Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

London/Washington/New Orleans - Britanski naftni velikan BP zaradi finančnih posledic okoljske katastrofe po razlitju nafte na globokomorski naftni ploščadi v Mehiškem zalivu po poročanju več britanskih medijev najverjetneje ne bo delil dividend za drugo letošnje četrtletje. S tem naj bi popustil pod pritiski ameriških oblasti, da v celoti poplača nastalo škodo. Po pisanju časnika Financial Times (FT) ocene škode, ki jo je povzročilo uhajanje nafte po aprilski eksploziji na ploščadi Deepwater Horizon, segajo od petih pa vse do 40 milijard dolarjev. Ameriške oblasti so v zadnjih dneh okrepile pritisk na britanskega naftnega velikana. Notranji minister Ken Salazar je tako izrazil pričakovanje, da bo BP poleg škode, ki so jo zaradi okoljske katastrofe utrpeli ljudje in okolje v regiji, plačal tudi gospodarsko škodo zaradi šestmesečnega moratorija na raziskovanje in vrtanje novih naftnih vrtin v globokem morju, ki ga je razglasil ameriški predsednik Barack Obama. BP je že napovedal, da bo plačal vse legitimne zahteve, medtem ko je Salazarjeve pozive že zavrnil. Tako naj bi po pisanju FT uprava BP ta teden vodilnim delničarjem sporočila, da ima družba dovolj denarja za dolgoročno zagotavljanje dividend lastnikom kapitala, da pa bi lahko prišlo do izpada izplačila v nekaj četrtletjih "iz političnih razlogov". BP naj bi si na ta način želel doseči premirje z ameriškimi oblastmi in se izogniti nadaljnjemu pogromu Washingtona in oblasti prizadetih zveznih držav. Nekateri delničarji naj bi se s takim pristopom strinjali, drugi pa se bojijo, da tudi to ne bo dovolj za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Katastrofa v Mehiškem zalivu, ena največjih v zgodovini ZDA, je namreč zaradi po mnenju mnogih počasnega in nezadostnega odziva zveznih oblasti občutno prizadela priljubljenost Obame. Ker pred novembrskimi kongresnimi volitvami demokratom ne kaže ravno najbolje, se mora demokratska administracija sedaj izkazati s čim bolj jasno in odločno politiko. Končne odločitve o dividendi zaenkrat še ni, padla pa naj bi šele po prvem srečanju ameriškega predsednika s predsednikom uprave BP Carl-Henricom Svanbergom v sredo v Washingtonu. Zaenkrat še ni jasno, ali bo na srečanju tudi izvršni direktor družbe Tony Hayward, ki je bil v zadnjih dneh tarča ostrih Obamovih kritik. Obama je BP očital, da namerava letos razdeliti za deset milijard dolarjev dividend, medtem ko je razlitje nafte, ki ga BP tedne ni uspel zajeziti, ogrozilo ekonomski obstoj številnih prebivalcev v prizadeti regiji, okoljsko škodo pa bodo odpravljali še leta. Dividenda v drugem četrtletju naj bi sicer po pisanju britanskih medijev dosegla okoli 1,7 milijarde evrov, o delitvi dobička pa naj bi BP odločal 27. julija. BP je eno največjih podjetij na Otoku, njegov dobiček pa predstavlja več kot desetino vsega dobička družb, ki kotirajo na londonski borzi. BP je tudi izjemno pomembna naložba britanskih pokojninskih skladov. Razlitje nafte in kampanja ameriških oblasti proti družbi so v zadnjih tednih močno najedle vrednost delnic BP, zaradi česar se je v zgodbo vpletla tudi britanska vlada. Obama in britanski premier David Cameron naj bi se tako v današnjem telefonskem pogovoru dotaknila tudi posledic dogajanja v povezavi s katastrofo v Mehiškem zalivu na britansko gospodarstvo.

NLB Špekulacije zanikamo Draško Veselinovič ni zanikal poročanja medijev, da je prav on zahteval podatke o kreditni izpostavljenosti podjetja Ultra, ki so pricurljali v javnost in začeli afero Ultra. Interna preiskava v NLB-ju sicer ni nesporno pokazala, kdo iz NLB-ja je podatke posredoval javnosti, je pa nedvomno pokazala, da je podatke o poslovnem odnosu z zagorsko Ultro naročil prav prvi mož uprave Draško Veselinovič, piše Dnevnik. NLB ovadil neznanega storilca Preiskavo, v kateri so želeli ugotoviti, kako in od kod so podatki prišli v javnost in ali so resnični, so v NLB-ju začeli junija. Do konkretnih ugotovitev se niso dokopali, zato so vložili kazensko obvadbo zoper neznanega storilca, kar so potrdili tudi na policiji, še piše Dnevnik. NLB sicer še poudarja, da predsednik uprave pri svojem delu ravna odgovorno in v skladu s svojimi pristojnostmi ter pooblastili . V NLB-ju so se na pisanje že odzvali, in sicer so zapisali, da špekulacije v zvezi z odtokom informacij, povezane s predsednikom uprave, zanikajo. Kot poudarjajo, namreč še niso ugotovili, kako je dokumentacija prišla v javnost. Ugibanja, ali bi bil predsednik uprave Draško Veselinovič lahko med tistimi, ki so sprožili afero Ultra, ta je med drugim razkrila posredni lastniški delež Gregorja Golobiča, so se v javnosti sicer pojavila kmalu po začetku afere. Kot je znano, je Golobič svoj delež prijavil komisiji za preprečevanje korupcije, zamolčal pa ga je javnosti. Golobičeve kritike sprožile afero Ultra? Gregor Golobič je kritiziral postopek izbire novega prvega moža NLB-ja, saj je ta potekal brez javnega razpisa, na tem položaju pa je ustoličil Draška Veselinoviča. Golobič je bil kritičen tudi do odločitve o reprogramiranju posojil Infond Holdingu, ki je Veselinoviča po le nekaj mesecih dela v upravi odnesla s položaja. 18. maja je namreč ponudil odstop, ki so ga nadzorniki sprejeli. Koliko posojil in kako so zavarovana Afera Ultra se je začela po objavi dokumenta o posojilih podjetja Ultra, ki naj bi dokazoval, da posojila v višini 21 milijonov evrov niso bila ustrezno zavarovana. V Ultri so se na poročanje medijev odzvali, zanikali najemanje nezavarovanih posojil in hkrati razkrili, da je prvak Zaresa in visokošolski minister lastnik deleža nizozemske družbe Ultra Sum, ki je lastnica 70 odstotkov zagorske Ultre. NLB je po pooblastilu Ultre nato sporočlil, da višina posojil znaša 5,9 milijona evrov in da so zavarovana z menicami, poroštvi, zastavo terjatev in hipotekami.

Guverner Kalifornije Arnold Scwarzenegger je z novim zakonom napovedal boj proti diskriminaciji istospolno usmerjenih. Otrokom v vrtcih in šolah utegne zato prepovedati uporabljati besedi mama in oče pa tudi nekatere druge Kalifornijski guverner in nekdanji igralec Arnold Schwarzenegger je z novim zakonom SB 777 napovedal boj diskriminaciji istospolno usmerjenih, poroča WorldNetDaily. Guverner, ki je predlog zakona podpisal, ta pa še ni bil sprejet, želi z njim doseči, da se otroci, ki imajo istospolno usmerjene starše, ne bi počutili zapostavljeni ali prikrajšani. Tako naj bi v šolah in vrtcih prepovedali uporabo besed "mama" in "oče", "zakon" in "mož" ter "žena". Prav tako bodo otroci seznanjeni s pojmi homoseksualnost, biseksualnost in transseksualnost, kljub morebitnim ugovorom staršev. Burni negativni odzivi ameriške javnosti Ameriška javnost se je že burno odzvala in označila zakon za promocijo homoseksualnosti. Prav tako je slišati kritike, da zakon napada tradicionalne družinske vrednote v Kaliforniji. Pobudnica zakona je sicer predstavnica demokratov Sheila Kuehl, ki je prva v kongresu javno priznala, da je lezbijka. Dodajmo, da je Scwarzenegger pred kratkim vložil veto na zakon, ki dovoljuje poroke istospolnih partnerjev. Zaenkrat ni znano, kakšne bodo kazni za kršitelje.

Polnjenje rezervoarja jeklenega konjička nas bo zaradi dviga cen pogonskih goriv znova bolj udarilo po denarnici. Vendar pa je dvig cen nekoliko nižji od pričakovanj, saj je vlada posegla v trošarine. Je pa občutna podražitev doletela Hrvate. Potem ko se je bencin 1. julija podražil na račun višjega davka na dodano vrednost, je ob polnoči prišlo do nove podražitve. Tokrat zaradi običajne uskladitve cen. Za 50-litrski rezervoar najbolj prodajanega bencina je tako treba odšteti 1,25 evra več, za rezervoar dizelskega goriva pa 80 centov več. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,5 centa, na 1,518 evra, 100-oktanski bencin za 2,3 centa, na 1,537 evra, dizelsko gorivo za 1,6 centa, na 1,392 evra za liter, zvišala pa se je tudi cena kurilnega olja, za liter katerega bo treba odslej odšteti 1,014 evra oziroma 1,3 centa več. Analitiki so sicer pričakovali še večje zvišanje cen, a je vlada z odločitvijo, sprejeto na dopisni seji, posegla v cene z nižanjem trošarin. Cene naftnih derivatov se v Sloveniji določajo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro, na podlagi 14-dnevnih povprečij. Velika podražitev na Hrvaškem Se je pa močno zvišala cena pogonskih goriv na Hrvaškem, cene goriva so tako tam najvišje po letošnjem marcu. Najbolj prodajani super 95 je dražji za 56 lip 7,5 centa in je zanj od polnoči treba odšteti 10,64 kune 1,417 evra za liter, evrodizel pa se je podražil za 42 lip 5,6 centa, na 9,92 kune 1,321 evra. Vozniki bodo morali tako za 50-litrski rezervoar bencina odšteti 28 kun več 3,73 evra, tank dizla pa bo dražji za 21 kun skoraj 2,8 evra. Cena bencina evrosuper 100 bo ob tem prvič v zadnjih treh mesecih presegla 11 kun, liter pa bo namesto 10,60 kune stal 11,17 kune 1,487 evra. Dvig cen pogonskih goriv je bil tako izrazit tudi zaradi dviga trošarin. Hrvaški finančni minister Slavko Linić je že prejšnji teden napovedal tako korak. Sredi turistične sezone želi tako tudi Hrvaška napolniti državni proračun. Tokratne cene bodo veljavne do 5. avgusta, ko se bodo cene spet prilagodile glede na gibanje cen nafte in tečaj dolarja.

Naftni derivati se bodo znova podražili. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo podražil za 2,5 centa, na 1,507 evra, 100-oktanski bencin za 2,5 centa, na 1,525 evra, dizelsko gorivo pa za 0,5 centa, na rekordnih 1,387 evra. Vzrok za podražitve je višja cena nafte na svetovnih trgih, vlada pa ob tem ni spreminjala trošarin. Izteklo se je 14-dnevno obdobje, po katerem se lahko spremenijo cene naftnih derivatov. Napovedi analitikov, da se bodo ti tako kot že pred dvema tednoma znova podražili, so se uresničile. Ukrepala bi lahko vlada in znižala trošarine, a to se ne bo zgodilo. Na vprašanje, ali lahko pričakujemo dopisno sejo vlade o trošarinah, so nam z ministrstva za finance kratko in jedrnato odgovorili Dopisne seje danes ne bo. Kakšne so trenutne cene? Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina stane 1,482 evra, 100-oktanskega bencina pa 1,500 evra. Dizelsko gorivo je trenutno na rekordni ravni cen, in sicer je treba za liter odšteti 1,382 evra. Kurilno olje pa stane 1,008 evra za liter. In kakšne bodo nove cene? Cena litra 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 2,5 centa in bo presegla magično mejo 1,5 evra za liter, saj bo nova cena znašala 1,507 evra za liter. 100-oktanski bencin se bo prav tako podražil za 2,5 centa na liter, nova cena bo 1,525 evra za liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,5 centa, tako da bo po novem stal 1,387 evra za liter. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 1,33 centa, na 1,021 evra za liter. Avtoprevozniki opozarjajo tudi na višino takse CO2 Vse višje cene goriv pa ne znižujejo le konkurenčnosti prevozništva, temveč celotnega gospodarstva, je ob zvišanju cen goriv poudaril direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS Robert Sever. Poudaril je, da že ves čas nasprotujejo uvedbi okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida CO2. Združenje je zato vladi poslalo dopis, v katerem opozarjajo, da bo zaradi te dajatve v državno blagajno dodatno steklo 51 milijonov evrov, ki jih moramo po njihovem mnenju uporabiti za znižanje emisij. Prizadevamo si, da bi se vsaj del teh proračunskih sredstev namenilo za prevozniški sektor v obliki subvencij za posodobitev voznega parka in zmanjšanje toplogrednih vplivov ter predvsem za spodbujanje javnega potniškega prometa, kjer je že kronično pomanjkanje sredstev, je pojasnil Sever. Vladi zato predlaga, da Slovenija izkoristi priložnost za znižanje emisij v transportu s spodbujanjem večje uporabe javnega potniškega prometa in tehnološko prenovo voznega parka z nabavo novih ekoloških avtobusov in tovornih vozil. Rast cen pogonskih goriv sicer po njegovem mnenju v zaostrenih pogojih poslovanja prevozniških podjetij postaja vedno bolj pomembna postavka v strukturi stroškov prevoznikov. Na združenju zato člane opozarjajo na nujno povišanje cene prevoznine, vendar pa se zavedajo, da so zaradi zaostrenih konkurenčnih pogojev redki prevozniki, ki lahko višje cene goriva prelevijo v višjo ceno prevoznine.

Pred ustanovitvijo skupnega slovensko-katarskega sklada, namerava katarska stran z eno ali dvema investicijama spoznati slovensko poslovno okolje Foto: Urban Štebljaj Katar in Slovenija, ki se pogovarjata o ustanovitvi mešanega sklada za spodbujanje okrevanja in tehnološkega napredka slovenskega gospodarstva, sta se po navedbah ministrstva za finance, ki ga vodi Franc Križanič, dogovorila, da bo poskušala katarska stran pred ustanovitvijo sklada izvesti eno do dve neposredni investiciji v Sloveniji in se tako spoznati s poslovnim okoljem. Namen ustanovitve skupnega sklada je pospeševanje okrevanja slovenskega gospodarstva s poudarkom na zagotavljanju ustrezne dolgoročne donosnosti vloženih sredstev. Ustanovitev mešanega sklada v interesu obojih Ustanovitev skupnega sklada je po navedbah finančnega ministrstva deležna načelne podpore obeh strani, o njej pa se je finančni minister Franc Križanič s katarskimi sogovorniki pogovarjal že med januarskim obiskom predsednika republike Danila Türka v Katarju, nato pa še konec maja v okviru Križaničevega obiska v Katarju. Križanič se je pogovarjal tudi s katarskim finančnim ministrom Minister Križanič se je julija v okviru uradnega obiska katarskega emirja Hamada bin Kalife al Tanija z delegacije sestal s katarskim finančnim ministrom Jusefom Huseinom Kamalom in z Ahmedom Mohamedom al Sajedom, glavnim izvršnim direktorjem naložbene roke katarske vladarske družine, Qatar Holding , so ta teden potrdili na finančnem ministrstvu. Sogovorniki so julija po navedbah finančnega ministrstva podrobneje obravnavali nekatere naložbene priložnosti v Sloveniji iz različnih sektorjev gospodarstva. Dvomestna gospodarska rast Katarja tudi v prihodnje Katar ima tretje največje zaloge zemeljskega plina in je šesti največji izvoznik tega energenta ter prvak v izvozu utekočinjenega zemeljskega plina. Država predvsem v zadnjih letih beleži nesluten razvoj, gospodarska rast pa je tudi v kriznem letu 2009 dosegla skoraj 10 odstotkov in naj bi v dvomestnih številkah ostala še nekaj let. Qatar Holding je npr. nedavno od egiptovskega poslovneža Mohameda al Fayeda npr. za 1,5 milijarde funtov kupil elitno londonsko veleblagovnico Harrods. Katarski investitorji sicer večinoma vlagajo nekaj stomilijonske vsote in skušajo čim bolj razpršiti svoj portfelj.

Če bo Boško Šrot prodal svoj delež Mercatorja, bi slednji lahko prešel v tuje roke. To pa lahko prizadene številne slovenske dobavitelje, ki živijo od sodelovanja z Mercatorjem.

Uporabniki so ju izbrali za najbolj kakovostni Med najbolj priljubljenimi blagovnimi znamkami med slovenskimi potrošniki sta tudi oddaji RTV SLO TV Dnevnik ter Dogodki in odmevi. V raziskavi Trusted Brands, ki so jo v Sloveniji izvajali prvič, je Mladinska knjiga v sodelovanju z revijo Reader s Digest izbrala zmagovalce v 38 različnih kategorijah. Namen raziskave je ugotoviti, katerim blagovnim znamkam evropski in med njimi tudi slovenski potrošniki najbolj zaupajo in kako ocenjujejo znamke po posameznih izdelčnih kategorijah. V Sloveniji je med avtomobili zmagal Renault, med gospodinjskimi stroji Gorenje, med protibolečinskimi tabletami Lekadol, med kavo Barcaffe, med mobilnimi telefoni Nokia, med športnimi oblačili in obutvijo Addidas, med negovalno kozmetiko pa Nivea. Raziskava v tujini poteka že sedmo leto, vprašalnik pa ostaja vsa leta enak, saj tako omogoča primerjave, kako se spreminja zaupanje uporabnikov do določenih blagovnih znamk.

Milijarda in pol evrov spodbude za nakup avtomobilov Zaradi izjemnega odziva je nemška vlada namenila dodatna sredstva za program zamenjave starih avtomobilov za nove. Vlada v Berlinu je v okviru drugega svežnja pomoči gospodarstvu sprejela premijo za razrez. Ta določa, da lastniki starih avtomobilov dobijo 2.500 evrov, če svoje vozilo odpeljejo v razrez in se odločijo za nakup novega. Po poročanju dopisnika RTV-ja iz Berlina Boštjana Anžina je nemška vlada odobrila dodatna sredstva in možnost zamenjave podaljšala do konca leta, saj je program doživel izjemen odziv pri državljanih. Po besedah Anžina so se manjši avtomobili prodajali kot vroče žemljice. Za avtomobilske premije je vlada namenila milijardo in pol evrov, kar je dovolj za 600.000 kupcev, a zaradi velikega navala, ko so Nemci skoraj izpraznili prodajalne, je denarja ostalo le še za 30.000 premij. Strokovnjaki si niso enotni, v kolikšni meri ukrep za spodbujanje nakupa novih avtomobilov v resnici koristi celotnemu gospodarstvu, vendar sta kanclerka Angela Merkel in podkancler Frank-Walter Steinmeier vseeno sprejela kompromis o dodatnih sredstvih, katerih višina še ni znana. Prodaja avtomobilov cveti Po zatrjevanju Steinmeierja je premija uspeh in se je zato ne more preprosto ukiniti. Pri nekaterih prodajalcih je bila namreč prodaja avtomobilov februarja in marca boljša kot v enakem obdobju lani. Avtomobilska industrija je eden izmed glavnih motorjev nemškega gospodarstva, saj je eno od sedmih delovnih mest neposredno ali posredno povezano s to panogo. Za podaljšanje programa so se že nekaj časa zavzemali v avtomobilski industriji, ki celo trdi, da je to eden redkih vladnih ukrepov, ki kaže pozitivne učinke. Nasprotnike ukrepa pa najdemo tako med liberalci kot med konservativci. Za prve je to volilni boj prek izpušnih cevi, medtem ko drugi vladi očitajo, da se tako podpira le ena panoga. Za stranko zelenih je to ekološka in ekonomska neumnost, saj bo vlada zdaj spodbudila povpraševanje, prihodnje leto pa bo prodaja po njihovem mnenju drastično upadla.

V - V Včerajšnje trgovanje na Ljubljanski borzi se je odvijalo v znamenju negativnega razpoloženja med vlagatelji. Pesimizem na mednarodnih kapitalskih trgih in pomanjkanje vzpodbudnih novic vplivata tudi na dogajanje pri nas. Slovenski borzni indeks SBI 20 je včerajšnje trgovanje zaključil 1,29 odstotka nižje kot dan poprej in trgovanje končal pri 3.838,36 točke. Indeks slovenskih blue chipov SBITOP je izgubil še nekoliko več, in sicer 1,52 odstotka, s čimer se je njegova vrednost znižala na 908,98 točke. V okviru rednega trgovanja se je na Ljubljanski borzi največ trgovalo z delnicami Krke, katerih promet je znašal dobrih 614.000 evrov. Po prometu so sledile delnice Gorenja z 200.000 evrov prometa, medtem ko so se na tretje mesto uvrstile obveznice Slovenske odškodninske družbe SOS2E s sklenjenimi posli v višini 100.000 evrov. Na borzi je bilo prijavljenega za 3,4 milijona evrov celotnega prometa, kar se sicer na prvi pogled zdi zelo vzpodbudno, vendar pa je od tega odpadlo dobrih 1,9 milijona evrov na svežnja, ki sta bila sklenjena z obveznicami RS60. Tako so v rednem trgovanju borzni posredniki sklenili le za približno 1,5 milijona evrov poslov. Med pomembnejšimi slovenskimi delnicami so v pozitivnem območju pristale zgolj delnice Pivovarne Laško, ki so zrasle za 0,20 odstotka in se ustalile pri tečaju 49,90 evra, ter delnice Abanke, ki so pridobile 2,90 odstotka in trgovanje končale pri vrednosti 53,51 evra. Druge delnice so torkovo trgovanje zaključile pod gladino. Največ, 3,15 odstotka, so izgubile delnice Gorenja, katerih zaključni tečaj je znašal 10,47 evra. Tem so sledile delnice Intereurope, ki so zaključile 2,58 odstotka v rdečem pri končnem tečaju 9,45 evra, in delnice Krke, ki so trgovanje končale 2,33 odstotka pod gladino. Sicer pa je na slovenskem kapitalskem trgu vse v pričakovanju objav letnih rezultatov, ki naj bi jih skladno s koledarji poslovnih dogodkov prihodnji teden objavljala večja slovenska podjetja. V četrtek, 26. februarja, bodo letna poročila tako objavili v Krki in Gorenju ter naslednji dan v Mercatorju in Intereuropi. Objave rezultatov najverjetneje ne bodo povzročile večjih premikov na borzi. Novice v preteklih obdobjih namreč niso bistveno vplivale na spremembe tečajev. Na mednarodnem prizorišču je bilo med bolj odmevnimi dogajanje v zvezi z avtomobilsko industrijo v ZDA. Ameriška proizvajalca avtomobilov General Motors in Chrysler sta namreč včeraj vladi v Washingtonu predstavila načrt za prestrukturiranje. Le-ta je pogoj, da podjetji ohranita že prejeto državno pomoč in prejmeta dodatno finančno injekcijo iz ameriškega proračuna.

Cena nafte se je znova povišala, ceni zlata in srebra pa sta posegli po novih rekordnih. Zelo močan je evro, japonski jen zelo šibek Sod nafte brent je bil danes ob 9:30 uri vreden 122,1 dolarja oziroma 85,45 evra. V dolarjih se je nafta od včeraj zjutraj podražila za 1,1 odstotka, v evrih pa za približno pol odstotka. Cena nafte brent je včeraj popoldne poletela na 122,9 dolarja za 159-litrski sod, kar je bila najvišja cena po 4. avgustu 2008. Cena zlata rekordna Cena zlata je ob 9:30 uri znašala rekordnih 1.456,5 dolarja in se je še višala. Bila je za 1,3 odstotka višja kot v torek zjutraj. Včeraj po 16. uri, ko so se na trgu pojavili še ameriški vlagatelji, je cena do zaključka trgovanja v ZDA poskočila do 1.456,36 dolarja. V azijskem trgovanju je cena sprva nazadovala do 1.451,3 dolarja, zadnjih pet ur pa se zlato znova draži. V evrih je cena zlata včeraj sicer poskočila, danes pa je izgubila del rasti. Ob 9:30 uri je bila unča vredna 1.018,3 evra, kar je bilo 0,55 odstotka več kot včeraj ob istem času. Srebro že skoraj dva meseca vsak dan tolče rekorde Cena srebra od konca januarja ruši vse rekorde. V februarju, marcu in nekaj dneh aprila se je cena unče srebra od 26,6 dolarja, kolikor je ta stala 28. januarja, povzpela na 39,357 dolarja, kolikor je ta stala danes ob 9:30 uri. Samo v minulih 24 urah se je srebro podražilo za 1,65 odstotka. Cena srebra je na novem več kot 30-letnem vrhu. Dolar proti evru izgublja Vrednost evropske valute v primerjavi z ameriško se je včeraj in danes povečala. Najprej beg vlagateljev iz dolarja včeraj popoldne, drugi val danes med drugo in četrto zjutraj in tretji val po pol osmi zjutraj. Do 9:30 ure je evro bil vreden že 1,429 ameriškega dolarja, ki je v minulih 24 urah nazadoval za 0,65 odstotka. Padanje dolarja je tekom azijskega trgovanja začasno prekinil komentar guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernankeja, ki je potem, ko je dolgo časa ponavljal, da inflacije v ZDA ni, tokrat dejal, da se ne bo obdržala. Na drugi strani je cena koruze, ki se v ZDA uporablja v domala vseh izdelkih namenjenih prehrani, saj iz nje proizvajajo sladilo, ki ga uporabljajo namesto sladkorja, dosegla nov rekord. Jen zelo šibak Dolar v primerjavi z jenom okrepil na 85,4 jena za en dolar, kjer ni bil že vse od 20. septembra lani. Evro je v primerjavi z jenom danes na 11-mesečnem vrhu. Ob 9:30 uri je bilo razmerje 121,88 jena za en evro, ki je bil tako vreden 1,8 odstotka več jenov, kot včeraj ob istem času.

Delavci SCT Gem so dobili delavske knjižice . Januarskih plač in odpravnin niso dobili, v treh mesecih morajo prijaviti terjatve v stečajno maso. Obravnavani bodo prednostno. 241 delavcev SCT Gem Gradbena mehanizacija, ki je v stečaju, je danes dobilo delavske knjižice . Zdaj se lahko prijavijo na Zavodu za zaposlovanje in zaprosijo za nadomestilo na jamstvenem skladu. Delavci SCT Gem niso dobili januarskih plač simbolična fotografija. Januarskih plač in odpravnin niso dobili. Predvidoma marca bodo dobili izpiske, iz katerih bo razvidno, koliko jim podjetje dolguje. V treh mesecih, do 28. aprila, jih morajo prijaviti kot terjatve v stečajno maso. Njihove terjatve so v stečajnem postopku prednostne. Po informacijah stečajnega upravitelja Miroslava Jakše so bili prispevki plačani. Od začetka stečaja so popisali popis osnovnih sredstev in zalog materiala. Zdaj delajo cenitve predvsem strojev. V najkrajšem možnem času bodo šli v prodajo, da bi čim prej dobili stečajno maso. Istočasno delajo tudi izterjavo, dolžnikom so poslali opomine, da bi poplačali dolgove. Jakša upa, da bo v stečajni masi dovolj sredstev vsaj za poplačilo delavcem. Krovni SCT je bil lastnik vseh tovornjakov, buldožerjev in drugih naprav, zemljišč in nepremičnin, v SCT Gem pa so opravljali storitve za krovno podjetje. SCT jih je sicer poplačal, istočasno pa je SCT Gem zaračunal najem vozil, strojev in zemljišč. Dejansko je krovno podjetje SCT Gem plačalo samo razliko, s katero so plačali delavce. V dobrih letih so imeli okoli 20 milijonov prometa, vendar niso imeli osnovnih sredstev, ker jih je dobila krovna SCT. Danes tudi ni veliko stečajne mase, praktično so ostali štirje stroji, vredni okoli 500.000 evrov. Zakaj so to počeli, Jakša ni želel ugibati, je pa dejstvo, da so delavce ob stečaju SCT Gem lažje odpustili.

Ob 7. uri in 3 minute so seizmografske naprave v bližini Maribora zaznale šibek potresni sunek. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6. Z Agencije Republike Slovenije za okolje in njihovega Urada za seizmologijo in geologijo so sporočili, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic ob 7. uri in 3 minute zabeležili šibek potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 90 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, v bližini Maribora. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6. Seizmologi ocenjujejo, da intenziteta oziroma učinki potresa v širšem nadžariščnem območju niso presegli III. stopnje po evropski potresni lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Hočkega Pohorja. Evropska potresna lestvica ima 12 stopenj Potrese se ocenjuje po evropski potresni lestvici, EMS. Tokratni potres je bil med šibkejšimi, saj so mu določili III. stopnjo. Za potres te stopnje je značilno, da ga v zaprtih prostorih čutijo posamezniki. Mirujoči čutijo zibanje ali rahlo tresenje. Najhujši v zgodovini zabeležen potres pri nas se je zgodil leta 1511. Takrat naj bi učinki dosegli X. stopnjo po EMS. Za potrese te stopnje je značilno, da so rušilni, mnogo navadnih dobro zgrajenih stavb pa se poruši. V času slovenske samostojnosti je bil najhujši potres leta 1998 v dolini reke Soče, dosegel je VII-VII stopnjo, leta 2004 pa na istem območju stopnjo VI-VII.

