Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Ne želijo biti grobarji slovenske lesne industrije Kršilce je treba kaznovati, ampak predpise je kršila manjšina, ki meče slabo luč na vse, so se na ugotovitve Dursa odzvali v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije. V zvezi nasprotujejo pavšalnemu načinu predstavitve nepravilnosti v javnosti, ki diskreditira vse zasebne lastnike gozdov, saj jih večina dobro in skrbno gospodari s svojim gozdom. Sicer se strinjajo z ugotovitvijo Dursa, da je treba kršilce ustrezno kaznovati. Ob tem pa opozarjajo, da je malo lastnikov gozdov, ki so kršili davčne obveznosti, in da le ti mečejo slabo luč na vse poštene, delovne lastnike gozdov, ki v svojem gozdu delajo sami, v okviru dovoljene medsosedske pomoči, ali pa najemajo storitev, ki je profesionalna in plačana po vseh predpisih . Kako so izvajali nadzor? Številne nepravilnosti neevidentirane prodaje lesa v poslovnih knjigah, nepriznavanje odhodkov na podlagi neverodostojnih listin, nepravilnosti pri odhodkih med povezanimi osebami, neplačevanje davkov in prispevkov plač v vrednosti 22 milijonov evrov … se po navedbah zveze ne nanašajo le na kmetije. Še posebej zavajajoč in pavšalen pa je po njihovem mnenju podatek, da je bila povprečna ugotovljena davčna utaja na kmetiji kar prek 50.000 evrov. Sporočilo za javnost davčne uprave namreč ne pove, koliko kmetij je bilo podvrženih tej kontroli, so opozorili lastniki gozdov. Sklepajo, da gre pri teh nepravilnostih večinoma za preprodajalce lesa, ki so tudi lastniki gozdov in so to svojo dvojno vlogo izrabili za davčne goljufije. Nekateri lastniki so napako po mnenju zveze zagrešili tudi nenamerno. V tem primeru zveza poziva vse lastnike gozdov, da preverijo davčne obračune in se v primeru ugotovljenih napak samoprijavijo ter se s tem izognejo kazni za prekršek. Hkrati so poudarili, da lastniki gozdov ne želijo postati glavni krivci za propad lesne industrije ter posledični izvoz surovine v sosednje države.

Gozd - Martuljek - Danes bo občina Kranjska Gora v Gozdu - Martuljku gostila letošnji tretji izbor regijske gazele. Nominirana podjetja so Lotrič, Protim Ržišnik Perc in Seaway Group. Drugi finalist izbora Gazela 2011 je minuli četrtek postalo podjetje XLAB, ki se je tako pridružilo dravsko-pomurski gazeli GMT, prvemu finalistu izbora Gazela 2011. Tudi za gazele gorenjske regije velja, da so v petletnem obdobju od leta 2005 do 2010 rasle nekoliko hitreje, kot velja za gazele predhodnega leta. Gorenjske gazele so prihodke iz prodaje povečale za 2,92-krat ali približno 200-odstotno. V primerjavi z drugimi petimi regijami je to najbolj zadržana rast med gazelami, a še vedno bistveno bolj dinamična, kot velja za regijo, gospodarstvo Gorenjske je v petih letih prihodke iz prodaje povečalo za manj kot 30 odstotkov. Sto gorenjskih gazel, katerih delež v skupnih prihodkih regije v letu 2010 znaša 9 odstotkov (v letu 2005 4 odstotke), je v petih letih prispevalo kar 1475 novoustvarjenih delovnih mest. Skoraj polovica (49) od stotih gazel v letu 2010 je presegla 35.152 evrov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji. Povprečna dodana vrednost gorenjskih gazel leta 2010 je znašala 52.680 evrov na zaposlenega.

'Žvižgač' ameriških tajnih služb Edward Snowden, ki ga iščejo ameriške oblasti, naj bi v ruski prestolnici ostal zgolj nekaj časa, nato naj bi pot nadaljeval na Kubo Edward Snowden, ki je razkril informacije o programu nadzora telefonskih komunikacij Američanov in spremljanja spletne komunikacije v tujini, se je iz Hong Konga preselil v Moskvo. Tu naj bi ostal le kakšen dan, saj po poročanju ruskih medijev nima vize, nato naj bi nadaljeval na Kubo, od tam pa v Venezuelo. obe državi sta znani po tem, da s težavo izročata prebežnike ZDA. Avtorji spletnega portala Wikileaks pa so na spletni strani objavili, da so Snowdenu uredili "politični azil v demokratični državi". Spomnimo, Snowden je maja razkril informacije o delovanju ameriških tajnih služb na spletu, nato pa pobegnil v Hong Kong. V petek so ZDA proti njemu že vložile obtožnico, več v članku ZDA vložile obtožnico proti 'žvižgaču' Snowdnu . Hongkongovske oblasti so dejale, da ZDA niso izpolnile pogojev za Snowdenovo izročitev.

Nogomet. Hrvaški igralci po 1. juliju ne bodo imeli več statusa tujca. "Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo (EU) bodo hrvaški državljani, ki igrajo za slovenske športne klube, izgubili status tujca, zato se bomo pri iskanju novih igralcev še bolj ozirali čez mejo," napoveduje Marjan Prelog, športni direktor Nogometnega kluba (NK) Zavrč. Klub z obmejnega območja bo v prihodnji sezoni igral v prvi nogometni ligi, zato so še posebno pozorni na izbor igralcev. "Lažje bo" Ivan Brečević. Član koprskega nogometnega kluba, sicer pa hrvaški državljan, doma iz Buj, se prav tako veseli 1. julija. "Tako zame kot za klub bo poslej lažje," komentira. V FC Koper so imeli lani pet tujcev, a so le trije v skladu s pravili lahko igrali v enajsterici. Brečević pričakuje, da bo imel tudi več možnosti za igranje v tujini. Večja ponudba V ekipi NK Zavrč imajo trenutno tri Hrvate, kar je bila tudi dosedanja omejitev glede števila tujcev, ki lahko igrajo za klube v prvi slovenski nogometni ligi. "S 1. julijem te omejitve ne bo več, saj bodo Hrvati državljani EU in bodo izenačeni s slovenskimi kolegi," pravi sogovornik. Pred dnevi so se v NK Zavrč okrepili tudi z nekdanjim hrvaškim reprezentantom Nikolo Šafarićem. S Hrvati bodo poskušali okrepiti tudi ekipe mlajših kategorij. "Pričakujem, da bodo podobno ravnali tudi klubi v nižjih ligah," dodaja Prelog. Po njegovih besedah je na Hrvaškem ponudba dobrih igralcev večja, poleg tega pa sta v njihovi bližini propadla dva hrvaška kluba – v Varaždinu in Čakovcu. Boljši obisk V klubu si zaradi novih okrepitev v moštvu obetajo tudi boljši obisk tekem. Novi nogometaši bodo s seboj pripeljali tudi svoje navijače, ob napredovanju kluba v višjo ligo pravi predsednik NK Zavrč Miran Vuk.

Bogomir Kovač in Maks Tajnikar za MMC o Muri Ekonomist Bogomir Kovač je v pogovoru za MMC dejal, da bo država, čeprav Muri ni zagotovila petih milijonov evrov, za to podjetje vseeno plačevala. Kot meni, bi država morala zagotoviti nekaj denarja za delovanje Mure, vendar ob pripravi načrta. Dajanje denarja kar tako se mu ne zdi primerno, a prav tako se mu ne zdi primerno niti to, da se ne stori ničesar. V tem primeru bi se zgodilo, da bi morala država izplačevati več socialnih transferjev, prav tako tudi stečaj ni zastonj. Nujno posredovanje države Posredovanje države se mu zato zdi nujno. Država mora dati garancijo, da stoji za vsakim postopkom, nam je dejal. A kaj je v tem primeru boljše, ali prisilna poravnava ali stečaj, je težko povedati, je pa Kovač ob tem opozoril, da je pomembno, da ne en ne drug postopek ne gresta po klasični poti. Za stečaj je opozoril, da bi bila izguba trga, torej kupcev, ob slabem vodenju taka, da je ne bi bilo mogoče več popraviti. Prav zato opozarja na pripravo primernega načrta. Vabljeni k branju NFD-jev predlog za rešitev Mure še skrivnost Ekonomist Maks Tajnikar nam je dejal, da sta bistveni razliki med stečajem in prisilno poravnavo to, da se pri prisilni poravnavi podjetje in lastniki ohranijo, vse pa gre na račun upnikov, medtem ko pri stečaju podjetje neha delovati, lastniki izginejo, ohranijo pa se zdrava jedra. Težava stečaja pa je ta, da je treba potem dobiti nove lastnike. Vprašanje je, koliko so novi kupci pripravljeni plačati, je pojasnil. Kratkoročna ali dolgoročna rešitev? Vprašanje pa je tudi, kaj je boljše za delavce. Kratkoročno je boljša prisilna poravnava, razlaga Tajnikar, saj se za en čas ohranijo službe. A to ne pomeni, da so te službe dolgoročno zagotovljene, zato je za Tajnikarja dolgoročno, če se upošteva položaj delavcev, boljši stečaj. Delavci se v tem primeru prijavijo na zavod in dobijo takojšnjo pomoč, pozneje pa se, ob reševanju zdravih jeder, lahko še vedno vrnejo v podjetje. Tajnikar meni, da imajo v Muri plače še za ta mesec. A Tajnikar ni želel potegniti črte in se odločiti, katera možnost je boljša. Na vprašanje, kaj je boljše, ne morem odgovoriti, na to ne znajo odgovoriti niti odgovorni, nam je povedal v pogovoru. Je pa dodal, da je najbolj zdravi del podjetja prav blagovna znamka Mura in ne pridruženi deli oziroma posli.

Konec lanskega leta je v evroobmočju stopnja brezposelnosti znašala 10,4 odstotka, kar je največ, odkar je bila leta 1999 vzpostavljena skupna evropska valuta. K neslavnemu rekordu sta največ prispevali Španija in Grčija. Slovenija z 8,2 odstotka brezposelnih ostaja nekoliko pod povprečjem EU. Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji in državah s skupno evropsko valuto se v zadnjih letih vztrajno zvišuje, predvsem zaradi dolžniške krize v Evropi. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bilo tako konec lanskega leta brez službe 23,8 milijona prebivalcev EU, od tega 16,5 milijona v državah z evrom. V primerjavi s koncem leta 2010 se je stopnja brezposelnosti zvišala za 0,4 odstotne točke. Število iskalcev zaposlitve se je v evroobmočju lani povečalo za 751.000, v vseh 27 članicah Unije pa za 923.000. Vrste pred zavodom za zaposlovanje v Malagi. Največ brezposelnih v Španiji in Grčiji Najvišjo stopnjo brezposelnosti imajo sicer v Španiji 22,9 odstotka, Grčiji 19,2 odstotka v oktobru lani in Latviji 15,3 odstotka v tretjem lanskem četrtletju. Vse tri države so morale v prizadevanjih za povrnitev zaupanja vlagateljev sprejeti stroge varčevalne ukrepe, med njimi odpuščanje v javnem sektorju in zmanjšanje izdatkov. Stopnja brezposelnosti med mladimi je konec lanskega leta v EU znašala 22,1 odstotka in v evrskem območju 21,3 odstotka. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so najnižjo stopnjo brezposelnosti beležile Avstrija 4,1 odstotka, Nizozemska 4,9 odstotka in Luksemburg 5,2 odstotka. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti tudi decembra lani ostala pri 8,2 odstotka, kamor se je povzpela septembra. Stopnja brezposelnosti v EU je sicer decembra lani znašala 9,9 odstotka. Za primerjavo dodajmo, da je v ZDA stopnja brezposelnosti decembra lani znašala 8,5 odstotka, na Japonskem pa 4,6 odstotka.

Zavarovanja. Število ljudi z ogroženo zdravstveno varnostjo hitro narašča. Število ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja se je glede na leto prej povečalo za kar tri tisoč. Lani je bilo tako v Sloveniji brez obveznega zdravstvenega zavarovanja daljše obdobje (eno leto) 4.860 ljudi. Na ZZZS zaskrbljeni Gre za skrb vzbujajoč pojav, pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 13 tisoč več kot predlani je ljudi, ki so brez plačila premije dopolnilno zdravstveno zavarovani. “Lahko gre za ljudi, ki so odseljeni v tujino in tega podatka niso sporočili upravni enoti, lahko pa se tudi iz različnih osebnih razlogov ne odzovejo vabilu ZZZS, naj pridejo in si ustrezno uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje,” pojasnjujejo na ZZZS. Kdor je brez zdravstvenega zavarovanja, mora zdravstvene storitve, če ne gre za nujno zdravljenje, plačati. Če zdravstveno zavarovanje uredi naknadno, lahko na podlagi izstavljenega računa uveljavlja plačilo stroškov za nazaj. Dopolnilno zavarovanje Nekoliko manjše je število tistih, ki jim ni treba plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Marca letos je bilo v Sloveniji takšnih 65.955 ljudi, marca lani pa 66.317. Predlani je bilo takšnih 53.455 ljudi, sporočajo z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. “Do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je upravičen tisti, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči (DSP),” pojasnjujejo na ministrstvu. Če gre za prejemnika DSP, mu samodejno pripada pravica do kritja razlike, sicer pa mora na center za socialno delo oddati posebno vlogo.

Ravne - V Metalu Ravne so včeraj odprli novo kovačnico težkih odkovkov, vredno več kot 28 milijonov evrov. Staro, propadajočo zgradbo opuščene jeklarne so obnovili in razširili ter vanjo namestili stroje, s katerimi bodo lahko izdelali 15.000 ton odkovkov na leto. Naložba v nov obrat, v katerem so zaposlili 29 novih sodelavcev, pa še ni končana. Skupščina Metala Ravne je namreč odobrila tudi drugo fazo projekta v višini 6,970.000 evrov. Da bodo lahko optimalno izkoristili novi proizvodni agregat, bodo kupili še tri 150-tonski peči za toplotno obdelavo, dve 200-tonski peči za ogrevanje vložka in preostalo opremo, s katero bodo lahko izdelali dodatnih 25.000 ton kovanih izdelkov na leto. Del dodatne proizvodnje naj bi zagnali že prihodnje leto. "Julija bosta minili dve leti od svečanega podpisa pogodbe z dobaviteljem glavnega agregata hidravlične stiskalnice za novo kovačnico težkih odkovkov. Takrat se je zdelo komaj verjetno, da bi po mnogih letih omejenih investicijskih vlaganj v samo triletnem obdobju lahko za to namenili kar 111 milijonov evrov. Danes ugotavljamo, da tega cilja ni spremenilo niti dejstvo, da se je od takrat spremenilo tudi lastništvo Slovenske industrije jekla. Novi lastniki so naše načrte podprli in nas spodbujajo tako, da nekatere načrtovane cilje celo presegamo," je povedal glavni direktor Andrej Gradišnik. Za naložbo so se odločili, ker se proizvodnja v težki kovačnici vsako leto poveča za približno deset odstotkov. Kot pravi Gradišnik, pa ne rastejo samo uspešni programi, saj jim je v zadnjih letih uspelo podvojiti dodatno vrednost na zaposlenega, ki je lani znašala 44.940 evrov na leto. Zadovoljni so tudi s preostalimi poslovnimi rezultati. Lani so prodali za 163,993.438 evrov izdelkov in ustvarili 12,862.398 evrov čistega dobička, kar je 61 odstotkov več kot leto pred tem. [email protected]

Da bi lažje dosegli zastavljene cilje, so v Pivovarni Laško znižali plače najbolje plačanim uslužbencem. Predsedniku uprave Dušanu Zorku se bo tako plača znižala za 25 odstotkov, drugim od 5 do 20 odstotkov, plače delavcev v proizvodnji pa ostajajo iste. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko Uprava Pivovarne Laško je pred dvema tednoma sprejela sklep o zadržanju plač najbolje plačanim v skupini Laško. Za doseganje planskih ciljev smo sprejeli številne ukrepe, med drugim tudi zadržanje dela plač pri vseh zaposlenih, ki lahko s svojim delom neposredno prispevajo k doseganju ciljev, je povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko in dodal, da se bo njegova plača znižala za 25 odstotkov, drugim pa od pet do 20 odstotkov. Plače delavcev v proizvodnji ostajajo nespremenjene. Sklep velja od 1. aprila. Zorko je pojasnil tudi, da so z omenjenim ukrepom zaposlenim želeli povedati, da je zadeva resna in da se je treba do stroškov racionalno obnašati. Po pisanju Financ naj bi Zorko zdaj prejemal okoli 144.000 evrov letno. Zorko pravi, da je skupina Laško ob doseženem reprogramu posojil sprejela veliko obveznost do bank upnic. Ob tem, da delamo dobro in dosegamo plane na prodajnem področju, moramo biti tudi učinkoviti, pravi Zorko. Skupina Laško je tako sprejela ukrepe predvsem na področjih, kjer ima neposreden vpliv. Gre za področje nižanja materialnih stroškov in uporabo alternativnih materialov, z optimizacijo bodo skušali ublažiti naraščanje cen teh materialnih stroškov in storitev. Kot navajajo v pivovarni, se zelo trdo pogajajo s ponudniki materialov in storitev. Pivovarna Laško se je odločila tudi za nižanje sponzorskih sredstev, napovedujejo pa dvig prodaje izdelkov na različnih prireditvah. Predvidena je tudi racionalizacija investiranja v razvoj in marketing, pivovarna pa je že povečala vlaganja v tuje trge za 25 odstotkov, saj ocenjuje, da se prav na teh trgih zagotovi rast prihodkov. Na domačem trgu pa je družba bolj previdna in intenzivneje vlaga v blagovne znamke, ki imajo dolgoročno perspektivo in potencial rasti v širši regiji.

V Živalski vrt Ljubljana prvič v več kot 60-letni zgodovini prihajata dva geparda. Nastanitev najhitrejših kopenskih živali bo v okviru sodelovanja z Živalskim vrtom podprla družba Mazda Motor Slovenija, ki je v vrtu na ogled postavila dve vozili. Postavitev avtomobilov v ogrado pa je sprožila različne odzive v javnosti. "Veseli smo izjemnega zanimanja in občutljivosti javnosti za naš živalski vrt. Tokrat smo prvič začasno postavili dve novi Mazdi6 v prazno ogrado kot ''napovednik'' za prihod dveh gepardov, ki jih pričakujemo čez en mesec. Mazda Motor Slovenija se pri razvoju avtomobilov zgleduje po izjemnih lastnostih živali in razvija vozila, prijazna okolju. Sledijo zakonitostim znanstvene vede, imenovane bionika, ki prilagoditve narave prenaša v tehnologijo človeka. Ob tem so ZOO Ljubljana omogočili razviti in postaviti interaktivne table, ki na zanimiv način predstavljajo nekatere živali in njihove posebnosti v primerjavi z novo Mazdo6, kot so: dinamična kot gepard, varčna kot kamela, inteligentna kot papige, družinska kot najzanimivejši živalski starši ter še pet drugih tabel. Sponzorska sredstva so izjemno pomembna za posodabljanje našega živalskega vrta. Več kot jih bo, lepši in bolj sodoben bo lahko ZOO Ljubljana. Naj to velja kot povabilo tudi drugim podjetjem in ljudem. Pri nas je dobrodošla pomoč od vsakogar in v vsaki obliki," je dejala direktorica ZOO Ljubljana Zdenka Ban Fischinger. Posebnega sodelovanja se veseli tudi direktor družbe Mazda Motor Slovenija, gospod Aleš Marguč. Pravi, da je Mazda slovenskemu trgu želela ponuditi osebno izkušnjo blagovne znamke, predvsem pa jih je navdušila možnost podpreti prihod dveh gepardov, po katerih so oblikovalci nove Mazde6 dobili navdih za svojo ustvarjalnost. "Mazda s svojim delovanjem na področju družbene odgovornosti spodbuja varovanje ter zaščito okolja, aktivno podpira pobude za izboljšanje kakovosti življenja ter vedno znova premika mejnike preteklih dosežkov. S podporo prihoda gepardov postajamo pokrovitelj Živalskega vrta Ljubljana in v Mazdi verjamemo, da bomo z našim projektom na obraze številnih obiskovalcev ter voznikov naših vozil slikali široke nasmehe."

Ker bi se zaradi kitajske državne pomoči gospodarstvu povpraševanje po nafti lahko povečalo, se je dvignila tudi njena cena Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju povzpele nad 63 dolarjev za sod. Odločitev Kitajske, da za spodbudo domačemu gospodarstvu nameni 586 milijard dolarjev, bi po oceni naftnega trga lahko dodatno spodbudila povpraševanje po tej surovini. Za 159-litrski sod več kot 63 dolarjev Kot poročajo tuje tiskovne agencije, se je cena zahodnoteksaške lahke nafte z decembrskim dobavnim rokom danes povzpela za 2,42 dolarja na 63,46 dolarja za 159-litrski sod. V petek so se pogodbe sklepale pri 61,04 dolarja za sod. V Londonu pa se je cena severnomorske nafte brent danes zvišala za 2,45 dolarja na 59,80 dolarja za 159-litrski sod. Opec bi znižal proizvodnjo Na zviševanje cen bi lahko vplivalo tudi morebitno nadaljnje zniževanje proizvodnje Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Predsednik kartela, alžirski minister za energetiko Chakib Khelil, v soboto ni izključil možnosti nadaljnjega znižanja obsega proizvodnje, če se drsenje cen ne bi zaustavilo. Opec: Cena naj bo med 70 in 90 dolarji Opec se zavzema, da bi se cena nafte gibala med 70 in 90 dolarji za 159-litrski sod. Cene nafte so se od srede julija, ko so dosegle rekordne ravni, znižale za 56 odstotkov. Mednarodna agencija za energijo pa je sredi minulega tedna napovedala, da naj bi se cene nafte dolgoročno zvišale.

London - Objava podatka o 3,5-odstotni gospodarski rasti v ZDA v letošnjem tretjem četrtletju je spodbudila rast tečajev na vodilnih borzah po svetu. Podražila se je tudi nafta, za katero je treba odšteti že skoraj 80 dolarjev, tečaj evra pa je vnovič poskočil prek meje 1,48 dolarja. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 1,72 odstotka na 2826,26 točke. Najbolj so se podražile delnice nizozemske finančne družbe ING, in sicer za 7,45 odstotka. Tudi drugod po Evropi so se podražile predvsem delnice finančnih družb, od katerih so se nekatere v začetku tedna precej pocenile. Tako je v Londonu tečaj delnic bančne skupine Lloyds Banking Group poskočil za 7,50 odstotka, Royal Bank of Scotland pa za več kot devet odstotkov. V Parizu so se delnice francoske zavarovalnice AXA podražile za 1,57 odstotka. V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za 1,13 odstotka na 5137,72 točke. Indeks borze v Frankfurtu DAX je pridobil 1,66 odstotka in se oblikoval pri 5587,45 točke, v Parizu pa je indeks CAC 40 z 1,37-odstotno rastjo trgovanje končal pri 3714,02 točke. Še večjo rast je zabeležil indeks ATX na Dunaju, zvišal se je za 2,94 odstotka na 2516,15 točke. V Budimpešti se je indeks BUX zvišal za 3,06 odstotka na 20,898,66 točke in v Milanu indeks FTSE Italia All-Share za 2,10 odstotka na 23.239,93 točke. Nasprotno je indeks Crobex v Zagrebu izgubil 0,13 odstotka vrednosti in današnje trgovanje sklenil pri 2145,82 točke. Znižal se je tudi indeks beograjske borze Belex, in sicer za 0,72 odstotka na 792,39 točke. Na ameriškem Wall Streetu so se tečaji vrednostnih papirjev v povprečju podražili že za več kot poldrugi odstotek. Industrijski indeks Dow Jones je približno tri ure pred koncem trgovanja pri 9912 točkah, kar je 1,53 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je danes zvišal že za 1,56 odstotka na 2092 točk. Hitrejša gospodarska rast v ZDA od pričakovane je spodbudila tudi rast cen nafte. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena decembra, je bilo treba na blagovni borzi v New Yorku odšteti 79,72 dolarja, kar je 2,26 dolarja več kot v sredo. V Londonu se je severnomorska nafta brent podražila za 1,97 dolarja na 77,83 dolarja. Potem ko se je v sredo znižal, se je tečaj evra danes vnovič okrepil. Pozno popoldne je bilo treba za eno enoto skupne evropske valute odšteti 1,4816 dolarja, kar je dober cent več kot zjutraj. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj evra določila pri 1,4788 dolarja (v sredo: 1,4785 dolarja).

Matoz v primeru odpuščenega delavca zastopa Casino Portorož. Njegovo delo naj bi bilo malomarno, so prepričani v casinoju in zahtevajo odškodnino. Casino izgubo zaradi Matozovega ravnanja škodo ocenjuje na milijon evrov, trdijo namreč, da je bilo njegovo ravnanje malomarno. Za kaj gre? Kot piše današnji Dnevnik, je Matoz casino zastopal v primeru odpuščenega delavca, ki jih je tožil zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. Matoz se naroka na delovnem sodišču ni udeležil, sodišče je izdalo sodbo. V škodo casinoja, ki mora delavcu plačati 341.218 evrov. Ker bi družba ta denar lahko namenila nakupu novih avtomatov, ki bi prinesli nov dobiček, v casinoju ocenjujejo, da so zaradi Matozovega ravnanja oškodovani za okrog milijon evrov. Saj še ni končano... Odvetnik Franci Matoz je takoj, ko smo pojasnili, zakaj kličemo, odgovoril „ne komentiram“ Pojasnil je, da ima še vedno razmerje s stranko in da dejstev ne more pojasnjevati. „V konkretnem primeru, v konkretnem spisu je casino še vedno moja stranka, zato sem še vedno zavezan tajnosti.“ Glede na to, da je zadeva že pravnomočna pa Matoz poudari le to, da je sicer res pravnomočna, ni pa tudi končana. „Vložena so bila izredna pravna sredstva,“ doda, več pa ne želi govoriti. Če imamo pravilne informacije, je zadeva na ustavnem sodišču. Če bodo tam presodili v prid Matoza, casinoju ne bo potrebno plačati odškodnine delavcu, hkrati pa ne bodo mogli terjati milijonske odškodnine s strani odvetnika.

Carrera in Beti režeta število delavcev Odpuščanja se nadaljujejo, saj bodo v ormoški Carreri v prihodnjih treh mesecih izgubil 303 delavce, iz novomeške Beti pa jih bo odšlo 54. Največje ormoško podjetje, ki zaposluje čez 1.400 delavcev, sicer izdeluje okvirje za očala za italijansko družbo Safilo. Kljub odpuščanju, ki ga je italijanska družba pripisala gospodarski krizi, pa so zagotovili, da bodo spoštovali vse zakonske obveznosti do delavcev, ki bodo ostali brez zaposlitve. Ob tem so v Safilu prepričani, da bodo že v drugi polovici prihodnjega leta lahko znova povečali proizvodnjo v ormoški tovarni, s tem pa bodo vsaj del odpuščenih delavcev lahko znova zaposlili. Vsi ekonomski kazalci za prvo polletje prihodnjega leta kažejo težke čase za številne gospodarske panoge. Po drugi strani pa v skupini Safilo veliko denarja in truda namenjamo v inovacije in tehnologije, s čimer želimo še povečati konkurenčnost in izkoristiti tržne priložnosti, je pojasnila Nicoletta Chinello, ki je v omenjeni skupini zadolžena za stike z mediji, in dodala, da se v njihovi družbi niso odločili za skrajševanje delovnega časa, saj je njihova politika drugačna. Beti odpušča več kot polovico delavcev V metliškem podjetju Beti Moda bo januarja od približno 100 zaposlenih brez dela ostalo 54 delavk in delavcev. Odločbe so jim predali 15. decembra, ko pa bodo predvidoma v naslednjega pol leta poplačani vsi upniki, bodo odpustili še preostale zaposlene, je povedala direktorica Betine kadrovske službe Vida Šegina Matkovič. Ukrepov za blažitev krize v podjetju Beti trenutno ne predvidevajo, delavnika pa nastalim razmeram še niso prilagodili. Beti bo letošnjo proizvodnjo končala na predpraznično sredo, med prazniki pa bodo v njenih podjetjih izvajali le popise in inventure, proizvodnjo pa bodo vnovič pognali po praznikih, 5. januarja. Adria Mobil Delovnik krajši O kriznih ukrepih poročajo tudi iz družbe Adria Mobil, kjer bodo zaradi razmer na trgu in zmanjševanja proizvodnje z novim letom prešli na 36-urni delovni teden. Nekatere zaposlene bodo tudi upokojili ali samozaposlili. Pričakujejo pa, da bo k ohranitvi delovnih mest prispevala tudi vlada, saj je po njihovih besedah prihodnji gospodarski razvoj brez odločnega in usklajenega ukrepanja gospodarstva in vlade nepredvidljiv, je še poročal Radio Slovenija.

