pogodbo o upravljanju storitev zaradi nekega, še danes nerazčiščenega spora, ampak to je druga zadeva. Bistvo je, da Domplan z nami na Zoisovi 6 nima ničesar več in nobene pravice, da bi izstavil kakršnokoli položnico. Mi smo že 23. maja 2006 sklenili pogodbo z novim upravnikom Zvezo Kranj, d .o. o.,˝ pojasnjuje Žonta. Tožilstvo ni pravi naslov Žonta razmišlja, da bi zadevo predal tožilstvu. Meni, da je napačno izstavljanje položnic kaznivo in da je nekdo odgovoren. Zadevo smo preverili pri bivšem tožilcu, zdaj mestnem svetniku SD, Stanetu Boštjančiču, ki pravi, da tožilstvo v takem primeru ni pravi naslov, ker gre za civilnopravna razmerja: ˝Težko bo namreč dokazal, da so ga hoteli ogoljufati.˝ ˝Če gre za nenamerno napako, se zdi, da je Domplanov sistem za izdajanje položnic očitno v razsulu,˝ pa razmišlja Žonta. Brez odziva Domplan smo včeraj prek elektronske pošte na dveh naslovih prosili za pojasnilo, vendar odgovora nismo dobili. Prav tako ne odgovora na vprašanje, ali do podobnih primerov prihaja večkrat.

Petrol se je na lestvici največjih družb srednje Evrope uvrstil na 41. mesto, skupina Mercator pa je zdrsnila na 46. mesto. Iz lestvice so nasploh izpadli Acroni, Tehnika Obnova, Mobitel in SŽ. Razvrstitev največjih družb v 16 državah srednje Evrope je tretje leto zapored pripravila mednarodna svetovalno-revizorska hiša Deloitte. Družba Petrol je letos opazno napredovala, saj se je lansko leto uvrstila na 57. mesto, letos pa je prilezla do 41. mesta. Skupina Mercator se lahko ponaša kot druga največja predstavnica iz Slovenije, a je letos izgubila prvo mesto med slovenskimi družbami. Lansko leto se je namreč uvrstila pred skupino Petrol, saj je zasedala 40. mesto. Tretja slovenska predstavnica na seznamu 500 največjih je znova Petrol, a tokrat družba Petrol. Ta se v preteklih dveh letih ni uvrstila na seznam, letos pa jo lahko najdemo na 54. mestu. Na 91. sledi Poslovni sistem Mercator, skupina Gorenje je na 134. mestu, skupina Merkur na 143. mestu, Revoz pa se je uvrstil na 151. mesto. Foto N.D. V Holdingu Slovenske elektrarne so lani zasedli 183. mesto, letos pa so zdrsnili na 199. Lek se je z lanskega 242. mesta povzpel na 204., skupina Krka je lani zasedla 215. mesto, letos pa je napredovala na 208. mesto. Štirim podjetjem, ki so bila lani na repu seznama, se letos ni uspelo uvrstiti med 500 najboljših v srednji Evropi, in sicer družbi Acroni, Tehnika Obnova, Mobitel in Slovenske železnice.