ZDA so zvišale zaloge nafte in zemeljskega plina Dolar je dosegel novo najnižjo vrednost v primerjavi z evrom, pa tudi najnižjo vrednost v zadnjih 12 letih v primerjavi z jenom. Posledično so padle cene delnic na svetovnih trgih in znova narasle cene nafte. Cena ameriške nafte je dosegla novo rekordno ceno, 110,20 dolarja za sod. Potem ko je ameriško ministrstvo za energijo v sredo objavilo poročilo o povečanju obsega ameriških zalog, so se cene znižale, pozneje pa so se predvsem zaradi padca dolarja povzpele do rekordnih vrednosti. Zaloge nafte so se sicer pretekli teden povečale za 6,2 milijona sodov, kar je bilo trikrat več od napovedi.

Podjetje v stečaju dobilo državno jamstvo za staro posojilo Državno pravobranilstvo je ugotovilo, da podjetje Gradis Celje zdaj v stečaju, ki je za posojilo dobilo državno jamstvo, ni izpolnjevalo zakonskih zahtev. Bo kdo odgovarjal? Konec junija so na ministrstvu za finance za MMC potrdili vložen zahtevek za unovčitev jamstva za eno pravno osebo v skupni vrednosti 2,6 milijona evrov. Jamstvi sta se nanašali na posojili Gradisu Celje, saj je to šlo izmed vseh prejemnikov posojil v okviru sheme prvo v stečaj, in sicer marca letos. Zahtevek je nato pod drobnogled vzelo državno pravobranilstvo, ki pa je ob preverjanju pogojev za unovčitev jamstva ugotovilo, da eno izmed posojil ne ustreza zahtevam zakona o jamstveni shemi, poročajo Finance. Gradis dobil državno jamstvo za staro posojilo Gradis Celje je namreč dobil 33-odstotno državno jamstvo za posojilo, za katerega je s poslovno banko pogodbo sklenil že 26. marca lani, dober mesec, preden je sploh začela veljati uredba za izvajanje zakona o jamstveni shemi 9. maja, ki sicer tudi določa, da državna jamstva veljajo le za nova posojila. Jamstvo vredno 0,8 milijona evrov Katera banka je z jamstveno shemo prevalila breme na državo, ni znano, je pa največja upnica podjetja Abanka. Kot še piše časnik, je bilo odobreno posojilo za 2,4 milijona evrov, kar pomeni, da je država zanj jamčila okoli 0,8 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Po besedah generalnega državnega pravobranilca Boštjana Tratarja po veljavnih predpisih aktivnosti v zvezi z izdajo jamstev izvaja državna SID banka pod vodstvom Sibila Svilana. Na ministrstvu pa se v imenu banke SID izgovarjajo na poslovno banko, ki je prijavila sporno posojilo v jamstveno shemo. Obrazec za prijavo posojila v jamstveno shemo ne vsebuje podatka o datumu kreditne pogodbe, pravijo na ministrstvu, kjer so omenjeni obrazec sicer predpisali. Bo sploh kdo odgovarjal za nepravičeno poroštvo? Za SID banko tako sankcij ne bo, ali bo kaznovana poslovna banka, pa še ni jasno. Zakon ob ničnosti pogodbe za banko predvideva denarno kazen v višini do pet odstotkov glavnice posojila, pri čemer mora biti kazen predvidena v pogodbi. Ali je, pa ni znano, zaključujejo v Financah. Za jamstva v rebalansu proračuna 23,6 milijona evrov Spomnimo jamstvena shema za podjetja je začela veljati maja lani. Vlada je želela tako sprostiti posojilni krč in družbam, ki niso bile v finančnih težavah in so izplačevale plače ter prispevke, omogočiti pridobitev večjih posojil. Avgusta so tako možnost ponudili tudi fizičnim osebam, ki so v začasnem delovnem razmerju ali pa so zaradi gospodarske krize izgubile službo in zato težko dobijo posojilo. Kljub zagotavljanjem ministrstva, da država ne bo jamčila za posojila nezdravim podjetjem, so v rebalansku proračuna prav za primere vnovčitve jamstev namenili 23,6 milijona evrov.

Dow Jones padel pod 8.000 točk Ljubljanska borza je torkovo trgovanje sklenila z enoodstotno izgubo, vendar ostaja ena redkih borz sveta, ki je višje kot na začetku leta. Letošnji pribitek zdaj znaša točno tri odstotke. Krkine delnice so se ob 0,45 milijona evrih prometa pocenile za 1,4 odstotka in dan končale še nižje, pri 53,15 evra. Večje izgube so utrpele delnice Petrola, ki so ob končno višjem prometu a še vedno nizkem 87 tisoč evrov izgubile 2,9 odstotka. Cena je zdrsnila do 260 evrov. Telekom je izgubil odstotek, Gorenje odstotek in pol. Intereuropa je zaradi špekulacij o prevzemu dan začela spodbudno, nato pa padla na 9,5 evra. Vidno se je popravil le enotni tečaj Luke. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,40 % 53,53 EUR PETROL -2,94 % 262,03 LUKA KOPER 2,12 % 24,51 NOVA KBM -0,64 % 9,31 TELEKOM -0,76 % 124,55 AERODROM -1,27 % 26,36 ZAV. TRIGLAV -0,50 % 16,00 GORENJE -1,46 % 11,45 Indeks Dow Jones pod 8.000 točkami Dow Jones je v ponedeljek pristal na najnižji letošnji točki. Izgubil je 0,8 odstotka in je vreden 7.936 točk. Na pesimistično trgovanje so vplivale nejasnosti glede načrtov Obamove administracije o rešitvi bank in seveda vedno sveže skrbi, kako se gospodarska kriza poglablja. Drugačno razpoloženje je bilo na borzi Nasdaq, kjer trgujejo zlasti s tehnološkimi delnicami. Ker naj bi bil ta sektor med prvimi, ki bo čutil pozitivni vpliv državnih stimulacijskih ukrepov, so številna velika podjetja lepo pridobivala. Microsoft se je podražil za 4,3 odstotka, Intel celo za 5,7. Banke spet najšibkejši člen Energetske in bančne delnice so v ponedeljek globoko v minus potisnile vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 777 točk, ki je padel za 2,4 odstotka. Britanska banka Barclays je izgubila 10 odstotkov, francoska BNP Paribas le malo manj. Na Japonskem je bila danes v ospredju novica, da bo domača centralna banka odkupila do 11 milijard dolarjev slabih terjatev japonskih bank. Indeks Nikkei 7.825 točk je bil med trgovanjem tudi za tri odstotke nad gladino, a je dan vseeno končal z minusom.

Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je potrdil, da je Slovenija tudi uradno v recesiji, pri tem pa dodal, da se bo kriza poznala pri večini panog slovenske industrije. Ključni razlog, da smo napovedali tolikšno umiranje gospodarske rasti, je umiranje gospodarske rasti tudi pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, torej v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Franciji, je za 24UR ZVEČER dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Na vprašanje, v kateri industriji se bodo te napovedi najbolj poznale, je odgovoril, da se bo ta kriza poznala pri večini panog slovenske industrije, saj Slovenija izvozi približno 17 odstotkov vsega proizvede. Tako da bi težko izpostavil neko posamezno panogo, to bo praktično šlo za šok, ki bo prizadel ekonomijo, je menil Vasle. Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Novica je pretresla javnost predvsem zaradi tega, ker je bila najprej napoved za gospodarsko rast +0,6-odstotna. Pri tem je Vasle povedal, da je 4-odstotna rast v letošnjem letu osrednji scenarij, ki se uradu zdi v tem trenutku najbolj verjeten. Obstaja tudi velika verjetnost, da bo gospodarska rast ob koncu leta drugačna, majhna verjetnost je tudi, da bo nekoliko manj negativna. Doseganje boljših rezultatov je po Vasletovem mnenju odvisno predvsem od tega kako hitro oziroma ali se bodo ukrepi, ki jih sprejema naša vlada in tudi druge vlade, prijeli in imeli že neke učinke v letošnjem letu. Še večja verjetnost pa seveda obstaja, da bo gospodarska rast še nekoliko nižja, je dejal Vasle. Vasle se je strinjal, da obstaja precejšnja verjetnost, da bi bilo brezposelnih več kot 100 tisoč, ta verjetnost pa je vezana predvsem na razmere v mednarodnem okolju. Gospodarska klima v Sloveniji marca slabša Z državnega statističnega urada so sporočili, da se je gospodarska klima v Sloveniji marca poslabšala. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime je bila marca letos za dve odstotni točki nižja kot prejšnji mesec in s tem je ta kazalnik dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, od leta 2000. Kazalnik gospodarske klime je bil glede na marec 2008 nižji za 42 odstotnih točk in za 33 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Na znižanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. Foto POP TV Vlada pomirja Slovenski premier Borut Pahor je ob novici krčenja našega gospodarstva za štiri odstotke dejal, da razlogov za paniko ni. Po tem, ko se je strateški svet za gospodarstvo včeraj seznanil s spomladansko napovedjo Umarja, je Pahor že za prihodnji teden napovedal sestanek krizne skupine ministrov, ki bo takoj začela pripravljati ukrepe, s katerimi naj bi omogočili, da se bo Slovenija prestrukturirala tako, da bo iz krize izšla močnejša, kot je bila vanjo potegnjena.

Dvaindvajsetletnega Aleksandra Sužnika, ki naj bi v soboto izginil med visokimi valovi, še vedno pogrešajo. Na Baliju pogrešajo slovenskega državljana. Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) so o tem v nedeljo obvestili svojci pogrešanega. "Po naših podatkih lokalni varnostni organi na tem indonezijskem otoku pogrešanega še vedno iščejo," so danes pojasnili na MZZ. Po poročanju spletnega portala 24ur.com je pogrešani 22-letni Aleksander Sužnik izginil v soboto med visokimi valovi med kopanjem v morju na bolj osamljeni plaži v Kuti. Z njim je bilo njegovo dekle, ki je dogodek prijavilo policiji. Za dodatne informacije in pomoč pri iskanju je MZZ v nedeljo neposredno zaprosilo tudi indonezijske oblasti. Do danes dopoldne informacij o tem, da bi pogrešanega našli, še ni bilo. Na Baliju ni slovenskega predstavništva Ker Slovenija v Indoneziji nima lastnega diplomatsko-konzularnega predstavništva, nudi v tem primeru nujno konzularno asistenco avstrijsko veleposlaništvo v Džakarti in njihov častni konzulat na Baliju, s katerima vzdržuje povezavo slovensko veleposlaništvo v Pekingu. V stiku z njimi so tudi svojci pogrešanega, pojasnjujejo na MZZ. Na MZZ sicer svetujejo, da se o primerih, kot so pogrešitve, iskalne akcije in podobno, obvesti lokalne varnostne oblasti, pristojne za iskanje pogrešanih in njihovo morebitno reševanje. Druge dodatne ukrepe formalne narave, kot so potrditev identitete, državljanstvo, stik s svojci in drugo, pa opravi diplomatsko-konzularno predstavništvo v državi. Če v državi ni slovenskega predstavništva, se lahko slovenski državljani, če potrebujejo nujno konzularno pomoč, obrnejo na katerokoli drugo predstavništvo države članice Evropske unije v konkretni državi, še dodajajo.

Vlada je govorila o posebnem sklepu za delavce družbe Steklarska nova, a je ugotovila, da bi bil ta neustaven. Zato bo še naprej iskala rešitev, predstavnik zaposlenih Miklaužić pa je napovedal protest. Premier Borut Pahor je povedal, da so se na seji vlade pogovarjali o možnosti, da bi prispevke od plač v pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki jih vodstvo Steklarske nove med letoma 2005 in 2008 ni plačevalo, poplačala država preko Kapitalske družbe Kad ali katere druge ustanove. Ob tem se je odprlo vprašanje odgovornosti. Da se od plač ne plačujejo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno, mora biti nekdo odgovoren, je poudaril Pahor. Za komentar smo prosili tudi predstavnika zaposlenih v Steklarski novi Stjepana Miklaužića, ki je napovedal, da se bodo v petek ob 11. uri delavci zbrali na zboru in se opredelili do predlogov, ki jim jih bodo podali njihovi predstavniki. Sam meni, da se bodo odločili za protest, ali bo to protestni shod pred poslopjem vlade v Ljubljani ali pa gladovna stavka, pa še ne ve. Kar koli bodo storili, bodo o svojih dejanjih obvestili tudi evropske medije, obrnili pa se bodo tudi na Bruselj. Dejstvo je, da so zaposleni v Steklarski novi delali v družbi, ki je v 100-odstotni lasti države. Zakaj je država dovolila, da ne plačuje prispevke sama sebi, zakaj bi bili sedaj zaposleni prikrajšani, zakaj zaposleni, ki so delali v državni družbi ne bi dobili izplačanih odpravnin? se je spraševal Miklaužić, ki je dodal, da bo to morala država urediti. Ministra o tem, kdo je odgovoren Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič pravi, da mora biti nekdo glede neplačevanja prispevkov odgovoren. Zakaj se država takrat ni odzvala, saj plač ni mogoče izplačati, če niso plačani tudi prispevki, se je vprašal. Minister za pravosodje Aleš Zalar pa je pojasnil, da veljavna zakonodaja to vprašanje ureja, takim terjatvam namreč priznava status prednostnih terjatev, vendar samo za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečaja. Podaljšanje tega obdobja in uveljavitev tega določila za nazaj, da bi torej veljalo za že začete stečajne postopke, pa bi bilo protiustavno. Taka retroaktivna uporaba zakona bi namreč posegla v pravice vseh drugih upnikov, ki nimajo terjatev s statusom privilegirane terjatve. Delavci Steklarske nove so sicer v začetku tega tedna Pahorja pozvali, naj izpolni svojo obljubo o tem, da jim bo država poplačala neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Iz Kada so v torek takšna pričakovanja zavrnili kot neutemeljena. Za kaj takega ni nikakršne podlage, saj gre za obveznosti, ki jih je kot zavezanec dolžna plačevati Steklarska nova, in ne njen lastnik, so pojasnili.

Rezi. Do konca leta bo število zaposlenih manjše za več kot 200, na mesec za odpravnine po 200 tisočakov. Kriza. V Hitu bodo letos število zaposlenih zmanjšali za 206, do zdaj jih je iz družbe odšlo že 80. Povprečna odpravnina je 22 tisočakov, na vprašanje, komu in koliko so izplačali največ, pa ne želijo odgovoriti. Odhodi so večinoma sporazumni, nekaj odpovedi je posledica poslovnih razlogov – ukinitve delovnih mest in oddaje malih gostinskih enot v najem. Po 200 tisočakov odpravnin Za izplačilo odpravnin bodo v novogoriški družbi na mesec porabili predvidoma blizu 200 tisoč evrov, v vsem letu okoli poldrugi milijon evrov. Hit bo tudi letos končal v rdečih številkah. “Načrtovana izguba je 6,8 milijona evrov (lani naj bi končali s sedmimi milijoni minusa, celotna Hitova skupina pa z okoli 20 milijoni, op. p.). Če pogajanja s sindikati o znižanju plač ne bodo uspešna, bo minus še višji,” razlagajo v novogoriški družbi, kjer naj bi bilo ob koncu leta zaposlenih še 1.550 ljudi. 206 ljudi manj bo ob koncu leta delalo v Hitu. Zarezali so tudi v sponzorstva in donacije, za katere so do zdaj namenili do dva milijona evrov na leto. Ta strošek naj bi zmanjšali za dve tretjini – ob pogoju, da bodo uspešni pri pogajanjih o že sklenjenih pogodbah o donacijah in sponzorstvih. Posebna revizija je pokazala, da so v preteklosti tako rekoč vsak tretji dan sklenili kakšno tovrstno pogodbo. Kako kaže portoroškemu Casinoju? Manj za četrtino. “Maso za plače bomo letos znižali za 23 odstotkov. Število zaposlenih zmanjšujemo že tri leta, s 402 zaposlenih smo prišli na 298,” razlaga Dušan Mes, član uprave. Za odpravnine so namenili okoli 200 tisoč evrov, povprečna znaša podobno kot v Hitu okoli 20 tisočakov. V teh dneh v igralnici Lipica za popolno tehnološko prenovo investirajo 4,5 milijona evrov. S sindikati trenutno nimajo nobenih odprtih zadev. Letos načrtujejo dobiček.

Občutna padca britanske in španske proizvodnje v novembru povečujeta skrbi, da bo recesija trajala dalj časa in še bolj prizadela gospodarstvo Britanska industrijska proizvodnja se je pretekli november ponovno znižala in podaljšala najdaljši niz padcev proizvodnje od leta 1980. Znižala se je za 2,9 odstotka glede na oktober, kar je največji padec od leta 2002, je danes sporočil britanski statistični urad. Večji padec od pričakovanega Ekonomisti v Bloombergovi raziskavi so predvidevali, da bo padec proizvodnje znašal v novembru 0,6 odstotka. Večji padec od pričakovanega pa vzbuja skrbi, da se britansko gospodarstvo krči hitreje od napovedi. Na letni ravni se je industrijska proizvodnja na Otoku tako znižala že za 7,4 odstotka in je najšibkejša od junija 1981. Proizvodnja se je skrčila v vseh industrijskih panogah, najbolj pa so bile na udaru kemijska, kovinska in transportna industrija, ki vključuje tudi avtomobilsko proizvodnjo. Potop španske proizvodnje V Španiji se je industrijska proizvodnja potopila za 15,1 odstotka v novembru glede na mesec prej in nakazuje na poglabljanje recesije. Analitiki so predvidevali, da se bo proizvodnja znižala za 11 odstotkov, poroča BBC News. Najbolj je upadla proizvodnja trajnih dobrin, kot so gospodinjski aparati, katerih je bilo proizvedenih 23,4 odstotka manj. Zadnji podatki statističnih uradov o padcu industrijske proizvodnje tako še bolj krepijo pričakovanja, da bo ECB naslednji teden znižala temeljno obrestno mero. Po pričakovanjih naj bi ji odrezala pol odstotne točke na dva odstotka.

Grška vlada ni nikoli govorila o referendumu o evropski pomoči. In tudi ne bo. Foto: Bloomberg Vrednost besede politikov, tokrat grškega premiera Georgea Papandreouja, nas vedno znova preseneti, negativno, seveda. Vir: Reuters, 20. septembra 2011

Skupina ZBG Franka Zweegersa bi lahko z nakupom terjatev bodisi brez prevzemne premije prevzela nadzor nad lastništvom Pivovarne Laško bodisi bi se prek terjatev dokopala do njenih donosnih delov in naložb. Nizozemski milijonar Frank Zweegers svojih načrtov s Pivovarno Laško očitno še ni opustil. Potem ko se je v začetku leta mudil pri upravi, največjih lastnikih in upnikih pivovarne ter celo pri upravi Mercatorja, naj bi se sedaj osredotočil zlasti na banke upnice družb iz Skupine Laško. Čeprav imajo banke v lasti večinski 54-odstotni delež Pivovarne Laško, Zweegersa po naših informacijah ne zanima nakup njihovih delnic. Njegova družba ZBG, ki velja za eno največjih beneluških zasebnih nepremičninskih skupin, naj bi se po navedbah naših virov zanimala le za nakup zavarovanih terjatev do Pivovarne Laško z diskontom. Koliko terjatev je skupini ZBG doslej že uspelo kupiti, ni mogoče preveriti, bo pa to znano najkasneje v prihodnjih tednih, ko se Skupini Pivovarna Laško izteče glavnina od skupno 370 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Večina bankirjev naj bi si bila sicer enotna in na prodajo terjatev z diskontom ni pripravljena, saj Pivovarna Laško še vedno redno plačuje obresti, bankam pa teh posojil doslej praktično ni bilo treba slabiti. Načrtovan odkup terjatev do Laškega pa odpira dodatna vprašanja v zvezi z motivi skupine ZBG, ki v Sloveniji sodeluje zlasti s svetovalcem ženevske skupine Orah Markom Vilfanom ter dolgoletnim predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Janezom Kocjančičem, ki zatrjuje, da za ZBG ni opravil še nobene svetovalne ali lobistične storitve. Po eni strani bi lahko Zweegers s terjatvami v kasnejši fazi dokapitaliziral Pivovarno Laško in tako brez prevzemne premije prevzel nadzor nad njenim lastništvom. Toda s tem bi se morali strinjati tako uprava Laškega z Dušanom Zorkom na čelu kot tudi banke in drugi lastniki pivovarne, ki bi morali na skupščini z najmanj 75-odstotno podporo potrditi dokapitalizacijo. Toda na drugi strani bi nakup terjatev Zweegersu omogočil tudi razkosanje pijačarske skupine in nakup donosnih delov ter naložb. Če bi Zweegersu uspelo med upniki Laškega zamenjati katero od vedno bolj nepotrpežljivih bank, bi namreč konec marca, ko se izteče večina kratkoročnih posojil, lahko zahteval tudi njihovo poplačilo oziroma bi unovčil zavarovanja. Takšen enostranski manever bi lahko privedel celo do stečaja Pivovarne Laško, saj bi se za podoben korak po vsej verjetnosti odločile tudi preostale banke upnice. Tveganj, ki bi jih prinesla prodaja terjatev kateremu od zunanjih investitorjev, se zavedajo tudi bankirji, ki bi morali v primeru stečaja oblikovati za več deset milijonov evrov oslabitev posojil. Tako Zorko nima več veliko manevrskega prostora, saj je Skupina Pivovarna Laško od leta 2009 do konca lanskega septembra ustvarila že več kot 230 milijonov evrov čiste izgube. Konec lanskega septembra je imela celotna Skupina Pivovarna le še nekaj več kot sto milijonov evrov kapitala, matična družba pa še nekaj milijonov evrov manj.

Telekomove delnice izgubile svoj čar Telekomove delnice so padle na vsega 115,9 evra, kar je najmanj, odkar so oktobra leta 2006 začele kotirati na Ljubljanski borzi. Delnice so zlasti poleti 2007, ko je cena presegla 500 evrov, veljale za vročo zgodbo, kjer ni manjkalo idej, kako visoko se bo še povzpela cena, vendar se špekulacije o prevzemu niso uresničile. Sledila je finančna kriza, ki se pozna tudi na slabših poslovnih rezultatih. Če je bilo leta 2006 dobička še za več kot 100 milijonov evrov, ga je bilo lani le še za 24,6 milijona, zadnje četrtletje pa je bilo negativno, saj je bilo za 9,5 milijona evrov izgube. Niti dividendna donosnost ni primerljiva s sorodnimi podjetji. Nekateri vlagatelji so izgubili živce in enotni tečaj Telekoma je v petek zgrmel še za pet odstotkov navzdol. Le en sklenjen posel z Lukinimi delnicami Slovenski borzni indeks 3.953, ki je že v četrtek končal pod mejo 4.000 točk, se je znižal za 1,1 odstotka in pristal najnižje po lanskem maju. Februarska izguba znaša štiri odstotke. S skoraj 600 tisoč evri so bile spet najprometnejše Krkine delnice, ki so se pocenile za pol odstotka in teden končale pri 64,4 evra. Potem ko so tuje banke večinoma precej višje postavili ciljno vrednost Krkinih delnic, so bili analitiki pri francoski BNP Paribas precej bolj konservativni in so ciljno ceno postavili le na 67 evrov. Podražile so se delnice Nove KBM, Gorenja in Luke, vendar je treba dodati, da je bil promet s temi papirji nizek. Z Lukinimi delnicami je bil sklenjen samo en posel, in sicer pri 23,8 evra. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,54 % 64,50 EUR PETROL-1,79 %301,19 TELEKOM-5,02 % 117,27 MERCATOR-0,13 % 160,04 NOVA KBM+0,34 % 11,75 GORENJE+0,15 %13,20 LUKA KOPER+2,90 %23,80 INTEREUROPA-0,18 %5,60 V ZDA dvomi o nadaljnjem okrevanju Kar nekaj črnih oblakov se je v četrtek zgrnilo nad največje delniške trge na svetu. Najprej v obliki grožnje, da bodo bonitetne hiše Grčiji morda že v naslednjem mesecu spet znižale oceno kreditne sposobnosti, kar posledično pomeni še višje obresti na grški dolg. Popoldne je iz ZDA prišel podatek o januarskem padcu naročil trajnih dobrin in o spet zelo neprepričljivem tedenskem poročilu s trga dela o številu prošenj za denarna nadomestila v času brezposelnosti. Vedno več je dvomov o nadaljnjem okrevanju ameriškega gospodarstva in če bodo makroekonomski podatki še naprej neprepričljivi, bodo delniški indeksi izgubljali tisto, kar so silovito pridobivali od lanskega marca. Visoka lanska izguba banke Lloyds Indeks Dow Jones 10.321 točk je med trgovanjem padel vse do 10.185 točk, na koncu pa je bil le pol odstotka pod zaključno sredino vrednostjo. Da se je v zadnjem delu trgovanja razpoloženje precej popravilo, gre zasluga tudi špekulacijam, da naj bi Applove delnice kmalu cepili v razmerju 4 1. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 996 točk je padel za 1,7 odstotka, pri čemer so največ izgubile delnice energetskih in bančnih podjetij. Izjema je bila Royal Bank of Scotland, ki se je zaradi spodbudnih rezultatov njenega investicijskega bančništva podražila za šest odstotkov. V petek dopoldne so se delnice Frankfurtu in Londonu kljub temu, da je banka Lloyds objavila, da je imela lani 6,3 milijarde funtov izgube podražile.

Sindikat Premogovnika Velenje je pozval direktorja direktorata za energijo Kopača, naj vrne rudarsko uniformo. Po njihovem mnenju Kopač širi dezinformacije o zaposlenih in tudi izvaja pritisk na komisijo premogovnika. Janez Kopač Sindikat Premogovnika Velenje je danes pozval direktorja direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janeza Kopača, da vrne rudarsko uniformo, saj menijo, da ni vreden, da bi jo nosil. Po njihovih navedbah Kopač vztrajno širi laži in dezinformacije o zaposlenih v premogovniku, o odkopnih zalogah premoga in njegovi kurilni vrednosti. Sindikat tudi navaja, da Kopač in predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne Jadranko Medak izvajata intenziven pritisk na komisijo za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki je marca letos Premogovniku Velenje izdala potrdilo o stanju zalog in virov mineralnih surovin. To potrdilo dokazuje, da so potrjene odkopne zaloge premoga konec leta 2008 znašale 131,6 milijona ton premoga. To zadošča za potrebe bloka šest Termoelektrarne Šoštanj do konca njegovega obratovanja, saj bo ta v svoji življenjski dobi potreboval okrog 92 milijonov ton premoga, so danes sporočili iz sindikata premogovnika. V sindikatu tudi menijo, da Kopač zavaja tako gospodarsko ministrico Darjo Radić kot tudi državo in vso slovensko javnost. V sindikatu smo razočarani in zgroženi nad ravnanjem Kopača, zato od njega zahtevamo, da vrne rudarsko uniformo, s katero je bil leta 2003 častno sprejet v našo rudarsko bratovščino. Trdno smo prepričani, da s tem, ko dvomi o znanju in strokovnosti ljudi, ki so se izobraževali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, in ne verjame, da so to največji strokovnjaki na področju rudarstva v državi kakor tudi v širši regiji, škoduje tem strokovnjakom in ustanovi tako v poslovnem kot osebnem smislu, so zapisali v sindikatu. Dodali so še, da Kopač s takšnim odnosom povzroča škodo tudi vsem rudarjem, ki so si s poštenim in težkim delom prislužili čast nositi rudarsko uniformo. Glede neuradnih govoric o zamenjavi Kopača je ministrica za gospodarstvo dejala, da tega ne želi komentirati in da na ministrstvu trenutno ne načrtuje nobenih zamenjav. Kopač Morda ne bo dovolj premoga za šesti blok TEŠ Kopač pa je v odzivu za 24ur.com zapisal, da zanika kakršenkoli pritisk na člane komisije za ugotavljanje zalog in mineralnih surovin. Komisija, ki jo sestavljajo njegovi sodelavci na direktoratu je le ocenila količino zalog, česar pa nikoli ni postavljal pod vprašaj. Njegov pomislek se je nanašal le na kurilno vrednost teh zalog, je dejal. Kot je dejal, je ta podatek pomemben, ker se v podatke o količinah zajema ves premog s kurilnostjo 8,4 GJ/kg, kar je bilo ustrezno za bloke 1-3, za blok šest pa se lahko kuri le premog s kurilnostjo nad 9,5 GJ/kg. Podatkov o tem, koliko je v Velenju takšnega premoga, pa nimata niti HSE niti ministrstvo, je še zapisal Kopač. Kot je dejal, je v razpisni dokumentaciji za blok 6, ki jo je pripravil TEŠ, predvideno, da bi zaradi neustreznih zalog Premogovnika Velenje, do leta 2030 letno uvažali 200.000 ton premoga iz Indonezije. Po drugi strani pa naj bi TEŠ vladi zagotavljal, da uporaba uvoženega premoga sploh ni predvidena. Türk Beseda sodišča je zadnja beseda Beseda sodišča je zadnja beseda, meni predsednik republike. Foto Reuters O zakonitosti menjave vodstva Teš je odgovor dalo sodišče in v tem primeru je beseda sodišča zadnja beseda, je nedavno odstavitev Uroša Rotnika komentiral predsednik republike Danilo Türk. Kot je poudaril, je institucije pravne države treba spoštovati. Pri celotnem projektu šestega bloka termoelektrarne Teš 6 ga kot ostale državljane skrbi, ko sliši, da se je cena tega projekta podvojila s 600 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov. To so izjemno velika sredstva in ko gre za tako povečevanje in pogodbene določbe, ki omogočajo zviševanje cene, potem je treba skrbno pregledati dosedanje delo in ugotoviti, ali so morebiti bile narejene napake, ki jih bomo morali prednostno odstranjevati in mogoče tudi projekt revidirati, najti kakšno revizijo tudi na pogodbeni ravni, je dejal predsednik. A je hkrati opozoril, da je to treba delati z veliko skrbnostjo in kolikor je mogoče hitro. Poleg tega je po njegovih besedah potreben razmislek tudi z vidika energetske strategije in varstva okolja. Razmisliti je treba, kakšen projekt potrebujemo in koliko je sprejemljivo obremenjevanje naravnega okolja. Vendar pa je treba najprej ugotoviti finančno zdravje, finančno vzdržnost projekta . Tako se predsednik zavzema, da se problem obravnava v dveh stopnjah, da se najprej ugotovi, kako je z ekonomsko, finančno in pravno vzdržnostjo projekta. Ko se to ugotovi, pa se še enkrat oceni ekološko energetski vidik.