Po nesreči. Podrtega drevja in palme po enem mesecu od prometne nesreče ni še nihče odstranil. “En mesec po nesreči so podrto drevje, palma in manjši deli avtomobila še vedno na kraju nesreče,” nam je ogorčeno pisala prebivalka Klaričeve ulice na Markovcu pri Kopru. Podrl tudi svetilko Pred natanko enim mesecem se je namreč na Markovcu pripetila prometna nesreča, v kateri je 18-letni voznik iz Škofij zaradi neprilagojene hitrosti podrl drog javne razsvetljave. Po trčenju, v katerem ni bil nihče poškodovan, ga je odbilo s ceste, pristal pa je na dvorišču stanovanjske hiše pod cesto, okoli 13 metrov stran. Avtomobil so odstranili z dvigalom, drog javne razsvetljave so po 15 dneh vendarle zamenjali, po besedah naše bralke pa ta ne sveti. A avtomobil je pri naletu na dvorišče, ki je v občinski lasti, podrl tudi trimetrsko palmo in še nekaj manjših dreves, za katera se nihče ne zmeni. Niso pristojni? “Po večkratnih klicih na občino, komunalo in policijo smo ugotovili, da ni nihče pristojen odpeljati in počistiti polomljeno drevje. Niti akcija Očistimo Slovenijo pristojnim ni zadostovala, da to uredijo,” je dejala bralka. Zakaj dreves ne odstranijo in ali za to res niso pristojni, smo povprašali tako na Mestni občini Koper kot na Komunali Koper, a včeraj njihovih odgovorov nismo prejeli.

Dobili bomo človeka, ki bo z upravljanjem slovenske srebrnine skrbel za 4 milijarde državnih naložb. V javnost so po političnih lobiranjih prišla prva imena, med njimi Dagmar Komar, ena od direktoric na Zavarovalnici Triglav.

Iščemo neke vrste boga, ki tudi slabo počne z nerazumljivim, a višjim ciljem. Matej Košir, novinar Žurnala24 (Foto: ) Po dobri slovenski navadi tudi po tokratni kampanji vemo, kdo ima najbolj trdo kožo, a ne vemo, kdo bi naslednja štiri leta najbolje vodil našo državo. Viranta je afera Nadomestila uničila, ker je startal kot pravičnik in poštenjak. Vso drugo nekritično pogrevanje nepremičninskih afer je povsem nepomembno. Jankovič in Janša v zavesti ljudi nista popolna, zato jima minuse oprostijo lažje kot Virantu. Imata pa še eno prednost – oba sta generalska tipa in ljudje v času krize iščejo antipod Pahorju, ki ima sicer najmanj napak, ki hranijo slovensko fovšijo, a ni sposoben udariti po mizi. Kaj je za blaginjo ljudi pomembnejše? Vzklikali smo Tito, Tito, ko nismo imeli za kruh. Bi, ko ne bi videli nobene rešitve več, vzklikali Pahor? Janša? Ali Janković? Iščemo ključavničarja. Ljudje iščejo nekoga, o odločitvah katerega ne dvomijo. Neke vrste boga, ki tudi slabo počne z nerazumljivim, a višjim ciljem. Če bi presojali napake in sposobnosti kandidatov, bi Janša in Janković kvečjemu stopicala pred pragom državnega zbora. Ampak če smo požrli že čisto vse, če bo v parlament še enkrat prišla SNS, če se vanjo vrača NSi, če bi lahko tretje mesto zasedel Pavliha na čelu upokojencev, ki so se mu še upokojenci odrekli ... Potem imamo lahko tudi ključavničarja za mandatarja. O njegovih odločitvah kot nekoč ne bomo smeli dvomiti, zato nas ne bo več razžiral strah pred prihodnostjo. Vso breme bo prešlo na boga in ideologa ... Ljudje bodo vzklikali eno od zgornjih imen, a skoraj prepričan sem, da šele takrat, ko bodo zahtevali njegovo glavo. Ko bo jasno, da je diktator le slab imitator.

Najboljši sosed že ukrepal V decembru je bilo trgovsko podjetje Mercator obveščeno o oporečnem izdelku, vloženih kumaricah, v katerih naj bi bili deli miši. Zato je Mercator odpoklical celotno serijo izdelkov, ki jih je prodajal pod svojo blagovno znamko, polni pa jih madžarski dobavitelj, družba Horker. Hkrati so pri Mercatorju poostrili nadzor. Vzorec izdelka so poslali na Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer so ugotovili, da je ta neoporečen. Hkrati pa najboljši sosed ugotavlja, da ni mogoče, da bi se kjer koli na poti izdelka skozi proizvodni proces do trgovinske police to lahko zgodilo kako drugače kot s sabotažo.

Upniki od Mersteela terjajo za okoli 153 milijonov evrov terjatev. Seznam terjatev je vložen na sodišče, zdaj so na vrsti morebitne pritožbe upnikov. Prisilna upraviteljica Mersteela Katarina Benedik je v sredo na Kranjsko okrožno sodišče vložila seznam preverjenih terjatev do Merkurjevega metalurškega podjetja. Potrjevanje prisilne poravnave je zaradi možnosti pritožb upnikov mogoče pričakovati v začetku pomladi, še ta mesec pa bi moral biti sklenjen dogovor za sveža finančna sredstva. Kot je ob današnjem izteku enomesečnega roka za preveritev prijavljenih terjatev pojasnila Benedikova, bo pripravljeni seznam v prihodnjih dneh objavljen. Upniki bodo imeli potem možnost ugovora na prerekane terjatve in na priznane terjatve drugih upnikov. V celoti preizkus terjatev tako traja kar okrog tri mesece. Šele na pomlad bi se potem lahko potrjevala prisilna poravnava. Zaenkrat stvari tečejo skladno z roki, je ocenil direktor Mersteela Darko Gregorič. Pojasnil je, da bistvenih pripomb na predlagane terjatve ni. V celoti pa so do začetka decembra upniki Merstela prijavili 348 terjatev v skupni vrednosti okrog 153 milijonov evrov. Za uspeh prisilne poravnave družbe je trenutno najpomembnejša pridobitev svežih finančnih sredstev bodisi prek novih kreditov, prek strateškega investitorja ali pa dokapitalizacije s konverzijo terjatev. V Mersteelu se nadejajo vseh treh načinov financiranja, saj bi v tem letu potrebovali od osem do deset milijonov evrov. To je predpogoj za uspeh prisilne poravnave, je opozorila Benedikova, ki upa, da bodo sveža finančna sredstva podjetju zagotovljena še do konca tega meseca. Gregorič računa, da bo na podlagi pogovorov s potencialnimi investitorji in štirimi bankami upnicami januarja pripravljen pisni dogovor, ki bi bil pozitiven tako za obstoječega lastnika Merkur, kot za novega investitorja, ki bi lastniško vstopil v nakelsko podjetje. Hčerinska družba Merkurja je zaradi hudega padca prodaje in likvidnostnih težav predlog za prisilno poravnavo vložila dva dni za matičnim podjetjem. Postopek je sodišče za Mersteel začelo 5. novembra, za Merkur pa 3. novembra. Vendar v Merkurju seznam priznanih in prerekanih terjatev po dveh mesecih še ni pripravljen. Dogovor mora biti sklenjen do 5. februarja, saj tedaj poteče trimesečni rok od začetka prisilne poravnave, v katerem je njena upraviteljica dolžna dati ugovor, če meni, da se načrt finančnega prestrukturiranja ne uresničuje, je pojasnil Gregorič. Tako bi Benedikova, če bi presodila, da ni možnosti izvedbe predlagane prisilne poravnave in finančnega prestrukturiranja, predlagala stečaj. Finančno injekcijo Mersteel potrebuje za vnovični zagon in sanacijo poslovanja. Trenutno se zaradi insolventnosti le s težavami oskrbuje s potrebnim materialom, ker med dobavitelji ne uživa več zaupanja. Tako je od začetka julija do konca novembra podjetje ustvarilo za skoraj dva milijona evrov izgube, prihodki od prodaje pa so znašali 11 milijonov evrov, kar predstavlja 74-odstotno znižanje mesečne prodaje glede na prvo polletje.

Pogovor Mojce Širok z novinarjem Emilianom Fittipaldijem Sveti sedež v Rimu ni zanikal niti vrstice mojega članka, pravi italijanski novinar, ki je razkril domnevno 800-milijonski dolg mariborske nadškofije. Finančne težave mariborske nadškofije odmevajo tudi v Italiji. Po poročanju drugega največjega tednika v državi, rimskega L Espressa, ki se sklicuje na poročilo vatikanskega revizorja, naj bi zgrešene naložbe mariborski nadškofiji nakopale za več kot 800 milijonov evrov izgube, Cerkvi pa naj bi tako grozil eden največjih finančnih polomov v zgodovini, so poročali Odmevi. Preberite še L Espresso V mariborski nadškofiji polom biblijskih razsežnosti V mariborski nadškofiji so pisanje zanikali, po njihovih besedah naj bi dolgovi podjetij, v katerih imajo lastniške deleže, znašali zgolj 17 milijonov evrov. Mojca Širok se je pogovarjala z Emilianom Fittipaldijem, avtorjem članka, ki se je dokopal, kot pravi, do vatikanskega poročila o finančnih operacijah mariborske nadškofije. V mariborski nadškofiji so zanikali oziroma popravili podatke iz vašega članka, po katerih naj bi dolg podjetij v njihovi lasti znašal 800 milijonov evrov. Kako komentirate ta popravek? Cerkev vedno zanika, ko jo zasačijo z roko v marmeladi. Zame je pomembno to, da Sveti sedež v Rimu ni zanikal niti vrstice mojega članka. Glede na to, da se sklicujem na dokument, ki prihaja iz Vatikana, bi moje pisanje, če bi bilo napačno, verjetno zanikali neposredno v Rimu. Na katere vire oziroma dokumente se opira vaš članek? Na problem sam so me opozorili slovenski viri iz Ljubljane in Maribora. Poročilo, ki sem ga videl, pa je poročilo ekonomskega strokovnjaka Svetega sedeža, ki so ga januarja lani poslali v Maribor, da pregleda poslovanje nadškofije in njenih podjetij. Pripravil je ta dokument, nekakšen tajni dosje, ki ga je izročil papežu in njegovemu državnemu sekretarju Tarcisiu Bertoneju. Ali glede na to poročilo obstajajo kakšne možnosti, da se ta podjetja še lahko rešijo ali pa jim preostane le bankrot? Poročilo je zelo jasno. Če bi dolgovi res znašali le 17 milijonov evrov, verjetno ne bi bilo težav, a v resnici jih je, kot sem zapisal, za 800 milijonov evrov. V poročilu piše, da brez takojšnjih prilivov kapitala štirim podjetjem - Rasti, Zvonu 1 in Zvonu 2 ter še enemu pomembnemu komercialnemu podjetju - ne preostane drugega kot bankrot. V Vatikanu so nam odgovorili, da zadeve ne morejo komentirati, ker da se ta nanaša neposredno na mariborsko nadškofijo. Je po vašem mnenju mogoče, da bi Vatikan v tem primeru posredoval z naložbami oziroma finančno pomočjo? Ne. Politika Vatikana v takšnih primerih, kot se je zgodilo tudi ob škandalih, ki so zaradi pedofilskih duhovnikov zajeli ameriško Cerkev, je, da se distancira od lokalnih cerkva. Po ugotovitvah papeževih odposlancev mariborska nadškofija Vatikana nikoli ni prosila za dovoljenje za nepremišljene finančne akrobacije. Zato so za Vatikan nezakonite, za njihovo reševanje pa ne bo dal niti evra. Za varčevalce in za banke, ki so mariborski nadškofiji posodili na desetine milijonov, pa je to seveda velika težava.

nova gorica - Potem ko stavkovni odbor in uprava Elektra Primorska v sredo nista uspela doseči dogovora o višini in načinu izplačila nagrade ob koncu leta, bodo zaposleni nadaljevali stavko. Tako bodo danes med 9. in 12. uro stavkali vsi zaposleni, v petek in ponedeljek med 9. in 12. uro pa bo stavka potekala v dveh poslovnih enotah. Kot je za STA pojasnil vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec, jim je dovolj popuščanja. Na štirih zborih delavcev med torkovo stavko so dobili popolno podporo zaposlenih, zato bodo s stavko nadaljevali. Danes bodo stavkali vsi zaposleni, v petek delavci v poslovnih enotah Sežana in Tolmin, v ponedeljek pa še v Novi Gorici in v Kopru. O nadaljnjem poteku stavke pa se bodo dogovorili v ponedeljek. Stavka v Elektru Primorska se je začela 27. decembra lani, doslej pa so stavkali šest delovnih dni, ostale pa namenili pogajanjem z upravo. Sindikati od uprave družbe zahtevajo spoštovanje veljavne kolektivne pogodbe, ki predvideva izplačilo nagrade ob koncu leta v višini 70 odstotkov povprečne plače v elektrogospodarstvu. Ta naj bi konec leta 2011 tako znašala 1465 evrov bruto, uprava pa jim je ponudila izplačilo nagrade le v višini 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim prejšnji teden ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel.

Grobe ocene na Gorenjskem škodo ocenjujejo na okoli tri milijone evrov. Reke se umirjajo, še vedno pa obstaja nevarnost zemeljskih zdrsov. Spet s polno močjo Elektrarne so stale. “Ko je pretok vode več kot 1.400 kubičnih metrov na sekundo, hidroelektrarne ne morejo več delati in jih ustavimo,” je povedal direktor HESS Bogdan Barbič. HE Boštanj in Blanca so v soboto zvečer spet vključili v omrežje in zdaj delata s polno močjo. 20-letne vode. Ob gradnji verige HE na spodnji Savi se načrtuje protipoplavna zaščita za primer 20-letnih voda. Barbič iz izkušenj ugotavlja, da se dvajsetletne vode pri nas pojavljajo vsaki dve leti. V občinah Bohinj, Vipava, Nova Gorica, Tolmin, Krško, Brežice in Osilnica smo se pozanimali, kako poteka odpravljanje posledic po poplavah prejšnji teden ter kakšna je škoda. V vseh občinah podatke še zbirajo, vendar o hujših posledicah ne poročajo. V večini primerov je šlo za zalite kleti, ponekod so zalita polja in posevki, drugje je odneslo dele cest oziroma so se sprožili zemeljski plazovi. Več informacij naj bi na občinah dobili tekom dneva in v prihodnjih dneh. Grobe ocene že imajo na Gorenjskem, kjer naj bi škoda znašala okoli tri milijone evrov. Skoraj polovica škode je nastala v občini Bohinj, ki jo je v soboto obiskal tudi premier Borut Pahor. Gladina jezera je v petek namreč narasla za kar dva metra, zaradi poplav in nanosov pa je bila nekaj časa prekinjena tudi glavna cesta med Bledom in Bohinjem. Komisije danes na delo V prizadetih občinah so že ustanovili občinske komisije, ki zdaj čakajo le še na uredbo Uprave RS za zaščito in reševanje, po kateri lahko tudi uradno začnejo z delom. Uredba bo izdana še danes. Poročila bodo morali končati do 15. januarja, državna komisija pa bo poročila bodisi potrdila bodisi zavrnila. Izdelala bo tudi skupno poročilo, ki bo poslano na vlado. Ta bo morala odločiti, ali se z ocenjeno škodo strinja ali ne in zagotoviti sredstva za njeno povračilo. 2.700 kubičnih metrov na sekundo je bil ob božičnih poplavah pretok Save v Sevnici. Mogoči zemeljski zdrsi Ob tem na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da so pretoki rek po državi še vedno veliki, z izjemo severovzhoda države. Od včeraj zvečer upada tudi Sava v spodnjem toku, počasi pa upadata tudi kraški Krka in Ljubljanica. Zaradi razmočenosti in raznolikega terena so v zahodni in osrednji Slovenji še vedno možni tudi plazovi.

Statistiki so popravili prvotni podatek o krčenju britanskega gospodarstva z 0,3 odstotka na 0,4 odstotka Bruto domači proizvod (BDP) Velike Britanije se je med januarjem in marcem skrčil za 0,3 odstotka, je danes prvo oceno potrdil britanski statistični urad. So pa statistiki popravili podatek o krčenju gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju, in sicer z 0,3 odstotka na 0,4 odstotka. Podatki so potrdili šibkost britanskega gospodarstva, ki ima težave z okrevanjem po finančni krizi. Močno se čutijo posledica vladnih varčevalnih ukrepov, pa tudi dolžniška kriza v območju evra, ki ruši zaupanje. Gradbeništvo s petodstotnim padcem Novi podatki za prvo četrtletje so pokazali, da sta padca v gradbeništvu in industrijski proizvodnji izničila največji porast vladnih izdatkov v skoraj sedmih letih. Potrošnja vlade se je namreč zvišala za 1,9 odstotka, gradbeništvo pa je medtem zabeležilo 4,9-odstotni padec. Industrijska proizvodnja je bila nižja za 0,5 odstotka, storitveni sektor pa je beležil 0,2-odstotno rast. Zasebna potrošnja se je znižala za 0,1 odstotka, medtem ko je bil izvoz nižji za 1,7, uvoz pa za 0,3 odstotka. Večina analitikov je mnenja, da se britanska recesija nadaljuje tudi v trenutnem četrtletju. Britanska centralna banka Bank of England bi lahko v luči neugodnih gospodarskih podatkov že prihodnji mesec gospodarstvu namenila nove stimulativne ukrepe.

Po 14 dneh nove cene Po dveh tednih se zvišujejo cene naftnih derivatov. Najbolj se bo podražil 98-oktanski bencin, ki bo dražji za 2 centa. Opolnoči se bodo drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji zvišale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,2 centa na 1,463 evra, 100-oktanski bencin za dva centa na 1,496 evra, dizelsko gorivo pa za 0,9 centa na 1,341 evra na liter. Dražje bo kurilno olje, saj bo za liter treba odšteti 0,968 evra, kar je en cent več kot do zdaj.

Predstavniki zaposlenih in uprave Vegrada, ki ima blokirane bančne račune, bodo pogajanja za izplačilo plač nadaljevali prihodnji ponedeljek. Tovšakova naj bi predlagala minimalno plačo za vse delavce. Vegrad Predstavniki zaposlenih in uprave Vegrada so zjutraj začeli pogajanja za izplačila razlike za lanski regres in razlike za decembrske plače zaposlenim v režiji. Strani sta postavili okvirne roke za izplačila, o konkretnih datumih pa bosta pogovore nadaljevali v ponedeljek, je povedal predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak. Po poročanju Dnevnika pa naj bi direktorica Vegrada Hilda Tovšak predlagala, da bi vsi delavci tri mesece dobivali minimalno plačo. Del delavcev je prejel le akontacijo plače Zaposleni v Vegradu, ki ima trenutno blokiranih več poslovnih računov, so novembra lani prejeli akontacije lanskega regresa, zdaj pa od vodstva družbe zahtevajo izplačilo razlike. Hkrati družba zaposlenim v režiji dolguje tudi izplačilo razlike do polnih plač za december. Akontacije v višini 562 evrov neto je od 150 do 200 zaposlenih v režiji dobilo prejšnji teden. Kot je po današnjih pogajanjih povedal Mastnak, so zdaj prvi cilji uprave deblokada transakcijskih računov, zagotovitev plač za januar in zaključek gradnje stanovanj v Celovških dvorih v Ljubljani. Vegrad z gradnjo teh stanovanj namreč zamuja, zato bo Mestni občini Ljubljana moral plačati zamudne kazni. Po neuradnih informacijah Financ pa naj bi NLB razmišljala o tem, da bi zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil Vegradu spomladi zasegla Celovške dvore. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak Razpoloženje med zaposlenimi je različno, je pa zagotovo slabše kot pred nekaj meseci, je ocenil Mastnak in dodal, da to sicer ne vpliva na delovni proces. Je pa trenutno zimsko vreme precejšnja ovira za izvajanje del glede na slab likvidnostni položaj v podjetju, pravi predsednik podjetniškega sindikata v Vegradu, kjer je zaposlenih 1700 delavcev. Bodo banke zasegle premoženje Vegradu? Po neuradnih informacijah Financ naj bi NLB razmišljala o tem, da bi zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil Vegradu spomladi zasegla Celovške dvore. NLB leasing pa je že zasegel del gradbene mehanizacije Vegrada tovornjaki ipd.. Družba ima trenutno blokirane vse bančne račune v Sloveniji. Uprava zanika govorice o finančnih težavah Vegrada Tovšakova je sicer v torek dejala, da namigovanja o zasegu Celovških dvorov ne držijo, ker z NLB korektno sodelujemo pri tem in tudi pri drugih projektih. Glede blokade pa so iz uprave sporočili, da je posledica nepričakovanih finančnih obveznosti, da so že sprejeli ukrepe za deblokado in da si za izvrševanje ukrepov prizadevajo, da bi bili čim prej. Tudi glede izplačila polnih plač pravi, da se trudijo, da bi bilo čim prej, vendar da terminsko še ni določena.

Kmetje zaradi prenizkih odkupnih cen živine napovedujejo bojkot. Meso bodo začeli odvažati čez mejo.

Zavržena hrana ni več biološki odpad. Delijo jo v zavetišču za brezdomce. Od prvega oktobra naprej v Mariboru Lyons klub Zarja izvaja projekt razdeljevanja hrane iz trgovin. "V Mariboru smo ugotavljali, da je velika potreba po tem, da ljudje dobijo hrano in da se ta ne zavrže v trgovinah po zaprtju, ko postane biološki odpadek," razlaga vodja projekta pri Lyons klubu Zarja Valentina Plamenitaš. Donacijsko pogodbo so sklenili z Mercator centrom na Taboru, od koder hrano prepeljejo v Zavetišče za brezdomce. Tam hrano razdelijo tistim, ki so pomoči nujno potrebni, tudi v krizni center, materinski dom, varno hišo in starejšim, ki si sami hrane ne morejo kupiti. "Gre za vsakodnevno akcijo, količine hrane pa so zelo odvisne tudi od tega, koliko kupci pokupijo. Največkrat gre za kruh, mlečne izdelke tik pred iztekom roka, sendviče, pizze, pečeno meso, razdelimo pa tudi sadje in zelenjavo," dodaja Plamenitaševa. Situacija resna Včeraj se je v Mariboru odprla tudi socialna trgovina Sotra, ki bo ljudem, ki imajo manj kot 450 evrov mesečnega dohodka omogočila kupovanje živil po ugodnih cenah. Jožef Tivadar, direktor centra za socialno delo Maribor dejal, da upa, da ljudi ne bo sram kupovati v tej trgovini. Sicer pravi, da nimajo točnih podatkov o tem, koliko ljudi je v Mariboru takšnih, da imajo dohodek pod 450 evri. "Po nekaterih podatkih bi lahko bilo v Mariboru okrog 20 tisoč posameznikov, ki prejemajo manj kot 500 evrov pokojnine. Sicer pa natančnega podatka o tem nimamo, ker podatkov tako ne zbiramo," odgovarja Tivadar. Na centru za socialno delo imajo mesečno okrog 400 vlagateljev za izredne denarne socialne pomoči in okrog 5700 vlagateljev za redne denarne socialne pomoči, kjer pa je med vlagatelji lahko več družinskih članov. "Imamo tudi 1224 prejemnikov varstvenega dodatka, do katerega so upravičeni tisti, ki imajo manj kot 450 evrov mesečnega dohodka," pravi Tivadar.

Ljubljana - Pet menedžerjev Krasa, ki so se združili v družbi Brinovka, je prevzelo popoln nadzor nas Skupino Kras, saj so iz njenega lastništva iztisnili vse male delničarje. Ti so kot odpravnino prejeli 52,308 evra za delnico, konec minulega tedna pa je Centralna klirinško-depotna družba KDD njihove delnice tudi uradno preknjižila na Brinovko, katere največji lastnik Edvard Fonda je hkrati tudi direktor Krasa. Sodeč po iztisnitveni ceni Krasovi menedžerji vso Skupino Kras, ki vključuje tudi 100-odstotni delež Mesnin dežele Kranjske (MDK), vrednotijo na vsega deset milijonov evrov. Za primerjavo: to je zgolj 2,8-krat več, kot je znašal lanski čisti dobiček Krasa in MDK, 6,8-krat manj, kot so znašali lanski prihodki obeh družb, in skoraj polovico manj, kot je decembra 2006 znašala višina kapitala Skupine Kras. Pri iztisnitvi malih delničarjev je sicer Brinovka naročila tudi vrednotenje Krasa, ki pa zbuja določena vprašanja. Vrednotenje je bilo namreč narejeno na podlagi diskontiranega denarnega toka in glede na primerjavo z nekaterimi sorodnimi podjetji, ki kotirajo na borzi. Pri metodi diskontiranega denarnega toka ne gre zanemariti, da je bila osnova matična družba in ne Skupina Kras, poleg tega pa so pri tej metodi upoštevali, da bo do leta 2013 letna stopnja rasti Krasa znašala le 2,3 odstotka. Po metodi diskontiranih denarnih tokov so Kras ovrednotili na od pet do devet milijonov evrov, medtem ko je bila ocenjena vrednost Krasa po drugi metodi od 21,4 do 26,5 milijona evrov. Ob tem ne gre spregledati, da je imela ključno, kar 80-odstotno utež pri končni oceni prva metoda, zaradi česar je bila iztisnitvena cena tudi znatno nižja. Fonda in direktorica Brinovke Majda Novič sta bila za naše komentarje nedosegljiva, zaradi česar ni znano niti, kako so iztisnitev malih delničarjev financirali, saj je imela Brinovka konec minulega leta kar 58.400 evrov negativnega kapitala. Odprti ostajata tudi vprašanji o nadaljnji usodi Krasa in ali ne bo ta naposled sam financiral svojega prevzema, s tem ko bi se Brinovka pripojila h Krasu. Kras je v preteklosti že odigral ključno vlogo, da je menedžerjem uspelo pridobiti več kot 90-odstotni delež družbe. Spomnimo, da je Kras od družbe Vina Koper po 120 evrov za delnico kupil njen desetinski delež, le dva tedna pred tem pa je po kar polovico nižji ceni svetovalni družbi Taxgroup prodal 28 odstotkov lastnih delnic, ki so naposled končale pri Brinovki. [email protected]

Lobisti. Protikorupcijska komisija petim dala zeleno luč za vpis v register. Register. Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so potrdili, da se ukvarjajo s prvimi primeri nezakonitega lobiranja v javni upravi. Prejeli so šest prijav, kateri lobisti so vpleteni, pa ne želijo razkriti. Ravnatelji z lobisti Učinek. “Ne bo več številnih sestankov, kjer ravnatelji in predstavniki številnih drugih organizacij poskušajo pri državnih uradnikih uveljaviti svoje interese po spremembi tega ali onega na področju zakonodaje ali pa jih prepričati o nujnosti dozidave, prenove, gradnje ali opremljanja izobraževalne ustanove,” se je v blogu novih pravil pri lobiranju razveselila javna uslužbenka Slavica Černoša. Vsak zavod na tak obisk pride vsaj enkrat na leto, zapiše, a se hkrati sprašuje, kako bo to sploh mogoče nadzorovati in ali bodo ravnatelji po novem davkoplačevalski denar tratili za najemanje lobistov. Poročila o “nedovoljenih poskusih lobiranja” so napisali javni uslužbenci. Ti so namreč od začetka decembra dolžni poročati o vseh stikih z lobisti, sprejeti pa smejo le tiste, ki so registrirani pri KPK. Ker v registru še vedno ni nikogar, so lobistični sestanki z uslužbenci javne uprave še vedno protizakoniti. Vsak tak sestanek pa morajo javni uslužbenci zavrniti in to prijaviti KPK. Prve odločbe izdane So nam pa na KPK, ki jo vodi Goran Klemenčič, potrdili, da so pred dobrim tednom prvim petim lobistom, ki so oddali vloge za vpis, že izdali odločbe o registraciji. Do pravnomočnosti mora preteči še 30-dnevni rok za pritožbe. Kljub temu nam na KPK niso želeli razkriti, kdo je dobil odločbe, ker so “podatki do vpisa zaupne narave”. “Izjasnjevanje o sumu” Ali bo KPK po novem, da bi izsledila nezakonito lobiranje, preverjala tudi urnike sestankov javnih uslužbencev? “Komisija ima na voljo druge nadzorne mehanizme,” so odgovorili. Katere konkretno, niso povedali. Trdijo pa, da lahko ob sumu nepravilnosti pozovejo lobista, lobiranca in interesno skupino, da se o sumu izrečejo.

