Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Evropski poslanci so z veliko večino potrdili zakonodajo, ki prinaša krepitev evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni Foto: Boštjan Usenik Evropski poslanci so z veliko večino potrdili tako imenovani dvojček zakonov, ki prinašata krepitev evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni ter nadzora nad prejemnicami finančne pomoči in državami z resnimi finančnimi težavami. Nova pravila naj bi začela za države članice območja evra veljati v naslednjem proračunskem obdobju, torej za proračune za leto 2014. Okrepitev nadzora nad nacionalnimi proračuni in članicami, ki imajo finančne težave Dvojček vključuje dve uredbi. Prva prinaša krepitev nadzora nad predlogi nacionalnih proračunov članic območja evra, še posebej tistih v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Med drugim predvideva, da države vsako leto do 15. oktobra predloge proračunov posredujejo Svetu in Evropski komisiji, ki o njih podata svoje mnenje in po potrebi pozoveta k spremembam. Druga uredba se nanaša na krepitev nadzora nad članicami območja evra, ki se soočajo z resnimi finančnimi motnjami ali so zaprosile za finančno pomoč. Rezi ne smejo vplivati na vlaganje v izobraževanje in zdravstvo, so bili enotni poslanci Velikih sprememb k zakonodaji ni bilo, je pa parlament predlagal, da morajo biti proračunske ocene, ki jih bo za posamezne države izdelovala Evropska komisija, bolj celovite, da se prepreči zmanjševanje investicij, ki bi lahko spodbudile rast. Ko bo od držav zahtevano, da naredijo znatne proračunske reze, to še posebej ne sme vplivati na vlaganja v izobraževanje in zdravstvo. Tudi urnik zmanjševanja proračunskega primanjkljaja v primerih močne recesije mora biti po mnenju poslancev bolj prožen. Strožji nadzor tudi za "trojko" Uveljavlja se tudi boljši nadzor nad pristojnostmi komisije s strani držav članic in Evropskega parlamenta, da bi tako vzpostavili večjo odgovornost in verodostojnost. Delo "trojke" v zvezi z nadzorom nad izvajanjem reform v državah v finančnih težavah bo prav tako podvrženo strožjemu nadzoru, kar naj bi izboljšalo preglednost in okrepilo demokratično odgovornost. Odobravanje iz vseh strani V vseh glavnih političnih skupinah v Evropskem parlamentu so sprejeti dogovor pozdravili kot enega od korakov, ki bodo omogočili hitrejše in odločnejše ukrepanje za preprečitev gospodarskih kriz v prihodnosti. Glasovanje v Strasbourgu je pozdravil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Poslanka Mojca Kleva Kakuš meni, da je sprejem zakonodaje pozitiven, saj se Evropa z njo "na posledice krize odziva s spodbujanjem gospodarske rasti in ustvarjanjem novih delovnih mest ter skuša zagotoviti boljšo preglednost in demokratično odgovornost odločitev evropskih institucij". "Varčevanje za vsako ceno namreč ne vodi nikamor." Poslanka pozdravlja tudi krepitev nadzora nad trojko.

Na zavod se je prijavilo manj ljudi Konec februarja letos je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 99.784 brezposelnih, kar je 0,2 odstotka več kot mesec prej in 29,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. Februarja se je na novo prijavilo 6.848 brezposelnih, kar je 35,7 odstotka manj kot januarja in 16 odstotkov manj kot februarja lani. Skupaj se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta na zavod prijavilo 17.498 brezposelnih, kar je 16,9 odstotka manj kot lani v istem odbobju. V drugem letošnjem mesecu se je zaposlilo 4.034 ljudi, kar je skoraj petina manj kot januarja, v primerjavi z februarjem lani pa je bilo zaposlitev za skoraj polovico več. Z zavoda za zaposlovanje so sporočili še, da se je struktura brezposelnosti, predvsem zaradi z gospodarsko krizo povezanega množičnega odpuščanja presežnih delavcev in večjega števila prenehanj zaposlitev za določen čas, spremenila. Med brezposelnimi je več moških kot žensk, povečal se je tudi delež brezposelnih starih od 25 do 49 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev. Februarja se je povprečni čas brezposelnosti zaradi manj na novo prijavljenih brezposelnih oseb nekoliko podaljšal, a je še vedno za tri mesece krajši kot pred enim letom in tako znaša eno leto, šest mesecev in 24 dni. Februar 2009Februar 2010 Ženske 49,9 47,1 15 do 24 let13,1 11,9 25 do 39 let34,937,0 40 do 49 let20,7 21,4 Nad 50 let 31,3 29,8 Trajno presežni in brezposelni zaradi stečajev23,6 29,2 Iskalci prve zaposlitve14,7 14,2 Dolgotrajno brezposelni40,1 38,0 Brezposelni s I. in II. stopnjo izobrazbe 40,7 38,5 Delodajalci so februarja prijavili 11.718 prostih delovnih mest, kar je 7,4 odstotka manj kot januarja in 4,3 odstotka manj kot februarja lani. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so delodajalci prijavili 24.378 prostih delovnih mest, kar je 6,1 odstotka manj kot lani v istem času.