V Kraškem zidarju bodo skoraj tretjini svojih delavcev razdelili delavske knjižice. Od okoli 300 delavcev bo brez dela ostalo 90 tistih, ki so do sedaj garali na gradbiščih. Gradbinec gre namreč v prihodnjem mesecu v prisilno poravnavo. V Kraškem zidarju bodo skoraj tretjini svojih delavcev razdelili delavske knjižice. Od okoli 300 delavcev bo brez dela ostalo 90 tistih, ki so do sedaj garali na gradbiščih. Gradbinec gre namreč v prihodnjem mesecu v prisilno poravnavo.

Erasmus. Na mariborski univerzi vsako leto več tujih študentov. Mobilnost študentov je bila pred 20 leti, ko so ustanovili Mednarodno mrežo programa Erasmus, velika težava. Študentje so bili do tujine nezaupljivi ali pa si je niso mogli privoščiti. Danes se recesija na tem področju ne pozna. “Za študij v tujini je letos prijavljenih okoli 400 naših študentov. Iz tujine je v zimskem semestru k nam prišlo okoli 180 študentov. Največ jih je iz Španije, Portugalske in Turčije ter študirajo na ekonomsko-poslovni fakulteti,” pove Dejan Spital, sekretar za mednarodno sodelovanje pri Šoum, kjer za tuje študente organizirajo tudi različne izlete po Sloveniji, jezikovne tečaje, spoznavne in tematske večere, dneve smučanja, športne turnirje in drugo. Medkulturne izkušnje “Postaneš pogumnejši in samozavestnejši, ker si se prisiljen znajti v različnih položajih. Svojo kulturo lahko primerjaš z drugo,” izkušnjo iz Turčije opiše študentka Tamara Juhnov. “Pol leta sem preživela na finski obali v mestecu Vaasa in imam veliko prijateljskih stikov po vsem svetu,” pove Lea Koludrovič, Katja Pavlič pa strne, da se je v Španiji naučila jezika in postala bolj odprta v medosebnih odnosih. Dve desetletji delovanja Erasmus mreže v Evropi, pod katero spada tudi ESN pri Šoum, so včeraj s programom v stilu 80-ih in torto velikanko zaznamovali tudi na Štuku.

S 180 evri štipendije ni mogoče živeti, pravi Sara Drašković. Spremembe naj bodo sistemske, opozarja. Danes je prvi dan študijskega leta. Zaznamovale ga bodo bolonjska reforma ter debate za študentsko delo in proti njemu. Kaj je bolje: študentsko delo ali višje štipendije in hitrejši študij? Objektivno povedano: pri 180 evrih republiške štipendije, ki jo imam, brez študentskega dela ne gre. Ne vem, kako daleč so te zadeve, ampak če bi prišlo do ukinitve, bom rekla, da nas bosih ne morejo pustiti! Določen sistem bodo morali vzpostaviti. Kaj pa zlorabe, na primer študentskega dela, bonov ...? Taki posamezniki nam delajo škodo. Jaz gledam tako: sem študentka in imam določene olajšave, da lahko doštudiram v najkrajšem možnem času ter začnem služiti svoj denar. Potem bom študentskemu življenju obrnila hrbet in rekla državi hvala! Preveč ljudi meni, da bi država za to morala poskrbeti. Živimo v drugačnih časih. To pa ni ravno v skladu z zahtevami Študentske organizacije Slovenije (Šos). Toda to so sistemske napake, Šos ima ta trenutek pravico to zahtevati (neuvedbo šolnin, ohranitev študentskega dela, op. a.), ker naši starši šolnin ne zmorejo. Ko jih bodo zmogli in bo vse drugo urejeno, bi lahko ukinili študentsko delo. Zakaj danes ni študentskega upora? Demonstracij se udeleži le kakih sto funkcionarjev. Predvsem niso dovolj obveščeni. Kakih deset odstotkov študentov v Sloveniji ve, za kaj gre. Ampak to je dejstvo družbe in mladine danes. Tako kot pri volitvah, vsak si reče: “Ah, zakaj pa bi moj glas štel.” Ampak če bi v prvo branje prišla recimo novela o ukinitvi študentskega dela, je to ena od stvari, ki bi nas mogoče spravila skupaj. Še tri velike študentske teme. Najprej: cena prehrane? Ker sem malo bolj seznanjena s temi stvarmi, me lanska podražitev bonov ni presenetila. Sicer pa gledam tako: če za obrok, za katerega bi sicer plačala deset evrov, s študentskim bonom plačam štiri evre, je to še vedno poceni. Kaj pa bivanje? Sama imam srečo, da plačujem le stroške v stanovanju, ki je last sorodnikov. Cimra, s katero sem zdaj skupaj dve leti, pa se je prej štirikrat selila. Kar se tiče cen, bom rekla, da so pač tržne. Če želiš študirati, boš toliko pač dajal. Poleg tega pa trg ni urejen, polno je najemov na črno. Študente sicer opozarjajo, naj najemodajalce, ki nočejo skleniti pogodbe, prijavijo. Ampak potem bi zmanjkalo stanovanj. Če ne boš ti vzel stanovanja brez pogodbe, ga bo pa kdo drug. In nazadnje: bolonjska reforma? Zdi se mi, da so v Sloveniji naredili takole: aha, imamo program, potrebujemo več praktičnega dela – dajmo še nekaj seminarskih. Ko sem prišla na FDV, je bilo, kot da nadaljujem srednjo šolo. Vsak teden seminarske, poročila, eseji ... Implementacija reforme je slaba.

Ameriška banka Wachovia je v drugem četrtletju letos ustvarila rekordnih 8,9 milijarde dolarjev izgube, Službe bo izgubilo 6.350 delavcev Ameriška banka Wachovia je v drugem četrtletju letos ustvarila rekordnih 8,9 milijarde dolarjev izgube, v enakem lanskem obdobju je beležila 2,3 milijarde dolarjev čistega dobička. Ob tem je banka napovedala, da bo znižala načrtovano dividendo za 87 odstotkov ter odpustila 6.350 delavcev. Ustvarjena izguba, s tem pa tudi znižanje dividende, je posledica predlanskega 24 milijard dolarjev vrednega prevzema finančne družbe Golden West . Wachovia, ki posluje predvsem v južnih državah ZDA je omenjeno družbo prevzela v času, ko so bile cene nepremičnin v ZDA zaradi velikega povpraševanja zaradi ugodnih kreditov na vrhuncu. Potem ko so vrednosti nepremičnin začele padati, sta tudi Wachovia in Golden West odpisala precej terjatev. Družba Golden West je bila namreč močno navzoča na nepremičninskem trgu na Floridi in Kaliforniji, saj je kar 70 odstotkov vseh danih kreditov, teh je bilo za 121 milijard dolarjev, imela "vezane" na nepremičninske posle. Zaradi odločitve o prevzemu Golden Westa so pred meseci lastniki banke razrešili dolgoletnega prvega moža Wachovie Kennedyja Thopsona, na njegovo mesto pa so pred dvema tednoma imenovali nekdanjega podsekretarja na ameriškem finančnem ministrstvu Roberta Steela .

Bonitetna agencija Fitch je po znižanju ocene Sloveniji znižala še ocene šestim slovenskim bankam nekaterim za eno stopnjo, drugim pa kar za tri. Ocenjuje, da so prihodnji obeti za vse banke negativni. Potem ko je bonitetna agencija Fitch v sredo za eno stopnjo znižala bonitetno oceno Slovenije, je danes znižala še oceno dolgoročnega dolga šestim slovenskim bankam. Znižanje je doletelo Novo Ljubljansko banko NLB, Novo Kreditno banko Maribor NKBM, Abanko Vipa, Gorenjsko banko, Banko Celje in Probanko. Fitch je oceno dolgoročnega dolga za NLB in NKBM znižal za eno stopnjo, z BBB na BBB-. Kot razlog za znižanje bonitetne ocene za omenjeni banki agencija navaja šibak kreditni profil Slovenije, kar se kaže tudi v nezadostni podpori bančnemu sistemu, piše na spletni strani agencije. Tudi zaradi vse slabših ocen naj bi vlada pripravljala nove ukrepe. Razlika med bonitetno oceno države in omenjenima bankama gre za tri stopnje, v katerih ima država lastniški delež, po pojasnilih Fitcha odraža pomanjkanje jasnega in verodostojnega načrta po krepitvi kapitala NLB in NKBM ter tudi prejšnje zamude pri dokapitalizacijah. NLB in NKBM sta po oceni agencije sistemsko zelo pomembni, potrebovali pa bosta sveži kapital, po oceni agencije naj bi po osnovnem scenariju potrebovali okoli 1,5 milijarde evrov svežega denarja. Če država ne bi zmogla sama pomagati bankam, bi NLB in NKBM lahko sicer pomoč črpali iz sklada za zaščito evra, je dodala bonitetna hiša. Fitch je oceno dolgoročnega dolga za Abanko Vipa medtem znižal za tri stopnje z BB- na B-, za dve stopnji sta nižji oceni Probanke z B na CCC in Banke Celje z BB na B+, medtem ko je Gorenjsko banko doletelo znižanje za eno stopnjo, z BB na BB-. Fitch je ob tem potrdil oceno dolgoročnega dolga Banke Koper - ta je pri BBB+. Za vse omenjene banke so obeti za naprej negativni. Fitch je v sredo za eno stopnjo znižal bonitetno oceno Slovenije, in sicer z A na A-. Kot razlog za znižanje je navedel nadaljnje poslabšanje razmer v bančnem sistemu.

Najprej mora pripraviti sanacijski program Nadzorni svet begunjskega Skimarja je za novega predsednika uprave podjetja s štiriletnim mandatom imenoval Roberta Ferka. Nadzorni svet je ob tem Ferka zadolžil, da v treh mesecih pripravi sanacijski program, na podlagi katerega bi družbo v tem letu stabilizirali, v prihodnjem letu pa naj bi se po njihovih pričakovanjih pokazali prvi pozitivni rezultati. Ferko, ki je bil nazadnje zaposlen v Delta holdingu, predtem pa je vodil družbo Droga Kolinska, bo posle od dozdajšnjega v. d. predsednika uprave Ivana Štrlekarja prevzel že danes. Najprej sta na vrsti revizija in analiza Novi predsednik uprave je dejal, da bo kaj več o potrebnih korakih in ukrepih za stabilizacijo in razvoj podjetja razkril šele po reviziji in natančni analizi podjetja. Zagotovil je le, da se bo v celoti posvetil podjetju. Če bi mislil, da je sanacija podjetja misija nemogoče, danes ne bi bil v Elanu. Prepričan sem, da se iz tega podjetja da veliko narediti in da bomo tekoče poslovanje v kratkem času postavili na prave tirnice ter bo postalo dobičkonosno, je poudaril Ferko. Nikolić Grehov je precej Predsednik nadzornega sveta podjetja, Stojan Nikolić, meni, da bo imel Ferko kar nekaj dela, da bo popravil vse grehe iz preteklosti, ki jih je po Nikolićevem mnenju precej, saj je le v nekaj tednih v funkciji nadzornika sam videl vrsto nelogičnosti, predvsem glede organizacije in odvisnih podjetij.

Ljubljana - Uprava RS za javna plačila je kot skupna vstopna in izstopna točka za izmenjavo e-računov za javni sektor v začetku novembra omogočila, da lahko Telekom Slovenije račune proračunskim uporabnikom, ki so bili prej izdani v papirni obliki, posreduje v elektronski obliki, danes sporočili z ministrstva z finance. Telekom Slovenije je prva gospodarska družba, ki je javnemu sektorju ponudila možnost prejemanja e-računov. Tovrstno sodelovanje "zagotavlja varčno, hitro, učinkovito in okolju prijazno izmenjavo", pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se "javni sektor zaveda, da se mora prilagoditi sodobnejšemu in enostavnejšemu načinu izmenjave e-računov". Uprava za javna plačila si želi, da bi se v posredovanje e-računov proračunskim uporabnikom vključila tudi druga podjetja, saj da so "prednosti, ki jih nudi sistem izmenjave e-računov, lahko v največji meri izkoriščene le ob intenzivnem sodelovanju gospodarstva in javnega sektorja". Uprava za javna plačila je izmenjavo e-računov med proračunskimi uporabniki omogočila maja letos, v septembru pa se je v izmenjavo vključila tudi kot izdajatelj e-računov.

Predsednik vlade Janez Janša, ki je danes začel uradni obisk na Kitajskem, se je z gostiteljem, kitajskim premierjem Wenom Jiabaom, pogovarjal predvsem o dvostranskem sodelovanju. Janša je po srečanju povedal, da sta dala z Wenom največ poudarka gospodarstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kitajsko v luči priprav na vrh EU – Kitajska, ki bo 28. novembra v Pekingu, ter v luči slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta. Izpostavila sta tudi vprašanje trgovinskega primanjkljaja, ki ga v trgovini s Kitajsko ugotavljata tako Slovenija kot EU. Blagovna menjava med državama je lani znašala 299,3 milijona evrov, kar je 28,4 odstotka več kot leto prej, skupaj s posebnima upravnima območjema Hongkongom in Macaom pa 335,7 milijona evrov. Slovenski izvoz v tem obdobju je znašal 79,1 milijona evrov, uvoz pa 256,6 milijona. Kitajski premier je slovenskega kolega sprejel z vojaškimi častmi. © BOBO Janša sprejet kraljevsko Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da sta strani na zasedanju gospodarske komisije izmenjali informacije o stanju gospodarstev, pregledali razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja in določili področja za nadaljnji razvoj sodelovanja, med drugim industrijo, visoke tehnologije, okoljevarstvene tehnologije in turizem. Slovenski in kitajski predstavniki so se dogovorili tudi za okrepitev sodelovanja med Luko Koper in kitajskimi pristanišči, slovenska stran pa je posebej izpostavila javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Slovenijo. Slovenska in kitajska stran sta danes podpisali tudi pet sporazumov na področju obrambe, kulture, znanosti in gospodarstva. Kitajski premier je slovenskega gosta z vojaškimi častmi sprejel v Veliki dvorani ljudstva na Trgu nebeškega miru v Pekingu, po pogovorih pa mu je priredil še svečano večerjo. Slovenska delegacija si je pred tem ogledala Prepovedano mesto in astronomski observatorij na stražnem stolpu Jian Guo Men, kjer je delal tudi slovenski jezuit in astronom Avguštin Ferdinand von Hallerstein, ki je v 17. stoletju živel na Kitajskem. Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki skupaj z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom in ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič spremlja premierja na obisku na Kitajskem, pa se je danes sestal s kitajskim kolegom Yang Jiechijem. Govora je bilo o dvostranskih odnosih, slovenskem predsedovanju EU, vrhu EU – Kitajska ter o aktualnih vprašanjih v regiji, predvsem o Pakistanu in Iranu.

Električna inštalacija v zgradbi je izrednega pomena, saj mora biti delo strokovno opravljeno, zato je priporočljivo, če ne celo potrebno, izdelavo oziroma izgradnjo zaupati strokovnjakom. Pot se začne v elektrarni in konča v vaši vtičnici! Vsaka električna inštalacija mora biti med inštaliranjem ali po njem, a še pred izročitvijo uporabniku, pregledana in preizkušena, kar je treba opraviti tudi, če se električna inštalacija samo zamenja. Upoštevati je potrebno zakone, predpise in standarde. Po zaključeni izvedbi električnih inštalacij je potrebno skladno s predpisi opraviti kontrolo, pregledati karakteristike in kakovost električnih inštalacij. Ne glede na to, ali gradite novo hišo, je pametno pregledati obstoječo elektro inštalacijo, da pravočasno odkrijete napake in si prihranite dodatne stroške ali celo preprečite najhujše. Če vas zanima, kaj vse je potrebno pregledati, preizkusiti in izmeriti ter kje vse se skrivajo napake, kliknite tukaj! Več informacij na portalu Cekin.si! Klik!

Namesto da bi javna uprava služila ljudem in podjetjem, v Sloveniji podjetja in ljudje služijo javni upravi Slovenija dela največjo razvojno napako, ker ne izkorišča svoje majhnosti. Skratka, nihče ne pogleda, ali res potrebujemo agencijo in direktorat za vsako pasjo procesijo ali dlako v jajcu. Poleg tega pa tudi nihče ne upošteva, da bi lahko svojo majhnost izkoristili tako, da bi bili nekoliko cenejši in ugodnejši od sosed in bi s tem privabili tuje vlagatelje, znanje in razvoj. Sosede se ne bi kaj dosti pritoževale, saj selitev nekaj naložb v Slovenijo ne bi vidno skvarila njihovega položaja. Nam pa bi vsak dodaten evro prihodka še kako prav prišel v lačni državni blagajni. Če že naša vrla vlada (v vseh 20 letih svoje zgodovine) trdi, da se zavzema za razvoj Slovenije, zakaj za hudiča imamo najbolj obdavčene plače menedžerjev, znanstvenikov in izumiteljev? Zakaj naravnost zatiramo nagrajevanje uspešnosti? Komu koristijo razvojne spodbude v obliki enkratnih pomoči, če pa teh pomoči ne moremo nadgraditi? Privilegirancem dodeljene razvojne pomoči so kot sanacija NLB : vsakih nekaj let jo je treba ponoviti, ker smo denar prejšnje sanacije zmetali v prazno. Če se hočemo prebiti med gospodarsko in socialno razvite države, potem bo treba narediti dvoje: podjetjem je treba omogočiti, da se posvetijo svojemu delu, in občutno več denarja bo treba pustiti v gospodarstvu. Zdaj namreč podjetja veliko preveč energije in ljudi porabijo za administracijo in komunikacijo z upravnimi organi. Namesto da bi javna uprava služila ljudem in podjetjem, v Sloveniji podjetja in ljudje služijo javni upravi. Predvsem pa bo treba tistim, ki znajo nekaj narediti, omogočiti, da bodo v Sloveniji zaslužili bolje kot v tujini. Pri nagradah posameznikov to pomeni občutno znižanje davčnega bremena. Splačalo bi se tudi dati dodatne davčne spodbude za nagrajevanje zaposlenih z delnicami družbe. To bi namreč zaposlenim dalo dodatno spodbudo in motivacijo, hkrati pa bi podjetje pridobilo sredstva za razvoj. Namesto da bi javna uprava služila ljudem in podjetjem, v Sloveniji podjetja in ljudje služijo javni upravi. Pri podjetjih je ugodno davčno okolje le eden od prvih pogojev za uspeh. Enako velika težava je tudi zapletena in počasna administracija. Že tako smo v podrejenem položaju zaradi jezika, ki se ga je zelo težko naučiti. Še večja težava pa so nejasni cilji državne administracije. Skratka, kdorkoli zdaj v Sloveniji še najde kakšne prednosti, veliko tvega, saj se okolje prehitro spreminja. Nihče ne ve, kaj nam bo vlada (ta ali katera druga) na davčnem področju natresla v prihodnjih nekaj letih. Na eni strani je Pahor, ki trdi, da višjih davkov ne bo, na drugi strani finančno ministrstvo, ki nove in višje davke mrzlično išče. Stanje v državni blagajni pa brez jasnih ciljev dopušča le možnost, da bo v Sloveniji živeti in delati vsako leto težje. Seveda je iluzija pričakovati, da bomo z jasnejšo in boljšo gospodarsko politiko preprečili odhod podjetij in naložb v tujino. Ta je močno odvisen tudi od izkoriščanja tržnih priložnosti. A največja težava je v tem, da ne dajemo pravih možnosti potencialnim novim naložbam, ki bi nadomestile tiste, ki odhajajo ali propadajo.

Melbourne - Vodilni svetovni rudarsko-industrijski konglomerat BHP Billiton je v prvem polletju zaradi vpliva finančne krize na cene surovin dosegel polovico nižji dobiček kot v enakem obdobju predlani. V obdobju od julija do decembra lani se je dobiček znižal za 56,5 odstotka na 2,6 milijarde ameriških dolarjev. V prvem polletju lanskega poslovnega leta je britansko-avstralska družba ustvarila šest milijard dolarjev dobička. Glavni izvršni direktor družbe Marius Kloppers je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes ob predstavitvi rezultatov pojasnil, da je prihodnost "slaba, negotova in nejasna". Na slabši rezultat sta po njegovih besedah vplivala nižje povpraševanje po surovinah in odpisi premoženja. Vseeno so v družbi zadovoljni s prihodki, saj so se ti v medletni primerjavi okrepili za 17 odstotkov na skoraj 30 milijard dolarjev. BHP Billiton je januarja sporočil, da bo do junija ukinil 6300 delovnih mest, od tega tretjino v Avstraliji. Vodstvo družbe pa je izrazilo optimizem glede okrevanja svetovnega gospodarstva, saj dolgoročno pričakuje obnovitev povpraševanja po surovinah s Kitajske in drugih naglo rastočih gospodarstev sveta.

Ljubljana - Potem ko je 95-oktansko neosvinčeno gorivo v začetku poletja doseglo rekordno ceno, to je 1,223 evra za liter, je skozi poletje njegova cena bolj ali manj stagnirala, medtem ko se je dizel vztrajno dražil. Ob polnoči pa se je marsikateremu vozniku izrisal nasmešek na obrazu, saj so se pocenila prav vsa goriva. Za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega neosvinčenega bencina je tako po novem treba odšteti dva centa manj kot v preteklih dveh tednih - nova cena za liter je 1,196 evra. Cenejši za dva centa je tudi 98- oziroma 100-oktanski bencin, po novem je za liter treba odšteti 1,219 evra. Dizelsko gorivo, ki se je pred dvema tednoma podražilo, se je tokrat pocenilo, a nekoliko manj kot ostala goriva. Nova cena za liter dizla je tako za 0,7 centa nižja, kar pomeni, da je za liter treba odšteti 1,169 evra. Cena je podobno kot pri ostalih gorivih padla tudi kurilnemu olju, in sicer za 1,1 centa, na 0,741 evra za liter. Za petdesetlitrski rezervoar 95-oktanskega bencina, ki ga v Sloveniji med gorivi največ prodajo, je od polnoči treba odšteti evro manj kot v minulih dneh, in sicer 59,80 evra. Petdeset litrov 98-oktanskega bencina se je prav tako pocenilo za evro, na 60,95 evra, za enako količino dizelskega goriva pa je po novem treba odšteti 58,45 evra, kar pomeni pocenitev za 35 centov.

V Španiji imajo za vijoličaste evrske bankovce v vrednosti 500 evrov prav posebno ime. Bin ladni jih imenujejo, ker vsak ve, da obstajajo, videl jih ni pa še skoraj nihče. Vsaj v lastni denarnici ne. In zdaj analitik Bank of America predlaga, da jih evroobmočje tudi zares ukine. Bankovec za 500 evrov ima v Španiji vzdevek po zloglasnem teroristu Bin Ladnu. Španci pojasnjujejo, da zato, ker vsaj v lastnem žepu tega bankovca ni videl še skoraj nihče. Podobno v teh kriznih časih najbrž velja tudi za Slovence in velik del drugih Evropejcev, zato vijoličastih bankovcev najbrž nihče ne bi pretirano pogrešal, če bi jih dejansko umaknili iz obtoka, kot predlaga analitik Bank of America Athanasios Vamvakidis. Na srečanju industrijsko najrazvitejših držav je dejal, da bi umik 500-evrskih bankovcev oslabil evro in pognal gospodarstvo. Poleg tega bi s tem oslabili kriminalce, je dodal, sklicujoč se na britanske oblasti, ki so objavile podatek, da je 90 odstotkov 500-evrskih bankovcev v rokah kriminalcev. Veliki bankovci po mnenju Vamvakidisa niso za v denarnico, ampak za pod blazino in kot takšne jih dojema tudi kriminalni svet, ki v takšni obliki shranjuje gotovinsko bogastvo . Celo ECB v eni od študij priznava, da je od vseh 500-evrskih bankovcev v obtoku kot plačilno sredstvo kdaj služila le slaba tretjina. Foto Thinkstock In kako bi načrt prizadel kriminalce? Analitik ECB predlaga, da postavijo datum, do katerega bi morali lastniki vijoličastih bankovcev le-te zamenjati za manjše. Po tem datumu menjava ne bi bila več mogoča, 500-evrski bankovci pa bi postali ničvreden papir. Vsi, ki bi želeli zamenjati večjo količino takšnih bankovcev, bi seveda morali dokazati tudi izvor svojega premoženja. Kriminalcev pred bančnimi okenci seveda ne bi bilo pričakovati, izgube sveta organiziranega kriminala bi bile zato velike.

Nepremičninska kriza je prinesla spremembe poslovnih načrtov Electe. Na posestvu na Barju bi zdaj raje gradila po starem (bolnico ali šolo) kot stanovanja po še nesprejetem planu Pred parlamentarne preiskovalce, ki jih vodi Alenka Jeraj (SDS) je stopil še Damijan Janković, šef Electe . "To zemljišče je bilo odkupljeno leta 1996 po ceni, ki je ta trenutek ne znam povedati," je odvrnil Damijan Janković, potrdil pa je, da so posestvo Jesenkovo prodali po načelu sell and lease back Hypo Leasingu. "Vendar denarja nismo porabili za poslovanje Electe Holdinga," dodaja. Foto: Aleš Beno "V tem trenutku je namembnost za zdravstvo, šolstvo in šport. Lahko bi gradili bolnice ali šole, stanovanj pa ne," je trenutno zazidljivost posestva Jesenkovo razložil Janković. Koliko se bo vrednost 5,4 hektara velikega posestva po spremembi prostorskih aktov povečala? "Vprašanje, če se bo povečala vrednost. Stanovanja se prodajajo slabo. Mogoče bi bilo danes bolj smiselno graditi zasebno bolnico," razmišlja Damijan Janković in nadaljeval: "Pred šestimi leti sem res imel namen graditi stanovanja, danes pa ne." Marsikaj je že zgodovina Damijan Janković je danes ostro zanikal, da bi se s spremembo namembnosti vrednost parcele povečala za stokrat, glede na nakupno vrednost. Tako smo v Financah pisali pred dvema letoma, ko je bil nepremičninski trg na vrhuncu, po naših informacijah pa je Electa oziroma Zoran Janković zemljišče kupil po okoli osem nemških mark za kvadratni meter. "To je neumnost. Časnik Finance večkrat piše neumnost," je izjavil Damijan Janković. Med drugim je omenil, da je tudi njegova izjava za takratne Finance, da se za nakup parcel zanima nek trgovec, danes tudi že zgodovina. "Če je kdorkoli pripravljen odkupiti to zemljišče za vrednost lizinga, je naprodaj," pravi Janković. Vrednost lizinga sicer znaša okoli 18 milijonov evrov. Pukšič z dokumenti nad Jankovićeve izjave S Francem Pukšičem (SLS) sta se sporekla, ali so del parcel kmetijska zemljišča. Janković je temu oporekal, Pukšič pa je mahal s papirjem, ki govori drugače. "Še enkrat povem, to so zazidljiva zemljišča. Če je namenska raba kmetijsko zemljišče, še ne pomeni, da zemljišče ni zazidljivo," je odvrnil Janković, ki zanika, da bi on ali katera od z njim povezanih oseb predlagala ureditev krožišča in izvoza iz obvoznice. "Jaz razpolagam z dokumenti, vi pa z izjavami," je repliciral Pukšič.