V stranki SDS pravijo, da trošarinska politika mora zagotavljati najvišji donos v proračun ob najnižji obremenitvi potrošnikov. Vlada bo to dosegla, še poudarjajo. A očitno ne še zdaj, saj se liter 95-oktanskega bencina draži za 2,5 centa. Kot kaže, vlada ni znižala trošarin, cene naftnih derivatov se bodo opolnoči namreč dvignile. Kot so sporočili s Petrola, se bo cena 95-oktanskega bencina zvišala za 0,025 evra na liter in bo po novem znašala 1,463 evra na liter. 100-oktanski bencin se bo podražil za 0,024 evra na liter in bo 1,478 evra na liter. Liter dizelskega goriva bo dražji za 0,008 evra, nova cena bo tako znašala 1,343 evra na liter. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 0,003 evra in bo tako 1,026 evra na liter. Cena najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo tako zvišala z 1,438 evra na liter na 1,463. Za 50-litrski rezervoar bo treba odšteti 1,25 evra več, na računu bencinskega servisa pa se bo izpisalo kar 73,15 evra. Ni še čas za znižanje trošarin za pogonska goriva Vlada danes ni posegla v višino trošarin na energente, to bo storila šele, ko bodo ogroženi makroekonomski temelji, je ocenil direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič in dodal, da se bo vlada najverjetneje za ta korak odločila, ko bodo cene pogonskih goriv začele vplivati na stopnjo inflacije in druge makroekonomske pokazatelje. Na podlagi analiz ministrstva za finance ugotavljamo, da so cene goriv primerljive s cenami goriv v sosednjih državah oziroma so odstopanja minimalna, pa so dejali na ministrstvu za finance. Slovenija po pojasnilih ministrstva namreč s kratkoročnimi ukrepi sproti prilagaja višino trošarin na način, da ni ogrožena konkurenčnost gospodarstva in obenem zagotovljena proračunska stabilnost. Ravno zaradi proračunskega primanjkljaja je po Brečevičevem mnenju malo verjetno, da bi vlada znižala trošarine za pogonska goriva, saj te predstavljajo vir prihodkov za državni proračun. Po njegovih pojasnilih ima vlada sicer manevrskega prostora za znižanje trošarin dovolj, vendar pa po njegovi oceni za to še ni čas. Cena motornih bencinov je namreč primerljiva s cenami v sosednjih državah dražji je le v Italiji, medtem ko so razmere pri dizelskem gorivu nekoliko boljše cenejšega imajo le na Hrvaškem. Odločitev vlade glede znižanja trošarin bo po Brečevičevi oceni odvisna tudi od dogodkov v Iranu. Če bi se politična kriza zaradi jedrskega programa v Iranu nadaljevala ter bi cene surove nafte in pogonskih goriv na mediteranski borzi začele naraščati, bo vlada verjetno znižala trošarine, je dejal. Razmere na naftnem trgu bo kratkoročno v veliki meri krojila hitrost reševanja krize v Iranu, dolgoročno pa stopnja aktivnosti svetovnega gospodarstva. Brečevič sicer pričakuje, da bo povpraševanje po črnem zlatu na dolgi rok naraščalo počasi, s tem pa se bo rahlo zviševala tudi cena surove nafte. Podražitve tudi na Hrvaškem Liter 95-oktanski naj bi, kot poročajo hrvaški mediji, stal 1,42 evra 10,77 kune, prvič pa naj bi več kot 10 kun 1,32 evra stal tudi liter dizelskega goriva. Stal naj bi 1,35 evra 10,24 kune. Hrvaška vlada naj bi začela nižati trošarine šele, ko bodo cene presegle 12 kun oziroma 1,59 evra. SDS obljubljala nižje trošarine Trošarinska politika mora zagotavljati najvišji donos v proračun ob najnižji obremenitvi potrošnikov. Vlada bo to dosegla. SDS na Twitterju V programu stranke SDS, ki so ga pripravili pred lanskim predčasnimi parlamentarnimi volitvami, so ocenili, da se zaradi visokih in nekonkurenčnih cen naftnih derivatov zmanjšuje povpraševanje in s tem potrošnja ter posledično prihodki državnega proračuna. Predlagamo takšno trošarinsko politiko, da bodo cene naftnih derivatov za 5 do 10 odstotkov nižje od cen v sosednji cenovno najugodnejši državi, so pri stranki SDS zapisali v programu. Od sosednjih držav imajo cenejše naftne derivate trenutno na Hrvaškem, kjer so sicer tudi pred podražitvijo. Trenutno 95-oktanski bencin sicer stane 1,38 evra, 98-oktanski 1,42 evra, dizelsko gorivo pa 1,31 evra. Po obljubah vladajoče stranke SDS bi tako moral liter 95-oktanskega bencina pri nas stati okoli 1,2 evra. V Avstriji po podatkih AMZS liter 95-oktanskega bencina stane 1,44 evra, 98-oktanskega 1,58, liter dizelskega goriva pa 1,43 evra. V Italiji, kjer se cene razlikujejo tudi od lokacije bencinskega servisa, bi za liter 95-oktanskega bencina odšteli 1,82 evra, 1,92 evra za liter 98-oktanskega, za liter dizelskega goriva pa 1,75 evra. Na Madžarskem 95-oktanski bencin stane 1,46 evra na liter, 1,5 evra na liter pa dizelsko gorivo. S povprečno plačo lahko sedaj kupimo okoli 170 litrov bencina manj kot marca leta 2008 Foto Petrol Naftni derivati so se v samo dveh mesecih tega leta podražili za 5,6 odstotka. Kurilno olje je za 86,6 odstotka dražje kot pred petimi leti, neosvinčeni 95-oktanski bencin pa za dobrih 50 odstotkov. Konec leta 2007 je liter 95-oktanskega bencina stal 1,033 evra, marca 2008 pa 1,058 evra, konec leta 2008 je liter bencina stal le 0,827 evra. Povprečna neto plača je bila leta 2007 834,50 evra, leta 2008 je znašala 899,80. Trenutno pa po statističnih podatkih iz decembra 2011 povprečna plača znaša 999,33 evra. Preračunano sledi, da je lahko nekdo s povprečno plačo leta 2007 kupil 807 litrov bencina, marca leta 2008 850, decembra 2008 pa kar 1088 litrov, letos pa le 684.

Tuje borze v znamenju dogovora skupine G20 Indeks SBITOP je zaznal polodstotni padec, med vrednostnimi papirji v prvi kotaciji Ljubljanske borze pa je največ izgubila Krka, ki je padla za dva odstotka. Dan je zaznamoval izjemno slab promet. Skupaj je bilo sklenjenih za nekaj več kot pol milijona evrov poslov, od tega nekaj več kot tretjina z delnicami Krke, s katerimi so se posli sklepali med 65,05 in 66 evri. Največji padec pa sta namerili delnici Intereurope in Luke Koper, obema se je vrednost znižala za več kot pet odstotkov. Najbolj se je v prvi kotaciji podražila delnica Telekoma Slovenije 1,70 %, ki je v zadnjih dneh zaznala zavidljivo osemodstotno rast. Za nekaj več kot sedem odstotkov je poskočila tudi vrednost delnice Istrabenza. NLB Banka uspešno končala ponudbo obveznic Iz Nove ljubljanske banke pa so sporočili, da je banka uspešno končala ponudbo podrejenih obveznic in zbrala prek 61,41 milijona evrov od ponujenih 100 milijonov evrov. Sredstva se bodo vštela v kapital banke. Obveznice imajo, kot je znano, sedemletno ročnost, in prinašajo 6,25-odstotne letne obresti. Višina zbranih sredstev je več kot petkrat presegla prag uspešnosti ponudbe, ki je bil določen pri 10 milijonih evrov. Delnice prve kotacije KRKA-2,00 % 65,71 EUR TELEKOM+1,70 %102,48 NOVA KBM-1,52 % 11,63 GORENJE-1,00 %12,48 PETROL+0,76 % 269,47 MERCATOR+0,22 %157,00 INTEREUROPA-5,70 %3,97 LUKA-5,37 %19,20 Na svetovnih borzah se nadaljujejo padci iz preteklega tedna Evropski borzni indeksi so po štiridnevnem padcu predvsem po zaslugi vrednostnih papirjev bank v večini zabeležili rahlo rast. Banke so namreč podzravile odločitev skupine G20, ki je napovedala daljši časovni okvir za sprejemanje novih pravil na kapitalskih trgih. Na tokijski borzi se nadaljujejo padci iz preteklega tedna, ta teden pa bi po napovedih vlagateljev lahko presegli celo najslabše vrednosti indeksa Nikkei v zadnjih šestih mesecih, to je 9.400 točk. Nikkei je dosegel najnižjo vrednost po 10. juniju letos. Razlogi se skrivajo v slabih gospodarskih kazalcih, trg pa v pričakovanju številnih objav gospodarskih kazalcev, ki so napovedane za ta teden in pred volitvami ni pripravljen na ponovno rast. Odprtje honkonške borze so zaznamovale nekoliko višje vrednosti delnic kot pretekli teden.

Zbornica bo pomagala članom pri vstopu na tuje trge Ker je proces propadanja gradbenih podjetij treba zaustaviti, so zaposleni v panogi ustanovili Zbornico za gradbeništvo Slovenije. Za predsednika so izvolil Mirka Požarja. Prisegam, da bom opravljal delo, ki bo v dobro gradbene panoge v Sloveniji, je dejal novoizvoljeni predsednik in dodal, da želijo v zbornici združiti vse ključne podpanoge - gradbince, podizvajalce, inženirje in arhitekte, poiskati skupne rešitve, konsolidirati gradbeno panogo, pripraviti sistemske rešitve, ki so nujne. Kot vidimo, se stečaji in prisilne poravnave nadaljujejo. Ta proces je treba zaustaviti, je opozoril. Želijo rešitve v dobro celotne panoge Že prihodnji teden se bo po njegovih besedah sešel upravni odbor zbornice, kjer bodo iskali rešitve za pereče težave gradbeništva. Zbornica ima trenutno več kot 50 neposrednih članov. Pristopili so gradbinci, podizvajalci, inženirji, arhitektov je v tej fazi malo manj. Želimo imeti rešitve, ki bodo v dobro celotne panoge. Sistem najnižje cene je nekaj, kar se mora zaključiti, in želimo priti do urejene gradbene panoge, kot jo poznajo v tujini, zatrjuje Požar. Članstvo je prostovoljno Članstvo je prostovoljno, višina članarine pa bo določena v odvisnosti od prihodkov posameznega člana v preteklem letu. Zbornica bo pomagala članom pri vstopu na tuje trge, pri izmenjavi dobrih praks, pri dostopih do članskih spletnih strani. Organizirala bo strokovna usposabljanja, pomagala pri iskanju novih kadrov, organizirala posvete, okrogle mize o aktualni problematiki, organizirala poslovne delegacije in pripravo poslovnih srečanj s tujimi partnerji.

Na Arsu so pojasnili vzrok vetra, ki se je pojavil ob četrtkovi nesreči balona na Barju. Med 7. in 8. uro so se predvsem na Gorenjskem pojavile nevihte, zaradi katerih je tudi na območjih, na katerih neviht ni bilo, zapihal okrepljen veter oziroma nevihtni piš. Zaradi nesreče je služba za preiskovanje nesreč pri ministrstvu za infrastrukturo agenciji za civilno letalstvo naložila prepoved vseh komercialnih letov z baloni. Zaradi prepovedi so se v torek sestali predstavniki agencije, ponudniki komercialnih balonarskih poletov in predstavniki Letalske zveze Slovenije ter se uskladili o predlogu varnostne direktive, ki natančneje določa pogoje za letenje. Direktivo so poslali glavnemu preiskovalcu nesreče, ki mora zdaj odločiti, ali ukrep zadošča za odpravo prepovedi komercialnih poletov z baloni. Kot v sporočilu za javnost, v katerem podajajo kratek opis vremenskega dogajanja v času nesreče, pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso), se je okrepljen veter oziroma nevihtni piš na kraju nesreče pojavil zaradi neviht na Gorenjskem. "Ko namreč nevihtni oblaki v svojem razvoju dosežejo zadostno višino, padavinski elementi, ki so nastali ob dviganju zraka, dovolj zrastejo, da izpadajo proti tlom, pri tem pa ohlajajo zrak, skozi katerega padajo. Ta gostejša zračna masa pada proti tlom in izpodriva zrak pod seboj. Ko spuščajoči se zračni tok ali vzdolnik doseže tla, se ob tleh razteka v vse smeri. Tako se lahko prizemni okrepljeni veter pojavi tudi 10 do 20 kilometrov stran od samih nevihtnih oblakov," so zapisali. Ob tem dodajajo, da je po podatkih samodejne meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad prizemni veter med 7.30 in 8. uro dosegel največjo hitrost 30 kilometrov na uro iz zahodne do severozahodne smeri. Nevihta posledica hladne fronte Omenjena nevihta je sicer po navedbah Arsa posledica hladne fronte, ki se je Sloveniji približala že v sredo. Ta se je nad Alpami zadrževala tudi v noči na četrtek, "zaradi njenega vpliva pa so bile oba dneva predvidene predvsem popoldanske in večerne nevihte na območju Avstrije in v severnem delu Slovenije". Te so se, kot pojasnjujejo na Arsu, v noči s srede na četrtek pojavile tudi nad severnim delom Padske nižine, v četrtek v jutranjih urah pa so se od zahoda približale Sloveniji in med 6.30 in 7. uro s hitrostjo med 60 in 70 kilometri na uro začele prehajati slovensko zahodno mejo. Med 7. in 8. uro so nato dokaj hitro zajele predvsem severni del Primorske in Gorenjsko. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so vzpostavili kanal za obveščanje žrtev in njihovih sorodnikov. Pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim sorodnikom je del načrta nujnih ukrepov v primeru nesreče v civilnem letalstvu, ki ga država na nacionalni ravni pripravi v primeru nesreče. Služba za preiskovanje nesreč je z namenom obveščanja žrtev nedavne nesreče s toplozračnim balonom in njihovih sorodnikov odprla poseben elektronski nabiralnik, preko katerega bo možno obveščanje. Naslov elektronskega nabiralnika je: [email protected]

Jani Javornik Dolgoročni vlagatelji ne prodajajte! Borzna panika ne pojenja – indeks SBI20 je padel za 4,5 odstotka, v poplavi rdeče barve pa je vendarle nekaj svetlega Krka je na koncu okrevala. Krkine delnice, s 3,2 milijona evri daleč najprometnejše, so sicer po 12. uri padle na 70,2 evra in bile za skoraj štiri odstotke v minusu, zadnji trije posli pa so bili sklenjeni na ravni ponedeljkovega tečaja 73 evrov. Petrol je bil najbolj na udaru in je zanihal za dovoljenih deset odstotkov, vse do 365 evrov, kar je najmanj po juniju 2006. Podobna usoda je doletela Istrabenz. Vsaj štiri odstotke so izgubili Telekom, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom in Sava. Slovenski borzni indeks je pri 5.690 točkah natanko 50 odstotkov pod vrednostjo z začetka leta. Čas je za - nakup! Danes je bilo res opaziti nekaj panike, seveda zaradi ponedeljkovih strmih padcev na tujem. Tudi taki vlagatelji so, ki so povsem razprodali svoj portfelj, je za MMC komentiral borzni posrednik pri GBD-ju Jani Javornik. Svojim strankam svetuje, naj prodajajo le tisti, ki kratkoročno potrebujejo denar, saj ameriški sveženj pomoči še ne bo hitro prinesel rezultatov, medtem ko dolgoročnim vlagateljem odsvetuje prodajanje delnic Če vzamemo za primer Krko. Pri ceni 130 evrov so jo vsi hoteli, zdaj, pri 70, skoraj nihče, čeprav podjetje še vedno posluje po načrtih! Javornik je omenil, da bodo imela težave podjetja, ki jih bodo prizadele drage surovine Gorenje, Helios in ki so precej zadolžena Mercator. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -2,07 % 71,48 EUR MERCATOR -1,74 % 187,40 TELEKOM -5,25 % 179,76 PETROL -8,02 % 372,71 NOVA KBM -2,51 % 18,23 ZAV. TRIGLAV -4,45 % 33,68 GORENJE -6,02 % 21,86 SAVA RE -4,66 % 20,85 LUKA KOPER -5,57 % 39,85 Dow Jones padel do 9.525 točk in se končno pobral Po katastrofalnem ponedeljku, ko so nekateri indeksi, ki merijo gibanje borz po vsem svetu, zaznali celo rekordno visoke izgube, so se razmere le umirile. Seveda nihče ne upa napovedati, ali ni to zgolj še en predah pred novim sesutjem. Črnih dni je zadnje čase nenavadno veliko. Takšne stvari naj bi se dogajale enkrat na deset let, a so redneje na urniku kot londonski avtobus, so bili po novem ponedeljkovem prostem padu indeks FTSE100 je zgrmel za rekordnih 391 točk oziroma osem odstotkov odmevi iz Londona. Newyorški Dow Jones je bil že za rekordnih 800 točk v minusu, dan pa končal s 3,6-odstotno izgubo 9.955 točk, tako da je po štirih letih prvič dan končal pod mejo 10 tisoč točk. Indeksi poznajo samo še pot navzdol V Evropi izjemna nervoza Torek se je v Evropi začel spodbudno, nato pa je udarila novica, da še dve banki, Royal Bank of Scotland in Deutsche Bank, nujno potrebujeta denarno injekcijo. Živci so povsem napeti, nihče ne upa ničesar napovedovati. Tokijski Nikkei, ki je med trgovanjem prvič po petih letih pogledal pod 10 tisoč točk, je izgubil tri odstotke. V Sydneyju so se razveselili, da je avstralska centralna banka presenetljivo znižala obrestno mero. Seveda vsi upajo, da bodo temu zgledu sledile tudi osrednje banke preostalih pomembnih gospodarstev, kar bi lahko omililo recesijo. Surovine so okrevale, nafta, ki je v ponedeljek pristala na osemmesečnem dnu, je spet nad 90 dolarji.

Lani se je primanjkljaj v zunanji trgovini v ZDA prvič po petih letih rekordne rasti znižal. Glede na leto 2006 je izgubil 6,2 odstotka Primanjkljaj v zunanji trgovini se je lani po petih letih rekordne rasti prvič znižal. Znašal je 711,6 milijarde dolarjev, kar je za 6,2 odstotka manj kot leta 2006. Primanjkljaj se je decembra 2007 v primerjavi z novembrom znižal, in sicer za 6,9 odstotka na 58,8 milijarde dolarjev. Ameriški izvoz je lani znašal 1620 milijard dolarjev, kar je za 12,7 odstotka več kot leta 2006. Vrednost uvoza se je zvišala za 5,9 odstotka na 2330 milijard dolarjev. Cene nafte krive za podražitev uvoza Za podražitev uvoza so bile krive cene nafte, ki so lani znašale povprečno 64,27 dolarja za sod. ZDA so lani za uvoženo nafto plačale skupaj 331,23 milijarde dolarjev, kar je 9,5 odstotka več kot leta 2006 in skoraj toliko, kot je znašal skupni primanjkljaj v zunanji trgovini leta 2001. Takrat je primanjkljaj znašal skupaj 365,1 milijarde dolarjev in od takrat naprej je nenehno rasel, predvsem zaradi cen nafte.

V podjetju Porsche v Kopru so na avtomobilu, ki je bil tam na servisu, odkrili bombo. Specialci so razstrelivo že odstranili. "O sumljivem telesu smo bili obveščeni nekaj pred deseto uro zjutraj. Zavarovali smo širše območje podjetja in salona Porsche na Ankaranski ulici (pri Čebelnjaku)," je povedala Anita Leskovec, predstavnica koprske policijske uprave. Na možnost podstavljene bombe je posumil serviser, ki je na podvozju avtomobila odkril "nekakšne žice". "Opazil sem pravokotno škatlo, ovito z izolirnim trakom, ki ima alternator in antenico, zato sem posumil, da gre za bombo, in smo poklicali policijo," je povedal serviser Porscheja Vladimir Stupar. Pri bombi naj bi šlo za nedokončano delo. Policisti so sporočili, da je bil na avtomobil nameščen dvokilogramski eksploziv, ki so ga specialci iz Ljubljane že odstranili. Avto v lasti Danijela Praštala? Po poročanju Radia 1 je bila bomba domnevno pod avtomobilom znamke Q7, ki naj bi bil v lasti družbe za varovanje VIP Varovanje, po drugih podatkih pa celo v lasti direktorja družbe Danijela Praštala, znanega iz afere Global. Poklicali smo v podjetje, a se nihče ne javlja. Policisti pa so sporočili, da so sumljivo telo poslali na ekspertizo. " Danes ekspertize zagotovo ne bo in vprašanje je, ali bo med prazniki," je povedala Leskovčeva. " Zagotovo bomo potrdili, ali je bilo eksplozivno telo ali ne." V policiji so sicer zanikali, da bi šlo za vozilo v lasti varnostne službe VIP varovanje. Neuradno smo še izvedeli, da naj bi po avto namesto lastnika prišel šofer.

Poslovno leto 2010 je bilo za podjetje Novoles eno najslabših, saj je ustvarilo več kot osem milijonov evrov izgube. Uprava meni, da je Novoles tehnološko precej zastarel, prisilna poravnava pa podjetju daje nove možnosti. Uprava podjetja Novoles je vložila predlog prisilne poravnave na okrožno sodišče v Novem mestu. Spekter težav je zelo širok, zato je zdaj treba nastopiti odprto in konstruktivno, je ob tem dejal predsednik uprave Sergej Murgelj. Samo v zadnjih letih je imela družba 23 milijonov evrov negativnega čistega poslovnega izida. Če k temu prištejemo še sredstva državnih pomoči, je Novoles v osmih letih porabil več kot 30 milijonov evrov sredstev. Po besedah Murglja je Novoles danes tehnološko precej zastarela družba, ki pa še vedno omogoča proizvodnjo. Uprava ocenjuje, da je poslovno leto 2010 eno najslabših v zgodovini Novolesa, saj je ob realiziranih 20 milijonih evrov prihodkov ustvaril več kot 8 milijonov evrov izgub. Trenutnemu stanju smo prilagodili proizvodne in poslovne procese, z zmernimi vlaganji in primerno investicijsko politiko pa je mogoče bistveno povečati produktivnost in dvigniti profitabilnost. Vendar so vsi ti ukrepi pogojeni s časom, denarjem in ustreznimi partnerji. Podjetje potrebuje nov vir za tehnološko posodobitev, saj proizvajamo kakovostne in tržno zanimive izdelke, vendar zaradi zastarele tehnologije na zahtevnih trgih nismo konkurenčni, so prepričani v podjetju. Med pomembne dejavnike sanacije poleg ustaljenih sanacijskih korakov po prepričanju uprave sodi tudi maksimalna optimizacija proizvodnje. Pravijo, da se je tudi pri stroških treba vesti racionalno in iskati primerne ekonomske učinke na zaposlenim prijazen način. Tako so 268 zaposlenih ta teden poslali na kolektivni dopust, v katerem so za optimizacijo proizvodnje izkoristili proste dneve iz lanskega koledarskega obdobja. Pravijo, da so imeli na neposrednem nivoju takojšen pozitiven ekonomski učinek na stroškovni strani ter razbremenili dotrajano infrastrukturo in realizirali najnujnejša popravila. Več manevrskega prostora za ustvarjanje denarnega toka za organizacijo proizvodnje pa ni, je dejal član uprave Robert Štumpf. Načrt poslovne sanacije predvideva poravnavo terjatev navadnih upnikov v petih letih v višini 50 odstotkov, medtem ko zavarovanim, ločitvenim upnikom predlagajo, da 40 odstotkov vrednosti svojih terjatev konvertirajo v kapital družbe, preostalih 60 odstotkov vrednosti terjatve pa dobijo poplačanih v štirih letih 24 odstotkov oziroma v desetih letih 36 odstotkov. Prepričani so, da uspešna sanacija odpira možnost za vstop novega strateškega partnerja. V prid pozitivnemu izidu poravnave pa govori tudi trenutno tržno stanje ključnih programov Novolesa. Podjetje ima namreč že danes stabilne in zanesljive kupce ter dostop do infrastrukturno že urejenih trgov, poleg Slovenije še Nemčije, Velike Britanije in ZDA, pravijo v družbi. Dodajajo, da uspeh sanacije Novolesa ni odvisen samo od notranjih virov, saj bodo ključno vlogo v naslednjih dneh odigrali upniki, predvsem banke in država, ter strateški partnerji, ki so neposredno vezani na Novoles.

V krizi nastajajo ideje, za katere je težko reči, ali gre za norčevanje ali zgolj ponesrečen poskus. Direktor LTH je delavcem predlagal, naj tako kot t. i. tajkuni s posojili odkupijo tovarno.

Ljubljana - Težave v Kovinoplastiki Lož se iz dneva v dan stopnjujejo. Zaradi padca naročil je še posebej zaskrbljenih približno 800 delavcev. Ker jim je uprava družbe brez ustreznih pojasnil za četrtino znižala avgustovske plače, je njihov strah toliko večji. "Vodstvo družbe je plače delavcem znižalo brez dogovora s sindikatom, zato smo ga bili prisiljeni prijaviti inšpektoratu za delo," je za Dnevnik dejal predsednik sindikata Kovinoplastike Lož Aleš Hoge. V avgustu je Kovinoplastika napovedala, da bo odpustila 150 delavcev. Po pojasnilih Hogeta je seznam 135 presežnih delavcev že izdelan, pri čemer delavci, ki bodo odpuščeni, odpovedi delovnih razmerij še niso prejeli. Zaradi nezadostnih naročil pa je uprava družbe za sto delavcev odredila ukrep čakanja na domu. Kljub precejšnjim finančnim težavam pa je Kovinoplastika Lož, prek katere je bil pred leti izpeljan menedžersko-delavski odkup družbe, bankam odplačala letošnje posojilo v višini 1,8 milijona evrov. S čim so servisirali obrok posojila, smo želeli vprašati predsednika uprave Petra Nelca, vendar je bil za komentar nedosegljiv. Kako se bodo v prihodnosti odvijali dogodki v družbi, ki je najpomembnejši zaposlovalec v Loški dolini, je še težko napovedovati. Veliko bo odvisno od tega, ali bo njihov največji kupec iz Nemčije Roto Frank še naprej naročal stavbno okovje. Naročila so za zdaj ustavljena. Četudi bodo po obisku vodstva družbe v Nemčiji v prihodnjih dnevih ponovno obnovljena, bi bilo po oceni poznavalcev razmer sodelovanje med podjetjema lahko v bližnji prihodnosti dokončno prekinjeno. V začetku prihodnjega leta naj bi namreč Roto na Madžarskem zagnal novo tovarno za proizvodnjo okovja. Za postavitev tovarne se je nemška družba po zatrjevanju naših virov odločila, ker ji Kovinoplastika Lož pred leti ni želela prodati proizvodnega programa za okovje. Od Rotovih naročil naj bi bilo odvisnih okoli 500 delovnih mest. Drugi večji kupec okovja, ki ga proizvaja Kovinoplastika Lož, je rusko podjetje TBM v lasti Viktorja Treneva. Naročila TBM pa naj bi omogočala delo približno stotim delavcem. Rusko podjetje sicer velja za enega največjih evropskih trgovcev z okovji, ki jih proizvaja tudi Kovinoplastika. Za TBM je družba v zadnjem času razvila novo okovje, po neuradnih informacijah pa naj bi Treneva zanimal tudi nakup dela Kovinoplastike Lož.

Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča (na fotografiji) je po neuradnih informacijah na Zavarovalnico Triglav poslala zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine s predčasnim odpoklicem Antona Ribnikarja in Vladimirja Uršiča iz nadzornega sveta zavarovalnice. Namesto Ribnikarja in Uršiča naj bi Sod po neuradnih podatkih za nova člana nadzornega sveta predlagal Matjaža Jauka, namestnika direktorja Soda, in investicijskega bančnika Gregorja Kastelica, ki se je pred leti omenjal kot kandidat za člana uprave Nove Ljubljanske banke, zdaj pa je zaposlen v skupini ING. Zakaj so se v Sodu odločili za predčasen odpoklic dveh članov nadzornega sveta, za zdaj ni znano, vprašanje pa je, ali bo država na skupščini 12. junija sploh lahko glasovala. Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi suma kršitve zakona o prevzemih trenutno namreč vodi postopek proti državnim lastnikom Triglava. Ker imajo ti v lasti kar okoli dve tretjini vseh delnic, jim tako ne pomaga niti sprememba zakona o prevzemih, ki je prevzemni prag zvišala na 33,33 odstotka.

Zadolženost slovenskih podjetij znaša 55 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča ob bok ukrajinskim podjetjem in na dno lestvice najmanj zadolženih podjetij srednje in vzhodne Evrope. Slovenska in ukrajinska podjetja so najbolj zadolžena v regiji srednje in vzhodne Evrope, saj zadolženost podjetij v Sloveniji znaša 55 odstotkov, v Ukrajini pa 56 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP. Zato so možnosti za močnejšo rast posojil podjetjem na omenjenih dveh trgih razmeroma majhne, ocenjujejo v UniCreditu. Sloveniji je uspelo od leta 2004, ko je bilo povprečno potrebnih 60 dni za ustanovitev podjetja, ta čas v letu 2012 znižati na šest dni. Povprečje zadolženosti podjetij v regiji srednje in vzhodne Evrope je nekaj pod 30 odstotki BDP, povprečje v evroobmočju pa znaša 50 odstotkov BDP, je na novinarski konferenci ob robu dvodnevne skupščine Evropske banke za obnovo in razvoj, ki se je danes začela v Londonu, povedal vodja UniCredita za vzhodno in srednjo Evropo Gianni Franco Papa. V banki največjo rast posojil podjetjem pričakujejo v Rusiji, Turčiji, Poljskem in Češkem. V preteklih letih je bilo v regiji narejenih precej pozitivnih korakov na področju izboljšanja poslovnega okolja, vendar pa je bilo premalo narejenega na področju povečanja konkurenčnosti. Med drugim so v regiji predvsem težave na področju zakonodaje, pravne države, političnih dejavnikov in tudi davčne politike, pravijo v Unicreditu. Sloveniji je na primer uspelo od leta 2004, ko je bilo povprečno potrebnih 60 dni za ustanovitev podjetja, ta čas v letu 2012 znižati na šest dni. To je skupaj z Madžarsko štiri dni in Turčijo šest dni najmanj v regiji. Ne tako dobro pa je stanje na področju posojanja podjetjem, saj se je to aprila letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za štiri odstotke, medtem ko je decembra lani na letni ravni upad znašal 3,5 odstotka. Upravljanje v kriznih časih bo osrednja tema letošnje dvodnevne skupščine EBRD, pomemben del, ki se ga bodo udeležili politiki in gospodarstveniki iz več deset držav, pa bodo volitve novega predsednika banke, saj se dosedanjemu predsedniku Thomasu Mirowu z julijem izteče štiriletni mandat.

Nova uprava Vzajemne bo upravičena do odpravnine v višini šestih plač, če jo bo novi nadzorni svet zamenjal z drugo upravo. Odpravnino lahko zahteva tudi v sredo razrešeni predsednik uprave Dušan Kidrič. Novoimenovana predsednica uprave Vzajemne Milojka Kolar bo prejemala 8000 evrov bruto plače, oba nova člana uprave Katja Jelerčič in Ivan Gracar pa 7500 evrov bruto mesečno. Vsi so bili imenovani za obdobje petih let in so po besedah prvega nadzornika Vzajemne Mirka Miklavčiča v primeru nekrivdne razrešitve upravičeni do šestih mesečnih plač odpravnine. Odpravnina vseh treh skupaj tako znaša blizu 140.000 evrov. Dušan Kidrič Medtem pa v sredo razrešeni predsednik uprave Dušan Kidrič še ne ve, ali bo uveljavljal pravico do odpravnine. Višine slednje sicer noče razkriti, po nekaterih podatkih naj bi znašala 22.000 evrov. Tako bi Vzajemna v prihodnjih mesecih lahko plačala skupaj 160.000 evrov odpravnin štirim razrešenim članom uprave. Če nadzorniki ne bi razrešili Kidriča in bi počakali do ustanovitve novega nadzornega sveta postopek za imenovanje novih nadzornikov bo stekel predvidoma konec avgusta na konstitutivni seji novoizvoljene skupščine Kidrič do odpravnine, kot trdi, ne bi bil upravičen. Na to so nekateri opozarjali že pred samo razrešitvijo Kidričeve uprave. Agencija za zavarovalni nadzor je v ponedeljek zapisala, da je ravnanje nadzornikov Vzajemne pri imenovanju novih članov uprave v luči pravkar zaključenih volitev v skupščino nesmiselno in neodgovorno. Zakon o zavarovalništvu namreč določa, da v roku nadaljnjih treh mesecev novo oblikovana skupščina zastopnikov imenuje nove člane nadzornega sveta, ti pa nove člane uprave. Tako bo imel novoimenovani nadzorni svet pristojnost in dolžnost, da imenuje nove člane uprave, pri čemer pri izbiri nima nobenih omejitev in zato ni dolžan potrditi članov uprave, ki jih je imenoval sedanji nadzorni svet. V skladu z navedenim bo posledice za svoje ravnanje in odločitve moral prevzeti nadzorni svet Vzajemne, so prepričani v agenciji. Foto Blaž Garbajs Miklavčič Vzajemna ne bo izgubila, kvečjemu bo pridobila Vendar pa Miklavčič meni, da Vzajemna s sredinimi razrešitvami in novimi imenovanji dolgoročno v smislu stroška ne bo izgubila, kvečjemu pridobila. Prav tako ne pričakuje zamenjave novoimenovane uprave v prihodnjih mesecih kljub novemu nadzornemu svetu, saj da za to ni razloga. Mislim, da je ta uprava sedaj dosti bolj usposobljena, strokovna, ima vse reference in mislim, da bo dobro vodila Vzajemno, je dejal. Če se kdo odloča, da brez razloga nekoga zamenjuje, mora prevzeti odgovornost za ves strošek, je dodal. Nadzorniki Vzajemne so kot razlog za sredino razrešitev Dušana Kidriča in Igorja Jarca navedli nepripravljenost članov uprave za uskladitev glede plače. Nadzornike je namreč zmotila določba v pogodbah o zaposlitvi članov uprave, da so poleg bruto mesečne plače upravičeni do dodatka na delovno dobo. Kidrič je deloval z nivoja moči, zakonodajalca in regulatorja, da njemu ne more noben nič. To je članstvo zgrozilo in so odhajali k drugim zavarovalnicam. Ta ukrep je potreben za Vzajemno, za utrditev Vzajemne, zaupanja zavarovancev in dolgoročno bodo šle posledice v pozitivno smer. Gre za cel kompleks miselnosti, kdo je kdo, je dejal Miklavčič. Kidriču tudi po odhodu z uprave v primeru nekrivdne razrešitve pripada zaposlitev na Vzajemni, in sicer na položaju, primernem njegovi izobrazbi, za kar bo prejemal 80 odstotkov plače predsednika uprave, kar znaša 6400 evrov bruto mesečno. Po besedah prvega nadzornika pa je v skladu s pogodbo o zaposlitvi Kidrič ob upokojitvi upravičen do dodatnih treh plač. Tako Miklavčič meni, da je Kidričeva pogodba o zaposlitvi nenormalna in je bila za Vzajemno škodljiva, za kar bi bilo po njegovem mnenju treba poiskati odgovorne. Glede imenovanja dosedanje članice uprave Kolarjeve na mesto predsednice uprave pa je prvi nadzornik zavarovalnice dejal, da so zanjo presodili, da ni nobenih razlogov za nezaupanje. Pri vztrajanju nekdanje uprave glede višine plače je namreč Miklavčič dobil občutek, da je Kolarjeva žrtev v trojčku in da je bila le vpeta v skupno igro proti nadzornemu svetu, ne toliko kot kreator, ampak bolj kot sodelavec .

Študenti. Rizični skladi študentskih servisov so po navadi premajhni, da bi iz njih poplačali vse študente. Napotnice. Zoran Sekereš iz Lendave je študent Univerze v Ljubljani. Za podjetje je prek študentske napotnice prevajal iz slovenskega v madžarski jezik in obratno. “Dolgujejo mi 300 evrov, ki njim sicer najbrž ne pomenijo ničesar, meni pa ogromno,” pravi Sekereš. 60 odstotkov vrednosti zaslužkov, ki jih delodajalci ne plačajo, po podatkih Agencije M servis ostane brez kritja. Podobno se je zgodilo študentki (ime hranimo v uredništvu), ki je delo opravljala v enem od ljubljanskih klubov. Za delo decembra lani, ki je v veliki meri potekalo ponoči, med prazniki in ob nedeljah, naj bi ji dolgovali okoli tisoč evrov, izplačano pa so prejeli kar na roko. Najprej servis V študentski svetovalnici Študentske organizacije Univerze v Ljubljani svetujejo, naj se študenti, ki plačila niso prejeli, najprej obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico. “Če delodajalec v osmih dneh po izstavitvi računa ne plača, mu servis pošlje prvi opomin, po nekaj dneh drugi opomin in tako naprej – do opomina pred tožbo,” so zapisali v svetovalnici. Postopek je med servisi različen. V svetovalnici priporočajo tudi pogovor z delodajalcem, večkratna opozorila in tudi grožnjo s tožbo. “Če še vedno ne dobiš plačila, lahko vložiš tožbo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in če je ta uspešna, sledi izterjava,” so dodali. Res pa je, da študenti za to večinoma nimajo sredstev, kar je potrdila tudi natakarica iz prvega dela članka. Če študent pri sebi nima četrtega izvoda študentske napotnice ali pisnega dogovora o delu, pravzaprav nima dokazov, da je delo sploh opravil. Lahko pa to dokazuje z beleženjem opravljenih ur ali pričevanji sodelavcev.

Čeprav je NLB v lanskem letu pridelala za 233 milijonov evrov izgube, je banka po mnenju predsednika uprave dobro likvidna. Dokapitalizacija v višini 320 milijonov evrov pa po besedah Jašoviča že dolgo časa ni več aktualna, morala bi dosegati vsaj 400 milijonov evrov. Skupina NLB je v letu 2011 ustvarila 239 milijonov evrov izgube, Nova ljubljanska banka pa je lani pridelala 233 milijonov evrov izgub. Nova ljubljanska banka je lani pridelala 233 milijonov evrov izgube, potem ko je ta v letu 2010 znašala dobrih 183 milijonov evrov. Skupina NLB je medtem ustvarila 239 milijonov evrov izgube, potem ko je ta predlani dosegla 202 milijona. Nova ljubljanska banka je predstavila rezultate poslovanja, po podatkih uprave pa je banka pridelala lani za 233 milijonov evrov izgube. Glavni razlog za globoke izgube NLB ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise ter rezervacije. Letos so te tako na ravni matične banke dosegle 378 milijonov evrov, na ravni skupine pa 480 milijonov evrov. S tem so bile nekoliko večje kot predlani. Kot je na novinarski konferenci po seji nadzornega sveta povedal prvi mož banke v odstopu Božo Jašovič, je pozitiven signal dobičkonosno poslovanje pred rezervacijami. Rezervacije matične družbe NLB so lani dosegle 380 milijonov evrov, na nivoju skupine pa skoraj 480 milijonov evrov. Dobiček pred rezervacijami na ravni banke je tako dosegel 189 milijonov evrov, na ravni skupine pa 253 milijonov evrov. Izguba iz rednega poslovanja skupine je lani dosegla 266,85 milijona evrov, potem ko je leta 2010 znašala 226,97 milijona evrov. Na ravni matične banke je izguba iz rednega poslovanja lani dosegla 277,77 milijona evrov, leto prej pa 206,32 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranih letnih računovodskih izkazov banke in skupine. Lansko leto so zaznamovale poslabšane okoliščine. Vplivi zunanjega okolja so močni in negativni ter bistveno vplivajo na poslovanje banke. Z notranjimi ukrepi pa postopoma odpravljamo pomanjkljivosti in smo na dobri poti, je prepričan Jašovič. Kot pravi, je banka navkljub izgubi dobro likvidna. Del dolga so pokrili tudi s prodajo hčerinskih družb. NLB je lani prodala štiri družbe, Banke Celje pa niso uspeli prodati. Prodajo te še načrtujejo, a so si za prodajo zastavili daljše časovne roke, je na tiskovni konferenci povedal Jašovič. Z racionalizacijo oklestili stroške Banka NLB je v letu 2011 ustvarila 269,3 milijona evrov čistih prihodkov od obresti in 158,5 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov, na drugi strani pa je z ukrepi racionalizacije poslovanja uspela znižati stroške poslovanja na 238,8 milijona evrov. Skupina NLB je lani ustvarila 417 milijonov evrov čistih prihodkov od obresti in 219,4 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov. Tudi v okviru skupine je bil velik poudarek namenjen zniževanju stroškov, ki so ob koncu leta znašali 380,4 milijona evrov. Predsednik uprave NLB je prepričan, da je NLB kljub izgubam dobro likvidna. Foto 24ur.com Bilančna vsota skupine NLB je ob koncu leta 2011 znašala 16,4 milijarde evrov. Obseg kreditov nebančnemu sektorju znaša 10,75 milijarde evrov, medtem ko je stanje depozitov nebančnega sektorja 10,2 milijarde evrov. Bilančna vsota matične banke znaša 13 milijard evrov, krediti nebančnemu sektorju 8,46 milijarde evrov, depoziti nebančnega sektorja pa 7,56 milijarde evrov. Ob koncu leta 2011 znaša celotni kapital skupine NLB brez kapitala manjšinskih lastnikov 976 milijonov evrov, količnik kapitalske ustreznosti skupine na dan 31. december pa je ocenjen na 11 odstotkov. Celotni kapital banke NLB znaša 956,9 milijona evrov, količnik kapitalske ustreznosti NLB pa je ocenjen na 10,2 odstotka. Vsaj 400 milijonov evrov za dokapitalizacijo Kot potencialne partnerje pri dokapitalizaciji je Jašovič omenil EBRD, IFC, KBC in državo. Dokapitalizacija NLB v višini 320 milijonov evrov, kot je ocena Evropskega organa za bančni nadzor Eba, že dolgo časa ni več aktualna in mora dosegati vsaj 400 milijonov evrov, je pojasnil Jašovič. Ocena Ebe namreč po Jašovičevih besedah glede na izgubo v drugem delu lanskega leta ne ustreza več realnim potrebam po novem kapitalu, da bi banka izpolnila obe zahtevi nadzornikov. 400 milijonov evrov pomeni, da je banka s kapitalom tik nad zahtevano mejo, je dejal prvi mož NLB. Glede na ocene poslovanja za letos, bi lahko z njo še absorbirali nekaj izgube. Če pa bi bila ta višja od pričakovanj, pa niti 400 milijonov evrov ne bi zadostovalo. Po Jašovičevih besedah obstaja realna možnost, da se najde rešitev, če bo med potencialnimi partnerji le dobra volja. Na besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da pri dokapitalizaciji največje slovenske banke pričakuje sodelovanje vseh vpletenih strani, je zagotovil, da bo uprava z veseljem aktivno sodelovala pri iskanju partnerja za NLB. Ključna naloga uprave je, da postavi na mizo zaupanja vredne projekcije in verodostojno strategijo konsolidacije skupine. Že ta teden se bo po njegovih besedah zgodil prvi operativni sestanek na temo dokapitalizacije. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

Cilj družbe je skrb za blaginjo vseh ljudi, tudi tistih, ki nikoli ne bodo zmagali, pred prvim majem sporoča prvi sindikalist Foto: Aleš Beno Strategija ZSSS je skrb družbe za blaginjo vseh ljudi in ne ščitenje finančnih institucij in lastnikov kapitala, kar poudarja "uradna" strategija, je na sprejemu ob 1. maju, prazniku dela, danes v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Poudarja, da je moč v enotnosti delavstva in da jih bo "družilo uporništvo". Kakovost življenja naj se ne meri le po BDP in večji konkurenčnosti, ampak naj bo cilj družbe skrb za blaginjo vseh ljudi, tudi tistih, "ki nikoli ne bodo zmagali", je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Semolič. S Semoličem tudi Kučan in Lukšič Prvi cilj "uradne" strategije v Sloveniji pa je zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, ščitenje finančnih institucij in lastnikov kapitala ter povečanje konkurenčnosti na račun delavskih pravic, je dejal Semolič in poudaril, da "v krizi ni čas za zmanjševanje pravic delavcev". Na sprejemu, katerega sta se med drugimi udeležila minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in nekdanji predsednik države Milan Kučan, so podelili letošnje plakete, po dogodku pa bodo pred stavbo sindikata postavili mlaj.

Finančna kriza kaže zobe. Ali se bomo morali Slovenci posloviti od najbolj priljubljenega nacionalnega hvalisanja z dobrimi in novimi avtomobili? V novomeškem Revozu bodo 1. novembra odpustili 200 delavcev. Na fotografiji Obiskovalci sejma občudujejo clio. Na svetovnih trgih je zaradi vse manjšega povpraševanja po novih avtomobilih že padel obseg proizvodnje. Posledice čuti tudi Slovenija. Zaradi finančne krize, nižje kupne moči in manjšega zaupanja potrošnikov ter vse dražjega goriva povpraševanje po novih avtomobilih upada. V Evropi so po podatkih Evropske avtomobilske zveze ACEA avgusta prodali za 7,9 odstotka manj avtomobilov kot julija, v medletni primerjavi pa je povpraševanje padlo za 20,7 odstotka. V prvih osmih mesecih letos se je prodaja v Evropi zmanjšala za 3,2 odstotka, julija je bilo 1,25 milijona novoregistriranih avtomobilov, avgustu pa so jih v 28 obravnavanih državah našteli dobrih 805.000. V Sloveniji prodaja za zdaj ne upada, saj večinoma kupujemo avtomobile nižjega cenovnega razreda. Glede na razmere na zahodnoevropskih trgih, kjer prodaja v letošnjem letu pada, pa je možno, da bo podoben trend kmalu pri nas. Tudi zaradi napovedi o manjši gospodarski rasti in težav na nepremičninskem trgu. Slovenci prav tako vse težje pridobivajo kredite, če jih že pridobijo, pa zanje plačujejo visoke obresti. Nakupov novih avtomobilov bo tako posledično vse manj. Proizvajalci avtomobilov so seveda zaskrbljeni, saj so zaradi padca prodaje primorani krčiti stroške, od dobaviteljev zahtevati nižje stroške in odpuščati delavce. Med njimi je tudi Renault, kjer ne izključujejo možnosti, da lahko globalna gospodarska kriza traja še naslednji dve leti. V Revozu, ki je v lasti Renaulta, bodo 1. novembra odpustili okoli 200 delavcev, večinoma zaposlenih za določen čas in iz tujine. V novomeški tovarni, kjer izdelujejo twingo in clio 2, je namreč upad prodaje, zato bodo proizvodnjo z 900 zmanjšali na 750 avtomobilov dnevno. Nevenka Bašek iz Revoza je sicer za 24ur.com povedala, da imajo srečo, saj proizvajajo avtomobile nižjega cenovnega razreda. Večja kriza je v tovarnah, kjer izdelujejo dražje avtomobile, je pojasnila. V Revozu je sicer danes skupno zaposlenih 3.200 ljudi, o morebitnih novih odpuščanjih pa je po besedah Baškove še prezgodaj govoriti. Ponekod odpuščanja in prestrukturiranja, v Daimlerju nova delovna mesta Nihanje števila zaposlenih je v avtomobilski industriji povsem običajno, saj je odvisno od proizvodnih količin, te pa od povpraševanja na trgu. Na fotografiji izdelava clia 2. V Renaultu in Volvu nameravajo odpustiti vsak po 6.000, v Seatu 1.250, v Fordu pa okoli 200 delavcev. V Oplu so napovedali zmanjšanje obsega proizvodnje, General Motors napoveduje prestrukturiranje koncerna in izkoristek še 3,5 milijarde kredita, Porshe pa si želi še letos postati večinski lastnik Volkswagna. Medtem pa bo nemški avtomobilski proizvajalec Daimler v prihodnjem letu kljub aktualni svetovni finančni krizi po vsem svetu svoji delovni sili dodal tisoč novih delavcev. Od tega naj bi 500 novih delovnih mest ustvaril v Stuttgartu v Nemčiji, s ciljem pripraviti novo generacijo zaposlenih. Po drugi strani pa podjetje ne bo moglo ukinjati delovnih mest v nemških tovarnah najmanj do leta 2012, in sicer zaradi obstoječega dogovora z zaposlenimi. Tako ni predvidenih nobenih odpuščanj. Kljub krizi novi avtomobili Proizvajalci avtomobilov pa kljub krizi ne počivajo. Na pariškem avtomobilskem trgu so med drugim predstavili vrsto električnih vozil, k čemur je pripomogla tudi nova evropska zakonodaja glede zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Po nekaterih ocenah naj bi leta 2020 električna vozila predstavljala od pet do deset odstotkov vseh prodanih novih vozil. K do zdaj razmeroma počasnemu razvoju električnih in drugih vozil na alternativni pogon so poleg poceni nafte prispevali tudi tehnološki problemi, ki jih je bilo treba rešiti. Pri tem gre zlasti za hitrost polnjenja baterij ter njihovo varnost in zmogljivost, torej koliko kilometrov je mogoče prevoziti z enim polnjenjem. Toda na področju baterij je bil v zadnjih letih narejen napredek, tako da omogočajo daljšo avtonomijo. Razmeroma manjši zalogaj naj bi bila postavitev primerne infrastrukture, kot je mreža polnilnih postaj, bo pa treba vzpostaviti industrijske standarde, tako da bodo uporabniki električnih vozil te lahko vozili kjer koli. Odpuščanja delavcev v avtomobilski industriji so posledica vse manjšega povpraševanja, ki mu botruje poglabljajoča se svetovna finančna kriza. Na fotografiji prodajalec avtomobilov, ki je očitno brez dela, si je vzel čas za počitek. Za množično uporabo električnih vozil, ki ne bi obremenjevala okolja z izpusti in bi bila za uporabnika mnogo cenejša, bi bil potreben tudi premik v zavesti ljudi in odločitev na ravni države, poudarjajo slovenski okoljevarstveniki, razvijalci tovrstnih tehnologij in predstavniki ministrstva za promet. Glede na krizo, ki je že tu, pa je za potrošnika pomembna tudi cena, ki je za električna vozila kar dvakrat višja kot za motorna.

V dveh mesecih bodo zaprli tovarno jeansa Aquasavo na Gorenjskem. Na cesti bo zaradi likvidacije ostalo vseh 380 delavcev in delavk.

New York - Newyorški Konferenčni odbor je danes sporočil, da se je vrednost njegovega indeksa vodilnih gospodarskih kazalcev avgusta že peti mesec zapored zvišala, tokrat za 0,6 odstotka. S tem je eden najpomembnejših kazalnikov o razmerah v ameriškem gospodarstvu zabeležil najdaljšo rast po letu 2004, kar krepi upanje analitikov, da se kriza bliža h koncu. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je Konferenčni odbor sporočil, da so k rasti indeksa predvsem prispevale višje cene delnic, krepitev potrošniškega zaupanja in vnovičen zagon gradbenega sektorja v ZDA. S tem je odbor pritrdil ocenam predsednika ameriške centralne banke Bena Bernankeja, ki je pred dnevi dejal, da se največja gospodarska kriza po veliki gospodarski krizi v ZDA v 30. letih prejšnjega stoletja počasi končuje. Kljub temu pa Konferenčni odbor ne želi ustvarjati prevelikega optimizma. Kot so sporočili, se povečuje brezposelnost v ZDA, poleg tega ima vse več prebivalcev težave s plačilno sposobnostjo, kar pomeni, da bo okrevanje počasno in postopno.

Privarčujemo lahko tako pri ročnem kot strojnem pranju in pomivanju. Z upoštevanjem koristnih in praktičnih nasvetov lahko kar precej zmanjšamo mesečne položnice, obenem pa tudi onesnaženost okolja. Vključujmo stroj v času nižje tarife električne energije. Kako lahko privarčujemo pri pranju Pri nakupu pralnega stroja izberimo takega, ki spada v razred varčnih porabnikov vode in električne energije ter ima varčne programe pranja. Perilo perimo le tedaj, ko ga je za poln boben, sicer izberemo program za polovično naložen boben, in tako prihranimo tudi do 25 odstotkov električne energije. Uporabljajmo energijsko varčne programe. Če za npr. normalno umazano belo bombažno perilo izberemo poseben program pri 60 stopinjah Celzija razen tekstila za bolnike in dojenčke in ne 95 stopinjah, lahko prihranimo do 40 odstotkov električne energije. Izberimo kakovostnejši pralni prašek, ki omogoča pranje perila pri nižji temperaturi. Razen pri izredno umazanem perilu lahko predpranje izpustimo. S tem porabo električne energije zmanjšamo vsaj za 10 odstotkov. Še več koristnih in praktičnih nasvetov o tem, kako lahko prihranite pri pranju in tudi pomivanju si lahko preberete v nadaljevanju članka na našem spletnem portalu www.cekin.si Kampanja Energija si, bodi učinkovit ponuja kar nekaj nasvetov za varčevanje z energijo.

Merila za izbor projektov povsem jasno privilegirajo točno določenega prijavitelja, pravi koprski župan Foto: Aleš Beno Koprski župan Boris Popovič ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča poziva, naj razveljavi razpis za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo. Meni namreč, da so merila za izbor projektov diskriminatorna ter povsem jasno privilegirajo točno določenega prijavitelja. Popovič v dopisu Lukšiču navaja, da Mestna občina Koper izvaja projekt izgradnje mestnega nogometnega in atletskega stadiona. Po preučitvi javnega razpisa za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo pa so ugotovili, da so zlasti merila za izbor projektov diskriminatorna in s tem kršijo ustavna načela enakopravnosti in pravne države. "Privilegirana je osrednjeslovenska regija Javni razpis po njegovem mnenju vsebuje celo vrsto pogojev in meril, ki so diskriminatorni. Iz vsebine razpisa pa je razvidno, da so že v naprej izločeni morebitni prijavitelji Obalno-kraške, Savinjske, Gorenjske, Podravske in Koroške regije, medtem ko je Osrednjeslovenska regija privilegirana. Zato ministra Lukšiča poziva, naj najpozneje do 21. julija spremeni javni razpis oziroma ga razveljavi ter omogoči enakopravno prijavo vseh slovenskih regij. Da je omenjeni razpis prilagojen točno določenemu projektu, Športnemu parku Stožice, sicer menijo tudi v opoziciji. V SDS so zato že napovedali interpelacijo zoper ministra Lukšiča.