Na ministrstvu za finance za učinkovitejše pobiranje DDV predlagajo uvedbo davčnih blagajn in plačevanje z negotovinskimi sredstvi Za zajezitev nepravilnosti na področju gotovinskega poslovanja in učinkovitejše pobiranje DDV je po besedah Alenke Kovač Arh s finančnega ministrstva v pripravi nabor različnih ukrepov. Med drugim predlagajo uvedbo tako imenovanih davčnih blagajn, je na okrogli mizi v okviru davčno-finančne konference v Portorožu dejala Kovač Arhova. Pri davčnih blagajnah gre za posebne komponente, ki se jih priključi na registrske blagajne, po besedah Kovač Arhove pa jih uporabljajo v kar nekaj evropskih državah. Na ta način bi skušali zatreti utaje davka na dodano vrednost (DDV) pri upravljavcih storitev, ki poslujejo z gotovino in račune sicer izdajajo, a jih kasneje brišejo. Kot smo v Financah že poročali, bodo davčni inšpektorji kot prve začeli pregledovati odvetnike, notarje in profesorje, saj jih je veliko v najnižjem dohodninskem razredu. Več o tem v članku Davkarji nad odvetnike, notarje in profesorje. Spodbudili bi tudi negotovinsko plačevanje Naslednji ukrep je po besedah Kovač Arhove vzpodbujanje negotovinskega poslovanja oziroma sankcioniranje goljufij v zvezi z gotovinskim poslovanjem. Delovna skupina kriznih ministrov je gradivo obravnavala in potrdila minuli teden, prihodnji teden pa naj bi ga sprejela tudi vlada. Simič predlaga več dohodninskih razredov Nekdanji prvi mož davčne uprave Ivan Simič v zvezi z davčnimi reformami predlaga uvedbo več dohodninskih razredov, znižanje stopnje davka od dohodka in povišanje stopnje DDV. Sicer pa sprememb davčne zakonodaje Simič do prihodnjih državnozborskih volitev ne pričakuje. Tavčarjeva: državi iz stiske lahko pomaga gospodarstvo Po mnenju Zlate Tavčar iz družbe Tax-Fin-Lex pa bi potrebovali boljšo ureditev na odhodkovni strani, predvsem kar se tiče javnih naročil. Država se po besedah Tavčarjeve ne zaveda dovolj, da ji bo iz stiske pomagalo le gospodarstvo. Podjetjem bi lahko priskočila na pomoč s stimulativno davčno zakonodajo, obenem pa bi bil nujen boljši nadzor na davčni stani.

Stroški v nebo, denarja ni. "Nekatere družine imajo več tisoč evrov dolga, ki se je nabral zaradi neplačila najemnin in drugih stroškov. Dolg nekaterih je tudi več kot 20 tisoč evrov," je za Žurnal pojasnil Jožef Tivadar, prvi mož Centra za socialno delo (CSD) Maribor. V nekaj tednih je po njegovih ocenah predvidenih okoli 20 deložacij iz najemniških stanovanj. Kot problem je navedel, da je Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor kupoval ali gradil stanovanja, ki imajo visoke stroške vzdrževanja, česar nekateri ne morejo plačevati. "Kažejo mi položnice, da imajo tudi 600 evrov mesečnih stroškov," je dodal Tivadar. Brezizhodno. Na CSD pravijo, da so eksistenčne stiske velikokrat med številčnejšimi družinami. "Nekateri res nimajo več kje vzeti. Tudi če ne plačujejo najemnine, se ne izselijo, ker bi lahko šli le na cesto. In tako se postopki lahko vlečejo tudi leta, dolg pa narašča," dodaja Tivadar. Imeli bi večji vpliv Na JMSS nam še niso odgovorili na vprašanja glede deložacij, je pa zgovoren njihov podatek, da je zaradi krize v Mariboru vedno več prosilcev za socialna stanovanja, in sicer tudi za 70 odstotkov več kot pred leti. Na CSD si želijo tudi večjega vpliva pri dodeljevanju socialnih stanovanj, saj pravijo, da imajo o družinah, ki kažejo dejansko stisko, velikokrat relevantnejše podatke kot JMSS. Zavedajo se in iščejo ideje Stopnja brezposelnosti v Mariboru je okoli 17 odstotkov. Po podatkih Rdečega križa Maribor je revščine vedno več. Novi župan Andrej Fištravec je glede na slabo socialno situacijo napovedal, da namerava v rebalansu proračuna nameniti dodatna sredstva za socialne programe, pred volitvami je omenjal tudi dodaten milijon evrov. "Ker se zavedamo, da gašenje socialne stiske ni dovolj, smo pred dnevi povabili tudi priznanega ekonomista Petra Kraljiča, naj nam da ideje in pomaga rešiti gospodarsko situacijo," je za Žurnal pojasnil Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik župana.