Tajkunska posojila ter finančna in gospodarska kriza so banke prislili v podražitev nekaterih storitev. Objavljamo primerjavo, ki kaže, katere banke vam za svoje storitve zaračunajo manj. Koliko vašega denarja bodo pobrale banke? Finančna kriza po vsem svetu je močno prizadela številne finančne institucije, med njimi najbolj banke. Tudi v Sloveniji se temu nismo uspeli izogniti, bolj kot slabe naložbe na tujih trgih kapitala pa so se slovenske banke opekle pri domačih naložbah ali kot pravimo tajkunskih posojilih. Milijoni slabo naloženega denarja bremenijo bančne bilance in kot kaže so se bankirji že odločili za manjše podražitve svojih storitev, s katerimi bodo breme slabih naložb uspešno preložili na ramena varčevalcev. Tako so se v zadnjem času v več kot polovici bank, ki poslujejo na območju Slovenije, podražili stroški vodenja osnovnega transakcijskega računa. Podražitve so na prvi pogled minimalne, saj v večini primerov znašajo le 0,10 evra na mesec. Mesečni stroški vodenja transakcijskega računa tako znašajo od 1,80 do 2 evra, seveda odvisno od banke izjema je PBS, ki vodenje transakcijskega računa obračunava po 1,63 evra. Banke so povišale tudi nekatere druge cene, zato vam svetujemo, da pri vaši banki preverite, ali se je v zadnjih mesecih v tarifah vaše banke kaj spremenilo. Razlike v cenah za storitve bank so tako različne, da lahko z izbiro prave banke glede na tabelo Zveze potrošnikov Slovenije prihranite tudi do 50 evrov. Celotno tabelo objavljamo na našem portalu Cekin.si v članku Banke dražijo svoje storitve.

Na Dars se je obrnilo šest podjetij, ki jim denar dolguje CPM Tako kot podizvajalci na pomurski avtocesti, ki od Darsa terjajo dobrih osem milijonov evrov, se s podobnimi težavami in ignoranco Darsa spoprijemajo tudi podizvajalci v predoru Markovec. Na časopisu Večer trdijo, da jim je uspelo pridobiti dokumentacijo, ki dokazuje, da Dars nima nadzora nad poplačevanjem obveznosti podizvajalcem v predoru Markovec in tudi ne namena, da bi ji pomagal iz nastalega položaja. Predor Markovec naj bi kot glavna izvajalca prvotno gradila Cestno podjetje Maribor CPM in avstrijski Alpine Bau, pri čemer je vsa dela v praksi opravljal CPM, Alpine Bau pa mu je zgolj posodil reference. CPM je kmalu po začetku del šel v stečaj, zato je Dars sklenil sporazum z Alpnine Bauom, da ta prevzame izvedbo celotnega projekta. Dars bi moral imeti denar za poplačilo podizvajalcev Osnova za sodelovanje med Darsom in Alpine Bauom je protokol o nadaljevanju izvedbe del, ki temelji na prvotni pogodbi med investitorjem in slovensko-avstrijsko gradbeno združbo, v katerem je med drugim zapisano, da je avstrijska družba že med pogajanji o nadaljevanju del Darsu jasno povedala, da ne misli prevzeti obveznosti, ki naj bi jih njen joint-venture s CPM-om imel do podizvajalcev. Težava pri tem je, da omenjeni protokol temelji na pravno zavezujoči pogodbi med Darsom, CPM-om in Alpine Bauom, v kateri je zadnji naveden kot izvajalec in je moral hkrati Darsu predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kar vključuje kritje potrjenih obveznosti izvajalca del do njegovih podizvajalcev. S sklenitvijo protokola je Alpine Bau dobil možnost, da podaljša pogodbe z izbranimi podizvajalci in da si izbere nove, obenem pa so privolili, da bo, če bo investitor prisiljen unovčiti stare garancije, Dars lahko zahteval, da novo garancijo za dobro izvedbo prevzetih obveznosti naročniku predloži Alpine. Dars bi torej v vsakem primeru moral imeti denar za poplačilo tako partnerjev prvotnega izvajalca CPM-Alpine Bau kot za poravnavo obveznosti do podizvajalcev, ki so jih izbrali Avstrijci. Dars uradno ne ve, koliko denarja bi morale dobiti firme Vendar kljub temu številna podjetja niso prejela plačila za svoje delo. Na Darsu trdijo, da do zdaj še niso prejeli nobene pritožbe katerega od podizvajalcev Alpine Baua, da pa se je nanje do zdaj obrnilo šest družb, ki naj bi jim denar dolgoval CPM. Na vprašanje, koliko znaša skupna vsota neizplačanih obveznosti CPM-a do podizvajalcev, so odgovorili, da je vprašanje treba nasloviti na CPM, čeprav je Dars že v začetku leta zaprosil svojega inženirja za natančne podatke o teh terjatvah in jih posredoval Avstrijcem. Uradno v Darsu torej ne vedo, koliko denarja bi še morale dobiti posamezne firme, ki so s CPM-om sodelovali pri gradnji predora Markovec, podobno nezanimanje pa kažejo tudi do podizvajalcev Alpine Baua, še poroča Večer. V protokolu s tem podjetjem se je Dars namreč odpovedal vsakršnemu nadzoru nad plačevanjem podizvajalcev, saj je privolil v določbo, po kateri gredo vsa nakazila neposredno na račun Alpine, čeprav mu zakon o javnih naročilih omogoča neposredne transakcije izvajalčevim kooperantom. Na Darsu pojasnjujejo, da sicer mora glavni izvajalec priložiti izjave podizvajalcev glede opravljenih del . Ne pa tudi glede prejetih plačil.

Evropska komisija bo tožila Slovenijo, ker v svojo nacionalno zakonodajo ni prenesla škode, povzročene okolju. Okoljsko ministrstvo bo tožbo preučilo in nanjo odgovorilo. Iz Bruslja so sporočili, da bo Evropska komisija vložila tožbo zaradi okoljske odgovornosti proti devetim državam, med njimi tudi proti Sloveniji, saj ni prenesla direktive o odgovornosti za škodo, povzročeno okolju, v svojo nacionalno zakonodajo. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo se je namreč iztekel 30. aprila 2007. Direktiva o okoljski odgovornosti je med najbolj pomembnimi novimi akti okoljske zakonodaje EU v zadnjih letih. Več kot leto dni po izteku roka je skrajni čas, da bi teh devet držav članic ” poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Grčija, Finska, Francija, Irska, Luksemburg ter Velika Britanija ” preneslo direktivo v nacionalno zakonodajo, je komentiral evropski komisar za okolje Stavros Dimas. Evropski komisar za okolje je prepričan, da bi države lahko ukrepale. Fizične in pravne osebe, ki izvajajo ali nadzirajo dejavnosti, naštete v direktivi, so dosledno odgovorne za škodo, ki jo s svojimi dejavnostmi povzročijo okolju. Okoljska škoda, ki je zajeta, je škoda, povzročena zaščitenim vrstam in naravnim habitatom, vodam ali tlem, so pojasnili v Bruslju. Odziv Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za promet Ministrstvo za okolje in prostor je s tem seznanjeno, ko bo tožbo uradno prejelo, jo bo preučilo in nanjo ustrezno odgovorilo, so se odzvali. Pojasnili so, da je prenos zahtev te direktive vključen v novelo zakona o varstvu okolja, katerega drugo obravnavo po skrajšanem postopku naj bi državni zbor opravil 27. junija. Ministrstvo pričakuje, da bo zakon v najkrajšem možnem času tudi sprejet, saj je na njegovi podlagi treba za celovit prenos direktive sprejeti še dva podzakonska predpisa, so zapisali in dodali, da je bil rok za prenos direktive v nacionalni pravni red držav članic 30. april 2007, vendar pa je zaradi izjemne kompleksnosti in zahtevnosti same direktive priprava besedila zakona zahtevala več časa . Ministrstvo za promet še ni prejelo opomina, neuradno so bili o tem obveščeni danes. Ministrstvo bo vse pripombe, ki so bolj ali manj podobne pri 24 članicah in so okvirno navedene že v sporočilu za javnost Evropske komisije, podrobno proučilo in v zahtevanem roku vsekakor posredovalo ustrezne odgovore, so zapisali. Sloveniji tudi opomin Komisija pa bo Sloveniji in še 23 drugim članicam poslala prvi uradni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja. Nekatere članice naj bi sicer zakonodajo prenesle v svoj pravni red, vendar komisija ugotavlja nezadostno izvajanje te zakonodaje. Rok za izvedbo je bil sicer marec 2003. Po mnenju komisarja za promet Antonia Tajanija je izvajanje tega svežnja ključno za ustvarjanje konkurence v evropskih železniških trgih ter tudi za večjo konkurenčnost železnic v odnosu do drugih načinov prevoza. Komisija lahko ukrepa Slovenijo čaka tožba. Foto Dare Čekeliš Komisija lahko pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, državi članici pošlje prvi uradni opomin in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe. Ne glede na to, ali država članica pošlje odgovor ali ne, ji lahko komisija pošlje t. i. obrazloženo mnenje, ki je drugi in končni pisni opomin. Ta opomin navaja vzroke, zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in državo članico poziva, da v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa. Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazloženega mnenja, lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti.

Se vam je že zgodilo, da ste kdaj srečali kakšnega starega znanca, ga vprašali, kakšen poklic opravlja, in ob odgovoru pomislili 'ja kaj pa je to'? Novi poklici vse bolj izpodrivajo tradicionalne. Najbrž niti ne gre za to, da je področje preveč specifično in ga zato ne poznate, prav verjetno je, da pred nekaj leti, ko ste se vi odločali, katero kariero boste izbrali, ta poklic sploh še ni obstajal! V zadnjem desetletju so namreč razvoj visoke tehnologije, klimatske spremembe in recesija dodobra spremenili podobo trga dela in uvedli nekatere poklice, ki so bili še pred dvema desetletjema vidni le v znanstvenofantastičnih filmih. Nova področja so ponudila številne nove tržne niše, ugotavljajo tisti, ki so imeli pogum, da so se novih področij lotili med prvimi. Med njimi je tudi Jimmy Moore, po poklicu bloger. Lastnik in avtor bloga Livin La Vida Low-Carb je svoj blog začel objavljati leta 2005, potem ko je uspešno izgubil 90 kilogramov prekomerne telesne teže. Ko je začel s projektom, je še imel stalno službo, leto pozneje je njegova redna zaposlitev postalo pisanje. Moj letni zaslužek je z okoli 25 tisoč narasel na 60 tisoč dolarjev. Trenutno pišem blog, kar pomeni, da lahko delam doma, napisal sem dve knjigi, dvakrat na teden pripravljam oddajo o zdravju za iTunes ter ustvarjam videe za YouTube. Sanjska služba! Preverite, kateri so trenutno najzanimivejši novi poklici, s katerimi se da tudi dobro zaslužiti!

Če ne bo družbenega dogovora, bo kvečjemu še slabše Vlada namerava z naborom zakonodaje zagotoviti, da bo izhod iz krize veliko preglednejši in primerljivejši z drugimi pomembnimi državami EU-ja. To je ob predstavitvi izhodne strategije na letni konferenci računovodij predstavil minister za razvoj Mitja Gaspari, ki meni, da je o tej strategiji treba doseči družbeni dogovor, sicer bo kvečjemu še slabše. Udeležence konference je pozval, da moramo ukrepati, sicer se bosta povečala primanjkljaj in javni dolg, položaj pa bi bil tako nevzdržen, da bi o njem odločali drugi, ne pa več mi sami. Ob tem je spregovoril še o nasprotovanju načrtovani pokojninski reformi. Dejal je, da pogoja za upokojitev ni mogoče določiti pri 40 letih delovne dobe. Vlada želi doseči, da bi študentje predvsem študirali Minister je spregovoril tudi o oblikah zaposlovanja in izpostavil, da morajo vse imeti enake davčne in druge pogoje, saj danes ni tako, češ študentje lahko delajo brez plačila davkov, upokojenci pa ne. Vlada tako po njegovih besedah želi doseči, da bi študentje predvsem študirali, ne pa delali. Obenem pričakuje, da se bo z zakonom o malem delu zmanjšal tudi obseg sive ekonomije. Vlada je sicer v izhodni strategiji določila tri razvojne prioritete, to so podjetništvo in znanje za razvoj, varna prožnost in socialna kohezija ter razvojna prometna in energetska infrastruktura.

Družba Diners Club Slovenija je ostala brez dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev, zato mora 80.000 imetnikom plačilnih kartic onemogočiti njihovo uporabo v Sloveniji in tujini. Na Banki Slovenije so pojasnili, so jim dovoljenje odvzeli, ker zamujajo pri poravnavi obveznosti do trgovcev. Svet Banke Slovenije BS je družbi Diners Club Slovenija odvzel dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev. Družba mora približno 80.000 imetnikom plačilnih kartic onemogočiti njihovo nadaljnjo uporabo za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod. Iz Trgovinske zbornice Slovenije so sporočili, da s strani trgovcev nimajo nobenih informacij o morebitnih težavah pri poravnavi obveznosti za transakcije, izvedene s plačilnimi karticami Diners Club. Svet Banke Slovenije je odločbo sprejel v torek, Diners Club Slovenija pa mora opravljanje plačilnih storitev nehati danes, ko mu je bila odločba vročena. To pomeni, da se mora s tem dnem imetnikom, ki so plačilno kartico pridobili pri družbi Diners Club Slovenija, onemogočiti nadaljnja uporaba teh kartic za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod, so sporočili iz Banke Slovenije. Prav tako je na plačilnih mestih prepovedano sprejemanje plačilnih kartic Diners Club, ki jih je izdala ta družba ali kateri koli drug izdajatelj plačilnih kartic Diners Club, tudi zunaj Slovenije. Odvzem dovoljenja pa ne vpliva na pravice in obveznosti v zvezi z izvršenimi plačilnimi transakcijami, še pojasnjujejo v centralni banki. Terjatve in obveznosti iz naslova plačilnih transakcij, ki so jih imetniki plačilnih kartic opravili s plačilnimi karticami Diners Club, ostanejo v veljavi in se izpolnijo v skladu s pogodbami. Kot so še pojasnili na Banki Slovenije, so dovoljenje Diners Clubu odvzeli, ker zamujajo pri poravnavanju obveznosti do trgovcev prodajnih mest, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o sprejemanju plačilnih kartic. Že pred časom so jim tudi izdali odredbo, ki je bila usmerjena v omejitev dejavnosti družbe, ki niso povezane z opravljanjem plačilnih storitev, z namenom odprave kršitev pogodbenih obveznosti v odnosu do uporabnikov plačilnih storitev. Diners Club Edini smo prejeli takšno odločbo, čeprav 10 bank ne izpolnjuje kapitalskih zahtev Na Diners Clubu Slovenije so potrdili, da so odločbo Banke Slovenije prejeli. Kot so pojasnili, je vzrok za odvzem licence ta, da niso zmogli pravočasno izpolniti posebne zahteve BS, saj je bilo to odvisno od prejema kupnine ob prodaji podjetja Diners Club Italija in njegove podružnice Dinit. Diners Club Slovenija je v lasti družbe Findale Enterprises s sedežem na Deviškem otočju, ki jo obvladuje Tomaž Lovše. Družba je bila ustanovljena leta 1993, po podatkih z njenih spletnih strani pa je razvidno, da ima v Sloveniji blizu 80.000 aktivnih članov. S kartico Diners Club je moč plačevati na več kot 21.000 prodajnih mestih v Sloveniji in na več kot 15 milijonih prodajnih mestih po vsem svetu. O poteku končevanja transakcije smo BS sproti obveščali, prav tako je dobila ustrezna zagotovila o izvedbi in dokončanju transakcije od vseh pogodbenih strani. Ključni pogoj za izvedbo omenjene transakcije je bil vpis prenosa lastništva podjetja Dinit v koprski register, kar pa se je zgodilo šele včeraj. Omenjena transakcija še ni dokončana je pa v zadnji sklepni fazi zato ker je mednarodna in zaradi tega vezana na izpolnitev zahtev različnih nadzornih organov, delujočih znotraj različnih jurisdikcij. Ustaljena praksa v poslovnem svetu je, da zaključevanje takih mednarodnih transakcij poteka več mesecev, so zapisali. Poudarili so, da je Diners Club Slovenija edina slovenska finančna institucija, ki je v zadnjem obdobju prejela takšno odločbo, in to čeprav izpolnjujejo kapitalske zahteve. Po uradnem in javno objavljenem seznamu Banke Slovenije je v Sloveniji deset finančnih institucij bank, ki kapitalskih zahtev ne izpolnjujejo. Kot so zapisali, bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bodo s podpisom pogodbe z imetnikom ustrezne licence čim prej zagotovili normalno poslovanje uporabnikov kartic v prehodnem obdobju. Prav tako bo Diners Club Slovenije uporabil vsa pravna sredstva za čimprejšnjo razrešitev neprijetnega nastalega položaja. Prizadevali si bomo, da bomo v dialogu z Banko Slovenije našli primerno rešitev za vse naše deležnike člane, prodajna mesta, poslovne partnerje in zaposlene, so še dodali. Foto Damjan Žibert Lovše To je zelo žalosten dogodek Tomaž Lovše se je v oddaji 24UR ZVEČER opravičil vsem članom, članicam, deležnikom, prodajnim mestom, zaposlenim, partnerjem, bankam Ta odločitev nas je popolnoma presenetila, je dejal. Kot je pojasnil, ima Banka Slovenije enormna pooblastila in se za tak ukrep lahko odloči kadar koli. Res pa je, da je v našem primeru imela čvrsta zagotovila, da imamo dovolj kupnine, da bi lahko normalizirali situacijo z zamudami na prodajnih mestih,. To je zelo žalosten dogodek, je dejal in dodal Z regulatorjem se ne moreš bojevati, kljub temu, da nima prav. Kdo v Sloveniji pa danes ne zamuja s svojimi plačili? Zagotovil je, da bodo storili vse, kar je potrebno, da bo poslovanje z njihovimi karticami čim prej spet mogoče.

Prisilni upravitelj Konstruktorja je vložil ugovor proti prisilni poravnavi podjetja. V sindikatu upajo, da to pomeni konec agonije za okoli 290 zaposlenih, saj od sodišča pričakujejo, da sproži stečajni postopek. Vodstvo Konstruktorja, ki se je v zadnjih mesecih kar dvakrat zamenjalo, trenutno pa podjetje vodi Samo Majcenovič, je v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom, ki jim je družba dolžna več kot 72 milijonov evrov, v štirih letih obljubljalo poplačilo polovice njihovih terjatev. Prisilni upravitelj mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, v katerem zaposleni zaradi neizplačila plač stavkajo že skoraj dva meseca, Matjaž Polenčič je v četrtek popoldne na mariborsko sodišče vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, je povedal prvi sindikalist v podjetju Mladen Kutnjak. Kot je dejal Kutnjak, to verjetno vendarle pomeni konec agonije za okoli 290 zaposlenih, ki so dnevno poslušali obljube o izplačilu zaostalega denarja, a so se te vselej izkazale za neresnične. Delavci zdaj namreč od sodišča pričakujejo, da bo čim prej sprožilo začetek stečajnega postopka, nato pa si lahko obetajo vsaj nekaj denarja iz jamstvenega sklada. Konstruktor ima že nekaj časa blokirane račune in je od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Podjetje delavcem dolguje majsko, junijsko in julijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Že nekaj časa so prepričani, da bi moralo podjetje takoj v stečaj, zato so že pred dnevi zbrali vso potrebno dokumentacijo, zato da bi preko jamstvenega sklada sami zahtevali začetek stečajnega postopka. Pretekli teden so javno protestirali pred Mestno občino Maribor, k pomoči pa so pozvali tudi predsednika Danila Türka in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik. Julijska stavka v Konstruktorju Varuhinja sproti spremlja težek položaj delavcev Varuhinja človekovih pravic je povzala vse javne uslužbence, naj s svojim odgovornim, učinkovitim in spoštljivim ravnanjem prispevajo k omilitvi stisk zaposlenih v gospodarstvu ter k spoštovanju njihovega osebnega dostojanstva. Iz urada varuha so sicer sporočili, da so prejeli javni poziv, ki so ga v imenu delavcev konstruktorja poslali iz Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije ZSSS. V njem je ZSSS pozval varuhinjo človekovih pravic, naj se vključi v reševanje ekonomskih problemov delavcev in delavk podjetij Konstruktor, SCT, TOM Mokronog, LTH itd. Posebej pa opozarja tudi na neustrezno zakonodajo, ki dopušča, da so delavci pred formalnim začetkom stečaja precej časa brez plač in v povsem negotovi situaciji. ZSSS prav tako opozarja na problematiko neplačila prispevkov za socialno varnost. Na uradu varuha odgovarjajo, da sproti spremljajo težek položaj zaposlenih v omenjenih in tudi v drugih podjetjih, vendar na poslovanje gospodarskih družb nimajo neposrednega vpliva. Varuhove pristojnosti so z zakonom omejene na nepravilnosti v delovanju državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, zato lahko ukrepa le tako, da preverja ali so ti pri svojem delu naredili nepravilnosti, so razložili. Je pa varuh v svojem letnem poročilu za leto 2010, pa tudi že prej, pozval vlado k sprejetju ukrepov, ki bodo delodajalcem onemogočili neplačevanje prispevkov za socialno varnost zaposlenih. Če država tega ne stori ali celo dovoli odlog plačila prispevkov, mora takšno stanje sanirati sama in tega ne prelagati na zaposlene, pravijo. Varuh je sicer glede očitkov o neustreznosti insolventne zakonodaje naslovil poizvedbe na ministrstvo za pravosodje, glede neplačila prispevkov v konkretnem primeru pa na pristojno davčno službo.

Podjetji Go-rent in Terr-RB sta v Primorju rubili kamnolom in asfaltno bazo Laže pri Senožečah ter opremo za izdelavo betonskih polizdelkov. Lastnik Go-renta je zet nekdanjega prvega moža in posredno največjega lastnika Primorja Dušana Črnigoja Valter Kobal. Dušan Črnigoj Rubežniki so z dvorišča ugašajočega gradbenega podjetja Primorje odpeljali marsikaj. Kot najbolj nenavaden rubež pa v Ajdovščini označujejo rubež podjetij Go-rent in Terr-RB, ki jima je uspelo zarubiti premoženje, ki še ni bilo pod plombo, niti po njem prej niso posegli drugi upniki. Le nekaj dni pred razglasitvijo stečaja sta namreč zarubila kamnolom in asfaltno bazo Laže pri Senožečah ter opremo za izdelavo betonskih polizdelkov, poroča časnik Finance. Rubež je še toliko bolj nenavaden zaradi dejstva, ker je lastnik podjetja Go-rent zet nekdanjega prvega moža in posredno največjega lastnika Primorja Dušana Črnigoja Valter Kobal. Ta je sicer za Primorje več let opravljal prevoze delavcev. Po informacijah Financ je Primorje spomladi, ko je večina gradbišč že stala, za kompenzacijo gradilo hiši Kobalu in Črnigojevi hčeri Jasni v Ajdovščini. Sporna prodaja Rudisa Gradbena trgovina Terra-RB naj bi imela do Primorja 1,8 milijona evrov terjatev. Stečajnega upravitelja Primorja Rudolfa Hramca sicer čaka še precej okostnjakov v omarah. V zadnjem letu naj bi bilo prodanih ali kako drugače odtujenih več nepremičnin, predvsem na Obali in v Ljubljani. Največji posel, ki zapade v enoletni izpodbojni rok, pa je prodaja trboveljskega Rudisa. Prodajna cena devet milijonov naj bi bila prenizka glede na obseg poslov, ki jih ima podjetje, čeprav je višja od cenitve. Senca na posel pa pade tudi, ker je podpisnica pogodbe Marjana Novak nato našla zaposlitev v KIG na Igu, katerega lastnika sta Marko Mohar in Matjaž Satler. Slednja sta kupila Rudis in del pozneje preprodala švicarskemu podjetju Cottagon. Z njima se je o prodaji Rudisa pogajal že Črnigoj, dodajajo pri Financah. Foto POP TV Po neuradnih podatkih časnika naj bi revizija Deloitte pokazala za 20 milijonov evrov spornih poslov od leta 2007 do septembra lani. Ti najbolj bremenijo prav Črnigoja in nekdanjega finančnika Alojza Bolčino. Med drugim naj bi bila sporna sponzorstva in posojila nogometnemu klubu Primorje, podrejeno posojilo za graditelja Stožic Grep, nakup podjetja Stavbar IGM in več nepremičninskih poslov na Obali in Balkanu. Večji del teh poslov ni moč izpodbijati, lahko pa je moč vložiti ovadbe, še zaključujejo v časniku.

Tropski raj. Na 700 kvadratnih metrih 150 različnih sort orhidej in 500 tropskih metuljev. Če vas mika občutiti tropsko podnebje in si spočiti oči na živahnih barvah domiselno ustvarjenega raja, se lahko odpravite na izlet v Pomurje, do kraja Mele pri Gornji Radgoni. Tam bodo v rastlinjakih Vrtnarstva Kurbus do 18. marca ohranjali umetni tropski pragozd z več kot 150 različnimi sortami orhidej in 500 tropskimi metulji. Urejen bo kot sprehajališče, kjer boste lahko tudi posedeli. “Postavili smo naravne klopi za počitek in viseče mreže ter uredili vodna zajetja, obiskovalci pa lahko preobrazbo metuljev opazujejo v živo. Metulji obiskovalcem sedajo na ramena in dlani. Predvsem za otroke je to veliko doživetje,” pravi Simona Kurbus, strokovna vodja Vrtnarstva Kurbus. Metulji za letenje potrebujejo energijo, ki je največ dobijo iz sončne svetlobe, zato priporočajo ogled ob lepem sončnem vremenu. Po 17. uri se metulji umirijo. Metulji za letenje potrebujejo energijo, ki je največ dobijo iz sončne svetlobe, zato priporočajo ogled ob lepem sončnem vremenu. Po 17. uri se metulji umirijo. (Foto: ) Metulji preživljajo revne Kostaričane “Vsi tropski metulji so pripotovali v obliki bub iz Kostarike, kjer se z zbiranjem kokonov ukvarja revni sloj prebivalstva in si tako omogoča preživetje. Iz bub se pri nas v posebni komori pod posebnimi razmerami izležejo prekrasni metulji, ki po nekajminutnem počitku, nabiranju energije, odfrčijo po našem pragozdu in v določenem delu razstavnega prostora prosto letajo,” razlaga Kurbusova. Največji med različnimi metulji ima razpon kril od 14 do 16 centimetrov, najbolj cenjeni pa je nekaj centimetrov manjši azurno modri metulj vrste Morpho. Ker je njihova življenjska doba v povprečju le tri tedne, bodo ob koncu razstave sklenili tudi svoj življenjski cikel. Tropski metulji živijo v povprečju tri tedne, toliko, kot je na ogled razstava. Na Meleh boste lahko opazovali tudi njihovo preobrazbo iz bube v metulja. Vse orhideje bodo tudi naprodaj Vse razstavljene orhideje pa boste po koncu razstave lahko kupili po znižanih cenah. Da bi vedeli, kako jih čim dlje ohranjati lepe in vitalne, se lahko udeležite tudi brezplačnega predavanja Tomaža Jevšnika, vodje proizvodnje v družbi Ocean Orchids iz Dobrovnika, ki bo o vzgoji orhidej in njihovi negi govoril 1. marca ob 17. uri. Po besedah Kurbusove orhideje najbolje uspevajo pri temperaturah nad 18 stopinjami Celzija, kar jim v tropskem raju omogočajo. Ta je sestavljen iz povsem naravnih materialov, ki jih vse leto nabirajo v bližnji okolici. Ekološkim smernicam sledijo tudi pri ogrevanju rastlinjakov in vrtnega centra, saj uporabljajo peč na biomaso. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob koncih tedna do 17. ure. Vstopnice pa stanejo od 3 do 4 evre, za otroke pod 12 leti pa je vstop prost.

München - Nemški proizvajalec prestižnih ženskih oblačil Escada, ki je eden pomembnejših kupcev murskosoboške Mure in ima v Gornji Radgoni dve podjetji, je danes opozoril, da bo še ta teden vložila predlog za stečaj, če upniki ne bodo pristali na zamenjavo dolga za gotovino in lastniški delež v podjetju. Escada, ki po svetu zaposluje okoli 2300 ljudi, je v današnjem sporočilu za javnost zapisala, da bo predlog za začetek stečajnega postopka zaradi grozeče nelikvidnosti vložila, če upniki ne bodo pristali na načrt za prestrukturiranje dolga, ki ga je pripravila uprava podjetja. Rok za zamenjavo dolga v lastniški delež v podjetju poteče v torek ob 15. uri po srednjeevropskem času, uprava Escade pa je upnikom ponudila, da vsakih 1000 evrov terjatev, ki jih imajo do podjetja, zamenjajo za 400 evrov in deset delnic družbe. "Glede na nelikvidnost podjetja, roka za izvedbo zamenjav ne moremo podaljšati, prav tako pa ne moremo popraviti ponudbe," je zatrdila uprava Escade. Družba si je za cilj zastavila, da vsaj 80 upnikov pristane na tako rešitev. Koliko jih je do sedaj to storilo, ni znano, vendar pa bi morala uprava sporočiti, če bi na načrt pristala polovica upnikov. Tega po pisanju nemške tiskovne agencije dpa še ni storila. K načrtu za rešitev podjetja pred stečajem sodi tudi dokapitalizacija v višini 29 milijonov evrov, ki je prav tako še v teku. Escada se je v kritičnem položaju znašla zaradi visokih poslovnih izgub v zadnjih mesecih. Escada je jeseni 2007 v Gornji Radgoni uradno odprla nov poslovno-razvojni center, v katerega je prenesla celotne tehnično-razvojne zmogljivosti za svojo blagovno znamko. V družbah Elos - Escada in Epas je v pomurskem mestu zaposlenih več sto delavcev. Escada je obenem tudi eden najpomembnejših kupcev izdelkov Mure, ki šiva za blagovno znamko nemškega podjetja.