Primer z Zaloške: moški je bil zaposlen na mestu varnostnika v policiji. Že pred včerajšnjo tragedijo so ga obravnavali zaradi nasilja – znašal se je namreč tudi nad bivšo ženo. Primer ni osamljen. Moški, ki je včeraj vrgel hčerko skozi okno, nato pa skočil še sam, je bil do leta 2008 zaposlen na delovnem mestu varnostnika v policiji. Delovno mesto je bilo prekinjeno po obsodbi, zaradi katere je moral v zapor, saj je bil obsojen nasilja v prejšnjem zakonu. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah je prvo ženo tako hudo pretepel, da ji je pretrgal ledvico, zato je več dni v kritičnem stanju prebila v bolnišnici. Iz prvega zakona je imel sicer tudi polnoletnega sina. Kako dolgo je prestajal kazen in koliko let je bil zaposlen pri policiji, nam ni uspelo izvedeti. Policisti sicer opravljajo določena testiranja, a te vprašalnike je "grozno lahko pretentati", priznava strokovnjak Peter Umek. Več si preberite tukaj. "Dejstvo je, da je težko ugotoviti prikrito agresivnost. Kadrovanje v policiji ni enostavna zadeva in lahko se šele pri delu izkaže, kakšne težnje ima nekdo. Jaz tu ne bi krivil kadrovske službe. To se dogaja tudi v tujih policijah. Vedno dobiš tudi take, ki iščejo opravičilo za uporabo sile, s tem pa zadovoljujejo svoje potrebe," nam je primer z Zaloške komentiral Peter Umek, psiholog in profesor za kriminalistično psihologijo na Fakulteti za varnostne vede. Ali kot pravi neimenovan vir s kriminalistične policije: "Tako kot na Dobu niso sami zločinci, tudi v policiji niso vsi pošteni." Policijski podvigi: ubil sebe in naključno dekle Primer 42-letnika, ki je še kot policist izvajal nasilje v zakonu s prvo ženo, ni osamljen. Pred časom smo pisali o (samo)destruktivnem policistu, ki je samomor delal tako, da je peljal v nasprotno smer po gorenjski avtocesti. Pri tem je ubil še mlado dekle, v katero je trčil. Na policiji so zanj že nekaj časa ugotavljali, da psihično morda ni primeren za opravljanje tega dela. Tako kot na Dobu niso sami zločinci, tudi v policiji niso vsi pošteni. Neimenovan vir s kriminalistične policije Ker je visoko v policiji, se ga bojijo Na forumih smo naleteli tudi na več primerov nasilja: policist iz Slovenskih Konjic naj bi vsakodnevno nadlegoval bivšo partnerko, ki se je ustalila z drugim. "Skoraj vsak dan ji grozi po telefonu, jo obišče na domu, pretepe in nikakor ne more preboleti, da jo je izgubil. Ker je partnerka že prijavila zadevo lokalni policiji, kjer je zaposlen on, so se zadeve še poslabšale. Na policijski postaji se ga vsi bojijo, ker je njihov nadrejeni," je eden izmed primerov. Drug primer prihaja iz Postojne, kjer je policist v lokalu napadel bivšo partnerko. Moški je izgubil službo in dobil tri leta pogojne kazni, a bivšega dekleta tudi po tem ni pustil pri miru. Kolegi s policije so ga zagovarjali Tretji v nebo vpijoč primer je slednji: "Sama sem imela razmerje s policistom. Nad mano je izvajal nasilništvo, jemal mi je svobodo gibanja, silil v spolne odnose, zasledoval, nadlegoval po telefonu. Odločila sem se, da bom temu naredila konec, saj to ni bilo več podobno življenju, ampak nenehnemu trepetanju in skrivanju pred njim. Prijavila sem ga na 113. Res je, da so ga njegovi policisti sodelavci vseskozi zagovarjali in mu pomagali. Dobil je 14 mesecev zapora in izgubil je službo. Strah me je, kaj bo, ko bo prišel iz zapora. Ampak za ceno, da sedaj živim v miru, se je splačalo."

Sodišče je domnevnima roparjema banke SKB Dejanu Vidmarju in Sašu Nosetu pripor podaljšalo do 31. julija, so pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Rop se je zgodil jeseni 2005, osumljenca pa so policisti prijeli 16. marca letos. Po prijetju so osumljenca privedli pred preiskovalno sodnico, ki jima je na predlog okrožne državne tožilke odredila pripor. Sodišče je aprila pripor podaljšalo, isto odločitev je sprejelo maja, pa tudi pred nekaj dnevi. Rop banke SKB se je zgodil v noči na 1. november 2005. Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in plastične zabojnike ter začeli z odpiranjem sefov. Vlomili so v 428 sefov, še v dodatnih 29 pa so poskusili vlomiti. Kraj kaznivega dejanja so zapustili okoli šeste ure zjutraj, po oceni policije pa so povzročili za okoli 32 milijonov evrov škode. Policisti so ob aretaciji obeh osumljencev pojasnili, da naj bi eden od njiju neposredno sodeloval pri ropu, drugi pa naj bi v banki delal kot varnostnik. Mediji so razkrili, da naj bi bil v rop neposredno vpleten Vidmar, Nose pa naj bi v času ropa delal kot varnostnik. Prav Nose naj bi bil en od dvojice varnostnikov, ki so ju roparji zavezali in pustili ležati na tleh, da bi lahko nemoteno vlamljali v sefe. Kasneje je Nose zaradi duševnih bolečin tožil podjetje PCA, ki je varovalo omenjeno banko, in tožbo tudi dobil. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je Nosetu prisodilo 9.300 evrov odškodnine z zamudnimi obrestnimi. Policija sodelovanja ropa sumi še 28-letnika iz okolice Ljubljane, ki je v tujini, prav tako pa so ovadbo podali še zoper dva neznana osumljenca. Preiskava se tako nadaljuje.

Ljubljana - Slovenska turistična organizacija (STO), ki jo vodi Dimitrij Piciga, je ponudnike za opravljanje storitev na bruseljskem letališču Zaventem v skupni vrednosti okoli 140.000 evrov izbrala na podlagi dvomljivega javnega razpisa, smo izvedeli iz neuradnih virov. Da se je STO izognil zakonu o javnem naročanju, ki predvideva, da mora biti javni razpis za državne institucije objavljen na portalu javnih naročnikov - če znesek blaga in storitev presega vrednost 40.000 evrov - je pogodbe za isti posel sklenil s štirimi različnimi podjetji, dodajajo naši viri. Ob tem vzbuja pozornost predvsem to, da sta dve od štirih podjetjih, s katerima je STO na lani maja na isti dan podpisal pogodbe, Spem in Media Polis, v lasti Božidarja Novaka in Suzane Mihelin Ritlop. Hkrati je bila pogodba podpisana tudi s podjetjema Poster Publicity in Sedna, ki je v lasti Andreja Gomboca. Podobno kot v Media Polisu je eden od zastopnikov Poster Publicity Marjan Novak. Čeprav neposredne povezave iz slovenskih registrov ni možno ugotoviti, ni izključeno, da sta Božidar Novak in Suzana Mihelin Ritlop tudi prikrita lastnika Poster Publicity. Dimitrij Piciga včeraj na naša številna vprašanja zaradi službene odsotnosti ni uspel odgovoriti. "Lahko pa potrdimo, da so bili vsi ustrezni postopki javnega naročanja za oglaševanje na bruseljskem letališču izpeljani," so pojasnili v STO. Če to drži, se postavlja vprašanje, zakaj je bil posel za reklamiranje na istem reklamnem panoju pod popolnoma enakimi pogoji na bruseljskem letališču sklenjen s štirimi različnimi podjetji. Med možnimi razlagami je tudi ta, da je bil javni razpis objavljen le na spletnem portalu STO. "Za STO smo že večkrat izvajali svetovanje na področju komuniciranja. Vsa naročila smo pridobili na javnih razpisih, kjer smo bili izbrani po javno znanih kriterijih. Vaša namigovanja, da smo sodelovali pri vnaprej dogovorjenih poslih, ostro zavračamo," pojasnjuje direktorica Spema Gordana Drecun Mithans, ki je na tem delovnem mestu od konca maja, ko sta Božidar Novak in Mihelin-Ritlopova postala prokurista podjetja. Podobno tudi direktor Media Polisa Marjan Novak trdi, da so naročilo za STO dobili na podlagi javnega razpisa. "Vrednost naročila je skupaj z davkom na dodano vrednost znašala okoli 40.000 evrov, kar je okoli 0,5 odstotka letnega proračuna STO." [email protected]

Hypu odobrena pomoč, podržavljenje Bradford & Bingleyja? Medtem ko je ameriški kongres le dosegel soglasje glede rešitve finančne krize, pa so se zamajali nekateri veliki finančni koncerni v Evropi. Ponoči so že odobrili pomoč nemškemu koncernu Hypo Real Estate, vlade so priskočile na pomoč belgijsko-nizozemski banki Fortis, britansko hipotekarno banko Bradford & Bingley pa naj bi podržavili. Nemški bančni sektor se je na težave koncerna Hypo Real Estate HRE hitro odzval in mu priskočil na pomoč s kreditom v zadostni višini . Višino primanjkljaja ocenjujejo na več deset milijard evrov. Banki naj bi po poročanju poslovnih časnikov grozil celo stečaj. Učinek ameriških domin Dobiček HRE se je zmanjšal že lani, predvsem zaradi finančne krize, pa tudi zaradi prevzema irske hčerinske banke Depfa. V letošnjem drugem četrtletju je imela le še 40 milijonov evrov dobička, potem ko je bil ta v enakem obdobju lani osemkrat višji. S propadom ameriške investicijske banke Lehman Brothers in največje ameriške hranilnice Washington Mutual ter težavami številnih drugih finančnih družb, denimo britanske hipotekarne banke Bradford & Bingley ali nizozemsko-belgijske banke Fortis, se je položaj v HRE dramatično zaostril. Španci rešujejo Britance Španski bančni koncern Santander pa je pred pričakovano nacionalizacijo britanske banke Bradford & Bingley danes sporočil, da bo prevzel del banke, in sicer njeno mrežo 200 poslovalnic in 22,2 milijarde funtov prihrankov 2,5 milijona strank. Za to naj bi odštel 500 milijonov evrov. Santander, ki ima v Veliki Britaniji že banko Abbey National Bank, prevzema pa tudi britansko banko Alliance and Leicester, bo nakup opravil prek Abbeyja. Po poročanju medijev naj bi po tem nakupu dela banke Bradford & Bingley, ki jo je prizadela že avgusta lani vznikla in še vedno trajajoča svetovna hipotekarna kriza, prišlo do nacionalizacije bankinih posojil, katerih vrednost znaša 50 milijard funtov. Britanska vlada naj bi novico o nacionalizaciji te banke sporočila še danes. Vlada želi s tem po eni strani obdržati stabilnost finančnega sistema, po drugi pa zavarovati varčevalce.

Okoli 1400 lastnikov Nissanovih micer v Sloveniji bo prejelo povabilo za obisk pooblaščenega servisa, kjer bodo preverili volanski obroč in ga po potrebi zategnili. Skupno bodo vpoklicali 576.000 vozil. Japonski proizvajalec avtomobilov Nissan bo zaradi potencialne težave pri volanskem obroču pri vozilih micra K12, proizvedenih med letoma 2002 in 2006, po svetu vpoklical okoli 576.000 vozil. V Sloveniji bodo vpoklicali okoli 1400 Nissanovih vozil. Po podatkih Renault Nissan Slovenija je v Sloveniji 1400 vozil, ki bi lahko imela to težavo, ki so jo odkrili v okviru stalnega nadzora kakovosti. Nissan je ugotovil, da v nekaterih redkih primerih pritrdilni vijak volanskega obroča prvotno ni bil dovolj zategnjen, so pojasnili. Nissan zato po svetu izvaja prostovoljno akcijo vpoklica približno 576.000 vozil micra K12. Lastniki vozil, pri katerih je možna napaka, bodo v prihodnjih tednih prejeli osebno pismo s povabilom na njihov pooblaščeni servis, kjer bodo preventivno preverili zatezni moment vijaka volana in ga zategnili, če bodo ugotovili, da je to potrebno. Poseg bo brezplačen. O morebitnih prometnih nesrečah, ki bi bile posledica omenjenih težav z volanom, v Nissanu niso bili obveščeni. Gre pa za še en udarec drugemu največjemu japonskemu proizvajalcu jeklenih konjičkov, ki je nekoč veljal za varnega in zelo zanesljivega proizvajalca. Že aprila so štirje glavni japonski proizvajalci avtomobilov poleg Nissana še Toyota, Honda in Mazda zaradi možnih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil.

Poleti je kajakaš/avanturist Marin Medak preveslal 1.500 km dolgo pot od Savudrije do Zakintosa. Danes bo preveslal slovensko obalo, kar je del priprav na februarsko odpravo v Južno Korejo. "Že od Zakintosa nisem v kajaku preživel več kot tri ure na enkrat in skrajni čas je že, da stestiram oblačila, ki jih bom uporabljal v Koreji," na svojem blogu piše Marin Medak, študent elektrotehnike, ki ima za sabo kljub mladosti izjemno pestro športno pot. Zagotovo med njegove največje dosežke spada julijski podvig, kot je preveslal 1.500 km dolgo pot od Savudrije do Zakintosa. Za trening bo preveslal našo obalo Marin, ki samega sebe opisuje kot 'obsedenca' s potovanji in ljubitelja preizkušanja novih stvari, se bo danes lotil novega podviga. Preveslal bo namreč slovensko obalo na relaciji Fiesa – Strunjanski rt – Izola – Debeli rtič – Izola – Strunjanski rt – Piran – Bernardin – Sečovlje – Bernardin – Piran – Fiesa. Ocenjuje, da bi v idealnih razmerah pot znašala slabih 41 km, pričakuje pa, da bo povprečna hitrost okoli 5-7km/h. Ker je napovedana zmerna burja, bo morda moral zaviti še v Koprski zaliv in pot podaljšati za kakšen kilometer. Marina bo popoldne v cilju pričakala tudi ekipa Žurnala24 in tako lahko v naslednjih dneh pričakujete intervju z njim. Pozimi 1.200 km po Koreji Vse to pa bo le priprava na februarski podvig. Po izpitnem obdobju do namreš preveslal obalo Južne Koreje. "Rad imam izzive in ni mi všeč brezciljno tavanje po svetu. To bojo prave počitnice, ker ne bom po cele dneve sam, ampak mi bo družbo delal (oz. jaz njemu) zelo izkušen kajakaš, Simon Osborne." Koreja se mu zdi "preveč slabilna" Zakaj točno se je odločil za Južno Korejo, je že pozabil- kot pravi, je nekoč brskal po Google Earthu "in korejski polotok se mi je pač zdel preveč slabilen. Zahodna in južna obala sta posejani z otoki, na vzhodu pa so blizu gore. Sliši se zanimivo in zakaj bi človek to zamujal, če ni treba." 15. februarja bosta s Simonom iz Londona letela v Seoul, za 1.200 km dolgo pot pa bosta potrebovala približno 4 tedne.

V največji slovenski trgovski družbi Mercator so jajca, kruh, pekovski izdelki, moka, testenine in mlevski izdelki odslej občutno dražji. Vlada je izgovore za podražitve obsodila. Omenjena živila so se v povprečju podražila za 10 do 15 odstotkov, moka in testenine pa še za več. Po navedbah Trgovinske zbornice Slovenije dvig maloprodajnih cen ne bo posledica dvigovanja marž trgovcev, ampak je razlog v zviševanju cen surovin pri proizvajalcih in dobaviteljih. Trgovinska zbornica poziva proizvajalce, naj cene dvigujejo samo glede na povišanje cen surovin. "Slovenija pri vplivih trgov surovin na končno ceno izdelkov ni izjema, hkrati pa ima tudi svoje specifike, ki dodatno vplivajo na raven cen. Nikakor pa te specifike niso tako velike, da dobri slovenski proizvajalci ne bi mogli konkurenčno nastopati na trgu proti evropskim proizvajalcem," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal izvršni direktor Trgovinske zbornice Slovenije Viktor Vauhnik. Janša: Rast cen neupravičena Podražitve hrane po mnenju predsednika vlade Janeza Janše ni mogoče upravičiti niti z razmerami na trgu niti z napovedmi za povečanje cen surovin. "V večini prehrambenih izdelkov surovine ne predstavljajo bistvenega deleža stroškov," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Tako meni tudi evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel. Trgovce z živili v EU je v ponedeljek pozvala, naj vodijo zmerno cenovno politiko, in dodala, da surovine v živilih, kot je na primer kruh, le malo vplivajo na ceno. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je minuli teden opozorila, da med največjimi trgovci v Sloveniji obstajajo kartelni dogovori o cenah izdelkov. V Mercatorju so takšne navedbe ostro zavrnili, na ministrstvu za gospodarstvo pa zagotovili, da bodo urad za varstvo konkurence pozvali, naj to preuči in ustrezno ukrepa. Enako je danes zagotovil Janša. Vlada bo namreč po njegovih besedah urad pozvala, naj takšne informacije preveri. Vauhnik se strinja, da bi lahko bilo glede na napovedani odstotek podražitve in veliko število proizvodov "zadaj nekaj drugega". Kakšni so razlogi, da so ti odstotki tako visoki, Vauhnik ne ve, meni pa, da jih je težko opravičevati s podražitvijo surovin. Trgovinska zbornica sicer pravi, da je za slovensko trgovino v zadnjem obdobju značilno zniževanje marž, "ker prihaja do racionalizacije poslovanja in posledično zmanjševanja stroškov režije trgovine". Po ugotovitvah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj so višje cene hrane skupaj z dražjimi gorivi prispevale k višji inflaciji v Sloveniji v zadnjih mesecih. Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se po podatkih državnega statističnega urada avgusta v primerjavi z julijem v povprečju zvišale za 0,3 odstotka.

Težave s krmilnim sistemom Japonski avtomobilski velikan Mazda je v ZDA, Kanadi in Mehiki odpoklical več kot 300.000 vozil, saj bi lahko težave z volanom povzročile prometno nesrečo. Kot so sporočili iz podjetja, so popravila nujna na modelih mazda3 in mazda5, ki so bila izdelana med aprilom leta 2007 in novembrom leta 2008. Velika večina teh avtomobilov, okoli 215.000, je vozila po ameriških cestah. Pri teh vozilih bi se lahko med vožnjo pojavile težave s krmiljenjem, kar bi lahko povzročilo nesreče. Urad prejel 33 pritožb Ameriški urad za varnost v prometu je že junija začel preiskavo o delovanja volanov v modelih mazda3, narejenih med letoma 2007 in 2009, saj so prejeli 33 pritožb njihovih lastnikov, v treh primerih pa se je zgodila nesreča. Ameriški oddelek Mazde je na to odgovoril, da so bili obveščeni o podobnih težavah, o katerih so marca pred dvema letoma poročali iz Japonske, zato so mesec dni pozneje sprožili še lastno preiskavo. Vzrok v rjavenju cevi Lani so tako ugotovili, da so se težave pojavile zaradi rjavenja znotraj cevi, ki je del krmilnega sistema. Takrat se je Mazda na Japonskem odločila za odpoklic, v ZDA pa zaradi nizkega odstotka pojava te napake tega ni storila. Šele spomladi letos so ugotovili, da je okvara tudi na avtomobilih, namenjenih za ameriško tržišče, tako pogosta, da je vozila treba odpoklicati.

Ljubljana - Nadzorniki Slovenijalesa na včerajšnji korespondenčni seji še vedno niso izvolili novega predsednika uprave. V Zavarovalnici Triglav, ki je največja lastnica Slovenijalesa, imajo namreč pomisleke glede imenovanja Mitje Pleterskega za novega predsednika uprave. Zanj močno lobirajo v največji vladni stranki SDS. Spomnimo, da je Pleterski v prvi polovici leta 2006 s pomočjo SDS prišel v upravo Dela, ko pa je skupina Pivovarna Laško lani prevzela popoln nadzor v Delu, se je moral od družbe posloviti. Ker se vršilcu dolžnosti predsednika uprave Slovenijalesa Urošu Ivancu, sicer predsedniku nadzornega sveta, te dni izteka mandat, so mu ga nadzorniki podaljšali za en mesec. To pomeni, da lahko imenovanje novega predsednika uprave Slovenijalesa pričakujemo v roku enega meseca.

Prvi stalni predsednik EU Herman Van Rompuy si je za svoj drugi obisk v tujino izbral prav Slovenijo. Na svojem torkovem obisku se bo sestal s premierjem Borutom Pahorjem, predvidoma pa bo imel tudi kratek vljudnostni pogovor s predsednikom republike Danilom Türkom. Po prvotnih načrtih naj bi prišel Van Rompuy v Slovenijo na dvostranski obisk v vlogi predsednika belgijske vlade, vendar pa ga je na premierskem stolčku prejšnjo sredo nasledil Yves Leterme, potem ko je bil sam 19. novembra izvoljen za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta. Na sporedu predvsem Evropski svet S Pahorjem naj bi se pogovarjala zlasti o prihodnjem delovanju Evropskega sveta, pričakovati je mogoče tudi, da se bosta dotaknila vsebin decembrskega zasedanja Evropskega sveta, prvega po Van Rompuyevem imenovanju. Glavne teme tega zasedanja bodo podnebne spremembe, finančni nadzor in stockholmski program, pa tudi prednostnih področij Slovenije – Zahodnega Balkana in širitve. Po obisku v Ljubljani se bo v Milanu srečal še s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem, zvečer pa se bo udeležil slovesnosti ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe v portugalski prestolnici.

Končala so se pogajanja v črnomaljskem Secopu. Uprava je namreč že na začetku aprila najavila, da nameravajo nemški lastniki odpustiti približno 650 delavcev in njegovo proizvodnjo preseliti na Slovaško. Kot je povedal glavni Secopov sindikalist Zdravko Bahor, naj bi se odpuščanja začela konec septembra, zaključila pa konec junija prihodnje leto. Konec avgusta bodo v Črnomlju začeli z demontažo prve Secopove proizvodnje linije in njeno selitvijo na Slovaško, je pojasnil. V naslednjih dneh bo uprava o prekinitvi delovnega razmerja obvestila presežne delavce. V sredo naj bi po Bahorjevih besedah z upravo Secopa podpisali dogovor, po katerem naj bi konec septembra odpustili prvih 51 delavcev, med njimi bo 40 zaposlenih, ki so se javili sami. Nato naj bi konec decembra odpustili še novih 164, konec marca prihodnje leto naslednjih 168 in konec junija prihodnje leto še zadnjih 57 delavcev, je navedel. Manj odpuščenih, kot so načrtovali Odpuščenih bo 220 delavcev manj, kot so načrtovali sprva. Tisti, ki bodo ostali, pa bodo v Črnomlju izdelovali komponente za tovarno v slovaških Zlatih Moravicah. Teh naj bi tam potrebovali za 3,2 milijona evrov, je dejal. Omenjeni program odpuščanj naj bi predvidoma zaključili junija prihodnje leto, potem pa bo vse odvisno od podpisa novih programov ali morebitnega novega naložbenika, ki ga v Secopu, ravno tako kot novega direktorja, še iščejo, je pojasnil Bahor. Sindikat in uprava sta se dogovorili tudi o tem, da bodo ohranili dogovorjeni motivacijski dodatek pri plači. Hkrati pa se je uprava zavezala tudi, da bo v naslednjih potezah v podjetju sodeloval tudi sindikat.

Med razlogi za podražitev tudi Fukušima Elektro Ljubljana bo za gospodinjske odjemalce s 1. julijem za dobrih 7 % zvišal ceno električne energije. Obenem bo družba odpravila progresivni način obračuna porabe. Povprečni mesečni račun bo za gospodinjstva ob enaki porabi električne energije višji za 7,47 odstotka oz. 3,29 evra. Podražitev so v ljubljanskem elektrodistributerju že napovedali, temeljni razlog za zvišanje cene osnovne oskrbe pa je visoka rast cen električne energije na veleprodajnem trgu. Ta je posledica predvsem dogajanj na področju jedrske energije, povečane rasti porabe elektrike in počasne gradnje novih proizvodnih virov. Po njihovih pojasnilih je trenutna nabavna tržna cena električne energije v celotnem letošnjem obdobju višja za 28,8 odstotka glede na enako obdobje lani, samo od dogodkov v Fukušimi do danes pa za 36,3 odstotka glede na enako lansko obdobje na sprotnem trgu. Elektro Maribor bo električno energijo podražil z junijem, podražitev elektrike so že napovedali tudi v Elektru Celje in Elektru Primorska, vendar ob tem niso navedli, kdaj se bo sprememba cen zgodila. Končne posledice tako nestabilnega okolja so tudi realno nestabilne cene vseh energentov. Od zadnje uskladitve cen v marcu 2009 se je neosvinčeni 95-oktanski bencin po navedbah Elektra Ljubljana podražil za 35 odstotkov, dizel za 29 odstotkov in kurilno olje za 85 odstotkov. Vendar bo julijska sprememba cene električne energije za gospodinjstva za 16 odstotkov zadoščala za zagotovitev nespremenjene cene tudi v letu 2012, čeprav obstaja velika verjetnost nadaljnje rasti cen na terminskem veleprodajnem trgu glede na razvoj cen na sprotnem trgu, so še izpostavili.

V Trstu so predstavili novosti letošnje jadralske prireditve Barcolana, največje regate v tem delu sveta. “To je najlepša prireditev v mestu, ena izmed najlepših v Italiji, in ponosen sem, da lahko pri tem sodelujem,” je ob predstavitvi 41. Barcolane, največje regate v tem delu sveta, dejal tržaški župan Roberto Dipiazza. Flota prijavljenih plovil se v zadnjih letih približuje številki dva tisoč, desetdnevno dogajanje – med 3. in 11. oktobrom – spremlja približno 800 tisoč ljudi, 300 tisoč na sam regatni dan. Dosežki Mitja Kosmina. Koprski skiper je na lanski jubilejni 40. Barcolani kar sedmič zapored dosegel drugo mesto. Zmago pa je nazadnje slavil leta 1997, ko je prestižno lovoriko osvojil tretjič zapored. Sirena in Jure Tudi letošnjo regato bodo poleg številnih novosti spremljale tradicionalne Barcolina, ki je namenjena le mladoletnim plovcem, Barcolana Classic, kjer bodo starodobne jadrnice uprizorile nekakšen muzej na prostem, in Barcolana di Notte, nočna regata, ki bo na večer pred pravo Barcolano. Več dogodkov bo tudi na kopnem, tako bo prvič razstava knjig o morju, zvrstile pa se bodo tudi številne glasbene in družbene prireditve. Na plakatih bo letos sirena, ki naj bi predstavljala Trst – mesto, ki se mu privrženci morja ob tej priložnosti ne morejo upreti. Maskota Barcolane pa bo oranžen krokodil Jure. Kosmina še čaka Do danes se na regato ni prijavila nobena izmed velikih posadk. Maxi Jena koprskega skiperja Mitje Kosmine je lani za las izgubila prestižno lovoriko. Ali se bo letos spet udeležil tržaške regate? Kosmina je odgovoril, da je še prezgodaj za načrte in da bo odločitev znana septembra.