Znamka leta je postala Orto S podelitvijo nagrad se je zaključil 20. Slovenski oglaševalski festival (SOF), ki je od srede potekal v Portorožu. Agencija leta je postala Futura DDB , znamka leta pa Orto. Velike nagrade so prejeli serija televizijskih spotov Kuhinja in Trgovina agencije Futura DDB, serija tiskanih oglasov Nudl valar, Gviht in Padec agencije Futura DDB, plakat Orto lepljiva umetnost agencije Luna TBWA, embalaža Embalaža in obešalnik agencije Votan Leo Burnett in celostna grafična podoba za pivovarno Kratochwill agencije Futura DDB. Pri spletnem in mobilnem oglaševanju zmagovalka Sonce.net Pri internetnem in mobilnem oglaševanju je veliko nagrado prejel Dvoboj spolov agencij Sonce.net in Formitas BBDO , med radijskimi oglasi oglas Temna stran sle Zavoda Radia Študent, med inovativnimi oblikami komuniciranja pa Sponzorska plata Ljubljanskih mlekarn , ki je prejela tudi priznanje za najbolj duhovit oglas. Nagrada tudi Pristopu in Luni Najboljša celostna oglaševalska akcija je bila Ne verjemi! agencije Luna TBWA, med dogodki pa Očistimo Slovenijo v enem dnevu agencije Pristop. Priznanje za najboljšo produkcijsko hišo filmskih oglasov je prejela hiša VPK, priznanje za najboljšo produkcijsko hišo radijskih oglasov pa Zavod Radio Študent. Že v četrtek so razglasili oglaševalca leta, ki je postala družba Mobitel, nagrada za oglaševalsko osebnost pa je šla v roke izvršnemu kreativnemu direktorju Luna TBWA Janezu Rakuščku.

Poročilo o realizaciji socialnih pravic delavcev Vegrada Institucije so opravile delo v skladu s pristojnostmi, tako tudi delovna inšpekcija, ki da je redno opravljala nadzor in tudi vložila pet kazenskih ovadb, sporoča vlada, le sankcije je treba zaostriti. Poročilo se nanaša na delovanje inšpektorata za delo, zavoda za zaposlovanje, centrov za socialno delo ter jamstvenega in preživninskega sklada, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Pet kazenskih ovadb, šest odločb o prekršku Inšpektorat za delo je v družbah Vegrad, Vegrad Inde, Vegrad Projektivni biro, Vegrad Montal in družbi Gradve ter v Vegradovi poslovni enoti Vemont letos opravljal nadzor vsak mesec in na področju delovnih razmerij izvedel 26 inšpekcijskih nadzorov. Izdal je 60 plačilnih nalogov, šest odločb o prekršku in pet kazenskih ovadb, je nanizala državna sekretarka. Inšpektorat je v skladu s pristojnostmi opravil vse, kar je lahko. Postavlja pa se vprašanje, ali so te sankcije dovolj učinkovite. Zato bomo pristopili k spremembi zakona o inšpekciji dela, ki bo to urejala mnogo bolj rigorozno, je dejala Kopač Mrakova. Prva nadomestila za brezposelnost konec meseca Zavod je delavce že pred stečajem obveščal o možnostih, po uvedbi stečaja pa zagotavljal, da bi delavci čim hitreje dobili odločbe o nadomestilu za brezposelnost, ugotavlja poročilo. Prijava 570 delavcev matične družbe Vegrad poteka od 4. novembra, odločbe o nadomestilu pa naj bi dobili do 12. novembra. Prva izplačila lahko pričakujejo konec meseca, naslednje izplačilo bo 7. decembra. Po podatkih zavoda bodo nadomestila ki po veljavnem zakonu za prve tri mesece znaša 70 odstotkov osnove v povprečju znašala okoli 400 evrov. Kaj čaka delavce iz tujine? Pravice do nadomestila pa glede na veljavne mednarodne sporazume nimajo delavci z začasnim bivališčem v Sloveniji, ki prihajajo iz BiH-a in Makedonije. Tudi ti delavci bodo dobili odločbe o nadomestilu, a jim bodo mirovale, dokler sporazum ne bo določal, da so tudi delavci z začasnim bivališčem upravičeni do nadomestila. Taka sprememba sporazuma z BiH-om je po navedbah ministrstva usklajena že od 21. septembra, a čakajo na njihov odziv. Na svoji strani ne bi mogli hitreje delati, zatrjuje Kopač Mrakova in dodaja, da je predvidena t. i. mini ratifikacija, s čimer bi sporazum začel veljati že naslednji dan po ratifikaciji. Delavcem iz naslova neizplačanih plačah pripadajo tudi sredstva jamstvenega sklada, v povprečju okoli 3.300 evrov, ki bodo po njenih besedah izplačana do 15. novembra. Centri za socialno delo so med drugim poskrbeli za zagotavljanje socialnih pomoči tem delavcem. Tako so do konca oktobra izredno denarno socialno pomoč izplačali 526 delavcem, v novembru pa naj bi jo še 80. Poleg tega sta delavcem, ki imajo začasno bivališče, nekaj sredstev, po okoli 140 evrov, zagotovila Rdeči križ in Karitas.