Nizka prodajna cena je lahko odraz slabega stanja v banki Država je delež KBC-ja kupila po ceni en evro za delnico, kar naj bi odražalo porazno stanje v banki, hkrati pa to ni preveč dober signal morebitnim vlagateljem v največjo slovensko banko, menijo nekateri ekonomisti in finančni analitiki. Nekdanji finančni minister Franc Križanič, ki si je sicer prizadeval, da NLB ostane v lasti države, je povedal, da gre pri prodaji deleža KBC-ja državi za poslovno odločitev, enako tudi pri dogovorjeni ceni delnice. Sam pa takšne poteze KBC-ja ni pričakoval. Cena ne odraža dejanske vrednosti banke , pravi Šušteršič. Cena je previsoka, menijo analitiki. Križanič še naprej verjame, da bi bila prodaja NLB-ja v deležu do 25 odstotkov plus eno delnico, kot jo predvideva koalicijska pogodba zdajšnje vlade, velik udarec za slovensko gospodarstvo. Videli smo, kako so se tuje banke obnašale v krizi - izrazito v svojo korist in ne v korist klientov, je dejal Križanič. Vrednost posla odraža stanje v banki Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je izpostavil, da je imel KBC svoje predstavnike v nadzornem svetu, vrsto let tudi svojega predstavnika v upravi NLB-ja, tako da cena gotovo odraža dejansko vrednost in porazno stanje v NLB-ju . V KBC-ju so po Lahovnikovem mnenju očitno ocenili, da ni smiselno čakati na strateškega vlagatelja, ki bi kupil banko po višji ceni kot en evro za delnico, saj država vztraja pri kontrolnem lastništvu banke. Noben resen investitor pa ne bo ponudil bistveno več, če ne bo imel možnosti predčasne zamenjave nadzornega sveta in uprave banke po prevzemu. Z drugimi besedami, nihče ne bo vložil v banko več sto milijonov evrov in ob tem pristal, da se bo lahko politika zaradi kontrolnega lastniškega deleža še naprej vmešavala v poslovanje banke, je povedal Lahovnik. Lahovnik tudi meni, da je omenjena transakcija podatek, kolikšen je oportunitetni strošek nacionalnega interesa državnega lastništva v NLB-ju. Namesto da bi država leta 2002 prodala KBC-ju celoten lastniški delež za 1,3 milijarde evrov, kolikor so bili takrat pripravljeni plačati v KBC-ju, se je država temu v imenu t. i. nacionalnega interesa odpovedala. Če pa k temu prištejemo še državne dokapitalizacije, oportunitetni strošek vzdrževanja državnega lastništva v imenu nacionalnega interesa zaradi slabega državnega upravljanja banke znaša prek dve milijardi evrov oziroma več kot 1000 evrov na vsakega državljana, ugotavlja Lahovnik. Slab signal potencialnim vlagateljem? Država je v preteklosti vedno znova dokazovala, da lastniško ne zna upravljati z bankami, in vprašanje je, če se bo to v prihodnje spremenilo, je ocenil analitik družbe Alta Invest Matej Šimnic, ki sicer meni, da z vidika lastništva za banko ni ključno, ali je v domačih ali tujih rokah, je pa pomembno, da jo obvladuje lastnik, ki jo zna dobro upravljati. Toda glede na dejstvo, da je imela država že do zdaj prevladujoč vpliv v banki, bistvenih sprememb ne gre pričakovati. Šimnic tudi meni, da je realno težko oceniti, kakšna je vrednost banke, glede na dejstvo, da je KBC prodal svoj delež za slabih 2,8 milijona evrov. Je pa vrednotenje te transakcije predvsem posledica šibkega stanja v NLB-ju in neugodnega položaja prodajalca, je povedal Šimnic, saj je KBC moral svoj delež nujno prodati.

Hewlett-Packard (HP) je dosegel za dobro tretjino boljše četrtletne rezultate kot v enakem obdobju leto prej in napovedal še boljše rezultate od napovedi analitikov Ameriški računalniški proizvajalec Hewlett-Packard (HP) je v prvem poslovnem četrtletju, ki se je izteklo konec januarja, ustvaril 2,13 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 38 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Prihodki največjega proizvajalca računalnikov na svetu so se v omenjenem primerjalnem obdobju sicer zvišali za 13 odstotkov na 28,5 milijarde dolarjev, kar je nad pričakovanji analitikov. Ti so namreč napovedovali 27,6 milijarde dolarjev prihodkov. Po uradnem zaprtju trgovanja je sicer vrednost delnice zrasla za skoraj pet odstotkov. Napovedujejo boljše rezultate Če ne bi imel stroškov, povezanih s preteklimi prevzemi, bi HP dosegel še nekoliko višji dobiček. Vendar pa je tudi z doseženim dobičkom vseeno izpolnil pričakovanja analitikov, ki jih je anketiral Thomson Financial. Ob tem v podjetju napovedujejo, da bodo v preostalih treh četrtletjih dosegli boljše rezultate, kot so jih napovedovali analitiki. Večja prodaja v tujini posledica šibkejšega dolarja Več kot dve tretjini prihodkov je HP ustvaril na trgih izven ZDA, pri čemer v družbi pojasnjujejo, da je prodajne rezultate v tujini dodatno okrepil tudi šibak dolar. Brez ugodnega vpliva menjalnih razmerij bi se skupni prihodki na letni ravni zvišali za osem odstotkov.

Smrt Gadafija cene nafte ni znižala. Negotovost glede območja evra in njegovih bank je zamajala evropsko valuto, ki pa je okrevala in še zrasla Nafta brent je danes za poldrugi odstotek dražja kot včeraj. Ob 9:30 uri je bilo za 159-litrski sod treba odšteti 109,75 dolarja. Negotovost glede evra je nafto brent včeraj od 110,2 dolarja ob 16. uri, do 18. ure znižala vse do 107,3 dolarja. Sledil je odboj navzgor, ki je bil le malo počasnejši in ob pol devetih zvečer je sod spet stal 109,85 dolarja. Bo Libija brez Gadafija mirnejša ali ne? Svoje je k nestanovitnosti cene nafte dodala novica o smrti Moamerja Gadafija, ki pomeni, da se je državljanska vojna v Libiji prevesila v novo fazo. Mrtev je namreč mož, ki je zatrl nesoglasja in spore med različnimi libijskimi plemeni. Cena zlata se je komajda obdržala nad 1.600 dolarji Za 31,1-gramsko unčo zlata je bilo ob 9:30 uri treba plačati 1.626,8 dolarja, kar je bilo 0,7 odstotka več kot včeraj ob istem času. Zlato je danes resda dražje, a še zdaleč ni nadoknadilo padca cene, ki se je zgodil včeraj v zgodnjih jutranjih urah. Sredo je zlato namreč končalo na 1.642 dolarjih. Govorice, da bo vrh EU prestavljen, ki so bile postavljene na laž in druge negotovosti glede reševanja evropskih bank, so včeraj spodnesle ceno zlata. Vlagatelji so se namreč obrnili stran od naložb, ki jih nimajo za varne. Zlato je dno malo pred sedmo zvečer doseglo na 1.604 dolarjih. Cena je potem okrevala. V evrih je zlato svoje dno doseglo danes ob enih zjutraj, ko je bilo unčo mogoče kupiti za 1.169 evrov. Do 9:30 ure se je cena dvignila na 1.183,3 evra in je tako bila le 0,2 odstotka višja kot pred 24 urami. Evro zrasel.... Za en evro je bilo ob 9:30 uri treba dati 1,3747 ameriškega dolarja. V primerjavi z razmerjem pred 24 urami, se je vrednost evra povišala za pol odstotka. .... a s precej porodnimi krči Evro in dolar imata za sabo neodločen dan. Vrednost evropske valute je včeraj dopoldne strmo naraščala in svoj vrh našla na 1,3833 dolarja za en evro. Sledil je strm spust, ki je evro do 18. ure zbil za 1,25 odstotka, na 1,3661 dolarja. Sledila je objava, da bo ob sedmih meglo, glede reševanja evra na prihajajočem vrhu EU, razkadil predstavnik nemške vlade za stike z javnostjo. Ta je dejal, da bo na paketu ukrepov za reševanje evra potrebno še delati in, da naj bi do dokončnega dogovora prišlo prihodnji teden. Dodal je, da bo nemška kanclerka zakonodajno vejo oblasti s podrobnostmi seznanila ob »primernem času.« Med šest in deveto zvečer je evro poskočil za 0,93 odstotka, potem pa se je rast ustavila in tudi novega padca ni bilo. Drseti je evro znova pričel danes malo pred osmo zjutraj. Grčija dobila svoj kos mesa Grčiji je bilo nakazanih novih osem milijard evrov, kar je znova omogočilo preložitev razglasitve bankrota države, katero so v preteklih dneh preplavile stavke, saj se Grki ne strinjajo z vladnimi varčevalnimi ukrepi

V obdobju finančne krize je vsak evro še kako pomemben, zato je dobro poznati spletne strani za primerjavo cen, ki vam na pladnju ponujajo želene stvari po najugodnejši ceni. Ali veste, kje dobite največ za svoj denar? Pri poplavi ponudbe in reklamnem bombardiranju o posebno ugodnih ponudbah in akcijah z vseh strani tako človek le stežka ve, za katero ponudbo bi se odločil. Vsakdo med nami rad kaj prihrani in ima občutek, da je opravil cenovno ugoden nakup. Toda kar je ugodno, še ne pomeni, da je poceni. Včasih je namreč enako drago ali celo dražje kot pri konkurenci tisto, kar trgovci oglašujejo kot super , trajno nizko ali akcijsko . Poleg tega večina niti nima ne časa ne možnosti, da bi cene med seboj primerjali in kupovali tam, kjer je ponudba najugodnejša. In kaj bi dali, da vam ne bi bilo treba več ugotavljati, kdo ponuja najceneje oziroma prečesati vseh trgovin in prelistati vseh reklamnih publikacij? Rešitev je le klik stran ...

Banka Slovenije trdi, da so za slabe kredite bank krive slabe poslovne odločitve bank, krediti na neekonomski osnovi, nestrokovne uprave in nadzorniki ter slaba organizacija bank. Drži, pravi Lahovnik, a pozabili so omeniti, da so oni tisti, ki so odgovorni za likvidnost in nadzor nad bančnim sistemom v Sloveniji . Medtem ko danes tako podjetja kot navadni državljani izjemno težko pridejo do posojil, zaupno poročilo Banke Slovenije razkriva, kako preprost je bil še pred časom za nekatere dostop do milijonov. V NLB naj bi bilo tako skupaj za kar dve milijardi in 90 milijonov evrov slabo zavarovanih posojil, nekateri dolžniki pa z odplačevanjem obveznosti zamujajo že več kot 90 dni. Med največjimi dolžniki so Zidarjev SCT v stečaju, cerkveni Zvon 1 Holding, Primorje, ki je prav tako v stečaju, in T-2, ki je v prisilni poravnavi. V NKBM pa je za okoli 612 milijonov evrov slabih terjatev, največji dolžniki pa so T-2, Zvon 1, Pom Invest in Poteza Naložbe. Še posebej pa v oči bode šest večmilijonskih kreditov, ki naj bi bili odobreni celo brez vsakega zavarovanja. Bi morali biti odgovorni sankcionirani? Novi Ljubljanski banki največ dolguje Zidarjev SCT v stečaju 187 milijonov evrov, ki pa so zavarovani samo z 39 milijoni premoženja. Lahovnik Sodba v primeru Merkur naj jim bo zgled Po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika so ti podatki presenetljivi, ker kažejo, da so ena pravila veljala za navadne državljane, izbrancem pa je bilo omogočeno, da so jemali kredite brez ustreznih zavarovanj in na podlagi projektov, ki so imeli slabo boniteto . Po njegovem mnenju tu nedvomno obstaja precejšnji sum tako kazenske kot tudi odškodninske odgovornosti uprav in nadzornih svetov bank. Banka Slovenije je v sporočilu zapisala, da so glavni razlogi za slabe kredite slabe poslovne odločitve bank, krediti na neekonomski osnovi, nestrokovne uprave in nadzorniki ter slaba organizacija bank. Lahovnik pravi, da to povsem drži. So pa pri tem pozabili izpostaviti, da so oni tisti, ki so odgovorni za likvidnost in nadzor nad bančnim sistemom v Sloveniji. Tako da bodo morali tudi pri sebi poiskati odgovornost, kako je mogoče, da so denimo banke za dolge finančne naložbe podeljevale kratkoročne kredite, kar je v nasprotju s temeljnimi finančnimi pravili. To, kar učimo bruce v prvem letniku, da se ne sme početi, so oni očitno počeli, Banka Slovenije pa ob tem ni rekla popolnoma nič, je povedal za oddajo 24UR OB ENIH. Na vprašanje, kdo bi moral odgovarjati, Lahovnik pravi, da je zelo pomembno, da vlada doseže, da kazenska odgovornost v teh primerih ne zastara. Druga stvar, ki jo je po njegovem mnenju treba preveriti, je, ali je mogoče podaljšati tudi roke za odškodninske zahtevke. Kajti po obstoječi zakonodaji so ti roki zelo kratki tri oziroma pet let, kar bi pomenilo, da je že skoraj večina zadev zastarala. Zato je treba te zastaralne roke podaljšati in potem ukrepati. Kar se pa tiče bankirjev oziroma tistih, ki so podeljevali kredite, pa mislim, da bi morala biti marsikomu zgled včerajšnja sodba v primeru Merkur. Ukrepati bodo morali tako policija kot tožilstvo in pa lastniki bank, med katerimi je tudi država.

Zaradi spopada med vladajočo garnituro in drugimi političnimi akterji bo prišlo do uničenja blagovne znamke Paloma.

Predsednik Murine uprave Franc Huber je napovedal, da bo tudi Mura s 1. aprilom uvedla 32-urni delovnik. Za to so se odločili zaradi še dodatnega 10-odstotnega upada naročil. Mura uvaja 32-urni delovnik. Kot je povedal predsednik Murine uprave Franc Huber, bodo 32-urni delovnik uvedli največ za mesec ali dva. Plače zaposlenih bodo kljub temu ostale enake, kot da bi delali 36 ur tedensko, je ob tem zagotovil. Huber je dejal, da je del Murinih delavcev že na kolektivnem letnem dopustu, drugi pa bodo šli, ko bodo dokončali svoje delo. Ob tem je Huber pojasnil, da so februarja končali sezono jesenzima, začeli pa bodo s kolekcijo pomladpoletje. Predsednik uprave Mure Franc Huber V tem prostoru med dvema sezonama smo vedno šli na dopust, letos pa je ta nekoliko daljši, saj koristimo ure iz skrajšanega delovnika. Najprej so na dopust odšli delavci, ki opravljajo pripravljalna dela, potem gredo delavci iz proizvodnje, nazadnje pa še delavci iz odpreme izdelkov. Vsi skupaj pa se bomo ponovno zbrali okrog 20. aprila, je povedal Huber. Dodal je še, da so zaradi upada naročil pripravili tudi rebalans letošnjega poslovnega načrta, ki ga mora potrditi še nadzorni svet. Na vprašanje, ali so ugotovili, koliko delavcev je odvečnih v Muri, je Huber odgovoril, da se bo prvotna številka 676 presežnih delavcev zagotovo povečala presežni delavci bodo podjetje zapustili do konca letošnjega leta.

V največji koalicijski stranki so prepričani, da je javna prodaja Pozavarovalnice Sava primeren način za prodajo državnega deleža v družbi V SDS ocenjujejo, da je odločitev Slovenske odškodninske družbe , da proda večinski paket delnic Pozavarovalnice Sava in obdrži samo kontrolni paket delnic ob sočasni dokapitalizaciji, ustrezna. V stranki menijo, da je javna prodaja delnic Pozavarovalnice Sava zelo primeren način prodaje te pozavarovalnice. SDS obenem podpira cilje prodaje, ki bo z vzpostavitvijo bolj podjetniške lastniške strukture zagotavljala uspešnejši razvoj družbe, večjo konkurenčnost, bolj učinkovito upravljanje in lažji dostop do dodatnih virov sredstev. Povečevanje osnovnega kapitala pa bo omogočalo nadaljnjo širitev družbe in prodor na nove trge. SDS: Ni razloga, da bi državljanom onemogočali sodelovanje pri nakupu delnic Ob tem poudarjajo, da so državljani že sedaj pokazali velik interes, da sodelujejo pri tovrstnih prodajah delnic slovenskih družb, zato ni utemeljenega razloga, da bi jim to onemogočali.

Sobotni večer prinaša slovesno odprtje Evropske prestolnice kulture tudi v Velenje. En teden po slovesnosti na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se partnersko mesto Velenje s svojim odprtjem pridružuje Evropski prestolnici kulture (EPK). Dopoldne na Cankarjevi cesti v Velenju predstavljajo tri projekte, ki bodo poleg drugih zaživeli v letu EPK. “Točno opoldne bo na Titovem trgu promenadni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki mu bodo ob simboličnem času 12.12 sledili pozdravni nagovor velenjskega župana Bojana Kontiča, slovesna kanonada in dvig velenjske zastave EPK 2012 na velenjskem gradu,” so sporočili z zavoda Maribor 2012. Ob 20.12 bo v Domu kulture Velenje slovesnost ob odprtju. Na dogodku se bo predstavilo vseh 24 projektov, ki bodo letos zaznamovali to mesto. V petek se je s slovesnostjo prestolovanju EPK simbolično pridružilo še partnersko mesto Slovenj Gradec.

Luxembourg - Bruto domači proizvod (BDP) v območju evra in v EU se je v letošnjem drugem trimesečju glede na četrtletje pred tem povečal za 0,2 odstotka, je potrdila druga ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Na četrtletni ravni je največjo gospodarsko rast beležila Litva (+2,2 odstotka). Rast BDP v Sloveniji je bila 0,1-odstotna. Med aprilom in junijem se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani poraba gospodinjstev v državah članicah z evrom zmanjšala za 0,2 odstotka, v celotni uniji pa za 0,1 odstotka. Vrednost investicij se je v 17 državah z evrom v povprečju okrepila za 0,2 odstotka, v EU pa za 0,4 odstotka. Izvoz se je v območju evra povečal za en odstotek, v EU pa za 0,6 odstotka. Uvoz se je medtem povečal za 0,5 oz. 0,4 odstotka. Na letni ravni se je gospodarska rast v območju držav s skupno evropsko valuto in v celotni sedemindvajseterici po sezonsko prilagojenih podatkih okrepila za 1,6 oz. za 1,7 odstotka. V letošnjem drugem četrtletju je v primerjavi z enakim obdobjem lani največjo rast BDP zabeležila Estonija (+8,4 odstotka), najbolj pa se je skrčilo gospodarstvo Portugalske (-0,9 odstotka). Slovenija je v letni primerjavi zabeležila dvoodstotno gospodarsko rast. ZDA so na mesečni ravni med aprilom in junijem zabeležile 0,2-odstotno rast BDP, japonsko gospodarstvo pa se je v obravnavanem obdobju skrčilo za 0,3 odstotka. Na letni ravni se je ameriški BDP v drugem trimesečju okrepil za 1,5 odstotka, japonski pa je izgubil 0,9 odstotka.

Radićeva Zamuda z zakonom ni razlog za odstop Jani Soršak, varuh konkurence, se je odločil, da konča svoje delo v uradu za varstvo konkurence in kariero nadaljuje zunaj javne uprave. V intervjuju za Finance je povedal, da se nikoli ni videl kot državni uradnik na dolgi rok, poleg tega pa kljub večkratnim obljubam ministrstva za gospodarstvo še ni zakona o ustanovitvi agencije za varstvo konkurence in izločitvi izpod okrilja gospodarskega ministrstva. V načrtu je namreč bilo, da bi UVK že konec letošnjega leta deloval na svojem, a zakona ta hip ni niti v vladni obravnavi, čeprav je že dolgo napisan, je dejal Soršak in pojasnil, da je pod ministrico Darjo Radić projekt nekoliko zastal. Umeščenost UVK-ja v okviru ministrstva po njegovem mnenju ovira delo urada. Ob odhodu se je Soršak zavedal, da o zadevah, ki so na UVK-ju potekale pod njegovim okriljem, ne bo svetoval svojim prihodnjim strankam. Preberite tudi Upam, da bo Sorškov naslednik nadaljeval delo Radićeva To ni pravi razlog za odstop Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je po seji vlade dejala, da Soršakov odstop sicer spoštuje, a zavrača domnevni razlog za odstop. Soršak ji je po telefonu sporočil pravi vzrok, ki pa ga ne želi razkriti. Odločno zavrača, da naj bi Soršakovemu odstopu botrovala zamuda pri pripravi zakona o varstvu konkurence, saj Soršak dobro ve, da je pripravljen da bo v roku 14 dni obravnavan na vladi, trdi Radićeva. Pojasnila je še, da je zakon še v lanskem letu sprva predvideval združitev urada za varstvo konkurence ter za varstvo potrošnikov. A skozi postopke so ugotovili, da bi takšna ureditev mešala hruške in jabolka , zato so raje pripravili spremembo iz urada v Agencijo, kar seveda prinaša določene časovne zamike, je dejala. Sodelovanje s Soršakom je označila kot korektno. Soršak je sicer zaprosil za razrešitev z 31. januarjem, a bo vlada to odločitev z vidika nemotenega delovanja urada še preučila, je sklenila ministrica. Kdo ga bo nadomestil, Radićeva še ne ve. UVK je morda načel teme, ki se pred tem niso smele načeti Povedal je tudi, da imamo v Sloveniji težave pri dogovarjanju med ponudniki storitev in blaga v postopkih javnega naročanja. Proti pravilom konkurence so po njegovih besedah najbolj odporni gospodarske javne službe, zlasti komunala, delno energetski sektor, pa ceste, plinovodi in drugo, kjer distribucija poteka prek omrežij. Morda je UVK načel teme, ki se pred tem niso smele načeti, a seznam še ni izpraznjen in je treba še veliko obdelati, je bil jasen Soršak. Na vprašanje, kdo je ukazal, da se nekatere teme niso smele odpirati, je Soršak odgovoril, da so mu zaposleni povedali, da so znali biti določeni pogovori, bodisi na ravni ministrstva za gospodarstvo bodisi na ravni direktorjev . Treba je izboljšati delo sodišč in policije Slovenija po Sorškovem mnenju ne deluje optimalno kot pravna država, treba bo izboljšati delo sodišč in policije, je dejal. Sistemsko bomo morali še marsikaj spremeniti, so pa nekateri posamezniki, ki ga navdajajo z upanjem. To so predvsem predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, nova predsednica državne revizijske komisije Miriam Ravnikar Šurk, če bo nastopila bolj odločno, in direktor agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj. Na vprašanje, kako bi izboljšali korporacijsko upravljanje, je Soršak dejal, da pri nas ni kulture nevmešavanja države v vodenje državnih družb. Žal. Pri nas se vodenje državnih družb skoraj brez izjeme dojema kot licenca za krajo . Odločitev sodišča, da zniža kazni elektrodistributerjem, ga je razočarala V intervjuju je povedal še, da ga je odločitev sodišča, da zniža kazni, ki jih je UVK dodelil elektrodistributerjem zaradi kartelnega dogovarjanja, razočarala. Obrazložitev sodne odločbe po njegovih besedah kaže na nerazumevanje namena oglobljenja podjetij, saj splošna preventivna dejavnost s tem ni zagotovljena. Absolutno neprimerno se mu zdi, da o tako visokih globah odloča sodnica ali sodnik posameznik, ne pa sodni senat. Upravno odločbo UVK-ja potrdi ali ovrže senat treh vrhovnih sodnikov, o globah pa odloča gospa, ki sicer odloča tudi o prometnih prekrških. Saj se nam kolegi, ki se spoznajo na stvari, lahko upravičeno smejijo! Pohvalil je akcijo Rada Pezdirja za vračilo preplačane električne energije. Ne le pri nas, tudi v tujini ni navada, da bi podjetja porabnikom poravnala škodo, ki so jo povzročila s svojim protikonkurenčnim ravnanjem. Ta akcija je odmevala tudi v tujini. Dejstvo pa je, da brez odločbe UVK-ja tudi Pezdirjeve akcije ne bi bilo. Mencingerjeva izjava je bila usmerjena izključno v pavšalno diskvalifikacijo dela UVK-ja O izjavi ekonomista Jožeta Mencingerja, da bo UVK z razbitjem žičničarskega kartela uničil družbe, je Soršak dejal, da je bila Mencingerjeva izjava izrazito podla in neutemeljena, usmerjena pa v izključno pavšalno diskvalifikacijo dela UVK-ja. Ne vem, zakaj vedno zagovarja kapitaliste, nikoli porabnikov. Dejstvo, da so nas žičničarji lupili, je zanj očitno povsem sprejemljivo, ko je tako zaskrbljen za njihovo usodo. Aja, kaj je prispeval kot član nadzornega sveta Iskraemeca k boljšemu poslovanju družbe? Kolikor vem, je bila v izrazito slabi kondiciji, ko so jo kupili Egipčani ... V njegovi kolumni se je večji del navedb nanašal na energetiko, kjer pa ima tudi konkretne interese s svojimi takšnimi in drugačnimi strokovnimi mnenji. Najmanj, kar bi pričakoval od akademika, je, da razkrije svoj morebitni konflikt interesov. Kot vsebinsko največji projekt je označil preiskavo gradbenih podjetij, a so nastale organizacijske težave zaradi narave postopka in števila zaposlenih na UVK-ju. Ker jih je premalo, so morali preiskavo opravljati v štirih krogih, kar je podaljšalo postopek. Sicer Soršak pričakuje, da bo zadeva končana februarja. Pezdir in Lahovnik bi ob pomoči še katerega od uveljavljenih podjetnikov zmagala Glede Igorja Bavčarja in Boška Šrota, ki sta Soršku večkrat očitala, da so ga imenovali le zato, da bi ju zrušili, je dejal, da so se primarno ukvarjali s karteli, ne z omenjenima gospodoma. Deležni smo bili sodne presoje vseh naših odločitev, ki so praviloma potrdile stališča UVK-ja. Očitno sta prepričana, da Slovenija kroži okoli njiju. Na koncu je na vprašanje, kdo je po njegovem mnenju v Sloveniji politik novega kova, odgovoril Ne potrebujemo samo novih obrazov, ampak predvsem novo generacijo. Se pa morajo potencialni kandidati zavedati, da brez boja ne bo šlo. Starci, razen svetlih izjem, ne verjamejo v demokracijo. Menijo, da lahko zmanipulirajo javno mnenje v svojo korist. Malce optimistično napovedujem, da bodo v prihodnje zmagovali tisti, ki imajo za sabo civilno družbo v pravem pomenu te besede. Pezdir zna motivirati ljudi. Lahovnik pa že ima politične izkušnje. Skupaj, ob pomoči še katerega od uveljavljenih podjetnikov, pa bi že zmagala! Soršak nasledniku Ne naj pomeni ne Za svojega naslednika je Soršak dejal, da je najpomembneje, da se uveljavi zakon o agenciji, pa tudi dejanska vzpostavitev agencije. Svetoval mu je, naj Ne pomeni ne in naj ne popušča. Če enkrat popustiš, ni vrnitve nazaj. Če se pojavijo nespodobni predlogi, povabila, moraš to preprosto zavrniti. Sam pravi, da ve, kdo je primeren za mesto direktorja urada za varstvo konkurence, a to ne pomeni, da ni še kdo drug.

Ali veste, kako se vesti na cesti, če pred seboj zagledate policista, ki usmerja promet? Kaj pomenijo gibi mož v modrem, si lahko ogledate v galeriji. Policisti ugotavljajo, da udeleženci cestnega prometa zelo slabo poznajo znake policistov, ki jih uporabljajo pri fizičnem urejanju prometa. Zato bodo celjski policisti do konca junija fizično urejali promet v posameznih križiščih v Celju. S tem želijo ozavestiti občane o pravilnem ravnanju v prometu, so sporočili s Policijske uprave Celje. Med prvenstvom fizično urejanje prometa Omenjene dejavnosti so hkrati priprava na fizično urejanje prometa v križiščih, ki ga bodo policisti izvajali v času evropskega prvenstva v košarki, ki bo v Celju potekalo od 4. do 9. septembra. Takrat bodo policisti predvsem na križiščih, ki se križajo z Mariborsko cesto ob popoldnevih pogosto fizično urejali promet. Udeležence cestnega prometa še posebno opozarjajo, da v času, ko policist fizično ureja promet v križišču, ne veljajo nobeni drugi prometni znaki, temveč je policist tisti, ki ga morajo upoštevati.