Avstrija bo s ponedeljkom opolnoči zaradi evropskega nogometnega prvenstva do 1. julija uvedla schengenski nadzor na svojih mejah. Pomoč bo avstrijski policiji nudila tudi slovenska policija. Kot sta pojasnila vodja slovenske mejne policije Danijel Lorbek in vodja oddelka za tujsko policijo, vize in mejo v avstrijskem notranjem ministrstvu Berndt Körner, bosta policiji pri zagotavljanju varnosti ter javnega reda in miru v času nogometnega prvenstva okrepljeno sodelovali. To sta se lani na Šentilju dogovorila tudi oba notranja ministra, sta poudarila Lorbek in Körner. Slovenska policija bo tako v Sloveniji "zagotavljala javni red in mir in skušala preprečevati javne izgrede in protipravno ravnanje navijačev in obiskovalcev, po drugi strani pa bo skušala dobrovernim navijačem zagotoviti hiter tranzit Slovenije", je povedal Lorbek. Nadzor se bo torej izvajal po vsej Sloveniji, ne le na mejnih prehodih na južni meji s Hrvaško, torej na zunanji meji schengenskega območja. Tam bo policija izvajala okrepljen nadzor in temeljito mejno kontrolo pri vseh državljanih tretjih držav, torej vseh, ki niso državljani članic schengna. Pri državljanih tretjih držav, ki za vstop v schengensko območje potrebujejo vizum, pa se bo preverjalo tudi, ali imajo poseben vizum z oznako Euro 2008, ki ga za namene obiska evropskega nogometnega prvenstva podeljujeta Avstrija in Švica, je pojasnil Lorbek.

Philips presenetil s poslovnimi rezultati Nov teden po pričakovanju ni spremenil slike na Ljubljanski borzi. Ob zelo nizkem prometu so se tečaji delnic v povprečju že sedmič zapored znižali. To je najdaljši negativni niz po marcu. Vlagatelji bodo verjetno raje počakali do konca poletja in morda potem stavili svoj denar, če se bodo seveda pokazali kakšni znaki, da recesija popušča. Slovenski borzni indeks 3.991 točk se je znižal za 0,2 odstotka in po 15. maju dan spet končal pod 4.000 točkami. Promet se samo znižuje in tokrat niti s Krko ni dosegel 200 tisoč evrov. Na koncu je bila cena Krke točno 65 evrov. V prvi kotaciji je največ, 2,35 odstotka, izgubilo Gorenje, ki je bilo najmanj vredno 9,50 evra. Tečaji najprometnejših delnic KRKA-0,63 %64,93 EUR TELEKOM +0,63 %153,18 GORENJE2,35 % 9,57 NOVA KBM-1,32 %10,50 SAVA-0,23 % 239,38 SAVA RE+0,07 %14,00 Pri Philipsu odstranili oznako sell Nov teden se je v Aziji začel negativno. Tokijski Nikkei je, tudi na račun politične negotovosti na Japonskem, zdrsnil za 2,6 odstotka, na 9.050 točk. Jen se je okrepil, za dolar je treba plačati manj kot 92 jenov. Tudi največje evropske borze so se dopoldne pogreznile v rdeče številke in bile najnižje v zadnjih 11 tednih. Sredi dneva so indeksi zapustili negativno območje. Nizozemski Phillips je presenetil z dobrimi poslovnimi rezultati drugega četrtletja. Analitiki pri Societe Generale vlagateljem zdaj svetujejo, naj držijo te delnice, prej so priporočali prodajo. Nafta tik pod 60 dolarji Cena lahke nafte je bila sredi dneva tik pod mejo 60 dolarjev, vrednost evra pa slabih 1,40 dolarja. Newyorški Dow Jones je v petek po svarilu naftnega velikana Chevron, da bo dobiček drugega četrtletja precej upadel, in po objavi podatka, da je zaupanje potrošnikov v ZDA zdrsnilo najnižje po marcu, izgubil 0,4 odstotka, v vsem tednu pa 1,6 odstotka. Gre za četrti zaporedni tedenski padec tega elitnega borznega indeksa. Očitno se je torej sredi junija le začel popravek, ki so ga po pomladanskem preporodu delniških trgov nekateri pričakovali že maja. T. O.

Lahovnik napačno interpretiral številke iz predloga? Zgodba z Muro je za mene končana, je odločen Joc Pečečnik. Tako se je odločil, ker ni dobil odgovora predstavnikov države in obvestila Soda, da se namerava odločati šele v ponedeljek. Pečečnik je v pogovoru za Odmeve dejal, da je razočaran nad nivojem družbe v Sloveniji, saj nimamo volje, znanja ali pa potrebe za nek skupen nastop, da bi skupaj reševali in si pomagali . Podjetnik je ob tem še dejal, da so ga razočarale tudi kritike ekonomistov, ministrov in medijev, saj, kot pravi, so ga predstavljali kot nekega manipulatorja Zdi se mi zamalo, ker sem družino pustil na dopustu in prišel reševat Muro, nekateri ljudje pa niso mogli priti niti na sestanek. Očitno problem ni dovolj resen za njih. Pečečnik je sicer že pred tem zatrdil, da je gospodarski minister Matej Lahovnik napačno interpretiral številke v njegovem predlogu. Drži, da je predlagal, da država prispeva 20 milijonov evrov, vendar pa zagotavlja, da je ta sredstva razdelil na 10-milijonski vložek v poslovne prostore v Ljubljani, 3,5-milijonski vložek za zaloge iz stare Mure in 6,5-milijonski vložek v najem ali odkup prostorov v Murski Soboti. Murine stare zaloge naj bi bile sicer vredne sedem milijonov evrov. Razlaga Pečečnikovih vi 10, mi 10 milijonov evrov Tako bi država po njegovih besedah vložila v družbo, v kateri bi bila nato 100-odstotni lastnik. To naj bi šlo tako najprej bi ustanovili podjetje Mura Outlet, v katero bi država ali Sod in Pečečnikov GSA vložila vsak po 10 milijonov evrov, in sicer država v oblliki denarnih sredstev, GSA pa bi prispeval nepremičnino v Ljubljani. Država bi nepremičnino nato odkupila od GSA-ja in postala 100-odstotna lastnica podjetja Mura Outlet. GSA bi prejetih 10 milijonov evrov vložil v novo Muro, ki bi jo ustanovil Pečečnik. PREBERITE VEČ Tajnikar, Mencinger o predlogu Nerealen, kompliciran, nevšečen. Pečečnikova Mura naj bi med drugim prejela 6,5, milijona evrov od oddaje ali prodaje Murinih nepremičnin v Murski Soboti, 3,5 milijona evrov od odprodaje zalog, najela pa naj bi še 12 milijonov evrov posojil za odpravnine delavcem in tekoče poslovanje. Sod odločanje o predlogu prestavil na ponedeljek Lahovnik prišel do številke 37 milijonov evrov Gospodarski minister Matej Lahovnik je ocenil, da bi morala država po Pečečnikovem predlogu v Muro vložiti 37 milijonov evrov, na vladi pa so bili izraženi številni pomisleki. Gre za vsaj tri probleme, je dodal, pri čemer je najpomembnejši ta, da je tveganje, ki ga prevzema Sod, precej nesorazmerno v primerjavi z vložkom zasebnega investitorja . Tri nerešljive težave Vlada je izrazila pomisleke tudi zaradi Pečečnikove zahteve, da bi država Muri jamčila šivanje vseh uniform. S tem bi po ministrovih besedah kršili zakona o javnih naročilih in o preprečevanju omejevanja konkurence. Tretja težava bi bilo poroštvo, saj bi po Lahovnikovih besedah lahko pomenilo nedovoljeno državno pomoč oz. kršenje pravil enotnega evropskega trga. Lahovnik je še dejal, da morata ministrstvo in Sod najti takšnega zasebnega investitorja, ki bo v Muro vložil svež kapital, nato pa bo država Muro z vsemi instrumenti, ki jh ima na voljo, tudi podprla.

Košarka. Dvorana Podmežakla ostaja kandidat za eno izmed predskupin Eurobasketa 2013. “Če bodo adaptacija dvorane in druge zadeve, o katerih smo se še dogovarjali, realizirane tako, kot so bile predstavljene pri županu, Jesenice ostajajo v tekmovanju za eno izmed predtekmovalnih skupin,” je včeraj po ogledu dvorane Podmežakla povedal generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Iztok Rems. Odločitev konec marca Delegacija KZS si je včeraj poleg jeseniške dvorane ogledala nastanitvene zmogljivosti v Kranjski Gori, kjer hoteli izpolnjujejo vse pogoje za namestitev reprezentanc. Kot je poudaril Rems, se bodo odločali strogo na podlagi strokovnih meril, ogledali si bodo še kandidate za prizorišča v Mariboru, na Ptuju in v Novem mestu, končna odločitev o lokacijah štirih predtekmovalnih skupin evropskega prvenstva v košarki 2013, pa bo predvidoma znana konec marca. “Večkrat smo že povedali, da smo sposobni zadostiti predpisom Fibe, kar ogled tudi potrjuje. Jesenice ostajajo eden od kandidatov, objekte pa imamo večinoma narejene ali v sklepni fazi,” je povedal župan Tomaž Tom Mencinger.

Letalske družbe na udaru ZDA so več evropskih letalskih prevoznikov kaznovale z vrtoglavimi zneski v skupni višini 504 milijonov dolarjev zaradi kartelnega dogovarjanja. Dogovarjali so se o cenah za tovorne lete. Največ bo plačal Air France-KLM, ki so mu naložili kar 350 milijonov dolarjev kazni. Kazen morajo plačati še Cathay Pacific 60 milijonov dolarjev, SAS Cargo Group 52 milijonov dolarjev in Martinair 42 milijonov dolarjev. Omenjene letalske družbe so v postopku priznale, da so več let, natančneje med 15. 5. 2001 in 15. 2. 2006, umetno zviševale cene za prevoz vseh vrst blaga v ZDA. V okviru preiskave je pravosodno ministrstvo obtožilo še nekaj drugih letalskih družb.

Delavci Steklarske nove bodo v torek ob 6. uri začeli stavkati, ker vodstvo družbe ni izpolnilo njihovih stavkovnih zahtev. Stavka bo trajala vse do izpolnitve zahtev. Med stavkovne zahteve je predsednik podjetniškega sindikata Neodvisnost Stjepan Miklaužič uvrstil izplačilo aprilske plače, plačilo potnih stroškov in poplačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Pojasnil je še, da so se ponovno srečali z vodstvom podjetja, vendar rešitve niso našli, zato je stavka neizogibna. V zadnjih petih letih je Steklarska nova letno ustvarila v povprečju za milijon evrov izgube. Pooblaščenec direktorja Steklarske nove Nikola Šmajgert je sicer prejšnji teden na celjsko okrožno sodišče vložil predlog za stečaj, vendar ga sodišče še ni sprejelo. Vzrok za stečaj je ta, da lastnica podjetja Kapitalska družbe Kad ni podprla predlog o dokapitalizaciji, saj se družba že dlje časa sooča z večmilijonskimi dolgovi. Teh dolgov pa se je največ nabralo pri energetskih podjetjih. Zato v Kad menijo, da dokapitalizacija v višini pet milijonov evrov z namenom poplačila starih upnikov ne bi bila smiselna, vodstvo družbe pa jim tudi ne more zagotoviti vračilo denarja. Sicer je Kad pozval največje upnike Steklarske nove, ki zaposluje okrog 300 delavcev, k zniževanju terjatev ali spremembi terjatev v lastniške deleže, vendar ta predlog ni padel na plodna tla. Globalna finančno-gospodarska kriza naj bi razmere še poslabšala, saj naj bi se povpraševanje po izdelkih družbe dodatno znižalo. Steklarska nova, ki ima že skoraj mesec dni blokiran transakcijski račun, se s finančnimi težavami sooča že nekaj let, podjetje ni bilo zmožno plačevati niti prispevkov za zdravstveno in pokojninsko varstvo v višini 2,5 milijona evrov. V zadnjih petih letih je družba letno ustvarila v povprečju za milijon evrov izgube. Poleg tega si je podjetje nabralo tudi precej dolgov. Največji upniki Steklarske nove, ki je bila ustanovljena leta 1947, so tako Elektro Celje, Davčna uprava RS in Geoplin.

Domžale - V Skupini Helios so včeraj predali namenu tri velike naložbe in na Količevem odprli vrata najsodobnejšega avtoreparaturnega centra, kjer bodo po besedah predsednika uprave Heliosa Domžale Uroša Slavinca na enem mestu združili razvojne, prodajne in izobraževalne kapacitete avtoreparaturnega programa. Tudi avtoreparaturne premaze na vodni osnovi bodo poslej izdelovali v novem obratu za vodne premaze na Količevem. Skupna naložba v vrednosti 14 milijonov evrov naj bi Helios v približno dveh letih popeljala iz petnajsterice med prvo deseterico izdelovalcev barv in premazov v Evropi. Tretja včeraj odprta naložba je center za kovinske premaze v Preski pri Medvodah. Novi naložbi v Tovarni barv, lakov in umetnih smol Količevo sta odprla gospodarska ministrica Darja Radić in Uroš Slavinec. Slavinec je med drugim dejal, da niso nikoli obžalovali, da se niso tajkunizirali in so ščitili firmo. Je pa dodal, da si želijo miru in stabilnega poslovanja, pri čemer jih motijo prepiri v politiki, skrbi pa jih kriza v Zvonu. Skupina Helios se že danes uvršča v prvo tretjino največjih proizvajalcev premazov na svetovni lestvici in med 15 največjih v Evropi. V več kot 30 podjetjih v 17 državah zaposluje približno 2600 delavcev in svoje izdelke trži v 45 državah sveta. V lanskem letu je Skupina Helios prodajo povečala za štirinajst odstotkov, letos načrtujejo desetodstotno rast prihodkov. [email protected]

Domnevno zaradi slabih rezultatov se je moral posloviti član uprave LHB Frankfurt, nemške odvisne družbe NLB Član uprave LHB Frankfurt Davor Jurak je moral po poročanju Dnevnika zapustiti upravo družbe. Domnevno zaradi slabih rezultatov banke, ki je v izgubo pahnila tudi NLB . Zamenjan je bil prav po "nareku" slednje, ni pa še jasno, ali bo NLB ukrepala tudi proti nekdanjemu šefu banke Borisu Zakrajšku. NLB bo sicer danes predstavila rezultate lanskega poslovanja, Dnevnik pa je že pred dnevi poročal, da je na ravni skupine zabeležila 80 milijonov evrov izgube, matična družba pa je pridelala 20 milijonov evrov izgube. Glavni razlog za izgubo so slabitve in rezervacije, a matica bi vseeno poslovala z dobičkom - če se uprava ne bi odločila za prevrednotenje naložbe v LHB Frankfurt, kar jo je odneslo še 35 milijonov evrov dobička.

Ajdovščina - Medtem ko zaposleni v Primorju še vedno stavkajo, a so doma, zato da ajdovska družba ne bi imela dodatnih stroškov, se je znova oglasil ajdovski župan Marjan Poljšak. Lastnike in vodstvo Primorja Holding ter Primorja in največje banke upnice javno poziva, naj čim prej sprožijo in čim hitreje vodijo stečaj Primorja Holding in Primorja. Poljšak je v javnem pozivu lastniku in bankam upnicam Primorja Holding in Primorja zapisal: "Banke upnice pozivam, da oblikujejo konzorcij upnikov, ki bo od stečajnega upravitelja zahteval in uveljavljal, da vodi proces kontroliranega stečaja s ciljem, da se v čim večji meri nadaljuje ali čim prej ponovno zažene gradbena dejavnost Primorja v enem ali več novih podjetjih." Poljšak se zaveda, da pri svoji podpori in pomoči v politiki za obstoj še edinega velikega delujočega gradbenega podjetja niso bili uspešni. "Še vedno sem prepričan, da bi srednjeročno in dolgoročno bil poseg za ohranitev Primorja bolj gospodaren, tako za državne banke kot za državo. Na žalost niti vlada niti banke nimajo rezervnega kapitala za tak poseg, pač pa rešujejo take probleme kratkoročno, tako rekoč po interesih od danes do jutri," je prepričan ajdovski župan. Obenem je Poljšaku žal, da ni že prej prišel do teh ugotovitev in že prej zahteval pospešenega stečaja, kajti Primorje "je vsak mesec bolj zadolženo, rubežniki odtujujejo opremo, organizacija dela slabi, kar vse dodatno otežuje obnovo dejavnosti Primorja". Ajdovska občina bo zato podpirala tisti scenarij, ki bo po njeni oceni v največji meri obetal obnovo dejavnosti Primorja in obnovo delovnih mest v čim večjem številu. V Primorju pa so se pravkar sestali predstavniki sindikatov in lastnikov. Po napovedih vodje stavkovnega odbora Damjana Volfa naj bi jim največji posamezni lastnik Primorja Holding Dušan Črnigoj predstavil novega možnega strateškega partnerja.

Ljubljana - Stanislav Valant, zdaj že nekdanji predsednik uprave NFD Holdinga, je tudi dokončno ostal brez dovoljenja za kvalificiran delež v družbi za upravljanje NFD. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo njegovo pritožbo, s katero je želel ponovno dobiti upravljalski vpliv za svoj 11-odstotni delež NFD DZU, proti odločitvi pa se Valant ne more pritožiti. Podobno kot Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so tudi na vrhovnem sodišču ocenili, da poslovanje Vasina ni uspešno in stabilno, kot ga je poslušal prikazati Valant, ki tako vse bolj izgublja svoj vpliv v poslovnem omrežju NFD. "Vasin na podlagi takega poslovanja ne bi pridobil kvalificiranega poslovnega deleža, kar torej pomeni, da mu je bilo ob takem dejanskem stanju dovoljenje za kvalificiran delež utemeljeno odvzeto," so svojo odločitev utemeljili na vrhovnem sodišču. Kot smo razkrili v Dnevniku, je ATVP Vasinu dovoljenje za kvalificiran delež vzela že aprila lani, podobno kot tudi NFD Holdingu, ki se je na odločitev ATVP prav tako pritožil. Po lanskoletnem odvzemu dovoljenja so se sicer v Vasinu dogajale večje spremembe. Iz za zdaj še nepojasnjenih razlogov je bila očitno spremenjena ali preklicana najmanj ena pogodba za nakup deležev v NFD DZU. Vasin ima tako sklenjenih le še za 892.500 evrov pogodb za nakup deležev v NFD DZU, kaj se je zgodilo s preostalimi pogodbami v skupni višini 3,1 milijona evrov, pa ni mogoče ugotoviti. Valant namreč do zdaj ni želel razkriti niti tega, s kom je pogodbe sklenil in kakšen lastniški delež je prek teh pogodb obvladoval. Čeprav je Valant sodnike prepričeval, da je Vasin leta 2008 posloval z dobičkom, pa je dejstvo, da zadnja tri leta družba posluje z izgubo, ki je samo lani znašala 2,2 milijona evrov. Kljub visoki izgubi se je kapital Vasina lani zvišal za kar petkrat, na 1,1 milijona evrov. Valant je sicer lani izvedel manjšo dokapitalizacijo Vasina, vendar pa bilance družbe nakazujejo, da je visoka rast kapitala prav posledica izginotja opcijskih in terminskih pogodb za nakup deležev v NFD DZU. [email protected]

Ljubljana - Steklarna Rogaška je lani izboljšala poslovanje in prihodke od prodaje v primerjavi z letom prej zvišala za 27 odstotkov, na 31,6 milijona evrov. Medtem ko je leta 2009 Steklarna Rogaška dosegla 3,6 milijona evrov izgube, je lani ustvarila nekaj več kot 460.000 evrov čistega dobička. Tako kot matično podjetje je tudi celotna Skupina Steklarna Rogaška lani dosegla 31,6 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, čisti dobiček pa je bil bistveno nižji in je znašal 13.230 evrov. V minulem letu se je izboljšala tudi bilančna slika Steklarne Rogaške, ki jo vodi Davor Šenija. Če je imela konec leta 2009 od bilančne vsote v višini 36 milijonov evrov okoli 70 odstotkov dolžniškega kapitala, je 31. decembra lani dolžniški kapital znašal slabih 50 odstotkov (pri bilančni vsoti 39,9 milijona evrov). To je posledica dokapitalizacije večinskega lastnika Zvona Ena Holdinga, in sicer s konverzijo posojil v višini devetih milijonov evrov v lastniški kapital. Kljub bistveno boljši bilančni sliki pa so pred Steklarno Rogaška negotovi časi. Družba je namreč porok Zvonu Ena Holdingu pri najemu posojila v višini 13,1 milijona evrov, ki je zavarovano s premoženjem v višini 17 milijonov evrov. Steklarna Rogaška 75 odstotkov prodaje ustvari s prodajo izdelkov pod drugimi blagovnimi znamkami. V prihodnosti so si zadali cilj, da bi se ta delež zmanjšal na 50 odstotkov. Konec leta 2009 je imela Skupina Steklarna Rogaška 898 zaposlenih, 31. decembra lani 936, konec letošnjega junija pa 966. [email protected]

V Stični se začenja 12. Festival Stična 2011, ki je vrelec glasbe, gledališča in likovne umetnosti. Po besedah organizatorjev je spet pripravljena široka paleta dogodkov, ki vas ne bodo pustili hladnih. Stična bo znova prizorišče kulturne manifestacije z mednarodno udeležbo. Dogajalo se bo tri zaporedne vikende. Začetek se je zgodil že v petek, 18. novembra, z Glasbenim maratonom in natečajem Festivala Stična v Baru Jama. V času festivala se bo Stična zibala še v ritmih skupine Dan D, Trio Sepki, B. T. K., Zuf de Žur (Italija) in koncerta glasbe Akademskega pevskega zbora Obilić (Beograd) ter Zborallice. Stična: Jama Bar, Market Marinka Maver, Ivančna Gorica: Prince pub, Knjižnica Ivančna Gorica, Grosuplje: Mestna knjižnica Grosuplje, Šentvid pri Stični: Market Pipo. Letošnja novost je abonmajska vstopnica, s katero kupite vstopnice za vse priredite Festivala. Več informacij o njem najdete TUKAJLE. Uradna otovoritev festivala bo v soboto, 18. novembra, v galeriji Muzeja Krščanstva na Slovenskem, in sicer z odprtjem fotografske razstave Nejca Puša. Istega dne bo v Kulturnem domu Stična tudi prva letošnja glasbeno – gledališka izvedba in sicer GodArt live (Jure Godler in Tilen Artač). Vse ljubiteljem gledališča bosta na voljo še komediji To so Gadi in Iščem moža (v sebi) ter otroški Tinko polovinko in Huda mravljica. Na letošnjem festivalu bo tudi filmski večer ter pogovor z ustvarjalci in potopisni večeri. Festival Stična ni samo festival različnih kulturnih dogodkov. Festival Stična so ljudje. Mladi, ki festival ustvarjajo, z njim dihajo in živijo. Ljudje, katerim je mar in ki želijo, da se prav vsak gost v Stični dobro počuti. Zato je Festival Stična na nek način tudi festival prijetnega druženja in lepih prijateljstev. V Stični so vrata odprta prav vsem, sporočajo organizatorji.

Uprava Poštne banke Slovenije je nadzornemu svetu predstavila letno poročilo o poslovanju. Ob tem je predlagala, naj bilančni dobiček 2,1 milijona evrov razporedi v rezerve. Po oslabitvah je bil dobiček v PBS 2,1 milijona evrov. Uprava Poštne banke Slovenije je nadzornemu svetu na seji pretekli teden med drugim predstavila letno poročilo o poslovanju banke za leto 2008 s predlogom uporabe bilančnega dobička. Po oblikovanju statutarnih rezerv banka izkazuje 2,1 milijona evrov bilančnega dobička, za katerega bodo skupščini predlagali, da se ga v celoti razporedi v rezerve. Kot so danes sporočili iz PBS, so nadzorniki letno poročilo banke za leto 2008 potrdili in ga označili kot skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi, saj je po njihovem mnenju iz predloženih poročil razvidno korektno in odgovorno upravljanje s premoženjem banke. Zaradi oslabitev je bil dobiček nekoliko manjši Soglašali so tudi s predlogom uporabe bilančnega dobička, ki je ob koncu leta 2008 znašal 2,8 milijona evrov. Nadzorni svet je ob tem sprejel tudi pojasnilo uprave o vplivu dodatnih oslabitev in rezervacij, ki jih je banka za leto 2008 oblikovala zaradi novih spoznanj o globini ekonomske krize in njenem vplivu na gospodarstvo, zaradi česar je revidiran čisti dobiček ustrezno zmanjšan. Nadzorni svet se je ob upoštevanju mnenja revizijske komisije pozitivno izrekel tudi glede letnega poročila o notranjem revidiranju za leto 2008, ki se ga poda v potrditev skupščini banke. Sprejel je poročilo o delu revizijske komisije v letu 2008 in potrdil njen okvirni plan dela za letošnje leto ter soglašal s predlogom revizijske komisije glede imenovanja zunanjega revizorja banke za leto 2009, ki ga imenuje skupščina, in z drugimi gradivi uprave za skupščino banke. V prvih treh mesecih je poslovanje uspešno Nadzorni svet se je ob tem seznanil še s poslovanjem banke v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki je glede na poglobljene krizne razmere uspešno. V prvih treh mesecih je banka ustvarila 964.000 evrov čistega dobička in tudi v drugih pomembnejših kazalnikih sledi ciljem iz poslovnega načrta. Nadzorni svet ugotavlja, da banka težave na trgu ob ugodni strukturi virov in naložb uspešno obvladuje, za nadaljnje dobro poslovanje pa je pomembno, da največ pozornosti posveti zagotavljanju likvidnosti in ustrezni kapitalski ustreznosti ter varnemu poslovanju banke z obvladovanjem kreditnega in vseh drugih vrst tveganj, so še sporočili iz PBS.

Delavci Konstruktorja kljub zagotovilom še vedno niso dobili plač. Direktor naj bi vztrajal pri prisilni poravnavi. Predlog naj bi dopolnil šele do 15. avgusta. Po oceni sindikalista do takrat delavci še ne bodo dobili izplačil. Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi manjkajočih dveh plač že skoraj tri tedne stavkajo, so se danes ponovno zbrali pred sedežem podjetja v Mariboru. Pričakovali so pojasnilo novega direktorja Sama Majcenoviča, zakaj kljub njegovim zagotovilom v petek ni bila izplačana vsaj ena plača, a ta se pred delavci ni pojavil. Konstruktor VGR ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank ter za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev. Trenutno ima odprtih okoli dvajset gradbišč, pri čemer je največji projekt gradnja 30 milijonov vrednega trgovskega centra Mercator v Mariboru. Po besedah sindikalnega predstavnika Mladena Kutnjaka je Majcenovič, ki je položaj direktorja Konstruktorja uradno prevzel v petek, na poti v Ljubljano , kjer naj bi poskušal pridobiti denar za poplačilo delavcev. Prav tako naj bi delal na dopolnitvi predloga za uvedbo postopka prisilne poravnave. Ta predlog je podjetje vložilo na sodišče na začetku julija, a ga mora še dopolniti, med drugim s poročilom o finančnem položaju in poslovanju ter z načrtom finančnega prestrukturiranja. Kot skrajni rok za dopolnitev je prejšnji direktor Marko Plečko navajal 2. avgust, a po navedbah, ki jih je od novega vodstva dobil Kutnjak, naj bi imeli čas za to še do konca tega tedna. Kar pomeni, da naj bi se okvirno do 15. avgusta zadeva zaključila. To pomeni, da če prisilka ne bo šla skozi, sodišče avtomatsko vloži predlog za stečaj, je delavcem na današnjem shodu povedal Kutnjak. To je informacija, ki sem jo dobil od novega direktorja. Na nas vseh je, ali verjamemo ali ne verjamemo. Mislim pa, da nihče več ne verjame, je dodal. Po ocenah Kutnjaka do 15. avgusta ni veliko upanja, da bi delavci dobili kakšna izplačila, saj ima podjetje blokirane račune. Podjetje, ki zaposluje 270 ljudi, delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Novi direktor Majcenovič je delavcem sredi prejšnjega tedna obljubil, da bodo 29. julija dobili vsaj eno od manjkajočih plač. A to se ni zgodilo. Zakaj ne, delavcem nihče ni pojasnil. Stavka se bo medtem nadaljevala. Naslednji shod delavcev pred sedežem Konstruktorja je napovedan za petek ob 8. uri.