Kaj vse bi naredili za veliko vsoto denarja, ki bi se vam ponudila? Bi skočili med rjuhe z milijonarjem za en sam njegov ali njen milijonček? Če bi izbirali med bogastvom in ljubeznijo kaj bi izbrali? Denar lahko kupi vse in vsakogar. Le dovolj ga je potrebno imeti. Večina ljudi bi odgovorila, da sta na prvem mestu vsekakor ljubezen in dojanstvo, le redki bodo priznali, da bi podlegli skušnjavi. Osebne fantazije se vrti okoli denarja, ne okoli seksa. Sanjarimo o tem, kaj vse, pa tudi koga vse bi kupili, če bi bila naša finančna sredstva neomejena. Denar podžiga našo domišljijo, nam daje občutek moči in nadvlade, kar je priznajte najmočnejši afrodizijak. Ko bi si zagotovili ves luksuz tega sveta, bi si čez noč obogateli ljudje priskrbeli zanesljivega in diskretnega butlerja, pa tudi eno ali več hišnih pomočnic. Ne gre spregledati dejstva, da je več kot polovica vprašanih ob tem pomislila tudi na posteljne dogodivščine z omenjenim strežnim osebjem. Le fantazija ali se to res dogaja? Ne, to je cena popolne storitve! Anketiranci so med drugim povedali, da so za denar pripravljeni pobegniti stran od družine in prijateljev. Zamenjali bi si spol in bili pripravljeni celo ubijati. Tudi ukradli bi vam denar, če jih ne bi nihče videl. Če vas zanimajo bizarna dejstva z lahko zasluženim denarjem, kliknite tukaj, na portal Cekin.si.

Ljubljana - Če državni svetniki v torek z odložilnim vetom ne bi blokirali sprejetja sprememb zakona o gospodarskih družbah (ZGD), bi imel novi generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Igor Blejec (na fotografiji), ki so mu včeraj prižgali zeleno luč za imenovanje tudi v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), že danes velike težave. Če bi omenjene spremembe zakona že veljale, bi se namreč Blejec moral zelo verjetno že kmalu posloviti z vrha SŽ. Odneslo bi ga dejstvo, da je bil med marcem in septembrom 2007 generalni direktor družbe Siteep (in kasneje tudi njen nadzornik), ki je marca 2008 padla najprej v prisilno poravnavo, leto in pol kasneje pa v stečaj. Po spremenjenem ZGD bi moralo namreč sodišče odvzeti pooblastila za vodenje poslov vsem osebam, ki so sedele v poslovodstvih družb še dve leti, preden so te končale v insolvenčnih postopkih. Blejec bi tako generalni direktor SŽ postal šele, če bi sodišču dokazal, da je v Siteepu ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, za kar pa bi zelo verjetno porabil veliko časa. Podobne težave bi lahko Blejcu predstavljalo donedavno vodenje podjetja Geostroj, ki se ukvarja s proizvodnjo rudarskih in gradbenih strojev. Temu so namreč v letih 2009 in 2010 krepko padli prihodki (z dveh milijonov evrov v letu 2008 na 1,4 oziroma 1,1 milijona evrov predlani oziroma lani), podjetje pa je posledično v obeh letih skupno ustvarilo za okrog 600.000 evrov izgube. Če bi torej Geostroj kadar koli do julija 2013 na sodišče vložil predlog za začetek prisilne poravnave ali stečaja, bi Blejca, ki je družbo uradno zapustil julija letos, to stalo pooblastila za vodenje poslov in posledično stolčka na železnicah. "Zakona sicer nisem bral. Iz tega, kar ste opisali, pa ni mogoče izključiti, da je določba neskladna z ustavo, natančneje z njenim drugim členom," je včeraj za Dnevnik povedal dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete, ko smo ga vprašali, ali po njegovem določbe zakona veljajo tudi za insolvenčne zakone pred njegovim sprejetjem. "Šlo bi namreč lahko za nepravo retroaktivnost, ki pomeni poseg v uživanje trajajoče pravice, za katero je nekdo upravičeno pričakoval, da jo bo užival še naprej. Za kaj več pa bi moral prebrati zakon," je še dodal dr. Pirnat. Blejec je sicer do julija 2003 vodil oziroma zastopal tudi Teol, ki je bil po tem, ko je med letoma 2002 in 2006 skupaj ustvaril kar poltretji milijon evrov izgube, iz sodnega registra zaradi pripojitve izbrisan šele konec leta 2007. Vse našteto pa poleg nekaterih dejanskih razsežnosti sprememb zakona, ki jih je pred kratkim sprejel državni zbor, kaže tudi na upravičen dvom, da bo Blejcu železnice uspelo spraviti na zeleno vejo. Od treh podjetij, ki jih je vodil, je namreč eno končalo v stečaju, drugo na smetišču zgodovine, tretje pa je imelo lani že drugo leto zapored izgubo. Blejec, ki ga takoj po prevzemu vajeti na SŽ čaka težko delo iskanja nadomestnih likvidnostnih virov za najmanj 36 milijonov evrov uradno že odobrenih državnih nakazil, ki naj bi jih odnesel padli rebalans proračuna, naj bi sicer preostala člana poslovodstva izbral v prihodnjih dveh tednih. Čeprav se je v zadnjih dneh omenjala možnost, da bi Blejec na položaja imenoval tudi katerega od preostalih protikandidatov (Dušana Mesa ali Martina Konteja), naj bi bilo to po zatrjevanju naših virov vse manj verjetno. [email protected]