Ljubljana - Komisija za zaščito konkurence v Srbiji je beograjskemu podjetja Delta Holding, ki ga vodi najbogatejši Srb Miroslav Mišković, že drugič prepovedala pripojitev trgovske verige C market. Odločitev protimonopolne komisije temelji na dejstvu, da bi Delta v primeru pripojitve C marketa v Beogradu prevzela dominanten položaj oziroma več kot 50-odstotni tržni delež. Delta je konec leta 2005 za prevzem C marketa odštela 44 milijonov evrov. Spomnimo, da se je za prevzem C marketa zanimal tudi Mercator, ki ga je takrat vodil še Zoran Janković. Po srbskem zakonu o koncentraciji ima lahko podjetje na trgu le 40-odsotni tržni delež, soglasje za pripojitev določene družbe pa mora pridobiti od pristojnega organa. Ker Delta protimonopolne komisije sploh ni zaprosila za dovoljenje za priglasitev koncentracije, je ta sprožila postopek po uradni dolžnosti. Na lansko prvostopenjsko odločitev komisije se je Delta pritožila, vrhovno sodišče v Srbiji pa je odločitev razveljavilo in jo dalo v ponovno odločanje komisiji. Če bo tokratna odločitev protimonopolne komisije pravnomočna, Delti grozi kazen v višini od enega do desetih odstotkov lanskega prihodka. Delta je v minulem letu ustvarila 1,4 milijarde evrov prihodkov. Po mnenju pravnih strokovnjakov v Srbiji bi bila lahko odločitev komisije razveljavljena, ker je bila ustanovljena šele lani, sedem mesecev po Deltinem prevzemu C marketa.

Ljubljana - Skupina Cimos je v minulem letu ustvarila 481 milijonov evrov prihodkov, kar je bilo za 8,5 odstotka več kot v letu pred tem, medtem ko se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) znižal za slabo desetino, na 66,9 milijona evrov. Zaradi visokih stroškov za plačilo obresti se je čisti dobiček znižal za 16 odstotkov, na 3,4 milijona evrov, čisti dobiček matične družbe pa se je zvišal za polovico, na 3,7 milijona evrov. Od bilančne vsote v višini 748 milijonov evrov je imela skupina Cimos konec lanskega leta več kot 80 odstotkov dolžniškega kapitala. Od vseh obveznosti jih je 360 milijonov evrov odpadlo na posojila bank, pri čemer so kratkoročna posojila znašala več kot 120 milijonov evrov. Po pojasnilih predsednika uprave Franca Krašovca pomembno težavo pri poslovanju predstavlja popolna blokado odobravanja novih posojil, ki so zaradi višjih naročil nujna za financiranje povečane proizvodnje. Zato ni presenetljivo, da je eden od letošnjih ciljev družbe dokapitalizacija in reprogram posojil. Dokapitalizacija, s katero je Cimos nameraval zbrati od 60 do 100 milijonov evrov, je bila sicer pred kratkim ustavljena, saj nobena od ponudb ni bila sprejemljiva. Prav zato se je vodstvo družbe skupaj z lastniki odločilo, da se bo samo lotilo finančne sanacije. Čeprav to od njih zahteva zakon o gospodarskih družbah, Krašovec v letnem poročilu ni razkril svojih prejemkov, medtem ko so bruto plače ožjega vodstva Cimosa znašale 753.000 evrov bruto.

Adria Airways je kupila simulator letenja za šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih. Piloti se bodo po novem lahko usposabljali na simulatorjih letenja Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je od kanadskega proizvajalca simulatorjev letenja Mechtronix kupil simulator letenja za šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih. Za simulator je Adria odštela približno 300.000 evrov. Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi simulatorja dejal prvi mož družbe Tadej Tufek, gre za najsodobnejši simulator letenja v širši regiji, Adriina šola letenja pa ga bo uporabljala za šolanje svojih pilotov, tržili pa ga bodo tudi v sosednjih državah. Simulator vizualno prikazuje teren in ima tri konfiguracije, in sicer za enomotorno, dvomotorno propelersko in turbopropelersko letalo. Šolanje na simulatorju po besedah Adriinih predstavnikov poteka hitreje od klasičnega na letalih, ni motečih vplivov vremena in letalskega prometa, šolanje je ob simulaciji odpovedi določenih sistemov varnejše in bolj kakovostno, strošek letenja na simulatorju pa je nižji od stroška letenja na enakem tipu letal.

Po dolgih letih bodo tradicijo blagoslova konj obudili tudi v Lipici. Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca, se bo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju zvrstila vrsta blagoslovov konj. Po dolgih letih pa bodo to tradicijo znova obudili tudi v Lipici. Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal Valvasor. V Šentjerneju tako prirejajo že 154. blagoslov konj, podobne prireditve pa pripravljajo še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, v Kapelah, Pišecah in nekaterih drugih krajih. Blagoslov konj bodo sicer pripravili tudi na Bledu in v Lipici.

Lojze Peterle pričakovano in dr. Danilo Turk po tesnem boju z Mitjo Gasparijem bosta v drugem krogu odločala o novem predsedniku Slovenije. Lojze Peterle, ki je kandidaturo napovedal že pred letom dni, se je v drugi krog uvrstil brez težav. Predvolilne ankete so mu vseskozi napovedovale visoko podporo, nekateri pa so dolgo časa napovedovali, da bi mu lahko uspelo zmagati celo v prvem krogu. Peterletu se je zgodnja napoved kandidature močno obrestovala, že ob samem začetku pa je v šahovskem žargonu poudaril pomembnost ''otvoritve''. Peterle je tudi edini med kandidati vsaj delno upošteval pravilo sodobne politike, da se predvolilna kampanja začne takoj po volitvah. Dr. Danilo Türk je na spolzka tla domače politične scene vstopil kot izkušen diplomat, ki nagovarja celotno volilno telo. V javnosti nastopa kot uglajen svetovljan, ki si je ime in ugled ustvaril na mednarodnem parketu in predvsem z delom v Združenih narodih. Njegova prednost pred Gasparijem je verjetno bila, da je v predsedniško tekmo vstopil brez pretiranega političnega predznaka, drugi krog pa bo pokazal, ali zmore v spopadu s Peterletom nagovoriti tudi tiste bolj desno orientirane volilce, ali pa bo postal zgolj simbol nove polarizacije med levico in desnico. Bodo orglice igrale tudi po drugem krogu? Peterle je po končani gimnaziji v Novem mestu na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz geografije in zgodovine, na Ekonomski fakulteti pa še iz ekonomije. Marca 1989 je ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se je istega leta preoblikovalo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v državni zbor in postal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Med njegovim predsednikovanjem (1990 do 1992) se je Slovenija osamosvojila, pozneje je bil dvakratni zunanji minister, leta 2000 pa je skupaj z dr. Andrejem Bajukom ustanovil Novo Slovenijo-krščansko ljudsko stranko. Leta 2004 je bil izvoljen za evropskega poslanca. Kandidiral je s podporo volilcev, podprle pa so ga tudi pomladne stranke. Z orglicami je navdušil že marsikoga, bo v drugem krogu igral vesele poskočnice? Po bogati mednarodni karieri še predsedniški stolček? Dr. Danilo Türk je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1975 in čez sedem let uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. Leta 1992 je odšel v New York in tedanjemu generalnemu sekretarju Združenih narodov Butrosu Galiju predal poverilno pismo predsednika Slovenije ter tako postal prvi slovenski veleposlanik pri tej svetovni organizaciji (1992–2000). Vodil je kampanjo za izvolitev Slovenije v Varnostni svet združenih narodov in mu v letih 1998 in 1999 tudi predsedoval. Leta 2000 mu je generalni sekretar Kofi Anan ponudil službo pomočnika za politične zadeve, ki jo je sprejel in opravljal do leta 2005, ko je Združene narode zapustil. Od leta 2005 je predstojnik katedre za mednarodno pravo. in prodekan za študijske zadeve na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Na Okrožnem sodišču v Mariboru se je začelo sojenje 20-letnemu Ljubljančanu Elvisu Livadiću in petim soobtoženim zaradi umora pred mariborsko diskoteko Trust. Livadić naj bi po prerivanju stopil do svojega avta, vzel japonski meč katana in z njim Moma zabodel v prsni koš, zaradi česar je ta izkrvavel v nekaj minutah. © iStockphoto Medtem ko je Elvis Livadić molčal, so drugi podali vsak svojo različico dogodka, zlasti o tem, kaj se je dogajalo naslednji dan. Okrožna tožilka Alja Kramberger Kirbiš je v obtožnici pojasnila okoliščine dogodka, ki so bile ugotovljene v preiskovalnem postopku. Zabodel ga je z japonskim mečem 28-letni Gregor Mom naj bi se 9. decembra lani naključno sprl z Livadićem, ta pa naj bi nato skupaj s preostalo peterico z njim fizično obračunal na dvorišču. Livadić naj bi po prerivanju stopil do svojega avta, vzel japonski meč katana in z njim Moma zabodel v prsni koš, zaradi česar je ta v nekaj minutah izkrvavel. Kramberger Kirbiševa je zato v obtožnici vseh šest udeležencev obtožila nasilništva, Livadića umora, preostali peterici, 21-letnemu Gregorju Plahutniku in leto mlajšemu bratu Dejanu Plahutniku iz Škrilj pri Igu, 23-letnemu Tomažu Ropotarju iz Zagorice pri Igu in 23- oziroma 21-letnima bratoma Samirju in Damirju Goliću iz Iške vasi, pa bo poskušala dokazati še pomoč storilcu pri kaznivem dejanju, in sicer s skrivanjem obremenilnih dokazov – že omenjenega noža in Livadićeve okrvavljene bunde. Povod za incident je bil alkohol Zaradi molka prvoobtoženega in bolj ali manj podobnega pričanja vse preostale peterice o tem, kaj se je dogajalo na večer in v noči umora, je bil poudarek na prvi obravnavi predvsem na dogajanju naslednji dan, ko so se obtoženi poskušali znebiti omenjenih dokazov. Kot so povedali, so se v Maribor odpravili po popoldanskem pijančevanju doma, za to pa so se odločili, ker je Damir Golić tam želel obiskati svoje dekle. Iz zagovorov obtoženih je bilo sklepati, da so bili vsi kar precej vinjeni, Livadić, ki je po njihovem mnenju precej konfliktna oseba, pa se je nato zapletel v spor z Momom. Čeprav so ga poskušali pomiriti, se jim je izmuznil in iz avta prinesel morilsko orožje ter stekel za žrtvijo. Po nasilnem dejanju so vsi skupaj odšli v Livadićev avtomobil in se odpeljali proti Ljubljani. Soobtoženim skupno kesanje Vsak po svoje so nato obtoženci predstavili, kaj se je zgodilo po jutranjem prihodu v Ljubljano, kjer so v Jaršah zapustili Livadića, ki jim je predal tudi nož in bundo, in se s Plahutnikovim avtomobilom odpeljali proti Igu. Brata Plahutnik sta povedala, da je katana ostala pri njima in sta se je pozneje znebila, bundo pa so s sabo odnesli preostali trije, ki so jo nato tudi zažgali. Sicer pa je bilo izjavam peterice soobtoženih skupno še to, da je vsem žal za to, kar se je zgodilo, njihovo ravnanje po dogodku pa je bilo predvsem posledica šoka, ko so izvedeli za novico o smrti njihove nočne žrtve. Sojenje, ki ga vodi predsednica senata Andreja Lukeš, se bo z nastopom prvih prič nadaljevalo že v četrtek.

Nova večinska lastnica Ete je slovenska Fineta, manjšinska pa srbska Etterra. Kljub temu v najboljšem sosedu zagotavljajo, da bodo Etini izdelki še na njihovih policah. Trgovska družba Mercator je podpisala pogodbo o prodaji 100-odstotnega lastniškega deleža v živilski družbi Eta. 72 odstotkov Ete je kupila slovenska družba Fineta, ki se ukvarja z upravljanjem naložb, 28 odstotkov pa srbska družba Eterra. Pogodba bo začela veljati, ko bodo izpolnjeni v njej določeni pogoji. Mercator se je za odprodajo družbe odločil v skladu s strategijo osredotočanja v svojo temeljno dejavnost trgovine z izdelki za vsakdanjo rabo in dom. Družba Eta sicer opravlja dejavnost industrijske predelave sadja in zelenjave v izdelke z daljšim rokom uporabe. V največjem slovenskem trgovcu pričakujejo, da bosta nova lastnika družbo še naprej razvijala in ji omogočala nadaljnjo rast in krepitev prisotnosti tako na slovenskem trgu kot tudi na drugih trgih v regiji. Poudarili so še, da bodo z Eto sodelovali tudi v prihodnje kot kupec njenih izdelkov. Zadovoljstvo z nakupom sta po njihovih besedah izkazala tudi nova Etina lastnika. Verjameta, da je naložba v Eto velika pridobitev za njuni družbi. Eta je namreč lastnik živilskega podjetja, ki ima močno blagovno znamko in dober položaj na trgu, hkrati pa v njej vidimo še veliko potenciala, v katerega se vsekakor splača vlagati . Nova lastnika sta obljubila še, da bosta ohranila proizvodnjo in skoraj devetdesetletno tradicijo Ete, saj je to dobro izhodišče za krepitev prisotnosti izdelkov slovenskih proizvajalcev v regiji .

Kljub več kot 110.000 brezposelnih in podvojitvi javnega dolga je leva vlada dobro opravila delo, meni prvak SD. A to še ni vse leva koalicija lahko v morebitnem novem mandatu takšno dobro delo tudi ponovi. Brezposelnost od 4,4 na 8 odstotkov Brezposelnost je s 59.000 brezposelnih septembra 2008 narasla na 110.905 brezposelnih v mesecu oktobru 2011 in ni videti bistvenih znakov izboljšanja. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji po ILO v letu 2008 je bila 4,4 odstotka, v letu 2011 pa se napoveduje 8-odstotna brezposelnost. Stopnja brezposelnosti po ILO v odstotkih. Vir Eurostat. Javni dolg države od 8,2 milijarde na 16,2 milijarde evrov Javni dolg države se je v mandatu vlade Janeza Janše povečal zgolj za 0,9 milijarde evrov, s 7,3 na 8,2 milijarde, medtem ko se je od konca leta 2008 do prvega četrtletja 2011 povečal z 8,2 na kar 16,2 milijarde evrov ali skupaj kar za 8 milijard evrov. To pomeni, da se je v obdobju levičarske vlade javni dolg države podvojil z 21,9 na 45,2 odstotka BDP. Dolg širšega sektorja države ESA 95 v odstotkih BDP. Vir SURS, 2011 ocena Odbor za finance SDS. Padec BDP izničenje razvoja Slovenije Slovenija se je v mandatu vlade Janeza Janše razvijala v povprečju za tri odstotne točke hitreje od povprečja Evropske unije in s tem skorajda nadoknadila svoj razvojni zaostanek. Pahorjeva koalicija pa je v treh letih izničila razvoj Slovenije zadnjih šestih let. Rast BDP Slovenije v primerjavi s povprečjem članic EU. Vir Eurostat, 2011. Investicije z negativno rastjo V mandatu vlade Janeza Janše so bile investicije zelo pomemben generator gospodarske rasti rast investicij je bila precej nad povprečjem Evropske unije. V mandatu vlade Boruta Pahorja se je trend popolnoma obrnil rast investicij je še vedno negativna in veliko pod povprečjem Evropske unije. Primerjava rasti investicij v Sloveniji in državah EMU. Vir Eurostat, 2011. Medijska svoboda na lestvici sedem mest nižje kot leta 2008 Na področju svobode tiska se Slovenija naglo približuje državam z omejeno medijsko svobodo. To ponazarjajo ugotovitve mednarodnih nevladnih organizacij Reporterswithoutborders in FreedomHouse, ki sta leta 2010 Slovenijo uvrstili za šestnajst oziroma sedem mest nižje kot leta 2008. S takšnimi rezultati se torej lahko pohvali leva koalicija, ki predčasno odhaja z vlade, prepričana, da je delo dobro opravila. V kombinaciji z novimi levimi instant strankami pa lahko svoje dobro delo, kot je napovedal prvak socialdemokratov, tudi ponovi.

Tradicionalno silvestrovanje za brezdomce v Ljubljani. Pripravljajo glasbeni program in tombolo. Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote tudi letos pripravlja tradicionalno silvestrovanje z brezdomci, ki bo v ponedeljek od 19. ure naprej potekalo v Vincencijevem študentskem domu na Taboru v Ljubljani. Po besedah Vesne Šmerc iz društva letos pričakujejo več kot 100 ljudi, večer pa bodo popestrili tudi z glasbenim programom in tombolo. Na silvestrovanje sicer običajno pride okoli 100 ljudi, letos pa pričakujejo, da se bo pripravljenega družabnega srečanja udeležilo od 120 do 130 brezdomcev. Tokrat že 18. silvestrovanje se bo sicer končalo malo čez polnoč. Ob tej priložnosti za brezdomce pripravijo tudi prigrizke in toplo večerjo, program pa bodo popestrili z živo glasbo, raznimi skeči in kvizi. Drugačna struktura brezdomcev Kot pojasnjuje Šmercova se je zaradi trenutnih razmer v državi ter finančne in gospodarske krize nekoliko spreminja tudi struktura brezdomcev, ki pridejo silvestrovat. Pozna se namreč porast predvsem pri starejših parih, pa tudi pri mladih. Udeležbo na prireditvi sta za zdaj potrdila tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Uprava največje ameriške banke JP Morgan Chase je sprejela odstop glavne direktorice oddelka za investicije Ine Drew, ki je tako postala prva žrtev izgube najmanj dveh milijard dolarjev v šestih tednih zaradi napačnih naložb. Zamenjal jo bo eden od direktorjev v investicijskem oddelku Matt Zames. Direktorica oddelka za investicije v največji ameriški banki JP Morgan Chase, 55-letna Ina Drew, je zaradi hude polomije pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki je banki ustvarila najmanj dve milijardi dolarjev izgube, odstopila. Toliko je bilo le neposredne izgube s trgovanjem, banka pa je dobila hud udarec svojemu ugledu ter vrednosti delnic. Banka je samo v četrtek, ko je glavni izvršni direktor Jamie Dimon objavil izgubo, izgubila 15 milijard dolarjev vrednosti delnic, ki so se v petek ponovno pocenile za skoraj 10 odstotkov. JP Morgan Chase je škodovala tudi celotni bančni industriji, ki se bo sedaj težje upirala dodatnim regulacijam Wall Streeta. Ina Drew je vodila investicijski oddelek pri JP Morgan Chase zadnjih sedem let. Za svoje delo je bila tudi obilno poplačana, saj je samo lani zaslužila 15,5 milijona dolarjev. Po objavi škandala je večkrat ponudila odstop, vendar še ni bil sprejet. Za velike izgube s trgovanji je odgovoren londonski trgovec z vrednostnimi papirji za banko Bruno Iksil. Iksilu so zaradi velikanskih vsot denarja za stave z izmenjavami posojilnega tveganja credit default swaps rekli kar londonski kit . Obrvi je dvigal že aprila, vendar je takrat Dimon skupaj z drugimi šefi banke zamahnil z roko in zavrnil opozorila. V nedeljo je za televizijo NBC priznal, da aprila ni imel prav, vendar se je branil, da ni vedel za vse razsežnosti težav. Priznal je, da so naredili hudo napako in veliko škodo lastni verodostojnosti, za kar bodo plačali ceno. Po besedah demokratskega senatorja iz Michigana Carla Levina bo to izguba boja za slabitev dodatnih regulacij finančne industrije. Nekaj novih regulacij zaradi zadnje finančne krize, ki jo je pomagal povzročiti Wall Street s podobnimi postopki, kot jih je sedaj ponovno zagrešila banka JP Morgan Chase, je bilo že potrjenih. Uvaja pa se še tako imenovano Volckerjevo pravilo, ki nosi ime po nekdanjem predsedniku Federal Reserve Paulu Volckerju. Dimon sicer zatrjuje, da omenjeno pravilo ne bi preprečilo polomije, ker pravilo prepoveduje podobno trgovanje za dobiček banke. Po njegovih besedah so s propadlimi investicijami dejansko želeli banko le zaščititi pred izgubami, ne pa pridelati dobička. Demokratski kongresnik iz Massachusettsa Barney Frank pa je za televizijo ABC podobno kot Levin za NBC dejal, da bi zadnja različica Volckerjevega pravila tovrstno trgovanje in izgube preprečila. Dimon, ki je svojo banko uspešno pripeljal skozi vihar zadnje svetovne finančne krize, je bil do zdaj eden glasnejših kritikov novih regulacij finančne industrije. Sedaj bo to malce težje. Dimon nima težav z morebitnimi kongresnimi preiskavami in je že sam zagotovil vsem zaposlenim ter kritikom, da bodo zadevi prišli do konca ter se iz napake nekaj naučili. Polomija ga je očitno hudo prizadela, saj je med drugim celo javno povedal, da nima nič proti višjim davkom na svojo plačo, ker si želi bolj enakopravne družbe. Čeprav je dodal, da se mu napadi na poslovni svet na splošno ne zdijo produktivni.

Ker se Walter Wolf Zdenku Pavčku ni opravičil za besede, da ga poje, prežveči in izpljune, Pavček ni umaknil zasebne tožbe, v kateri mu očita razžalitev Potem ko je lani decembra že vse kazalo, da je bilo na sodišču povedano dovolj med Walterjem Wolfom in Zdenkom Pavčkom, je zdaj očitno, da ni tako, piše Delo. Časnika Delo in Večer sta takrat o tem poročala, pa tudi številni drugi mediji, pojasnjuje Andrej Kac, Wolfov zagovornik. Po njegovih besedah je Wolf tudi pri Večeru poskušal objaviti opravičilo, a so mu pojasnili, da za objavo novice niso zainteresirani, lahko pa zakupi oglasni prostor, zaradi česar obljube ni mogel izpolniti. Obramba meni, da je poročanje novinarjev o sodni poravnavi dovolj Zaradi osebne žalitve in grožnje, je Pavček potožil na sodišču, je bil pod hudim stresom in močno čustveno prizadet, razdražljiv in vznemirjen, leto in pol je moral jemati antidepresive, trpeli so življenski ritem in delovne navede, zbal se je tudi za življenje, piše Delo. Wolf se je sicer zavezal, da se bo za izrečene besede opravičil v časniku Delo in Večer, Pavček pa bo umaknil odškodninsko tožbo, s katero je zahteval kar 1,7 milijona evrov, pa tudi zasebno tožbo, v kateri mu očita kaznivo dejanje razžalitve. Obramba meni, da je poročanje novinarjev o sodni poravnavi dovolj. Wolf je sporne besede izrekel v pogovoru za časnik Delo, v času, ko so bile naslovnice slovenskih medijev polne zgodb o aferi Patria. Novinar, ki je zadevo objavil, je Wolfa celo opozoril, da so to težke besede, vendar naj bi Wolf vztrajal, da se tako zapišejo, še piše Delo.

Predsednik skuša zgladiti spore s korporativno Ameriko ZDA morajo postati najboljši kraj na svetu za posel, je ameriške poslovneže k sodelovanju pri okrevanju gospodarstva pozval Barack Obama. Predsednik ZDA je med nagovorom ameriške gospodarske zbornice podjetja pozval, naj prispevajo svoj delež k spodbujanju gospodarske rasti, menedžerje pa povabil, naj vstopijo v igro in začnejo vlagati del skoraj 2000 milijard dolarjev sredstev, ki se kopičijo v njihovih bilancah. Obama je poudaril, da si vlada in podjetja delijo odgovornost, in se zavzel za sodelovanje z zasebnim sektorjem. Poudaril je, da si vlada prizadeva izboljšati državno infrastrukturo, več vlagati v podjetnike in spodbujati inovativnost. Od podjetij predsednik pričakuje, da bodo začela vlagati svoja sredstva ter okrepila zaposlovanje in s tem spodbudila rast največjega gospodarstva na svetu, od česar naj bi imela korist celotna država oziroma njeni državljani, in ne samo podjetja. ZDA naj bi tako postale najboljši kraj na svetu za posel . Nižji davki za podjetja Ko sodelujemo z vami pri izboljševanju ZDA za poslovanje, se vprašajte, kaj lahko naredite za ZDA. Vprašajte se, kaj lahko naredite, da najamete ameriške delavce, da podpirate ameriško gospodarstvo in vlagate v ta narod, je položil na srce sicer bolj republikanski stranki naklonjene zbornice. Dodal je, da bi si ZDA morale prizadevati, da bi bile bolj inovativne, izobražene in boljše od tekmecev. Predsednik je med drugim omenil, da si želi znižati stopnjo davkov za podjetja in odpraviti davčne luknje . Da bi financiral to znižanje, da bi to dosegel, pa potrebuje pomoč gospodarske skupnosti. Poskus zbliževanja pred volitvami Analitiki ocenjujejo, da je Obama z nastopom pred gospodarsko zbornico začel iskati podporo poslovne skupnosti pred volitvami prihodnje leto. S poslovnim sektorjem skuša zgladiti zamere, ki so jih ustvarile ostrejša regulacija finančnega sektorja, zdravstvena reforma in ostra predsednikova retorika glede plač direktorjev na vrhuncu gospodarske krize. Kljub nekaterim sporom imata obe strani veliko skupnih interesov, kot so npr. novi zunanjetrgovinski sporazumi in odprava nekaterih ovir, ki zmanjšujejo konkurenčnost ameriških podjetij. Predsednik zbornice Thomas Donohue je Obami odgovoril, da je poslovna skupnost povsem predana sodelovanju s predsednikom in njegovo administracijo pri zavzemanju za skupne cilje.

Število brezposelnih je maja zraslo le za tisoč oseb, a krivi so sezonski vplivi Foto: Aleš Beno Zaradi pomladanskih sezonskih vplivov se je število brezposelnih v Nemčiji maja v primerjavi z aprilom znižala za 127 tisoč oseb na 3,458 milijona, stopnja brezposelnosti pa je z 8,6 padla na 8,2 odstotka. Po desezoniranih podatkih pa je število brezposelnih maja na mesečni ravni naraslo le za tisoč oseb, potem ko se je aprila povečalo za 58 tisoč. Pri tem so v zvezni agenciji za delo poudarili, da statistike za maj ne dajejo povsem verodostojne slike, saj je v veljavi novo pravilo, po katerem se brezposelni posamezniki, ki opravljajo usposabljanje v določenih podjetjih, ne štejejo več kot brezposelni. Če pravilo ne bi bilo v veljavi, bi se število brezposelnih zmanjšalo le za okoli 100 tisoč. "Spomladanski razcvet trga dela je letos nastopil kasneje kot minula leta in prinesel jasen padec stopnje brezposelnosti. Če pa vzamemo v obzir ostale kazalce trga dela, pa v nobenem primeru ne moremo govoriti o preobratu," je dejal direktor zvezne agencije za delo Jürgen Weise.

Četudi je bilo najprej rečeno, da bodo nagrado dobili tisti, čigar slika bo všeč največ obiskovalcem, so se "zaradi nesprejemljivih dejanj" posameznikov odločili za žreb. "Organizirali so nagradno igro, v kateri so zbirali fotografije ljudi ob rojstnodnevnih tortah, potem pa je naenkrat izginila cela galerija slik," je o nagradnem natečaju Cityparka na Facebooku zapisal naš bralec. "Sedaj se vrtijo kot mačka okoli vrele kaše, podajajo dvomljive obrazložitve in brišejo kritične komentarje." Četudi je bilo najprej rečeno, da bodo nagrado dobile fotografije, ki bodo dobile največ "lajkov", so se organizatorji ob njenem izteku odločili za žreb in izmed vseh prejetih rojstnodnevnih fotografij izžrebali devet nagrajencev. "V pravilih je bilo določeno, da bo zmagovalec tisti, čigar slika bo všeč največ obiskovalcem Facebooka, kar smo poskušali opredeliti z največjim številom 'lajkov', vendar se je izkazalo, da to ni mogoče ravno zaradi nesprejemljivih dejanj nekaterih udeležencev," so zapisali na Facebookovi spletni strani ter dodali, da fotografij niso odstranili oni, ampak upravitelji Facebooka. "Facebook se je določil, da bo odstranil celotno igro in vse slike, očitno na podlagi prijav udeležencev, ker tega zagotovo nismo storili mi," so zapisali. Poskušali smo izvedeti, ali so odstranjevali nezaželene komentarje, a jih nismo uspeli priklicati.