Na Ljubljanski borzi slab dan in še slabši mesec Indeks SBI20 je po novem padcu -0,85 odstotka zaokrožil podobo slabega januarja. Mesečni minus znaša deset odstotkov, največ v tem desetletju. Promet je usahnil in niti s Krko ni presegel milijona evrov. Njen enotni tečaj se je znižal za 0,7 odstotka. Zadnja posla sta bila sklenjena pri 113 evrih. Okrog odstotek in pol so izgubile delnice Intereurope, Pivovarne Laško, Save in Petrola, odstotek Nova KBM in Luka. Telekom in Gorenje sta le simbolično cenejša, Mercator pa je skoraj edina delnica s plusom, vendar le 0,14-odstotnim. Ljubljanska borza vpeta v mednarodna dogajanja Slovenski borzni indeks 10.239 točk je tretjič v zadnjih štirih dneh padel, medtem ko se je indeks PIX 6.537 točk rahlo okrepil, potem ko je Infond id I poskočil za štiri odstotke in KD ID za tri. Ljubljanska borza je v prvem mesecu leta 2008 delila usodo svetovnih trgov, kjer je zaradi verjetnosti ameriške recesije in hudih posledic kreditne krize na trenutke vladala tudi panika. Letošnje leto na slovenskem trgu očitno niti najmanj ne bo podobno lanskemu, ko so bili donosi sanjski. Ukrep Zveznih rezerv ni prinesel katarze Fed je v sredo po pričakovanju obresti znižal za pol odstotne točke, na tri odstotke, kar pa ni preprečilo padca delniškega indeksa Dow Jones. Takoj po Fedovi odločitvi je bilo sicer na Wall Streetu opaziti nekaj optimizma, vendar so dan pokvarile sveže skrbi o milijardnih izgubah finančnih podjetij, povezanih s krizo na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil. Znašala naj bi vsaj 265 milijard dolarjev! Banke še kar sporočajo slabe novice Indeks Dow Jones 12.442 točk se je znižal za tretjino odstotka, podobno tudi Nasdaq 2.349. Evropske borzne posrednike je v sredo šokirala novica, da bo švicarska UBS odpisala nove milijarde evrov slabih posojil. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.329 točk se je znižal za 0,7 odstotka, slabo pa kaže tudi danes, saj je do poldneva izgubil poldrugi odstotek. Spet so na udaru banke z izjemo francoske Societe Generale, ki naj bi bila kmalu tarča prevzema.

Edino slovensko vojaško letališče v Cerkljah ob Krki je od sobote zaprto. Agencija za civilno letalstvo RS mu je namreč zaradi nevarno slabe vidljivosti z novega letališkega stolpa odvzela uporabno dovoljenje. Ministrstvo za obrambo namreč kljub večkrat podaljšanemu roku ni odpravilo napak, poroča Pop TV. Po poročanju televizije je letališče zaprto zaradi odsevov posebnih stekel, nameščenih na stolp, ki slepijo kontrolorje. Do nadaljnjega je tako na letališču prepovedan ves civilni promet, ki ga ima vojska – to so letalska šola in civilni helikopterji –, leti pa lahko le nekaj vojaških helikopterjev. Ministrica za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Ljubica Jelušič o tem, kdaj bi lahko bilo letališče znova odprto, molči. Ministrstvo sicer za nevarna stekla že dolgo ve in je obljubilo, da bo zadevo popravilo, a tega do zdaj še ni naredilo.

Bo rešitev spora mogoča zunaj sodišča? Uprave in nadzorni sveti petih elektrodistributerjev bodo svojo odločitev, ali bodo spor glede preplačane elektrike reševali zunaj sodišč, sporočili v prvem tednu septembra. Kot so po sestanku sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije ZPS, ki je sestanek tudi organizirala udeležili so se ga še predstavniki distributerjev in Društva za povračilo preplačane električne energije, so na sestanku razpravljali o možnosti za mirno rešitev spora glede preplačane električne energije. V ZPS-ju so namreč prepričani, da še niso izčrpane vse zunajsodne poti in da bi se spor moral reševati za vse potrošnike. Kje lahko oddate podpis? Koliko povračila preplačane elektrike lahko pričakujete? Kako dolg bo postopek? Odgovore lahko dobite tudi v klepetu s predsednikom Društva za vračilo preplačane električne energije Radom Pezdirjem. Vabljeni k sodelovanju jutri ob 15.00. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh petih elektropodjetij, v katerih ima država večinski delež, torej Elektra Ljubljane, Elektra Gorenjske, Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorske. Ta podjetja so 1. januarja 2008 dvignila cene električne energije za šest odstotkov. Urad za varstvo konkurence je avgusta 2008 ugotovil, da so pri tem delovali usklajeno, njegove ugotovitve pa je junija lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Društvo želi zbrati 10.000 podpisov Društvo je pretekli teden začelo zbirati podpise državljanov za povračilo stroškov preplačane elektrike. Ko jih bodo zbrali približno 10.000, jih bodo poslali elektrodistributerjem. Če bo do sodnih postopkov prišlo, bo društvo proti elektrodistributerjem zastopala odvetniška družba Matoz.

Novo mesto - Krka je za 97 milijonov evrov prevzela nemško generično podjetje Tad Pharma, ki je eno največjih nemških generičnih podjetij. "Prevzem bo Krki prinesel številne sinergijske učinke, predvsem pa bo Krka na tak način na največjem evropskem generičnem trgu nastopala neposredno in ne več prek svojih partnerjev kot doslej," je včeraj povedal predsednik uprave novomeškega farmacevta Jože Colarič. Blagovno znamko podjetja s 65-letno tradicijo, ki bo tako postalo del skupine Krka, bodo zaradi njene dobre prepoznavnosti ohranili. Kupnino bo Krka plačala v gotovini, denar pa zagotovila iz prostih denarnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in posojil, ki jih je najela pri dveh slovenskih bankah. Za primerjavo, Krka je lani ustvarila 111 milijonov evrov čistega dobička, že v prvem devetmesečju pa ga je bilo za milijon evrov več, kot je Krka odštela za Tad Pharmo. "Nemško podjetje je ugotovilo, da je treba biti vertikalno integriran, torej izdelek proizvajati od surovine do konca, kar mi počnemo, oni pa te možnosti niso imeli. Zato so iskali uspešno in ugledno podjetje, ki bi jih kupilo," je dejal Colarič. Krka je na nemškem trgu že dlje iskala potencialno tarčo, prevzem podjetja Tad Pharma, ki ima povprečno rast poslovanja pod 10 odstotki, pa so pripravljali od junija letos. V paketu skupaj z razvojnim centrom in tovarno je Krka kupila še 2,5 hektarja razpoložljivih zemljišč za morebitno nadaljnjo širitev. "Ta prevzem je najava za nadaljnje aktivnosti na tem področju," je dodal Colarič, ki pa konkretnejših informacij ni hotel razkriti. "Končno so se opogumili in izvedli svoj prvi prevzem," je komentiral Aleš Lokar iz KD BPD. Vendar hkrati opozarja, da je nakup šele prvi in najenostavnejši korak, ključno vprašanje je, kako bodo družbo vključili v skupino Krka. "Prevzemna cena je na prvi pogled ugodna, vendar bi bilo treba podrobneje pregledati poslovanje in nabor produktov, ki jih trži Tad Pharma," pravi in dodaja, da so v Krki očitno začeli aktivneje delati tudi pri anorganski rasti, v prihodnjih letih pa ne izključuje možnosti, da bi Krka izvedla še kak manjši prevzem. Kot pojasnjuje Dejan Divjak, gre za manjši prevzem, saj Tad Pharma na letni ravni ustvari manj kot desetino prihodkov skupine Krka. "Glede na to, da so pravzaprav le uresničili napovedi, po katerih naj bi v prihodnosti načrtovali od tri do štiri prevzeme, večjega odziva na borzi ne pričakujem." [email protected]@dnevnik.si

Izplačilo. Sindikalisti pozivajo k izplačilu božičnice in 13. plače, preverjali smo, kje ju bodo izplačali. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je tudi letos izdala poziv za izplačilo 13. plače in božičnic, a kot kaže naše poizvedovanje med izbranimi podjetji, jo bodo izplačali le redki. Ali boste izplačali božičnico ali 13. plačo? Intereuropa: “Zaradi poslabšanja poslovnih rezultatov in zaostrenih razmer poslovanja letos zaposlenim božičnic ne bomo izplačali. Lani so bile božičnice vsem zaposlenim v matični družbi Intereuropa ter odvisnima družbama Interagent in Intereuropa IT izplačane v enakem znesku 500 evrov bruto, medtem ko so zaposleni v družbi Intereuropa Transport zaradi slabšega poslovanja prejeli izplačilo iz naslova solidarnosti v znesku 300 evrov bruto. Adriatic Slovenica: “Z vprašanji ste pohiteli, nimamo še odgovora, ker v zvezi z izplačilom božičnice za letos še ni bila sprejeta nobena odločitev, lani ni bila izplačana.” Luka Koper: “Odločitve glede izplačila božičnice oziroma 13. plače uprava še ni sprejela. Lani smo izplačali 13. plačo, kar pomeni eno mesečno povprečno plačo posameznika.” Banka Koper: “Možnost izplačila božičnice še preverjamo, zato o njeni višini še ne moremo posredovati podatka. Lani je predstavljala višino ene plače.” Cimos: “Odločitev še ni sprejeta.” Zdravstveni dom Piran: “Že nekaj let ju ne izplačujemo, lani smo ob koncu leta sicer izplačali nekakšen poračun stimulacije, letos pa tudi tega ne bo zaradi odločitve vlade, ki ukinja tudi to.” Med uspešnimi gospodarskimi družbami je za zdaj izplačilo napovedala le skupina Splošna plovba. ˝Realizacija v Luki bo v višini skoraj 90 odstotkov načrtovane, formalni pogoji za izplačilo bi bili torej lahko zagotovljeni, težavo pa predstavljajo visoka posojila, ki jih je najela nekdanja uprava pod vodstvom Roberta Časarja. V pogovoru z njenimi nasledniki sem razmere v našem podjetju komentiral, da očitno noben par pridnih rok ne more toliko ustvariti, kot lahko zapravi ena mona,˝ pove Pavel Lokovšek, predsednik sindikata pristaniških delavcev. ˝V koprski poslovalnici Müller Drogerije bodo 13. plačo izplačali. V Mercatorju, v katerem na Primorskem zaposlujejo skoraj 700 ljudi, od tega je 500 naših članov, bodo o izplačilu po mojih informacijah odločali v ponedeljek ali torek. Lani so dobili 520 evrov bruto, pričakujemo, da bo ob prepolovljenem dobičku letos izplačilo sorazmerno nižje,˝ pa napoveduje Tinka Jamnik, sekretarka sindikata trgovine pri KS90. Po njenih informacijah tudi v OMV ob koncu leta dodatnih izplačil ne bo, bodo pa morda neke vrste poračun zaposleni prejeli aprila, torej po tem, ko bodo dokončno znani letošnji rezultati poslovanja družbe.

Eden od dveh francoskih avtomobilskih gigantov je lani zabeležil kar 343 milijonov evrov izgube, črne čase pa napovedujejo tudi za letos. Brez dela bo ostalo 11 tisoč ljudi. V koncernu PSA Peugeot-Citroen so imeli lani kar 343 milijonov evrov izgube. Francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot-Citroen je imel lani kar 343 milijonov evrov izgube, nadaljevanje slabih časov pa pričakuje tudi v tem letu. Zato nameravajo ukiniti kar 11 tisoč delovnih mest. Slika je bila popolnoma drugačna leta 2007, ko so imeli kar 885 milijonov evrov profita. Renault bo podatke o poslovanju predstavil v četrtek. Glavni izvršni direktor Christian Streiff je napovedal, da bodo avtomobilski trgi v zahodni Evropi v letu 2009 zabeležili 20-odstoten padec ter se nato leta 2010 umirili. Posebej težavno bo prvo četrtletje, predvideva, zaradi česar se je morala skupina po njegovih besedah odločiti za doslej nevidene ukrepe. Med drugim nameravajo zvišati cene, za petino zmanjšati proizvodnjo avtomobilov in zmanjšati število zaposlenih. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je z namenom, da bi preprečili selitev avtomobilske proizvodnje, prejšnji teden napovedal sprejetje načrta podpore avtomobilski industriji. V ponedeljek je nato vlada predstavila paket v vrednosti 6,5 milijarde evrov, v sklopu katerega bosta oba glavna avtomobilska proizvajalca PSA Peugeot Citroen in Renault prejela po tri milijarde evrov posojila. To pa ne bo doletelo francoskih delavcev. Vlada v Parizu je namreč proizvajalcem avtomobilov namenila 6,5 milijarde evrov pomoči, od česar je koncernu Peugeot-Citroen pripadlo tri milijarde, ostalo pa je dobil njihov rival Renault. V zameno pa v njihovih tovarnah ne smejo odpuščati francoskih delavcev. Peugeot sicer v domačih tovarnah proizvede le okrog 40 odstotkov svojih vozil. Tovarne ima tudi v Španiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji in na Portugalskem ter v Turčiji, na Kitajskem, v Argentini in Braziliji. Koncern Peugeot-Citroen je konec leta 2007 zaposloval 207.850 delavcev. Dobavitelj delov Faurecia, ki je v večinski lasti Peugeota, je danes prav tako najavil izgubo, in sicer v višini 547 milijonov evrov. Zato bo prosil za finančno pomoč.

NLB bo vitka banka Največja slovenska banka naj bi po predlogu reorganizacije načrtovala odpustitev od 650 do 700 ljudi, ukinitev 17 organizacijskih enot ter zaprtje tretjine poslovalnic. Kot poroča 24ur.com, v omenjenem dokumentu vodstvo banke ugotavlja, da so se časi spremenili. Ne samo, da so se močno zaostrile finančne oziroma gospodarske razmere, tudi vloga in delovanje bank sta se v zadnjih letih močno spremenila. In to zahteva korenite reze, sicer banka, seveda brez nove državne injekcije, ne bo preživela, še poroča portal. Program bo pripravljen do konca meseca Nova Ljubljanska banka je v sporočilu za javnost zapisala, da je priprava programa preobrazbe banke od začetka leta v polnem zamahu, delo pa prehaja v sklepno fazo, v kateri bo uprava vključila vse ravni vodstva in zaposlene na vseh organizacijskih ravneh. Program bo predvidoma pripravljen konec meseca, ko ga bo banka tudi podrobneje predstavila javnosti. Sklepno fazo oblikovanja programa organizacijske preobrazbe je vodstvo banke začelo z dejavnim delovnim dialogom s predstavniki sindikatov. Tako bo program kmalu dobil končno podobo in bo zrel, da uprava sprejme dokončne odločitve. Vitka banka Program preoblikovanja NLB-ja je utemeljen na načelih vitke banke, ki v središče postavlja jedrne bančne dejavnosti z najvišjo dodano vrednostjo. NLB bo v prihodnje še bolj osredotočen na bančništvo na drobno in na servisiranje ne le velikih, ampak tudi srednjih in malih podjetij. Prav slednje je ključno za povečanje učinkovitosti na ravni celotne banke. 12 vsebinskih točk programa, med katerimi nekatere potekajo že od začetka dela te uprave, vključuje reorganizacijo z začetkom letošnjega poletja. Ta upošteva zmanjšanje števila ravni odločanja in racionalizacijo števila organizacijskih enot za večjo osredotočenost na jedrno dejavnost banke. Proaktivnost in izbira ustreznih poti poslovanja ter ponudbe za vsako posamezno skupino strank s specifičnimi potrebami bo vodilo na področju poslovanja s strankami. Ključ za uspešno izvedbo bo specializirano osebje, pa tudi centralizirana podpora pri skupnih storitvah. Prenovljena organiziranost v prvi fazi vključuje tudi centralizacijo nadzora nad stroški in investicijami in nadaljnje korake v izboljšanju kreditnega procesa v banki. Dialog s predstavniki sindikatov se je že začel in se nadaljuje v okviru delavnic v skupni delovni skupini, v kateri bodo skupaj z vodstvom banke predhodno obravnavali pripravljene organizacijske rešitve v okviru prihodnje strategije NLB-ja, so še sporočili iz banke. V poznejših fazah preobrazbe bo morala banka presojati tudi o optimalnem obsegu prodajnih poti, kot je mreža poslovalnic in bankomatov, podobno kot to že počne konkurenca. Pri tem bo poleg poslovnih rezultatov enakovredno vodilo tudi kakovost storitev banke. Uprava poudarja, da vzporedno s preobrazbo poslovnih procesov v banki poteka tudi celovita prenova poslovne kulture banke, ki mora temeljiti na najvišjih etičnih merilih in integriteti vsakega posameznika v organizaciji. Program preobrazbe bo vodstvo uresničevalo postopoma, v več fazah, pri čemer se ne bo mogoče izogniti nadaljevanju zmanjševanja števila zaposlenih. Zmanjševanje zaposlenih se je začelo že konec leta 2011. Uprava ocenjuje, da se bo tako, postopno zniževanje zaposlenosti nadaljevalo vsaj po enaki stopnji kot v zadnjem obdobju. Vsa prizadevanja vodstva so usmerjena h končnemu cilju da bi Nova Ljubljanska banka v čim krajšem mogočem času postala zdrava, ugledna in dobičkonosna banka, ki bo konkurenčna na domačem in tujih trgih, so še sporočili iz banke.

Kratke vesti, ki jih pripravljajo v poslovni redakciji Dnevnika. Mervar na čelo Elesa Nadzorni svet Elesa je na včerajšnji seji za direktorja družbe imenoval Aleksandra Mervarja, sedanjega namestnika direktorja. Ta bo štiriletni mandat nastopil 26. oktobra, ko bo tudi odstopil iz nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe. Alta svetovalka pri prodaji Cinkarne Celje Cinkarna Celje je za čas postopka prodaje skoraj 73-odstotnega deleža sklenila pogodbo o svetovanju z Alto Skupino. Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji Cinkarne Celje so julija podpisali NLB, Sod, Modra zavarovalnica, NKBM, NFD DZU, Banka Celje in KD Skladi. Sedem prijav za vodenje Košakov Tovarna mesnih izdelkov Košaki, ki jo je avgusta zapustil predsednik uprave Jure Bojnec, še ni dobila novega vodstva. Na objavljeni razpis je prispelo sedem prijav, a nadzorniki odločitve še niso sprejeli. Začasno zdaj vodi družbo dosedanja vodja prodaje Meta Lovše. Pörš bo bedel nad železniškim prometom Vlada je včeraj za največ pol leta imenovala vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije za železniški promet. To je postal Alojz Pörš, ki je bil v Javni agenciji za železniški promet na različnih vodstvenih položajih zaposlen od leta 2006. Vlada na pomoč Pomurskim mlekarnam Pomurske mlekarne bodo od vlade dobile pomoč »de minimis« v obliki reprogramiranja dolgoročnega posojila. Gre za dveletni moratorij za odplačilo glavnice, rok vračila celotnih obveznosti pa se podaljša za 24 mesecev. Neto državna pomoč de minimis znaša 42.981 evrov. Bruselj odobril poroštvo MLM Evropska komisija je odobrila državno poroštvo za državno pomoč Mariborski livarni Maribor (MLM) v višini 5,1 milijona evrov. Erste Card izdal 30.000 kartic diners V prvem mesecu po izpolnitvi vseh potrebnih tehničnih zahtev in ponovni vzpostavitvi mreže za delovanje kartice diners na prodajnih mestih je Erste Card, novi lastnik franšize Diners Cluba v Sloveniji, pridobil že 30.000 imetnikov novih kartic diners. V tem času je bil na prodajnih mestih v Sloveniji s karticami diners club ustvarjen promet v višini 1,3 milijona evrov. Terme Olimia z 10 milijoni evrov prihodkov Terme Olimia so ob polletju ustvarile 10 milijonov evrov prihodkov, kar je nekaj odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Direktor Zdravko Počivalšek je ocenil, da je bil začetek leta zelo težak, vendar jim je čez polletje uspelo poslovne rezultate izboljšati. Veliko zanimanje za Novolesov kompleks Po več neuspelih dražbah za prodajo kompleksa straškega Novolesa, ki je od maja predlani v stečaju, je upraviteljica Romana Kruhar Puc julija razpisala dvomesečno prodajo s pomočjo nezavezujočih ponudb in zanjo dobila štiri ponudbe. Za nakup kompleksa se poteguje tudi delavska zadruga, ki so jo ustanovili nekdanji Novolesovi delavci. Pripravila Jan Bratanič in STA

Ukrep razporejanja na čakanje sprožil buren odziv Vsi delavci Slovenskih železnic, ki so morali v okviru varčevalnih ukrepov na začasno čakanje, se bodo s 1. julijem vrnili v službo. Na začasno čakanje na delo je bilo januarja in marca skupno napotenih 1.353 delavcev, trenutno pa jih je na čakanju še 887. Ukrep je med delavci sicer sprožil buren odziv, saj so vodstvu, še zlasti delavskemu direktorju Albertu Pavliču in predsedniku sveta delavcev Silvu Berdajsu očitali vpliv na oblikovanje seznama napotenih na čakanje. A svet delavcev jima je pozneje izglasoval zaupnico. Prezaposlenost bodo reševali z upokojevanjem Slovenske železnice so že ob uvedbi ukrepa začasnega čakanja na delo poudarjale, da zaposleni, ki so vanj vključeni, ohranjajo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter prejemajo 85 odstotkov nadomestila plače. Vodstvo železnic je tedaj ugotavljalo tudi, da se bodo v družbi izognili klasičnemu ugotavljanju presežnih delavcev. Prezaposlenost bodo Slovenske železnice reševale z upokojevanjem in prerazporeditvijo invalidov v invalidsko podjetje. Do leta 2012 bo na železnicah kar 1.361 zaposlenih, ki bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev, ali pa jim bosta do te manjkali še največ dve leti.

Visoke cene goriv in ekonomska kriza sta botrovala padcu prodaje avtomobilov v ZDA, ki je najbolj prizadel ameriške proizvajalce Proizvajalci avtomobilov v ZDA so v februarju utrpeli visok padec prodaje avtomobilov glede na januar, kar je prizadelo predvsem ameriške proizvajalce avtomobilov. General Motorsu je prodaja upadla za 16 odstotkov, Fordu za 10 odstotkov in Chryslerju za 17 odstotkov. Prizadeta tudi nekatera japonska podjetja Tudi japonski avtomobilski giganti so občutili posledice krize gospodarstva. Toyoti je prodaja upadla za 6,6 odstotka, Nissanu za 3 odstotke, medtem ko je bila Honda edina svetla točka s povečanjem prodaje za 1 odstotek. Podjetja naprej z ambicioznimi načrti Kljub zmanjšanju prodaje imajo proizvajalci izdelane načrte, s katerimi naj bi dosegli zelene številke. Chrysler se je odzval z brezobrestnim financiranjem nakupov svojih avtomobilov, medtem ko ima Ford v načrtu znižati stroške in doseči dobiček v letu 2009. Padec prodaje v februarju pa ni vplival na zmanjšanje letošnjih prodajnih pričakovanj. Proizvajalci avtomobilov namreč pričakujejo povečanje prodaje v drugi polovici leta.

Trollhättan - Švedski avtomobilski proizvajalec Saab, ki se že dlje časa ubada s hudimi finančnimi težavami, se je kljub temu odločil, da pri reševanju noče pomoči kitajskih podjetij Pang Da Automobile Trading in Zhejiang Youngman Lotus Automobile. Omenjeni podjetji sta pred štirimi meseci s Saabom sklenili dogovor, da bosta za 245 milijonov evrov prevzeli skupno 53,9-odstotni lastniški delež v švedski družbi, ki je od septembra pod sodno zaščito pred upniki. V družbi namreč proizvodnja zaradi neplačevanja zaposlenih in dobaviteljev bolj ali manj stoji že od letošnjega marca, posledično pa so dolgovi le še dodatno narasli. Toda v švedski družbi, ki je v lastništvu nizozemskega Swedish Automobile (bivšega Spykerja) že od leta 2010, so se odločili za prekinitev sporazuma s kitajskima podjetjema zaradi "nezadostne predanosti reševanju družbe in neizplačila obljubljene finančne pomoči." Poleg tega so pri Saabu v izjavi za javnost zapisali še, da so dodatni pogoji, ki sta jih kitajski podjetji postavili prejšnji teden, "nesprejemljivi." Pogovori se sicer nadaljujejo, toda po mnenju nekaterih poznavalcev bi propad pogajanj za Saab utegnil pomeniti tudi dobro novico. "Pang Da in Youngman ne moreta rešiti Saaba, ne glede na to, koliko vanj investirata," je prepričan analitik pri šanghajski izpostavi IHS Global Insight John Zeng. "Saab lahko oživi le eden izmed velikanov, saj družba nima le težav z visokim dolgom, temveč tudi z uvajanjem novih tehnologij in s padcem ugleda blagovne znamke."

Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je danes policiji podala ovadbo storitve kaznivih dejanj v zadevi, obravnavani z načelnim mnenjem 173. Gre za sum zlorabe uradnega položaja pri prodaji državnega deleža v zasebni družbi, domnevno deleža Mercatorja, za kar je komisija osumila štiri osebe. Kot so v sporočilu za javnost zapisali v komisiji, o imenih še vedno ne morejo govoriti, mediji pa omenjajo nekdanjega premiera Janeza Janšo, nekdanjo državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu in prvo nadzornico Kapitalske družbe (Kad) Andrijano Starino Kosem, nekdanjega predsednika uprave Kada Tomaža Toplaka ter nekdanjega direktorja Slovenske odškodninske družbe Marka Pogačnika. Na komisiji niso želeli niti razkriti, če kdo od ovadenih uživa kakršnokoli imuniteto, npr. poslansko imuniteto, so pa pojasnili, da tudi v primeru, da bi kdo užival takšno imuniteto, v tej fazi postopka to ni pomembno. Komisija je podala ovadbo, policija mora zdaj raziskati zadevo, šele nato pa bo o morebitnem nadaljevanju postopka in sprožitvi vprašanju imunitete odločalo tožilstvo. Komisija je 9. julija v objavljenem načelnem mnenju ugotovila, da ravnanje odgovornih oseb v državnih delniških družbah in uradnih oseb v vladi, ki so kršile več predpisov in izvedle postopke nakupa in prodaje delnic za pridobitev vpliva v zasebnih delniških družbah, ustreza opredelitvi korupcije. Kot je takrat pojasnila komisija za preprečevanje korupcije, so prvi prijavi prejeli jeseni 2005 zaradi domnevno sporne prodaje delnic ene od slovenskih družb, neznani prijavitelj pa je isto zadevo komisiji posredoval spomladi 2008. Komisija je leta 2007 prejela tudi prijavi s konkretnimi imeni, ki se nanašata na ravnanje uradnih in odgovornih oseb v javnem oz. zasebnem sektorju in na njihovo dogovarjanje o konsolidaciji družb. Čeprav načelno mnenje, ki nima pravnih ali materialnih posledic, ne navaja imen družb, pa je iz sklicevanja na postopke Računskega sodišča mogoče sklepati, da gre za zadevo Mercator oz. prodajo Kadovega in Sodovega deleža v Mercatorju Istrabenzu in Pivovarni Laško, ki se je zgodila avgusta 2005. Za zlorabo položaja je zagrožena kazen do treh let zapora, za premoženjsko korist pa do osmih let.