Bralec nas je opozoril, da mu po obisku zdravstvenega centra Alveola niso izdali računa. Če bi to ugotovila inšpekcija, bi lahko vodilnega v podjetju doletela do 41 tisoč evrov visoka kazen. Na nas se je obrnil bralec, ki je nedavno zaradi zdravstvenih težav obiskal zdravstveni center Alveola. Tam je zaradi dodatnih storitev, ultrazvoka vratnih arterij in ultrazvoka srca z meritvami pretokov, odštel 42 in 60 evrov, a – kot trdi – ni prejel potrdila o plačilu. Albert Klobučar, direktor Alveole, pojasnjuje: ˝V našem centru opravljamo preglede z najsodobnejšo medicinsko opremo, s čimer se lahko pohvalile malo zdravstvenih centrov. Prepričan sem, da je bil pregled pri omenjenem pacientu opravljen korektno in brez dolgih čakalnih dob, če pa ni prejel potrdila o plačilu, pa to zagotovo ni bilo storjeno namenoma, ampak je prišlo do človeške napake.˝ Kazni do 41 tisoč evrov “Po davčni zakonodaji je zoper zdravnika (in vsakega drugega zavezanca), ki pacientu ne izda računa oziroma ne zagotovi, da je račun izdan, v zakonu o davku na dodano vrednost predpisana globa od dva do 12 tisoč evrov. Če pa na izdanem računu niso izkazani vsi predpisani podatki, pa se globa giblje od 1.200 do 41 tisoč evrov. V hitrem postopku, ki se vodi pri Dursu, se lahko izreče le najnižja globa, torej dva tisoč oziroma 1.200 evrov,˝ pravi Marjan Špilar, direktor davčnega urada v Mariboru, ki dodaja, da se trenutno ukvarjajo z inšpekcijskim nadzorom osmih zobozdravnikov, saj je bilo ugotovljeno, da veliko zobozdravnikov, ki opravljajo poslovno dejavnost, pri izvajanju teh storitev ne izda računa oziroma ga ne evidentira v svojih poslovnih knjigah, kar pa pomeni tudi neplačilo davkov.