Ovadba. Jeseniška zdravnica naj bi pacientu izdala lažni potrdili o upravičeni odsotnosti z dela. Nadzor zaposlenih. Predstavlja kar 40 odstotkov vse detektivske dejavnosti. Kranjski kriminalisti so ovadili 58-letno zdravnico, ki naj bi 20-letnemu pacientu izdala lažni zdravniški potrdili o upravičeni odsotnosti z dela. Ovadba je doletela tudi pacienta, ki naj bi z goljufivim potrdilom poskušal pretentati delodajalca. Ovadenima grozi zaporna kazen do treh let. Policiste je o sumu kaznivega dejanja obvestil pacientov delodajalec. Zdravnica naj bi delala v jeseniškem zdravstvenem domu, a so nam tam povedali le, da zadevo preverjajo in da lahko njihov komentar pričakujemo šele jutri. Enako so nas danes odslovili v Zdravniški zbornici Slovenije. V podjetju Acroni, kjer naj bi delal domnevno lažni pacient, izjav ne dajejo. Težave z zdravniki Zaščiteni javni uslužbenci Izjema. "Detektivi imamo omejene možnosti pri nadziranju javnih uslužbencev, saj jih mora v skladu z zakonom o tem predhodno obvestiti predstojnik. S tem pa nadzor izgubi smisel," izpostavlja Janko Trivunović, predsednik Detektivske zbornice Slovenije. Po njegovih besedah pa se največ zlorab dogaja prav v javnem sektorju. "V okoli 40 odstotkih vseh primerov, ki jih preiskujemo, gre za sum neupravičene zadržanosti z dela," pravi Janko Trivunović, predsednik Detektivske zbornice RS. Detektivi na pobudo delodajalca denimo preverjajo, ali je delavec med odsotnostjo zaradi bolezni doma. Če ga tam ne najdejo, poskušajo pridobiti dokumentacijo od letečega zdravnika, da bi ugotovili, ali ima pacient predpisano mirovanje. Po Trivunovićevih besedah se v 80 odstotkih prijav izkaže, da gre dejansko za zlorabo koriščenja bolniškega dopusta, saj podjetje, preden najame detektiva, navadno že resno sumi, da določen delavec goljufa. Kot pravi, pa imajo velike težave s pridobivanjem dokumentacije od zdravnikov. Ti morajo sicer v skladu z zakonom posredovati podatke o zdravstvenem režimu (ne pa o diagnozi) delodajalcu ali njegovemu pooblaščencu. Tega pa naj ne bi radi počeli. Trivunović sicer ugotavlja, da si podjetja vse težje privoščijo detektiva, saj je cena tovrstnega nadzora 70 evrov na uro, kar znese tudi dva ali celo tri tisoč evrov za dva tedna nadzora. Osem odstotkov kršitev 1 obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje in uporabe lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala je bila izrečena med letoma 2006 in 2012. V Sloveniji je bilo lani zaradi bolniškega dopusta izgubljenih skupno približno 9,8 milijona delovnih dni, kar je za 5,4 odstotka manj kot predlani, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot še opažajo, se je bolj zmanjšalo število dni bolniških odsotnosti, ki jih krije delodajalec, manj pa tistih, ki jih krije ZZZS (gre za bolniški dopust, ki traja dlje od enega meseca). Povprečna dolžina trajanja bolniške odsotnosti pa ostaja približno enaka (8,2 dneva v breme delodajalcev in 70,2 dneva v breme ZZZS). ZZZS je lani opravil nadzor pri 1.867 zavarovancih in pri 8,3 odstotka ugotovil kršitve. Ovadbe in obsodba Po podatkih Generalne policijske uprave so v zadnjih petih letih v zvezi z izdajo in uporabo lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala obravnavali 21 primerov kaznivih dejanj, od tega lani dva. Sodna statistika pa kaže, da je bila med letoma 2006 in 2012 le ena obsodba zaradi omenjenega kaznivega dejanja.

Tako na Obali kot na Gorenjskem turisti za silvestrovo na polno zasedajo vse zmogljivosti hotelov. Podobno je tudi v Ljubljani in večjih slovenskih zdraviliščih. Tradicionalno bo silvestrovanje najbolj pestro na Obali, kjer tudi letos hotelirji pričakujejo polno zasedenost hotelov. Ti bodo tako popestrili dogajanje na glavni portoroški ulici. Med gosti, ki se odločajo za praznovanje prehoda s starega v novo leto pri nas, še vedno prevladujejo Italijani, Avstrijci in Nemci. Še posebno pa se na Italijane pripravljajo v treh glavnih portoroških igralnicah, saj bodo prav novoletni prazniki prva resna preizkušnja za novi igralnici Riviera in Bernardin. Polno tudi v gorenjskem biseru Gorenjski biser bo tudi zadnji dan letošnjega leta poln tujih turistov. © BOBO Hoteli so skoraj stoodstotno zasedeni tudi v najbolj znanem slovenskem letoviškem kraju, na Bledu. Tam bo v novo leto po podatkih Turistično-informacijskega centra Bled poleg Slovencev vstopilo največ Italijanov, Nemcev in Hrvatov. Tuji gostje so na Bled prišli že nekaj dni po božičnih praznikih, tako da se pri nas zadržijo nekoliko dlje. Tako za domače kot tuje turiste postaja vse bolj priljubljeno tudi smučišče Straža nad Bledom, saj je zadnje dni tam mogoče opaziti vedno več smučarjev. Prvi dan novega leta pa dogajanje na Bledu popestri tudi tradicionalni novoletni gala koncert v Festivalni dvorani na Bledu. Ljubljana med najlepšimi prestolnicami Ljubljana je tako kot druga slovenska turistična središča raj za italijanske turiste. © BOBO Glavno slovensko mesto Ljubljana bo tudi letos največji raj za vse tiste, ki v novo leto radi stopijo z veselo glasbo in velikim ognjemetom z Ljubljanskega gradu. Ljubljana ima sicer vsako leto vedno več obiskovalcev, po prvih ocenah jo je decembra obiskalo za kar dvanajst odstotkov več turistov kot lani, med njimi pa je še vedno največ Italijanov. To se odraža tudi v zasedenosti ljubljanskih hotelov. Po podatkih Turistično-informacijskega centra Ljubljana bodo v našem glavnem mestu v novoletni noči zmogljivosti v povprečju zasedene 90,5-odstotno, kar potrjuje dejstvo, da je Ljubljana priljubljena destinacija tudi v novoletnem času, in sicer z unikatno svetlobno okrasitvijo in prireditvami. Spomnimo, da je Times Online ljubljanski Praznični sejem uvrstil med dvajset najlepših v Evropi. Pestro tudi v slovenskih zdraviliščih Tudi slovenska zdravilišča so eden izmed načinov preživetja najdaljše noči v letu. © Terme Čatež Sicer pa zadnja leta med praznovanji najdaljše noči v letu vse bolj priljubljena postajajo tudi slovenska zdravilišča. V Termah Čatež, na Mokricah in v hotelu Aquapark Žusterna v Kopru so tako zmogljivosti, enako kot v lanskem letu, polno zasedene. Tudi v čateškem kampu, ki je odprt 365 dni v letu, tudi prek novoletnih praznikov številni gostje prenočujejo v avtodomih in novo leto preživijo na nekoliko drugačen način. Med gosti pa se sicer najde največ Italijanov, Hrvatov, Avstrijcev in Slovencev.

Preprodajalka. Dobili so jo s 35 zavitki heroina. Ona trdi, da gre za zaroto. “Spustite me iz objema štirih sten, saj moram živeti s taticami, prostitutkami in zvodnicami,” je pred sodnim senatom jokala 53-letna Marjana Lendaro iz Krške vasi. Od oktobra se nahaja v priporu, saj jo je policija v zdravstvenem domu Brežice, kjer je matadonska ambulanta, zalotila, ko je odvisniku Robiju prodajala 35 zavitkov heroina. 1200 evrov so po besedah lastnice vredne take pasemske mačke, eno naj bi Robiju prodala za 200 evrov. “Teorija zarote” “Bila sem v dvigalu, Robi je prišel za mano in mi v roko porinil neko vrečko, nisem vedela, kaj je v njej, takrat pa se je pred dvigalom slišal ukaz, stoj, policija,” je svojo verzijo zgodbe povedala Lendarova. Z Robijem naj bi bila sicer dogovorjena, da mu bo za dvesto evrov prodala pasemsko mačko, saj je lastnica mačka, ki je bil svetovni prvak. Robi naj bi ji denar zanjo prinesel v zdravstveni dom, ona pa mačke ni vzela s seboj. Policijska zgodba “S kolegom sva opravljala kontrolo okrog zdravstvenega doma, kjer je metadonska ambulanta in pogosto prihaja do prepirov in pretepov,“ je na sodišču povedala policistka. Opazila sta odvisnika, ki je na metadonskem zdravljenju, za njim je vstopila urejena starejša gospa in sta tiho govorila in oprezala okrog. Nato sta izginila, čez nekaj časa pa sta se pripeljala z dvigalom in ko so se vrata odpirala, je Lendarova odvisniku izročila vrečko, v njej pa je bilo 35 odmerkov heroina. “Ko je policist zavpil policija!, se je zdelo, da želi vrečko odvreči,” je povedala policistka. Ljubitejica mačk Obdolžena je povedala, da je želela Robiju prodati mačko, njegovi kolegi pa so povedali, da ima on sam doma veliko mačk, ki bi se jih rad znebil. Je pa Robi sam potrdil, da sta se predhodno dogovorila, da bosta uporabljala šifro mačke, če se ne bosta mogla konkretno dogovarjati o heroinu.

Kad zahteva revizijo poslov skupine Pivovarne Laško v zadnjih petih letih. Medtem pa je Bošku Šrotu uspelo rešiti še nekaj svojega premoženja. V dividendah bo dobil pet milijonov evrov. Kad zahteva revizijo poslov Laščanov. Kad predlaga, naj nalogo revizorja prevzame družba BDO EOS Revizija. Kapitalska družba Kad je vložila zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine Pivovarne Laško, ki je sklicana za 31. avgust. Kot predlaga Kad, ki je 7,06-odstotni lastnik pivovarne, naj bi posebni revizorji preverili vodenje posameznih poslov skupine Pivovarne Laško v zadnjih petih letih, ker obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju določenih poslov družbe do negospodarnih in škodljivih ravnanj, ki naj bi povzročila oškodovanja družbe . Poseben poudarek naj bi revizor namenil preveritvi vodenja poslov, povezanih z nakupom delnic Thermana Zdravilišče Laško od Infond Holdinga in z nakupom delnic Infond Holdinga s strani hčerinskih družb Laškega, Fructala in Pivovarne Union. Pod drobnogled naj bi posebni revizorji vzeli tudi posle, povezane z nakupom delnic Premogovnika Velenje s strani Radenske ter prodajo teh delnic Centru Naložbe, pa tudi posle, ki so povezani z dajanjem posojil, odobrenih s strani Pivovarne Laško, Radenske in Pivovarne Union. Prav tako naj bi pregledali posle, povezane z nakupom oz. ustanovitvami nakupnih in prodajnih opcij za delnice Istrabenza. Večinski delničar je izkoriščal svoj statusni položaj, ugotavlja Kad. Foto POP TV Zaradi takšnega ravnanja bi lahko bili ostali delničarji družbe oškodovani glede na to, da večinski delničar izkorišča svoj statusni položaj v družbi in uporablja sredstva družbe kot lastna sredstva. Kad Pivovarna Laško in njene odvisne družbe so, kot pojasnjuje Kad, v poslovnih letih 2005 do 2009 izpeljale razne poslovne transakcije, ki po mnenju Kada niso v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah ter so povzročile znižanje vrednosti sredstev in poslabšanje finančnega položaja družbe oz. izpostavljenost do ene osebe večinskega lastnika družbe . Zaradi takšnega ravnanja bi lahko bili ostali delničarji družbe oškodovani glede na to, da večinski delničar izkorišča svoj statusni položaj v družbi in uporablja sredstva družbe kot lastna sredstva, še poudarja Kad. Kad je zahtevo objavil potem, ko je v četrtek največji lastnik Pivovarne Laško, finančna družba Infond Holding, v četrtek ugotovila insolventnost. Delež Infond Holdinga, nekoč 55-odstotnega lastnika laške družbe, je po opravljenih unovčitvah zastavljenih delnic s strani bank upnic padel pod četrtino. Šrot rešuje premoženje Boško Šrot pa v obupu rešuje, kar lahko še reši. Danes mu je iz njegove potapljajoče se ladje uspelo potegniti še dobrih pet milijonov evrov, ki jih bo v obliki izplačila dividend Center Naložbe nakazal Kolonelu. Gotovo pa je, da Šrot, ki ga država obstreljuje z vseh koncev, ne bo končal na beraški palici. Če bi danes prodal vse delnice, ki jih imata s soprogo, bi v žep pospravil dobra dva milijona evrov. Le od kod denar za izplačilo dividend, in ali je v Center Naložbe prišel po legalni poti, se neuradno že sprašujejo nekateri. In medtem ko Šrot kuje načrte, kako naj toži državo, ki mu prek bank jemlje premoženje, tudi država z udarci ne varčuje. Kapitalska družba je jasna spet zahtevajo posebno revizijo vseh poslov Pivovarne Laško v zadnjih petih letih, torej zlasti v času, ko jo je vodil Boško Šrot.

Navadni upniki ne bodo poplačani Višina Vegradove zadolženosti je grozna, je razkrila stečajna upraviteljica Alenka Gril. Pred leti je podjetje v svojih poslovnih knjigah prikazovalo bistveno nižje številke. Stečajna upraviteljica gradbenega podjetja Vegrad Alenka Gril je v stečajnem postopku priznala za okoli 450 milijonov evrov terjatev upnikov, je razvidno s končnega seznama preizkušenih terjatev. Res je grozna višina te zadolženosti Vegrada, ob tem, da je premoženja za dobrih 20 milijonov evrov, je komentirala ugotovitve. Ta številka v stečaju je pokazala, da je bila zadolženost bistveno višja, kot jo je podjetje prikazovalo v svojih poslovnih knjigah in kot jo je prikazovalo še poleti leta 2010, ko je predlagalo prisilno poravnavo, ugotavlja stečajna upraviteljica, ki se je s pregledovanjem prijavljenih terjatev in še prej s pripravo na to ukvarjala več kot leto in pol od začetka stečaja oktobra 2010. Več kot pol milijarde evrov prijavljenih terjatev Končni seznam preizkušenih terjatev je bil naposled objavljen sredi junija letos, do 14. julija pa je imelo okoli 700 upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala prijavljeno terjatev, čas za vložitev tožb. Podatka o tem, koliko je vloženih tožb, Grilova še nima, glede na prihodnji razplet vloženih tožb na sodišču pa se lahko končna številka priznanih terjatev morda še spremeni, če bo še sodišče kateremu izmed upnikov priznalo terjatev. Skupno je sicer bilo v stečaju Vegrada prijavljenih okoli 2.500 terjatev v skupni vrednosti 517 milijonov evrov. Navadni upniki ne bodo poplačani Po besedah Grilove je povsem jasno, da navadni upniki ne bodo dobili poplačila svojih terjatev, ločitveni delno, upa pa, da jim bo uspelo vsaj delno poplačati prednostne terjatve delavcev. Delavci so skupno prijavili za 15,4 milijona evrov terjatev, od tega jih je upraviteljica priznala za 10,8 milijona. Od tega je za 4,6 milijona evrov navadnih terjatev in za 6,2 milijona evrov prednostnih. Del prednostnih terjatev so delavci dobili poplačanih iz jamstvenega in preživninskega sklada. Lahkomiselnost številnih pri vlaganju v Vegrad Pregled prijavljenih terjatev je pokazal tudi, da je bilo zavarovanih terjatev za okoli 60 milijonov evrov, kar ob ocenjenem premoženju v vrednosti 20 milijonov evrov po besedah Grilove kaže na to, da so zavarovani upniki bili bolj slabo zavarovani . Vse to kaže na veliko lahkomiselnost številnih upnikov, ki so ali posojali ali kako drugače financirali Vegrad in imeli svoje terjatve slabo zavarovane, komentira Grilova. Zapleta se za kupce Vegradovih stanovanj Preveč brezskrbni in lahkomiselni so po njenih besedah bili tudi številni kupci Vegradovih stanovanj, ki si več let niso uredili lastništva z ustreznim vpisom lastništva v zemljiško knjigo. Do zdaj je stečajna upraviteljica obravnavala okoli 300 takšnih primerov, jih je pa še več. Prijave izločitvenih zahtevkov namreč še prihajajo, saj rok glede tega ni omejen. Kot je v povezavi s tem še povedala Grilova, kupcem izločitvene pravice priznavajo, vendar pa to njej in njeni ekipi v že sicer zahtevnem in obsežnem stečajnem postopku povzroča dodatno delo. Vse več prodanega premoženja Poleg morebitnih tožb upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala terjatve, se zdaj stečajni postopek nadaljuje z unovčenjem premoženja Vegrada. Nekaj premoženja je bilo že prodanega v stečajnem postopku, se pa zdaj intenzivno nadaljuje prodaja preostalega premoženja, ki zajema tako osnovno gradbeno opremo kot tudi avtomobile in nepremično premoženje. Upniški odbor vse načrtovane prodaje preuči in da soglasje, prav tako se mora pred izvedbo prodaje določenega premoženja z načini in pogoji strinjati morebitni posamezni ločitveni upnik na posameznem premoženju. Tako je bilo v zadnjih tednih na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve objavljenih več sklepov o načrtovanih prodajah, glede dela premoženja pa se stečajna upraviteljica z ločitvenimi upniki še pogovarja, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji naj se prodaja izvede. Kaj bo z nekdanjimi delavci v domovih? Med drugim se tako zdaj načrtuje prodaja Vegradovega samskega doma v Ljubljani, dveh proizvodnih obratov v Šoštanju Montal in Metleče, prav tako se prodajajo zemljišča in dva lokala v Ljubljani, nedokončan kompleks blokov v Cerknici in drugo premoženje.

Poslanec SDS Branko Grims ministra za pravosodje Aleša Zalarja sprašuje, zakaj je najel letalo za pot v Luksemburg in zanj odštel 7.100 evrov, če bi lahko uporabil redni let. Grims se v poslanskem vprašanju nanaša na poročanje medijev, da sta minister za pravosodje Aleš Zalar in Katja Rejec Longar skupaj z delegacijo ministrstva za notranje zadeve z najetim zasebnim letalom odpotovala v Luksemburg in zanj odštela 7.100 evrov. Ker bi bil lahko let cenejši z uporabo redne letalske linije, Grims pravosodnega ministra sprašuje, kateri udeleženci so potovali na ta način v Luksemburg in ali je potoval kdo, ki na ministrstvih ni zaposlen. ˝Ker gre za javna sredstva, želim tudi pojasnilo, ali je najem zasebnega letala skladen z vladno politiko varčevanja in ali so stroški dejansko nižji, kot bi bil nakup ustreznega števila kart na rednih linijah.˝ Grimsa ob tem še zanima, po kakšnem postopku je bil izbran ponudnik in ali je bil opravljen javni razpis oziroma izpeljan ustrezen postopek.

Skupina 11 Slovencev turistične agencije Oskar bo prenočila na letališču v Rimu, od kjer naj bi domov odleteli v petek dopoldne. V Libiji še osem Slovencev. Andrej Šter z MZZ je za zurnal24.si potrdil, da je v Libiji še osem Slovencev, za katere do danes niso vedeli. Tudi za njih bodo poizkusili najti prostor na katerem od letal, ki bodo zapustila državo. Prvi prispeli že popoldne Skupina 16 slovenskih turistov (15 potnikov in en vodnik), ki so bili na potovanju v Libiji s turistično agencijo Pisanec, je že okoli 14.30 prispela na tržaško letališče. Iz Libije so poleteli z letalom letalske družbe Airiqiyah Airways, v Rimu pa jih je pobralo letalo Alitalie. Agencija Pisanec jih je pričakala z avtobusom, ki jih je pripeljal v Slovenijo. Države iz različnih koncev sveta z letali in trajekti evakuirajo svoje državljane iz Libije. V tej afriški državi je največ Egipčanov, Kitajcev in Turkov. Do sinoči, ko so prišli v Tripoli, po besedah potnikov niso občutili, da se v državi kar koli dogaja. "Vodnik pravi, da so se imeli lepo, sicer je bilo malo nervoze, ker jih je skrbelo, kako bo na koncu, ampak to smo sedaj rešili." Potniki, ki so včeraj zvečer prileteli iz Sabhe v Tripoli, so morali noč preživeti na letališču."Ob osmi uri zvečer nam je uspelo dobiti hotel, kjer smo imeli plačano nočitev za skupino, a so nam povedali, da so ga včeraj zaradi varnostnih razlogov popolnoma izpraznili in zaprli," so pojasnili na agenciji. Skupina je imela rezervacijo na JAT-ovem letalu za Beograd, ki leti danes zvečer ob 23.45, a jim je ponoči uspelo najti možnost, po kateri bi potnike domov pripeljali prej. "Kupili smo karte, da bodo lahko poleteli čez eno uro za Rim in nato za Trst," so povedali okoli 7.45. Precej jih je skrbelo, ali bodo potniki lahko pravočasno dobili v roke letalske karte, a jim je njihov poslovni partner v Libiji nekaj pred deveto uro dopoldan že sporočil, da potniki karte imajo in da so se uspeli prijaviti za let. Dobro se je izteklo Za drugo skupino je sinoči zmanjkalo prostora na notranjem letu iz Sabhe proti Tripoliju. K sreči pa je italijansko letalo danes dobilo dovoljenja za pristanek v Sabhi, tako da so domov poleteli neposredno. Na MZZ so sicer imeli še rezervni načrt, da bi v Libijo poslali letalo Adrie Airways.

Za svojo tekmovalno smučko SLX Waveflex je Elan prejel eno najprestižnejših oblikovalskih nagrad na svetu. Posebnost smučke, s katero tekmuje večina slovenskih smučarjev v svetovnem pokalu, je revolucionarna tehnologija.

Na letošnji Študentski areni se lahko naučite kako napisati življenjepis, sodelujete pri okroglih mizah na temo boja proti diskriminaciji in pogledate ponudbo tujih univerz Danes je svoja vrata na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprla že deveta Študentska arena pod sloganom "Najdi svoje mesto pod študentskim soncem", ki bo trajala od 14. do 16. oktobra. Tridnevni študentski dogodek sta uradno odprla ljubljanski župan Zoran Janković in direktor podjetja GR Inženiring Tomaž Černe. Študentom sta zaželela uspešno izobraževalno-sejemsko prireditev in veselo druženje. V sklopu tridnevne prireditve si lahko obiskovalci brezplačno ogledajo ponudbo izobraževalnih ustanov in nekaterih podjetij, se udeležijo okroglih miz in različnih predavanj na temo izobraževanja, zaposlitve, podjetništva in ostalih. Program prireditev in izobraževanj si lahko ogledate spletni strani Študentske arene. Kaj vse ponuja letošnja študentska prireditev, si lahko ogledate v galeriji.

Na mariborskem Lentu slovesna trgatev Stare trte Stara trta Velja za najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu, saj raste in rodi že več kot 450 let, je sorte modra kavčina ali žametna črnina. Zaščitena je kot naravni spomenik ter je simbol Maribora in vse vinorodne Slovenije. Iz njenega grozdja običajno vsako leto pridelajo okoli 25 litrov vina, ki ga polnijo v posebne stekleničke, te pa mariborska mestna občina uporablja za protokolarne namene. Kot še posebej sladko in kakovostno, je letošnje grozdje Stare trte ocenil mariborski župan in skrbnik trte Franc Kangler. Po celem svetu Grozdje so obrali malečniški brači in ga pred Hišo stare trte tudi stisnili. Kot je v nagovoru povedal župan Kangler, so potomke stare trte prenesli na vse celine, kjer danes tudi že rodijo prve grozde. "To ni preprosta trgatev, ampak edinstven dogodek na svetu," je dejal. Tradicionalna prireditev ob trgatvi grozdja Stare trte je za Maribor pomemben dogodek, ki privabi množico obiskovalcev od blizu in daleč. Letos je bila še posebej slovesna, saj je potekala že 25. zapovrstjo in ker se je ob izredno lepem vremenu udeležilo rekordno število ljudi. S tem dogodkom se je tudi zaključil 11. turistični vinsko-kulinarični dogodek Festival stare trte.

Če bi potrebovali pomoč, znesek ne bi bil visok Težave slovenskega bančnega sistema spominjajo na španske, ugotavljajo analitiki Raiffeisen Bank International. Največje banke so v težavah zaradi velikega obsega slabih posojil. Slovenski bančni sistem ostaja med najbolj obremenjenimi v regiji, čeprav so lastniki bank z dodatnim kapitalom izboljšali kapitalsko ustreznost. V primeru NLB-ja in NKBM-a, ki sta bili pod drobnogledom evropskega bančnega regulatorja, je lastnik država. Če bi potrebovali pomoč, znesek ne bi bil visok Vendar slovenski sistem glede na obseg gospodarstva potrebuje znatno manj sredstev kot španski, v poročilu za Slovenijo piše RBI. Če bi Slovenija zaprosila za pomoč bančnemu sektorju, bi šlo pri tem za obseg 1,5 do dveh milijard evrov sredstev. To bi bilo, gledano skozi evropske oči, relativno malo. Se bomo učili na napakah Španije? Primerjave slovenskega in španskega bančnega sistema so oživele, potem ko je Španija prosila za pomoč EU za sanacijo bančnega sistema in potem ko so se pojavila ugibanja, ali je naslednja v vrsti Slovenija. Slovenska vlada je ob tem svojim bankam priskrbela pomoč in zagotovila, da za pomoč območja evra ne bo zaprosila. Če se stanje ne bo izboljšalo, bi lahko slovenska vlada vseeno zaprosila za pomoč, menijo analitiki. Vendar ne pričakujejo, da se bo to zgodilo kmalu, saj je po njihovem mnenju smiselno, da Slovenija počaka na razplet španske zgodbe in se na podlagi vseh podatkov odloči, kako bo postopala.

Kako se da uspeti z razkošnimi dodatki za telefone ali s stenami iz rastlinja? Nek podjetnik je odkril prav posebno tržno nišo uspešno izvaža kokošje kremplje. Nasveti prilagajajte se in razmišljajte globalno.

V Nemčiji visok avgustovski padec prodaje na drobno Ljubljanska borza je september končala s štirimi zaporednimi pozitivnimi dnevi in omilila visoko mesečno izgubo. Tujina v petek krvavi . Osrednji delniški indeks SBI TOP se je ta mesec stopil za 7,5 odstotka, potem ko je avgusta izgubil osem odstotkov. Letos je bil zgolj marec pozitiven mesec, sicer pa delnice nenehno izgubljajo. Zadnji dnevi so vnesli nekaj upanja, čeprav bi redkokdo upal staviti, da delnice ne bodo kmalu padle še niže. Krka še naprej veča sklad lastnih delnic SBI TOP 618 točk se je v petek zvišal za 0,88 odstotka, po rasti pa so bile spet v ospredju Mercatorjeve in Krkine delnice. Krkine so se ob 430 tisoč evrih prometa podražile za 1,78 odstotka in dosegle 51,40 evra. Novomeško podjetje je sporočilo, da je od 23. do 29. septembra odkupilo 16.420 lastnih delnic v skupni vrednosti 823.643 evrov. Skupno število lastnih delnic po novem predstavlja 5,481 odstotka vseh izdanih delnic. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze MERCATOR +1,88 % 163,00 EUR KRKA +1,78 % 51,39 PETROL +0,10 % 156,65 TELEKOM +0,00 % 61,50 LUKA KOPER -0,63 % 9,39 GORENJE -1,35 % 5,86 NOVA KBM -1,96 % 4,50 INTEREUROPA -8,33 % 1,10 Visok nemški padec prodaje na drobno Na tujem se teden izteka precej manj optimistično, kot se je začel. Tudi najnovejši podatki namreč razkrivajo, da se največja gospodarstvfa hitro ohlajajo. Kitajska proizvodnja dejavnost se je septembra tretji mesec zapored znižala, saj je bil PMI-indeks spet pod mejo 50 točk, ki je ločnica med rastjo in padanjem prozvodnje dejavnosti. V Nemčiji se je avgustovska prodaja na drobno v primerjavi z julijem znižala za 2,9 odstotka, analitiki pa so pričakovali le 0,1-odstoten padec. Nič friziranja bilanc Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je dopoldne znižal za več kot odstotek in pol in bo v tem četrtletju izgubil največ po zlomu banke Lehman Brothers. Nekateri so verjeli, da bo petek pozitiven dan, saj se končuje tretje četrtletje, kar po navadi zaradi prirejanja bilanc window dressing tečaje požene navzgor. Toda vlagatelji raje unovčujejo dobičke po visoki rasti v prvi polovici tedna, ko je vzklilo upanje, da se evrska kriza ne bo razširila. Finančne krivulje Že od 2. svetovne vojne se v ZDA ni zgodilo, da skoraj polovica brezposelnih ne bi bila brez dela že več kot šest mesecev Letnik 2011 slab za lastnike delnic V dneh, ko vinarji že dajejo napovedi, kakšna bo letošnja kakovost vina, preverimo še sveže napovedi, pri kateri vrednosti naj bi letošnje leto končal širši newyorški delniški indeks S & P 500, ki je trenutno pri 1160 točkah. Analitiki anketirali so jih 47 pričakujejo, da bo konec leta njegova vrednost 1250 točk, potem ko so še pred tremi meseci menili, da bo vreden 1.400 točk. Če se bo res zgodilo, da bo S & P 500 konec decembra pri 1250 točkah, bo to najslabše leto za delniške trge po kriznem letu 2008. Mimogrede, lani je S & P pridobil 12,8 odstotka.