Stečaj je predlagala uprava TVM, saj lastniki niso našli partnerja, ki bi bil pripravljen v podjetje investirati. TVM je sicer v lasti Viator & Vektorja. Tovarna vozil Maribor Okrožno sodišče v Mariboru je danes izdalo sklep o začetku stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor TVM, potem ko je pretekli četrtek uprava družbe vložila predlog za stečaj. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo odvetnico Aljo Markovič Čas, upniki pa imajo zdaj tri mesece oziroma najpozneje do 8. junija čas, da prijavijo svoje terjatve. Uprava TVM je zahtevo za začetek stečaja na mariborsko sodišče vložila pretekli četrtek, s čimer se je zaključila agonija 140 zaposlenih, ki so s stavko že od novega leta neuspešno skušali izsiliti poplačilo zaostalih obveznosti. Uvedba stečaja je pričakovana, čeprav je lastnik podjetja, družba Viator & Vektor, še 18. februarja obljubljal, da je našel novega, vendar nerazkritega lastnika. Lastniki so ob tem obžalovali, da so bili pri iskanju ugodne rešitve za mariborsko tovarno neuspešni. Kot so sporočili iz Viator & Vektorja, so si v prepričanju, da izdelki, znanje, zmogljivosti in naročila, ki jih TVM ima, zagotavljajo uspešno poslovanje, v zadnjih dveh letih od nastopa finančne in gospodarske krize prizadevali, da poiščejo strateškega partnerja oziroma kupca tovarne. Pogovori so potekali z različnimi potencialnimi partnerji iz Slovenije in tujine, iskali smo tudi mnoge druge rešitve, ki bi omogočile nadaljevanje proizvodnje in razvoj podjetja, so zapisali v V&V in dodali, da so se zaman trudili pridobiti tudi obratna sredstva za proizvodnjo s strani bank, takšna sredstva pa so lastniki zagotavljali tudi sami. TVM, ki se je ukvarjal s proizvodnjo avtobusov, je bil v krizi že dve leti. Ker je večkrat prišlo do zamud pri izplačilu osebnih dohodkov, so delavci 3. januarja začeli stavko, ki se je nadaljevala vse do danes. Podjetje jim dolguje plači za december in januar, prav tako ni plačalo vseh obveznosti do pokojninske in zdravstvene blagajne in odpravnin že odpuščenim delavcem in prihodnjim upokojencem.

Cene pogonskih goriv so se spet dvignile. Liter 98- in 100-oktanskega bencina tako po novem stane 1,319 evra, dizelsko gorivo pa 1,254 evra za liter. Cena 95-oktanskega bencina ostaja nespremenjena, 1,292 evra za liter. Opolnoči so se podražili naftni derivati, izjema je le neosvinčeni 95-oktanski bencin, za liter katerega bo treba tudi v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,292 evra. Neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin se je podražil za en cent po litru, dražja sta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje. Neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin se je podražil za en cent, in sicer na 1,319 evra za liter. Še višjo podražitev je preprečila vlada, s tem ko je v ponedeljek za približno 5,5 odstotka znižala trošarine za neosvinčeni motorni bencin. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 1,7 centa, in sicer na 1,254 evra za liter, kurilnega olja pa prav tako za 1,7 centa, in sicer na 0,949 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

Borze po svetu globoko v rdečem Nobenega dvoma ni, da ne bi bile ZDA sposobne poravnavati svojih obveznosti, je v odzivu na znižanje bonitetne ocene ZDA, dejal ameriški predsednik Barack Obama. Obama je ocenil, da se s tem strinjajo tudi finančni trgi, vendar pa da ima težave z delovanjem politični sistem. Krivdo za znižanje kreditne ocene ZDA je pripisal političnim razprtijam v Washingtonu, ki so preprečevale ukrepanje. Obama je zagotovil, da so ZDA bile in ostajajo država z najvišjo kreditno oceno. Dobra novica je to, da vemo, kaj moramo narediti. Vendar pa je največja ovira napredku vztrajno risanje črt po pesku in postavljanje strankarske ideologije nad korist države, je krivdo posredni pripisal republikancem. Izrazil je upanje, da bo nižja ocena spodbudila Washington k rešitvi problema dolga in proračunskega primanjkljaja. Ob tem je napovedal, da bo pripravil nekaj priporočil, kako zmanjšati zvezni primanjkljaj. Ameriški predsednik je dejal še, da upa, da bo znižanje kreditne ocene dalo zakonodajalcem nov občutek nujnosti za spopadanje z deficitnim trošenjem. Po znižanju kreditne ocene ZDA so borze po svetu zabeležile občutne padce. Vlagateljev niso pomirile niti napovedi ukrepov s strani G7, G20 in Evropske centralne banke ECB. Napovedi ukrepov niso pomirile trgov. V rdečem so sklenile azijske in evropske borze, prav tako se globoko v negativnem območju giblje ameriški Wall Street. Tokijski indeks Nikkei je trgovanje končal 2,18 pod vrednostjo z začetka trgovanja. Frankfurtski indeks DAX je medtem v primerjavi s petkom izgubil 4,67 odstotka, pariški CAC 40 se je znižal za 4,68 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 2,62 odstotka. Globoke padce tečajev delnic beleži tudi ameriški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je izgubil 5,55 odstotka oziroma več kot 600 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,41 odstotka. Izgubila sta tako evro kot dolar, navzdol pa je šla tudi nafta. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je na newyorški borzi do 17. ure po srednjeevropskem času pocenila za 3,25 dolarja na 83,63 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 3,55 dolarja na 105,82 dolarja za sod. Zlato navzgor Na drugi strani pa je poskočila cena zlata, kar glede na to, da ta kovina velja za varno investicijo, ne čudi. Unča zlata je na trgu prvič doslej presegla 1.700 dolarjev. Čeprav podatki še ne kažejo na recesijo, dogajanje na finančnih trgih vsekakor odraža pričakovanja vlagateljev glede prihodnosti gospodarstva, poudarjajo slovenski borzni analitiki. V prihodnjih dneh bodo po njihovem mnenju odločilna dejanja osrednjih institucij in politikov, ki morajo zagotoviti zmanjšanje zadolženosti držav in ohranjanje rasti. O ponovnem padcu v recesijo po mnenju slovenskih analitikov še ni mogoče govoriti. Poteza znižanja kreditne ocene ZDA ima za posledico stopnjevanje pesimizma, ki se zadnje čase zgrinja nad vlagatelje. Ti so namreč že tako ali tako zaskrbljeni zaradi šibkega ameriškega gospodarstva, dolžniških težav območja evra in japonskega okrevanja po marčnem potresu in cunamiju. Kot pojasnjujejo analitiki, se vlagatelji vse bolj bojijo, da bi se lahko ponovilo leto 2008, zato na borzah niso pripravljeni sklepati rizičnih poslov. Geithner ostaja na položaju Trge je malce pomirila odločitev ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, da bo kljub republikanskim pozivom k odstopu skoraj zagotovo ostal na položaju tudi v primeru ponovne izvolitve predsednika ZDA Obame novembra 2012. Njegovo odločitev je pozdravil tudi Obama. Geithner je izrazil tudi svoje nestrinjanje s petkovo odločitvijo bonitetne hiše Standard & Poor s, da zniža kreditno oceno ZDA z najvišje AAA na AA+, in dejal, da je ta pokazala izjemno slabo presojo ter nepoznavanje temeljev ameriške proračunske matematike. Ocena S & P-ja ne spreminja ničesar. Ni nobenega tveganja, da ZDA ne bi poravnale svojih obveznosti, je zagotovil Geithner. Ugibanja Za torek je sicer napovedano redno srečanje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve FOMC, stroka pa je polna ugibanj o morebitni napovedi novega kroga odkupovanja ameriških državnih obveznic. Večina jih meni, da tovrstne napovedi še ni pričakovati, saj da težava tokrat ni v denarju, kot je bila v času krize leta 2008, in bi nov krog tiskanja denarja povzročil večjo nevarnost izbruha inflacije v času, ko gospodarske rasti skorajda ni. Obljubljajo potrebne ukrepe Države G7 že obljubljajo potrebne ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov, podporo finančni stabilnosti in spodbujanju gospodarske rasti pa napoveduje tudi skupina najpomembnejših razvitih gospodarstev ter hitro rastočih ekonomij G20. ECB medtem načrtuje aktivno uresničevanje programa odkupovanja obveznic. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je zatrdil, da bo banka v luči disfunkcionalnega delovanja na delih finančnega trga zagotovila boljši prenos odločitev denarne politike in tako zagotovila cenovno stabilnost v evrskem območju. Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je že pozdravila zaveze ECB-ja in G7 za stabilizacijo finančnih trgov in poudarila, da bo takšno sodelovanje prispevalo k ohranitvi zaupanja in spodbudilo svetovno gospodarsko rast. Ko gre za Evropo, se na trgih sicer kaže največja zaskrbljenost v zvezi z Italijo in Španijo. Nekateri namreč menijo, da bi bili lahko ti dve državi naslednji v vrsti, ki ne bosta mogli odplačati svojih dolgov. ECB naj bi za obveznice teh dveh držav namenila dve milijardi evrov, tako da se je zahtevana donosnost na italijanske desetletne dolžniške vrednostne papirje vendarle znižala za 0,75 odstotne točke na 5,25 odstotka, na španske pa za 0,91 odstotne točke na 5,14 odstotka. Usklajeno delovanje Evrope in preostalega sveta pri pomirjanju finančnih trgov je danes pohvalila tudi Nemčija. Gre za pomemben dokaz, da igralci v Evropi in delno v preostalem svetu govorijo z jasnim in enotnim glasom, je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Christoph Steegmans. Danes se je sicer v Berlin vrnila nemška kanclerka Angela Merkel, čeprav v vladi zanikajo, da je predčasno prekinila počitnice.

Nesposobno vodstvo je del sistemske korupcije Korupcija zmanjšuje konkurenčnost in krni demokratičnost družbe, opozarjajo gospodarska združenja in pozivajo k neodvisni preiskavi povezav med bančniki in politiki. Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je v odzivu na raziskavo Komisije za preprečevanje korupcije ta je ugotovila močno navezo med politiko in bančniki organe pregona pozvala, naj preganjajo sistemsko korupcijo povsod, kjer potencialno je. Po njenem mnenju mora država pospešiti pregon gospodarskega kriminala in sistemske korupcije belih ovratnikov. Dejstvo, da tovrstne sodne prakse v Sloveniji skoraj nimamo, poglablja občutek nezaupanja, da pred zakonom nismo vsi enaki, je poudarila. Nekompetentnost = korupcija V Združenju Manager so opozorili, da je korupcija namenjena pridobivanju in ohranjanju neupravičenih privilegijev na račun drugih, kar nikakor in nikoli ne more biti sprejemljivo. Ker v javnosti obstajajo ugibanja o navezi politike in bančnikov ter o odobravanju posojil mimo pravil, v Združenju Manager pozivajo, naj se opravi neodvisna raziskava. Med sistemsko korupcijo bi po njihovem mnenju lahko šteli tudi nekompetentne člane nadzornih svetov v podjetjih v državni lasti, kar neposredno vpliva na porazno raven korporativnega upravljanja in nizko uspešnost teh podjetij. Zato predlagajo okrepitev pravnega sistema, od poenostavitve prenormirane zakonodaje do uvedbe ničelne tolerance do korupcije na vseh ravneh. V gospodarstvu pa je po njihovem mnenju treba zakoreniniti visoko raven poslovne etike.

Minister Bajuk je priznal napako pri postopku prodaje NKBM. Zares zahteva sejo komisije za nadzor javnih financ. Bajuk je poudaril, da je bil izbor cene delnic NKBM izbran na podlagi skrbnih pregledov banke. Ministrstvo za finance je ugotovilo, da je eno ponudbo investicijske družbe NFD 1 za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM izločilo pomotoma. To je bila napaka, ki jo bomo skušali znotraj zakonskih okvirov in pravil prve javne ponudbe čim prej rešiti, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal finančni minister Andrej Bajuk. Kot je pojasnil, je družba poslala štiri ponudbe, tri po nižji ceni od 27 evrov za delnico NKBM, ki so jih izločili avtomatično, ter eno po ceni 27 evrov za delnico. Po Bajukovih besedah pa neizbor nekaterih ponudnikov ne pomeni prepovedi nakupa delnic NKBM. Te bodo od ponedeljka naprej kotirale na borzi in bodo na trgu, je povedal. Ob tem pa je na fizične osebe naslovil opozorilo Odločitev o morebitni takojšnji prodaji je sicer njihova, vendar če delnice prodajo takoj, izgubijo možnost dobiti bonus delnico na 10 zagotovljenih delnic za devetmesečno lastništvo teh delnic. Poleg tega so kapitalski dobički obdavčeni po 20-odstotni stopnji, je povzel. Država je iztržila maksimum Bajuk se je znova ustavil pri postavljeni ceni za delnico NKBM. Poudaril je, da je bil cenovni razpon za delnico NKBM, postavljen med 20,50 in 27 evri, izbran na podlagi skrbnih pregledov banke, ki sta ju neodvisno naredila svetovalca v prvi fazi privatizacije banke, Citigroup in Nomura. Poleg tega so glede cene opravili preverbo na trgu. Ker je bilo izredno veliko povpraševanja s strani vlagateljev po najvišji postavljeni ceni, smo jo lahko oblikovali pri 27 evrih, je znova pojasnil. Država je posredovala kot regulator trga in izbrala najvišjo. Če je bila večina ponudb po 27 evrov, je to tržna cena in v danih razmerah optimalna cena. Žiga Andoljšek Generalni direktor direktorata za javno premoženje Žiga Andoljšek pa je ocenil Glede na dane razmere, izbran način prodaje in na cilje, ki si jih je postavila država, kaže, da je država iztržila maksimum, kajti trg je postavil ceno in trg je postavil ceno med 20,50 in 27 evri. Vendar pa strogo zaupna cenitev, ki so jo pridobili na 24UR, kaže, da je KAD delnico NKBM ocenil na vrednost 37 evrov. Tako naj bi bilo državno premoženje oškdovano tudi do 50 milijonov evrov. Bajuk trdi, da dokumentov ne pozna in da delnic niso prodali pod ceno. Bi za delnice lahko dobili več? Lahovnik se sprašuje, zakaj dobro poučenim vlagateljem delnic niso prodali na dražbi. Foto Kanal A Poslanska skupina Zares zahteva sklic nujne seje komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali javno prodajo delnic Nove Kreditne Banke Maribor NKBM. Zahtevo je v imenu Zares vložil vodja poslanske skupine Matej Lahovnik. Kot je v zahtevi za sklic nujne seje pojasnil Lahovnik, jih v Zares čudi zamik roka borzne kotacije delnic NKBM iz četrtka 6. decembra na ponedeljek 10. decembra. Kot pojasnjuje Lahovnik, je minister za finance Andrej Bajuk še na zadnji novinarski konferenci pred sejo vlade, na kateri je bil sprejet omenjeni sklep, vztrajno trdil, da bo cena delnice znana v petek 30. novembra, delnice pa bodo na borzi začele kotirati v sredo 5. decembra, čeprav je Ljubljanska borza sporočila, da se bo z delnicami trgovalo od četrtka, 6. decembra. Minister za finance oziroma vlada pa je potem s štiridnevno zamudo določila ceno delnic, čeprav se je že v petek, ko bi vlada morala sprejeti omenjeni sklep, med dobro poučenimi vlagatelji vedelo, da je primerna cena za delnico NKBM 27 EUR. NKBM je v sredo male vlagatelje v delnice NKBM obvestila o številu dodeljenih delnic, danes pa je na njihove račune tudi nakazala presežek vplačanega denarja, in sicer v skupnem znesku 593 milijonov evrov. Mali vlagatelji so za nakup delnic NKBM vložili 738 milijonov evrov, medtem ko jim je vlada brez bonusnih delnic dodelila 5.395.365 delnic v skupnem znesku 145,67 milijona evrov, so sporočili iz NKBM. Še bolj problematičen kot zamik roka borzne kotacije delnic pa se poslancem Zares zdi določanje cene za delnico NKBM. Glede na visoko povpraševanje, ki je osemkrat preseglo ponudbo, je bilo že na začetku jasno, da bo končna cena na zgornji meji. Zdaj pa prihajajo na dan informacije, da so nekateri dobro poučeni institucionalni vlagatelji ponujali za ceno delnice občutno več kot 27 EUR, v zahtevi piše Matej Lahovnik. Institucije, ki so v lasti države Republike Slovenije, pa naj bi posedovale cenitve delnic, po kateri je ocenjena vrednost delnice NKBM na osnovi tržnih primerjav ocenjena na 37 EUR, kar za okrog 40 odstotkov presega ceno, po kateri se te delnice prodajajo domačim in tujim institucionalnim investitorjem. Lahovnik je tako prepričanm da je bila prodaja delnic sicer zakonita, a je prišlo do nekaterih velikih pomanjkljivosti. Od dobro poučenih vlagateljev bi lahko iztržili precej več, zakaj jim torej delnic niso prodali na dražbi, je dejal vodja poslanske skupine Zares.

Družina Gregorič dela s srcem. Domače, pristno, slovensko je tisto, kar jih navdušuje in kar želijo ponuditi gostom, ki lahko začutijo utrip zelenega Pohorja, ujetega med griče, posajene z vinogradi in gozdovi. Na domačiji Gora pod lipo se čas za trenutek ustavi. Svež zrak, narava, domače jedi in dobro založena vinska klet so le nekateri od razlogov za obisk. V vinski kleti je vino domače pridelave iz okoliških vinogradov. Poskusite lahko belo vino tamkajšnjih sort, kot so sauvignon, kernen in zeleni silvanec. V kleti omogočajo vodene degustacije in sprejeme ter organizacijo različnih dogodkov. Na dvorišču so zasadili lipo, katere krošnja je vse bogatejša, zato v poletni vročini daje prijetno senco. Foto: arhiv Gora pod Lipo Pri kulinariki je poudarek na domačem, lokalno pridelanem in sezonskem: domači suhomesni izdelki, vrtnine z vrta in njive, mlečni izdelki s sosednje kmetije, domač kruh iz krušne peči in sezonsko obarvane jedi. Za manjše zaključene skupine čez teden pripravijo kulinarične delavnice priprave jedi iz krušne peči. Dodana vrednost so tudi vodene kolesarske ture po okoliških hribih ([email protected]).

Do konca tedna zagon vseh linij v kromberškem obratu Po stečaju Mipa konec aprila so v kromberškem obratu znova zagnali stroje za proizvodnjo mortadele. Z zagonom ostalih linij do konca tedna bo zaposlenih 51 ljudi. Po uspešnem petkovem poskusnem zagonu proizvodnje je Panvita, ki je najela del obratov v Kromberku, tudi uradno začela delo. Po zagonu strojev za proizvodnjo mortadele nameravajo še ta teden pognati tudi proizvodnjo kuhanega pršuta. Prve izdelke za trg bomo imeli že konec tega tedna, je pojasnil član uprave skupine Panvita Igor Banič. Panvita, ki je del kromberških obratov Mipa najela od stečajnega upravitelja Miroslava Benedejčiča, je proizvodnjo oživila skupaj z novogoriško družbo Mig, v kateri se je združilo 20 nekdanjih zaposlenih v Mipu. Znova so zaposlili 51 delavcev, ki bodo izdelali med 50 in 60 ton mesnih izdelkov mesečno. Izdelki po Mipovih receptih Panvita bo izdelke prodajala pod Mipovo blagovno znamko, saj so z Benedejčičem sklenili tudi licenčno pogodbo. Pooblaščenec stečajnega upravitelja, zaposlen pri Mipu v stečaju, bo tako dajal navodila, kako mešati surovine, da bodo proizvodi taki, kot so bili pred stečajem Mipa. Pogovori s trgovci so bili relativno uspešni, saj so pokazali zanimanje za vrnitev Mipovih izdelkov na trgovske police. S tremi največjimi trgovskimi verigami smo se dogovorili, da se do konca meseca oz. v začetku novembra Mipovi izdelki vrnejo v prodajalne, je povedal Banič. Panvita po najemu tudi lastnik obrata? Po njegovih besedah je ponoven zagon dela Mipove proizvodnje v Kromberku Panvito stal pol milijona evrov. Predstavniki Panvite so že pred časom potrdili, da jih zanima tudi nakup kromberškega dela Mipa. Po sklenjeni šestmesečni najemni pogodbi ima Panvita predkupno pravico za nakup na 30 milijonov evrov ocenjenega kromberškega obrata v okviru stečajnega postopka. V tolminskem obratu dela 15 ljudi Kot je znano, so sredi avgusta stroje pognali tudi v Mipovem tolminskem obratu za proizvodnjo salam. Te je za pol leta najelo mariborsko mesnopredelovalno podjetje Košaki in znova zaposlilo 15 ljudi.

Boston - Največja svetovna upravljavska družba, ameriški BlackRock, je še okrepil kritike francoske banke Societe Generale oziroma nekaterih kotirajočih indeksnih skladov (ETF), ki jih omenjena banka ponuja prek svoje upravljavske podružnice Lyxor. Tako imenovani sintetični ETF-i za razliko od običajnih ETF-ov donose ustvarjajo s pomočjo izvedenih finančnih instrumentov (derivatov) in ne prek lastništva različnih vrednostnih papirjev. To pomeni tudi kompleksnejšo in bolj tvegano strukturo ETF-a, česar pa se po mnenju izvršnega direktorja BlackRocka Laurenca Finka številni vlagatelji sploh ne zavedajo. Zaradi tega se Fink boji, da bodo sintetični ETF-i, ki jih poleg Societe Generale in Deutsche Bank ponujajo še nekateri drugi finančni velikani, škodile ugledu, ki ga ETF-i uživajo med vlagatelji. "Če vlagatelj kupi Lyxorjev finančni produkt, postane nezavarovan upnik Societe Generale," pojasnjuje Fink, ki je prepričan, da bi morali ponudniki sintetičnih ETF-ov vlagateljem brez sprenevedanja pojasniti, za kakšen produkt dejansko gre. Evropa postaja bojišče različnih vrednot BlackRock si že dlje časa prizadeva za večjo transparentnost investicijskih skladov, ki temeljijo na izvedenih instrumentov, in regulatorje poziva tudi k prepovedi uporabe izraza ETF za omenjene finančne produkte. Toda prizadevanja so sprožila močno nasprotovanje evropskih tekmecev, kjer proizvodi na osnovi derivativov predstavljajo kar okoli 40 odstotkov vseh sredstev, investiranih v ETF-ih. BlackRock sicer v veliki večini ponuja sklade, ki investirajo v delnice, obveznice in blagovne dobrine, katerih indekse sledijo. Toda prvi mož Lyxorja Alain Dubois pravi, da opozorila BlackRocka niso kredibilna, saj tudi takšna strategija še zdaleč ni brez tveganja, kar pa pri ameriški družbi prikladno ignorirajo. "Fizični ETF-i vlagatelje izpostavljajo nerazkritemu tveganju do običajno nerazkritih nasprotnih strank, neregulirano posojanje vrednostnih papirjev pa je v preteklosti že privedlo do znatnih izgub," so tako zapisali pri Lyxorju.Vsaj 90-odstotno jamstvo Pomisleke glede tveganosti, likvidnosti in kakovosti jamstva sintetičnih ETF-ov so v preteklosti že izrazili tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), Banka za mednarodne poravnave in britanski finančni regulator (FSA). Evropska pravila sicer z namenom zaščite vlagateljev za sintetične sklade zahtevajo jamstvo v višini vsaj 90 odstotkov vrednosti neto sredstev. Lyxor pri svojih skladih običajno celo preseže vrednost 100 odstotkov. BlackRock je prek svoje podružnice iShares največji svetovni ponudnik ETF-ov in ima v upravljanju kar 612 milijard dolarjev sredstev. Prvo mesto iShares s 111 milijardami dolarjev zaseda tudi v Evropi, sledita pa mu Deutsche Bank s slabimi 49 milijardami in Lyxor s 40 milijardami sredstev.

Razlogov za stavko ni več Po doseženem dogovoru v Luki Koper ni več razlogov za splošno stavko, ki sta jo sindikata Alternativa in Solidarnost napovedala za 17. avgust. Odločitev sta stavkovna odbora obeh sindikatov sprejela danes, za to pa so se v obeh odborih odločili, ker je Luka Koper preklicala postopke izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi sindikalnim zaupnikom in s tem ponovno zagotovila spoštovanje pravnega reda . Razlogov za stavko po njihovem mnenju ni več, ker so bile s tem izpolnjene stavkovne zahteve obeh sindikatov in ker se je stavka v Luki Koper končala. Oba sindikata sta namreč pretekli petek napovedala splošno stavko, v kateri bi sodelovali Slovenske železnice in ljubljanski LPP. Razlog za napovedano splošno enourno stavko je bil po besedah Zdenka Lorberja, predsednika sindikata Alternativa, to, da je uprava Luke Koper vzela zakon v svoje roke, ko je presodila, da je stavka žerjavistov nezakonita. Zaradi tega je proti sindikalnim zaupnikom začela postopke izredne odpovedi. Lorber je takrat opozoril, da lahko o zakonitosti stavke odloča le sodišče, šele na podlagi tega pa bi lahko uprava začela kakršne koli postopke proti stavkajočim.

Ob 22. uri začne veljati avstrijska prepoved prometa tovornih vozil skozi predor Karavanke, ki bo veljala vsak konec tedna do 3. septembra. Omejitvi slovenski avtoprevozniki ostro nasprotujejo vendar zaenkrat predora ne bodo zaprli, pravi Klobasa. "Omejitev bo povzročila ogromno gospodarsko škodo," je bil ob novici razburjen predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Andrej Klobasa. Še danes zjutraj je Klobasa napovedoval, da se zna narediti, da bodo, če omejitev ne bo odpravljena, zaprli tudi predor Karavanke. Eno uro pred začetkom zapore pa nam je povedal, da zapore zaenkrat ne bo. "Moji fantje z Gorenjske bodo sicer šli pogledat, kaj se bo dogajalo. Ali bodo izločali tovornjake ali bodo spuščali naprej. Zaenkrat predora ne bomo zaprli. Smo pa zahtevali sejo meddržavne komisije za cestni predor skozi Karavanke, ki naj bi bila prihodnji teden. Če se ne bodo odzvali, lahko računamo na eno izmed generalnih katastrof," je za zurnal24.si povedal Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. Klobasa je povedal še, da sta z ministrom za promet, Patrikom Vlačičem, ves čas v kontaktu ter poudaril, da je "Vlačič rekel, da verjame, da bomo zadevo rešili". "Dodatnih 10 ur zapore za prevoznike" Vzdrževalci Darsa iz pristojne avtocestne baze v Hrušici bodo s signalizacijo označili, da se morajo vozila, ki so težja od 7,5 tone, izločiti na počivališče na platoju Karavanke. Avstrijsko prometno ministrstvo je namreč Asfinagu BMG, upravljalcu avtocest, določilo omejitev prometa težkih tovornih vozil skozi predor Karavanke na avtocesti A 11 oziroma A 2 v Sloveniji, so pojasnili na Darsu. Prepoved prometa začne veljati danes, 29. julija, in bo trajala do vključno 3. septembra 2011. Ker ob koncih tedna v Sloveniji velja splošna prepoved prometa tovornih vozil, omenjena odredba pomeni, da voznik tovornega vozila nad 7,5 tone ne sme peljati skozi predor Karavanke ob koncih tedna, prepoved pa velja od petka od 22. ure in traja do sobote do 15. ure, nato pa v nedeljo ob 8. uri nastopi splošna prepoved, ki velja do 21. ure. "To je dodatnih 10 ur zapore, zaradi česar bi lahko prevozniki obstali tudi za cel vikend," je še poudaril Klobasa. Kot smo že poročali, pojasnila glede enostranske odločitve Avstrije zahteva tudi prometni minister Patrick Vlačič. V pismu avstrijski ministrici za promet, inovacije in tehnologijo Doris Bures je poudaril, da pričakuje, da se vsi ukrepi, povezani z usklajevanjem obratovanja in vzdrževanja predora, dogovorijo na ustrezni ravni dvostransko.

Slovenske železnice so izgubile skupaj 145 tisoč evrov zaradi izplačil neupravičenih potnih stroškov. To naj bi počeli predvsem zaposleni na individualnih pogodbah. Zdaj naj bi se morali odpovedati največjemu delu svojih plač.