Današnja noč bo pripadla čarovnicam. V ta namen bo organiziranih veliko zabav, pričakovati pa je še večje zanimanje kot pretekla leta. Noč čarovnic smo Slovenci prevzeli iz angleško govorečih dežel proti koncu 20. stoletja. Od takrat pa do danes se je ta pojav opazno razširil in okrepil. Ravno to moti mnoge, med drugim tudi Vatikan. Vendar verjetno proti nadaljnjemu širjenju "čarovnije" skeptiki ne bodo mogli nič- poznavalci in laiki se namreč strinjajo, da se bo pojav zagotovo ohranil in dodatno okrepil. V ZDA imajo v ta namen prav posebne strani, kjer lahko naročite kostum, se prijavite na tekmovanje ali se samo udeležite zabave. Med večje in bolje organizirane strani spadajo Halloweenusa.com, Haloweencostumesusa ter Usacostumes.com. "Trick or treat" Noč čarovnic oziroma "halloween" izvira iz ZDA. Tam ta dogodek praznujejo predvsem otroci, našemljeni v čarovnice in duhove. Na predvečer hodijo od vrat do vrat in ljudi nagovarjajo z besedami "Trick or treat". To predstavlja vabilo k darovanju. Če nekdo vabilo zavrne, naj bi njegov dom zadela nesreča. Otroci so nagrajeni z bomboni, redko tudi z denarjem. S tega vidika noč čarovnic malce spominja na maškare, ki so v Sloveniji uveljavljene že precej dlje od noči čarovnic. V ZDA v teh dneh potekajo številne zabave. FOTO: Reuters New York bodo zavzele čarovnice Na to noč v New Yorku poteka posebna parada, največji tovrstni ameriški dogodek. Vsako leto si jo ogleda okrog dva milijona gledalcev. Noč zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske ter seveda sladkarije. Prireditve v Sloveniji Nekatere knjižnice in muzeji so tudi letos, že tradicionalno pred nočjo čarovnic, organizirale različne delavnice. V sklopu teh delavnic so otroci izrezovali buče ter nato izbrali najlepšo stvaritev. Na drugih delavnicah so si barvali obraze, izdelovali čarovniške pripomočke, izbirali naj čarovnice ali denimo čarovniške trike. Danes bodo po državi številne zabave, na katerih bo mrgolelo predvsem zamaskiranih mladostnikov. Svojevrstno zabavo so že pripravili pred grajskim poslopjem pri Gradu na Goričkem, kjer so čarovnicam sodili ter jih sežgali na grmadi.

Prihranek naj bi znašal 8 milijonov evrov Predstavniki GZS-ja in infrastrukturnega ministrstva so dosegli dogovor, da se bo s septembrom prispevek za obnovljive vire energije in soproizvodnjo električne in toplotne energije znižal za 40 do 50 odstotkov. Državni sekretar Bojan Kumer je izrazil zadovoljstvo, da so sklenili dogovor o razbremenjevanju večjih industrijskih odjemalcev. Prvi korak v tej smeri bo znižanje prispevka za 40 in 50 odstotkov, ki se je zvišal s 1. februarjem. Prizadel je predvsem tiste odjemalce, ki so priključeni na srednjenapetostni in visokonapetostni nivo. Večinoma gre za težko industrijo. Resno preučujemo tudi možnosti, kako je z uradnimi postopki ta rok mogoče še skrajšati in nižji prispevek zagotoviti že s 1. avgustom, je poudaril Kumer. Prihranek do 8 milijonov evrov Prispevek plačujejo vsi porabniki električne energije, napovedano znižanje pa bo v štirih mesecih do konca leta pomenilo prihranek za industrijo v višini približno 8 milijonov evrov. Kot je poudaril Kumer, so želeli rešitev, ki je hitra, učinkovita in v razpoložljivih mejah, ki ne bi pomenile dodatne obremenitve drugih porabniških skupin. Delovna skupina se bo ponovno srečala septembra, nato pa naj bi na rednih srečanjih reševali problematiko s področja električne energije in oskrbe s plinom. Pomembno je, da delamo v dobro gospodarstva, je dodal Kumer. Gre za prvi korak oz. konkurenčni popravek. Z njim se znižuje enormni dvig tega prispevka iz začetka leta, pa je menil svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković in izrazil upanje, da bodo s takšnimi ukrepi izboljšali konkurenčnost poslovnega okolja. Ta primer je izraz tega, da se da razbremeniti industrija, je še ocenil Novković.

Insolventna Maksima Holding, ki je preko družbe FB Investicije v večinski lasti Igorja Bavčarja, je vložila tožbo proti Daimondu, Maksimi Investu, Finetolu in NFD Holdingu, ki ga vodi Stanislav Valant. Ker slednje niso izpolnile obveznosti iz finančnega sporazuma, po katerem bi morale skupaj z Maksimo Holdingom prevzeti Istrabenz, sedaj ta od njih terja vračilo dveh milijonov evrov plačanih nadomestil. V vseh toženih družbah so napovedali, da bodo na tožbo v roku odgovorili. Cenejši industrijski proizvodi Iz državnega statističnega urada so sporočili, da so se industrijski proizvodi pri proizvajalcih lani decembra v primerjavi z novembrom pocenili za 0,2 odstotka, na letni ravni pa za 1,2 odstotka. Povedali so, da je bil prihodek od prodaje v industriji novembra lani za 1,4 odstotka višji kot oktobra in za 0,1 odstotka višji kot novembra predlani. In tretjič, vrednost novembra prejetih novih naročil se je glede na oktober znižala za 14 odstotkov. Zvon Dva Holding brez enega nadzornika Iz Zvona Dva Holdinga so včeraj sporočili, da je predsednik nadzornega sveta Štefan Špilak odstopil iz nadzornega sveta. Zakaj je Špilak odstopil, v Zvonu Dva Holdingu niso pojasnili, so pa sporočili, da je bil za novega predsednika nadzornega sveta imenovan Zmago Potočnik. Slovenija višje na lestvici ekonomske svobode Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki jo izvajata ameriški Heritage Foundation in časnik Wall Street Journal, letos znova napredovala. Medtem ko je še lani zasedala 68. mesto med 179 uvrščenimi državami in v letu poprej 75. mesto, se je letos zavihtela na 61. mesto. NLB Razvojna banka s posojilom EFSE Evropski sklad za jugovzhodno Evropo (EFSE) je NLB Razvojni banki Banjaluke, ki je članica skupine Nove Ljubljanske banke (NLB), odobril prvi kredit v višini sedem milijonov evrov. Namenjen je kreditiranju podjetnikov ter malih in srednjih podjetij. Elkrojevo podjetje dolguje 600.000 evrov Preizkušene terjatve mozirskega invalidskega podjetja Elkroj, ki je od junija lani v stečaju, so dosegle skoraj 600.000 evrov. Stečajni upravitelj Andrej Krašek je priznal večino tega zneska, medtem ko dobrih 16.000 evrov prereka. Med 60 upniki sta največja ZPIZ (206.000 evrov terjatev) in ZZZS (114.000 evrov terjatev).Pripravila Tomaž Modic in Matjaž Polanič