Pretekli konec tedna je toča na Goriškem povzročila za več milijonov škode. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je po današnjem obisku povedal, da je škode največ na travnih nasadih, sadovnjakih in vinogradih, zbornica pa bo oškodovanim kmetom odpisala zbornični prispevek, je dejal za STA. Po besedah Smrkolja je toča tokrat malo manj prizadela koruzo, po drugi strani pa so skoraj stoodstotno poškodovani nasadi breskev. "Mogoče bo izjemoma Fructal vzel nekatere manj poškodovane breskve," je ocenil Smrkolj. Zbornica bo tako oškodovanim kmetom pomagala z odpisom članarin za letošnje leto, je poudaril Smrkolj. Zbornica pa naj bi ustanovila tudi solidarnostni sklad, iz katerega bi črpali pomoč za kmete. Po pomoč pa so se obrnili tudi na ministrstvo za kmetijstvo.

Kaj narediti, ko so zaposleni nezadovoljni Svoja vprašanja pošljite na [email protected] Pred letom sem postal direktor razmeroma uspešnega podjetja. Vedel sem, da plače v podjetju niso sistematično urejene, v posameznih primerih so med zaposlenimi na podobnih delovnih mestih kar velike razlike, ki niso utemeljene na uspešnosti. Ker pa so plače v podjetju nasploh precej dobre, zaradi tega ni bilo pritožb in nisem ukrepal. Zdaj pa smo v krizi in da ne bi bilo treba odpuščati, sem predlagal začasno znižanje vseh plač za 10 odstotkov, čeprav ljudje zaradi iskanja novih rešitev delajo celo več kot prej. Ob tem je nezadovoljstvo zaradi neutemeljenih razlik v plačah izbruhnilo na dan. Kako naj ravnam glede na to, da je časa za uvajanje novega celovitega sistema nagrajevanja premalo? Mislim, da je najboljši model odnosa med nadrejenim in podrejenim partnerski odnos. V nasprotju z nekaterimi drugimi modeli ta zaposlene obravnava kot odrasle ljudi, daje jim pomembne informacije in dovoljuje, da sprejemajo odločitve, ki so zanje najboljše. Mislim, da je to model, ki omogoča dolgotrajni razvoj in razmere, v katerih vsi dobivajo. To poudarjam zato, ker se mi zdi, da ste zagovornik tega modela, in zato verjamem, da boste našli rešitev. Torej, vi ne želite odpuščati ljudi, temveč želite znižati plače za 10 odstotkov. Na tak način promovirate načelo solidarnosti med zaposlenimi, kar mislim, da je zelo dobro. Kredibilnost vam daje to, da vsi vemo, da smo v resni gospodarski krizi, ki ji ni videti dna. Nove okoliščine zahtevajo tudi nov dogovor med vodstvom oziroma lastniki ter zaposlenimi. Sporočilo uprave, da bo storila vse, da bi preprečila odpuščanje ljudi, in da bo odpuščala šele takrat, ko bo to nujno potrebno za rešitev podjetja, je pošteno sporočilo, ki vam kot vodji daje moralno avtoriteto. V večini kolektivov mora biti tako sporočilo dobrodošlo, ker spodbuja solidarnost v težavah. Obstajajo različne tehnike, s katerimi se prek druženja z zaposlenimi zunaj delovnega časa povečuje občutek pripadnosti podjetju, toda pravi občutek pripadnosti se gradi prav v tako težkih okoliščinah. Zato mislim, da je nezadovoljstvo nastalo zaradi tega, ker zaposleni zaradi iskanja novih rešitev delajo celo več kot prej in so znižanje plač doživeli ne kot solidarnost, temveč kot neupravičeno kazen za svoje povečano delo. Zaradi tega se morate ponovno obrniti na zaposlene in poudariti, da gre za vprašanje solidarnosti, ter jih vprašajte, ali želijo sami biti solidarni. Predlagam še dvoje: prvič, poudarite, da je ukrep začasen, odvisen od trajanja krize, povejte pa, da tudi ni izključeno, da se bodo plače še znižale. In drugič, znižajte sebi plačo za enak odstotek, in to javno poudarite. Kar se tiče neurejenega in s tem nepravičnega sistema nagrajevanja, vam predlagam, da priznate, da problem obstaja, potem imenujte delovno skupino, ki bo izdelala kriterije, uskladila dohodke in izdelala predlog novega sistema. Že to bo dovolj, da se ljudje umirijo in obrnejo spet k delu. V rubriki Klinika za vodenje odgovarjamo na vprašanja bralcev, ki jih zanimata izboljševanje medčloveških odnosov na delovnem mestu in učinkovitejša komunikacija. Na vaša vprašanja odgovarja psihoterapevt Zoran Milivojević, ki posebej za to rubriko nastopa v vlogi korporacijskega terapevta. Avtor: Zoran Milivojević Članek je bil objavljen v reviji Manager, marec 2009. Manager: Marec 2009 Revijo Manager lahko kupite v prosti prodaji za 10,85 EUR (DDV vključen), ali pa se na njo naročite in s tem pridobite tudi do 50% popusta. Ob naročilu prejmete tudi knjižno darilo. Za naročilo kliknite tukaj.

Dolar v primerjavi z evrom na petmesečnem dnu Ameriška centralna banka pušča odprta vrata za morebitne nadaljnje ukrepe, če se bo okrevanje domačega gospodarstva dramatično poslabšalo. Na rednem sestanku je Fed ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč izposojajo denar, pričakovano pustil nespremenjeno v razponu med 0 in 0,25 odstotka. Glede gospodarskega okrevanja je čutiti manj optimizma kot na začetku avgusta, saj se je gospodarska rast upočasnila. Če bo to potrebno, bo Fed še naprej velikopotezno kupoval državne obveznice, s čimer bi preprečil rast tržnih obrestnih mer. Delniški trgi so se odzvali z znižanjem delniških tečajev, cene obveznic so se zvišale, dolar je v primerjavi z evrom zdrsnil na petmesečno dno, medtem ko je zlato doseglo nov rekord. Dobri obeti za letalske prevoznike Torkovo trgovanje na Wall Streetu je bilo do objave sklepov Fedovega zasedanja pozitivno, na koncu pa je Dow Jones 10.761 točk pridobil le 0,07 odstotka, kar je zlasti posledica 2,2-odstotne podražitve Caterpillarjevih delnic in dobre predstave delnic letalskih podjetij, ki jim za letos napovedujejo lepe dobičke. Med spodbudnimi novicami izstopa avgustovska rast novogradenj v ZDA na najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.082 točk je včeraj izgubil pol odstotka, med poraženci je bila vodilna Nokia, ki je padla za 4,5 odstotka, saj nov pametni telefon N8 zamuja in bo na trgu pozneje, kot je bilo sprva predvideno. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA +0,62 % 64,91 EUR GORENJE +1,39 % 13,13 MERCATOR +2,33 % 150,05 TELEKOM +1,55 % 90,98 LUKA KOPER +2,76 % 16,00 NOVA KBM +1,44 % 10,57 PETROL +0,94 % 251,57 INTEREUROPA +2,86 % 3,60 Zlato blizu 1.300 dolarjem Sredino dopoldne je vodilnim evropskim borzam prineslo že kar znatne izgube, v povprečju več kot enoodstotne. Zlasti bančne delnice so bile na udaru in so izgubile tudi po več kot tri odstotke. Nič kaj spodbudno mnenje ameriške centralne banke o gospodarskih obetih je vplivalo na padec dolarja. Za evro je treba plačati skoraj 1,34 dolarja. Posledično so se podražile cene surovin in žlahtnih kovin. Lahka nafta je nadoknadila lep del torkovih izgub in je dopoldne nihala okrog 75,5 dolarja. Zlato je prvič prestopilo mejo 1.290 dolarjev. Nadaljuje se rast Mercatorja Ljubljanska borza je bila tudi tokrat izolirana od dogajanja na tujem, kar včasih res ni slabo. Indeks SBI TOP 839 točk se je tako šestič zapored zvišal, in sicer za 1,28 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh mesecih in pol. Žal pa rasti še ne spremlja višji promet, tako da o kakšnem valu optimizma ne moremo govoriti. Največ, 318 tisoč evrov prometa, je bilo opravljenega s Krkinimi delnicami, ki so bile z 0,62-odstotno rastjo še najmanj poskočne v prvi kotaciji. Vseeno je to njihova druga najvišja rast v zadnjem mesecu. Mercatorjeve delnice nadaljujejo rast, med razlogi pa so tudi težave Merkurja, ki naj bi jih najbolje izkoristil prav Mercator. Delnice so se po dobrih dveh mesecih spet zavihtele nad 150 evrov in so samo v tem mesecu pridobile deset odstotkov.

Zaradi padanja cen nafte je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu ruski Gazprom napovedal znižanje cen za Evropo. Miller je napovedal, da bo zemeljski plin od začetka leta 2009 cenejši. Zaradi padanja cen nafte je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu ruski Gazprom napovedal znižanje cen za Evropo. Od začetka leta 2009 bo zemeljski plin cenejši, je danes v sibirskem mestu Novi Urengoj dejal prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Vzrok za pocenitev zemeljskega plina je padanje cen nafte, s katerimi je cena plina povezana. V letošnjem tretjem četrtletju znaša izvozna cena plina za Evropo več kot 500 dolarjev 392,30 evra na tisoč kubičnih metrov, kar je največ doslej. O črpanju plina je Miller dejal, da bo Gazprom sledil potrebam trga. Načrpali bomo toliko, kot bo treba, je njegove besede povzela ruska tiskovna agencija Interfax.

Vsi delavci Skimarja nazaj na delo v nekaj tednih Nadzornemu svetu Skimarja na seji ni uspelo imenovati nove uprave družbe, kar morajo sicer storiti do konca meseca. Nadzorniki so tako pooblastili predsednika nadzornega sveta Stojana Nikolića, da opravi pogajanja s preostalimi tremi kandidati za predsednika uprave. Nikolić imen ni želel komentirati, ker bi bilo po njegovih besedah to nehigiensko, po neuradnih informacijah pa naj bi bila med kandidati Robert Ferko iz Delte holdinga in Robert Bratuša, direktor Brant holdinga. Vsi kandidati so za funkcijo zainteresirani, vprašanje pa je, ali bodo privolili v pogoje, ki jih Skimar lahko ponudi, je pojasnil Nikolić, ki mora preveriti še smernice vlade o kompenzacijah oziroma plačah in njihovo veljavnost za Skimar, kar bo tudi ena od pomembnejših točk pogovorov. Prvi med nadzorniki je zagotovil, da bo do 31. januarja, ko začne veljati odstopna izjava v. d. predsednika uprave Ivana Štrlekarja, predsednik uprave imenovan. Da bo res tako, upa tudi predsednik Skimarjevega sindikata Dušan Ferjan, ki ob tem opozarja, da je vsak dan brez novega vodstva za Elan izgubljen, zato bodo vztrajali s pritiski tudi na nadzorni svet, da se čim prej odloči in potrdi nekoga in bo uprava sestavljena. Nadzorniki tudi o pravnem svetovanju Nadzorniki so razpravljali tudi o pogodbah za pravno svetovanje, odvetnika Daniel Planinšec in Rajko Vrečar pa sta podala poročilo o pravnem delu, ki poteka. Nadzornike je po besedah Planinšca zanimalo resno pravno delo, katere stvari potekajo in 90 odprtih pravd, ne ukvarjajo pa se z računi. Nikolić je pojasnil, da Skimar zaradi likvidnostnih težav odvetnikom dolguje plačilo še nekaterih računov za november, december in januar, če računi ne bodo poravnani, pa odvetniški pisarni lahko sprožita izvršbo. Člani nadzornega sveta so se seznanili tudi z načrtom dela za letos. Tako naj bi proizvodnja Elana Marine v celoti stekla 2. februarja, v ponedeljek pa naj bi se začela osnovna proizvodnja. Preostali delavci naj bi delo začeli v nekaj tednih. Trenutno jih je namreč prisilno doma od 160 do 200.

Singapur - Cene surove nafte se danes zvišujejo zaradi pričakovanj, da bo Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) poskušala zaustaviti zdaj že trimesečno padanje cen črnega zlata z zmanjšanjem svoje proizvodnje za najmanj milijon 159-litrskih sodov dnevno. Zahodnoteksaška lahka nafta z novembrskim dobavnim rokom se je med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški borzi podražila za 90 centov na 75,15 dolarja. V ponedeljek se je ta vrsta nafte povzpela za 2,40 dolarja na 74,25 dolarja, pretekli teden pa sklenila pri 69,85 dolarja, kar je 53 odstotkov manj od rekorda 147,27 dolarja, doseženega 11. julija. Severnomorska nafta brent z novembrskim dobavnim rokom pa se je danes na londonski borzi podražila že za 68 centov na 72,71 dolarja. "Vse kaže, da imajo v mislih zmanjšanje," je povedal analitik za področje energetike v svetovalnem podjetju Purvin & Gertz Victor Shum. Pri tem dodaja, da cene že vsebujejo morebitno znižanje proizvodnje za milijon sodov, vsakršno večje zmanjšanje pa bo verjetno pognalo cene še višje. Opec, ki dobavlja okrog 40 odstotkov nafte na svetovni ravni, namerava zmanjšanje proizvodnje najaviti na srečanju 24. oktobra, ki bo potekalo na sedežu tega naftnega kartela na Dunaju, je pojasnil predsednik Opeca Chakib Khelil. Po njegovih pojasnilih bi lahko Opec proizvodnjo vnovič znižal že na decembrskem srečanju. V Opecu ocenjujejo, da je na trgu za okrog dva milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno preveč. Trgovci z nafto se sprašujejo, če bodo proizvodnjo črnega zlata znižale tudi nečlanice Opeca, kot je na primer Rusija. Analitiki namreč napovedujejo za prihodnje leto še nižje cene, kar bi proizvajalke lahko spodbudilo k omejitvi proizvodnje. V Deutsche Bank za prihodnje leto na primer napovedujejo cene okrog 60 dolarjev, prejšnja napoved je znašala 92 dolarjev. Na dvig cen nafte vpliva tudi pozitivno vzdušje na vodilnih borzah, saj naftni trgovci v tem iščejo znake izboljšanja makroekonomskih razmer, kar bi lahko pomenilo tudi povečano povpraševanje po energiji.

Kot so pojasnili v Bank of Cyprus, je dobiček pred slabitvami in stroški prestrukturiranja banke znašal 620 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov manj kot leto dni pred tem Največja banka Bank of Cyprus, ki jo je finančna in gospodarska kriza močno prizadela, je danes sporočila, da je lani pridelala za 2,21 milijarde evrov čiste izgube. Izguba je bila s tem za 60 odstotkov višja kot leta 2011. Kot so pojasnili v Bank of Cyprus, je dobiček pred slabitvami in stroški prestrukturiranja banke znašal 620 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov manj kot leto dni pred tem. Slab poslovni rezultat so pripisali tudi 441-odstotnem skoku rezervacij za slaba posojila. Lani so namreč ustvarili za 2,30 milijarde evrov rezervacij, medtem ko so jih leta 2011 za 426 milijonov evrov. Na poslovanje močno vplivale določitve evropskupine V banki so ocenili še, da so na njihovo poslovanje močno vplivale določitve evroskupine, ki združuje finančne ministre evrskih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav prenapihnjen bančni sistem, ki je z visokimi obrestnimi merami in naklonjenim zakonodajnim okvirom privabljal denar različnih bogatašev in podjetij, predvsem iz Rusije, je Ciper lani spravil na rob bankrota. Država je bila zato prisiljena zaprositi za pomoč območja evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF - je Nikoziji marca letos odobrila za deset milijard evrov pomoči. Zavezali so se, da bodo krčili tudi javno porabo Nikozija se je v zameno za finančno intervencijo tujine zavezala, da bo dodatnih 13 milijard evrov, ki jih potrebuje za delovanje države, zbrala skozi različne ukrepe, med drugim sanacijo bohotnega bančnega sektorja, zvišanje davkov, krčenje javne porabe in privatizacijo državnih podjetij. Nikozija je v tej luči temeljito prestrukturirala dve največji banki. Donedavno druga največja banka Laiki je šla v likvidacijo, njeno premoženje pa so razdelili na dobro in slabo. Prvo se je preneslo na največjo banko Bank of Cyprus, drugo pa na ciprsko obliko t.i. slabe banke. Imetniki vlog v Bank of Cyprus nad 100.000 evrov, med katerimi so prevladovali ruski državljani, so morali za reševanje banke prek mehanizma bail prispevati 47,5 odstotka vrednosti svojih vlog, ki so jim jo pretvorili v delnice. Na ta način se je banka dokapitalizirala za okoli osem milijard evrov.

Konec meseca zapadejo visoke obveznosti do bank Predsedniku uprave Merkurja Knupležu ni všeč oglašanje nekdanjega prvega moža družbe Kordeža. Za podajanje predlogov je bil pravi čas, ko je bil na vodilnem mestu. Nekdanji direktor Bine Kordež se je s svojim pogledom na stanje v Merkurju oglasil konec tedna, saj napovedi za rešitev zadolžene družbe niso preveč optimistične. Odpovedani so bili namreč sestanki z bankami in upniškim odborom, na katerih naj bi uprava pod vodstvom Bojana Knupleža že predstavila sanacijski načrt. Pri tem je najbolj alarmantno, da bo konec meseca zapadlo 100 milijonov evrov obveznosti do bank. Če do takrat banke ne bodo podprle sanacijskega programa, se Merkurju napoveduje črni scenarij. Kordež je pisal zaposlenim Zaposlenim je pisal Kordež, ki se je nanje obrnil prek elektronske pošte, saj nima vstopa v podjetje. Prepričan je, da je Merkur mogoče preprosto rešiti v smeri, da banke zagotovijo določena sredstva nazaj, tista, ki so jim bila izplačana na Merfin , je v petek dejal za TV Slovenija. Po njegovih besedah bi morali Merkur dokapitalizirati v višini med 70 in 100 milijoni, to je približno polovico tistega, kar so dobile banke izplačano na Merfinu, in mislim, da bi to bilo dovolj, da bi Merkur spet normalno posloval . Nekateri zaposleni so bili nad njegovim pismom ogorčeni, drugi pa mu še zmeraj verjamejo, je na to dejala predsednica sindikata v Merkurju Mateja Tavčar. Veliko ostrejše besede je svojemu predhodniku zdaj namenil Bojan Knuplež. Izoliral se je od Kordeževih izjav in poudaril, da je njegov čas, ko bi lahko reševal Merkur, mimo in da je nova uprava edina, ki ima odgovornost podati predloge za rešitev. Knuplež To me preseneča in žalosti Čeprav nima v Merkurju nikakršnih pooblastil več, želi s svojimi predlogi za reševanje razmer, v kakršnih se je Merkur znašel prav pod njegovim vodstvom, še vedno vplivati tako na sedanje vodstvo Merkurja, nadzorni svet kot tudi banke in poslovne partnerje, je opozoril in dodal, da ga tak pristop človeka, ki je bil dolga leta član sveta Banke Slovenije in vodilni mož Merkurja, preseneča ter žalosti. Za podajanje predlogov, kot to počne zdaj, je bil pravi čas, ko je bil na vodilnem mestu Merkurja, in bi vse te ideje, nasvete, ki jih deli danes, lahko mirne duše izvedel ter v veselje vseh saniral Merkur, še pravi Knuplež. Dodal je, da se to ni zgodilo, zato so banke zahtevale menjavo vodstva podjetja. Nova uprava pa je zdaj po njegovem mnenju edini organ, ki ima dolžnost in odgovornost podati predloge za rešitev razmer, medtem ko je Kordeževo mnenje samo njegovo osebno stališče.

Nobelovo nagrado za mir si bodo razdelile evropski javnosti večinoma neznane Ellen Johnson Sirleaf, Leymah Gbowee in Tawakul Karman Nobelova nagrada za mir je šla v roke treh žensk: Ellen Johnson Sirleaf, prve ženske predsednice katere afriške države, in sicer Liberije, Leymah Gbowee, mirovne aktivistke v Liberiji, ter Tawakul Karman, jemenske novinarke in zagovornice človekovih pravic, poročajo tuji mediji. Nagrado so si zaslužile za nenasilno zavzemanje za človekove pravice in boj za ustavitev vsakršnega nasilja. Nagrajenke prehodile trnovo pot za osamosvojitev žensk Vse tri so si aktivno prizadevale za zaščito žensk in njihovo pravico sodelovanja pri mirovnih akcijah. Ellen Johnson Sirleaf, stara 72 let, je prva demokratično izvoljena predsednica na črni celini, izvolili so jo leta 2005, potem ko je prehodila trnovo pot skozi tradicionalno moško področje, kot je politika. Diplomirala je iz ekonomije na harvardski univerzi. Leymah Gbowee, stara 35 let, je liberijska mirovna aktivistka, ki je angažirala ženske različnih etničnih skupin, ki so si prizadevale za končanje vojne v Liberiji, ter jih pozivala, naj gredo na volitve. Tawakkul Karman, stara 32 let, iz Jemna pa se je borila za ženske pravice, demokracijo in mir v svoji državi. Denar bo šel ljudem Dobitnice si bodo razdelile milijon in pol dolarjev nagrade, vsaka bo dobila enak delež. Karmanova je že povedala, da bo svojega namenila prebivalcem Jemna in njihovemu prizadevanju za revolucijo v državi.

Konkurenčno podjetje vložilo pritožbo zaradi nepravilnosti v ponudbi Slovenskemu podjetju Gen-I, ki je bil na razpisu izbran za oskrbo z elektriko najvišjih hrvaških državnih institucij in uradov, grozi, da bo izgubil 12,4 milijona evrov vreden posel. Natečaj so razpisale hrvaška vlada, sabor, urad predsednika republike in še 35 drugih državnih institucij in uradov. Dveletna pogodba z vlado, ki so jo hrvaški mediji označili kot energetski posel leta , je bila v ponudbi Gen-I vredna dobrih 93 milijonov kun 12,4 milijona evrov, kar je bilo za slab milijon kun 120.000 evrov ugodneje od konkurenčnega podjetja Profectio Energija. In ravno zadnje je hrvaški komisiji za nadzor javne nabave poslalo pritožbo, da je ponudba Gen-I neveljavna. Če bo res tako, pomeni, da bo posel dobil ravno Profectio Energija. V ponudbi naj bi bilo več nepravilnosti V pritožbi omenjeno hrvaško podjetje trdi, da Gen-I ni poslal ustrezne različice sporazuma, ki ga ima s hrvaškim operaterjem energetskega trga. Neveljavna naj bi bila izjava o nekaznovanju pooblaščenega zastopnika družbe Gen-I. Ker gre za slovenskega državljana, bi moralo potrdilo o nekaznovanju izdati pristojno slovensko sodišče in ne Zagrebško, kot je to v prilogi ponudbe Gen-I. Kot še trdi Profectio Energija, so imeli Slovenci v ponudbi tudi napačno potrdilo davčne uprave o dolgovih. Trdijo, da je ponudbo vložilo podjetje Gen-I Zagreb, medtem ko je potrdilo davčne uprave za Gen-I. Golob še nima podatkov o pritožbi Medtem je predsednik uprave Gen-I Robert Golob sporočil, da je hrvaški urad za javno nabavo 19. junija letos ocenil, da so bile veljavne vse tri ponudbe, ki so prispele na razpis za dobavitelja elektrike. Domnevne pritožbe ni želel podrobneje komentirati, ker razen navedb Večernjega lista nimajo nobenih uradnih informacij. Je pa poudaril, da ima vsako podjetje, ki je sodelovalo na razpisu, pravico do pritožbe. Hud udarec za Gen-I Če se bo izkazalo, da so trditve točne, bodo morali ponudbo Gen-I označiti za neveljavno. To bo precejšnji udarec za podjetje, ki je že v prvih tednih dobilo približno 1.500 hrvaških potrošnikov elektrike, ocenjuje časnik Večernji list. Profectio Energija je registrirana v Zagrebu in deluje od leta 2010. Posluje tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in v Srbiji. Na Hrvaškem med drugimi prodaja elektriko javnemu podjetju za igre na srečo.

Ljubljana - Tri mesece po tem, ko je premier Borut Pahor z informacijami Dnevnika o vplivu posameznikov na delo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in sporno prakso korporativnega upravljanja zaposlenih na agenciji seznanil protikorupcijsko komisijo, je včeraj kot njen veliki zagovornik prvič priznal, da si agencija z nekaterimi ravnanji ruši avtoriteto. "Nesprejemljivo bi bilo, če bi javnost dobila upravičen vtis, da je agencija podvržena klientelističnim ali drugim nezakonitim vplivom lobijev, omrežij, posameznikov ali vplivnih krogov, ki vplivajo na odločitev agencije v svojo korist," je poudaril Pahor. Kljub temu si želi, da bi si agencija povrnila zaupanje v sedanji kadrovski sestavi. Pahor je predlagal, da bi morala agencija svoja stališča in odločitve večkrat pojasnjevati poslancem. Kot je znano, Pahor na dnevni red seje vlade ni želel uvrstiti zahteve ministrice za gospodarstvo Darje Radić, da bi vlada na podlagi očitanih nepravilnosti državnemu zboru predlagala razrešitev vodstva AUKN. Čeprav po zakonu državnemu zboru vlada predlaga tudi razrešitev vodstva agencije, Pahor ves čas dolžnost ocenjevanja dela agencije prelaga na poslance. Darja Radić je sicer včeraj povedala, da Zares pripravlja novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, s katero bodo predlagali ukinitev agencije. Ocenjuje namreč, da je bila ustanovitev agencije napaka in ob tem omenja oškodovanje treh državnih podjetij, ki jih je agencija prisila v nakup delnic NKBM. S tem jim je do včeraj glede na tržno vrednost delnice na Ljubljanski borzi povzročila že 8,4 milijona evrov izgube. Na AUKN že od začetka njenega delovanja lani jeseni letijo očitki, da deluje pod vplivom gospodarsko-političnih omrežij blizu največji vladni stranki SD, kamor spadata Drago Isajlović in Janez Zemljarič. Več naših sogovornikov, ki so želeli zaradi strahu pred šikaniranjem ostati neimenovani, nas je že pred meseci seznanilo s pritiski, ki so jih deležni s strani posameznih članov vodstva AUKN. Ko smo predsednika vlade aprila prosili za komentar teh informacij, pa je, kot je pojasnil včeraj, naša vprašanja ocenil za dovolj utemeljen razlog, da jih je posredoval v pregled protikorupcijski komisiji. Predsednica uprave AUKN Dagmar Komar je včeraj na srečanju z novinarji, na katero Dnevnika niso povabili, prijavo protikorupcijski komisiji pospremila z besedami, da je AUKN zaradi visokih standardov korporativnega upravljanja marsikomu stopila na žulj. Po njenem prepričanju so z dobrim delom na agenciji naleteli na vrsto zasebnih interesov, kar je verjetno tudi razlog za različne prijave in pisanje določenih informacij v medijih, ki po njenem velikokrat ne držijo. Na Komisiji za preprečevanje korupcije so povedali, da trenutno obravnavajo več prijav, ki se nanašajo na različne vidike delovanja AUKN. Imen oseb, s katerimi je komisija že govorila, niso želeli razkriti. Potrdili pa so, da so opravili razgovor z ministrico Radićevo. Ob tem so opozorili, da komisija nima zakonskega pooblastila, da bi zaslišala ljudi, ki nimajo statusa funkcionarja, uradne osebe, javnega uslužbenca ali poslovodne osebe v gospodarski družbi z večinskim ali prevladujočim deležem, kar sta na primer Isajlović in Zemljarič. [email protected] [email protected]

Zgradili naj bi ga poleg tovarne Vipap, kjer je nekoč že bil. Občinski svetniki bodo prihodnji teden sklepali o izboru nove lokacije za gradnjo pokritega bazena. Zgradili naj bi ga ob tovarni Vipap, kjer je nekoč že bil. Spet diši po "kavi" Rušenje. "Med postopkom rušenja se odstranjujejo obloge in odpirajo slepi žepi, v katerih so ostale ujete vonjave po odpadni lužnici.Gre za sledi organskih spojin, ki jih zaznamo že v zelo nizkih koncentracijah, a zdravje prebivalcev zaradi tega ni ogroženo," sporočajo iz Vipapa. “Lani je občina bazen odkupila od podjetja Vodplan, zdaj pa se z Vipapom dogovarjamo o odkupu manjše površine znotraj kompleksa v neposredni bližini bazena,” pojasnjuje krški župan Franc Bogovič. “S sprejemom nove lokacije bazena pa se območje med Savo in pokopališčem, kjer smo sprva načrtovali bazen, ohrani kot področje za šport in rekreacijo,” dodaja. Rušijo brez občine V tem času na opuščenem območju nekdanjega obrata celuloze, kjer bo novi bazen, Vipap ruši objekte, ki ne služijo več svojemu namenu. “Prvi del bo končan do 20. avgusta, rušenje starega betonskega kislinskega stolpa pa naj bi bilo končano do 13. oktobra,” sporočajo iz Vipapa. Župan Bogovič se je nadejal, da bo občina od Vipapa prevzela dobre štiri hektare veliko območje in ga sama sanirala. Vipap je bil namreč pripravljen za en evro prodati te površine, ki naj bi jih občina pozneje spremenila v zelene površine, a se svetniki s tem niso strinjali. Menili so namreč, da je nakup za en evro sicer ugoden, a da bo sanacija predraga. Zaradi teh pomislekov in medijskega odziva je Vipap pogajanja z občino prekinil.