V času, ko vlada zahteva varčevanje povsod, se pri projektu Teš 6 zdi, kot da 100 milijonov gor ali dol sploh ni pomembno. Če je bila cena najprej okrog 700 milijonov evrov, je zdaj že več kot 1,4 milijarde, nekateri nekdanji zaposleni pa v policijski preiskavi.

Casino Riviera in Kad sta na nesprejete sklepe vložila izpodbojne tožbe Na skupščini lastnikov Casinoja Portorož ni bil potrjen niti eden izmed štirih ponujenih predlogov za dokapitalizacijo družbe. Prav tako ni dobil zadostne podpore niti predlog o odpoklicu dveh članov nadzornega sveta. Tako Casino Riviera kot Kapitalska družba Kad sta na nesprejete sklepe vložila izpodbojne tožbe. Potrebne podpore med lastniki namreč ni dobil niti predlog stare uprave in nadzornega sveta o pet milijonov evrov vredni dokapitalizaciji, uspela pa nista niti predlog Casinoja Riviera o dokapitalizaciji v višini dobrih dveh milijonov evrov niti predlog Kada, ki je znesek dokapitalizacije znižal na 1,75 milijona evrov. Med lastniki ni soglasja o načinu dokapitalizacije Tako je novi predsednik uprave Casinoja Portorož Andrej Bošnjak po skupščini lahko pred mediji zgolj ugotovil, da v tem trenutku med lastniki ni soglasja o načinu dokapitalizacije. Rekel je Dokler ne bomo našli predloga, ki bo vsem lastnikom pisan na kožo, dokapitalizacije v takšni obliki verjetno ne bo mogoče izpeljati. Tako Casino Riviera kot Kad sta vložila tudi izpodbojne tožbe na nesprejete sklepe. Direktor Riviere Mitja Peternel je pojasnil, da državnim lastnikom - Kadu, Prvemu pokojninskemu skladu in Slovenski odškodninski družbi - očitajo usklajeno delovanje. Bošnjak pa je k temu dodal, da Casino Riviera v zvezi s tem očitkom ni predal nobenega pisnega mnenja niti odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, zato takšne pripombe na današnji skupščini ni bilo mogoče upoštevati. Casino Riviera očita netransparentno imenovanje uprave V Casinoju Riviera sicer državnim lastnikom s Kadom na čelu očitajo tudi netransparentno imenovanje zdajšnje uprave, ki je bila po Peternelovih besedah imenovana kar v pisarni največjega lastnika . Obenem jih skrbi podcenjujoč odnos državnih lastnikov do Casinoja. Danes ni bil izglasovan niti predlog Riviere po odpoklicu dveh članov nadzornega sveta, med njima prvega nadzornika Simona Černetiča. Obenem ostaja izpraznjeno nadzorniško mesto za predstavnika piranske občine. Ena kandidatura je bila namreč umaknjena, alternativni predlog pa ni doživel potrebne podpore, je povedal Bošnjak. Černetič je ob imenovanju nove uprave pred slabima dvema tednoma napovedal, da bo, če skupščina danes ne bo zamenjala nadzornikov, predlagal nadzornemu svetu, naj umakne določilo, po katerem je novoimenovano upravo na čelu z Bošnjakom mogoče v roku 60 dni od imenovanja odpoklicati brez vsakršnih nadomestil. Černetič je danes potrdil, da bo takšen sklep predlagal na prihodnji seji nadzornikov. V Casinoju tudi še niso našli rešitve glede Marjana Bolke Bošnjak, ki se mu tako v kratkem obeta upravljanje brez negotovosti morebitnega odpoklica, sicer napoveduje, da bodo morali v transparentnem pogovoru z lastniki najti rešitev, ki bo za družbo ugodnejša. Pojasnil je, da so trenutno osredotočeni na ureditev odnosov s strateškimi dobavitelji, predvsem pa morajo poskrbeti za operativno delo, saj je pred njimi nova turistična sezona, v kateri bodo skušali narediti največ s tistim, kar imajo na razpolago. Ob tem je priznal, da obveznosti do dobaviteljev poravnavajo skladno z možnostmi, ki jih imajo, ter da so tudi dobavitelji, pri katerih zamujajo z izplačili. V Casinoju tudi še niso našli rešitve glede zaposlitve prejšnjega predsednika uprave Marjana Bolke. Ta kljub razrešitvi v skladu s pogodbo namreč ohranja delovno mesto v družbi. Kot je povedal Bošnjak, je Bolka trenutno na dopustu, znotraj hiše pa se še usklajujejo o tem, kakšno delovno mesto mu bodo našli.

Vračati bo začel Elektro Maribor Elektro Maribor, ki z električno energijo oskrbuje 189.000 odjemalcev, bo v ponedeljek prvi začel vračati preplačano elektriko. Vračila bodo zaradi velikega števila odjemalcev vršili po segmentih, prva vračila lahko uporabniki pričakujejo v ponedeljek, so sporočili iz podjetja. Poleg preplačanega zneska bodo vrnili tudi zamudne obresti in DDV, so še zapisali. Mariborski distributer ima zahtevke Odvetniške pisarne Matoz - do zdaj jih je prejel okoli 9.500 - za brezpredmetne in jo poziva, naj zahtevkov ne vlaga več, saj bodo preveč plačano elektriko vrnili vsem odjemalcem. Zahtevki so brezpredmetni, stroškovni zahtevki pa neutemeljeni, saj so še preden so jih prejeli javno objavili, da bodo vsem odjemalcem povrnili preveč zaračunane zneske električne energije. Vložili okoli 33.000 zahtevkov Odvetniška pisarna Matoz je skupno vložila okoli 33.000 zahtevkov, do zdaj pa so zbrali že več kot 50.000 pooblastil in še vedno prihajajo. Vsa pooblastila bodo nato pretvorili v zahtevke in jih v 14 dneh vložili elektrodistributerjem. V odvetniški pisarni od elektrodistributerjev ob tem zahtevajo, da jim posredujejo izračune za vsakega odjemalca, ki je njihova stranka. Hkrati zahtevajo tudi povračilo stroškov zahtevkov, ki so jih sicer postavili pavšalno, in sicer 75 evrov na zahtevek. Elektro Gorenjska, Elektro Celje in Elektro Ljubljana bodo Matozovi odvetniški pisarni posredovali izračune za vsakega odjemalca, ki je njihova stranka. Ko bodo preverili vse izračune, ki jih bodo dobili, in metodo izračuna, kar bo po pričakovanjih trajalo do 1. septembra, se bodo odvetniki odločili, ali bodo zoper elektrodistributerje vložili tožbe. Poleg Elektra Maribor je zahtevke zavrnil tudi Elektro Primorska. Vsi bodo vračali Kot je znano, so vsi omenjeni elektrodistributerji 1. januarja 2008 zvišali cene električne energije za šest odstotkov. Urad za varstvo konkurence je avgusta 2008 ugotovil, da so pri tem delovali usklajeno, njegove ugotovitve pa je junija lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Konec julija so vsi distributerji napovedali, da bodo svojim odjemalcem vrnili preplačano električno energijo.

Visokih računov marsikdo zaradi krize ne more poravnati. Število izvršb raste. “Za nami je težko leto. Podjetje je sicer zaključilo z okoli 300 tisoč evri dobička, vendar imamo za kar 200 tisoč evrov izvršb,” je za Žurnal24 pojasnil Alan Perc, direktor Energetike Maribor. Počakajo nekaj mesecev Kot je povedal, se je zaradi krize in osebnih stečajev pri njih lani povečal seznam neplačnikov za kar 50 odstotkov. To podjetje, ki skrbi za ogrevanje Mariborčanov, pošilja v teh mrzlih mesecih visoke položnice, ki pa jih zaradi socialne stiske marsikdo ne more poravnati. “Po navadi počakamo tudi nekaj mesecev, preden gremo v izvršbo. Lahko se dogovorimo tudi za odlog plačila. Ne želimo biti neprijazni do naših uporabnikov, saj se zavedamo njihove stiske,” je dodal Perc. To javno podjetje ima tudi najeto odvetniško pisarno, ki ureja izvršbe in izterjave neplačnikov, ki zamujajo s plačilom že več let. O tem, da bi tako šli tudi na ostrejšo izterjavo pri fizičnih osebah, pa ne razmišljajo.

Optimizem nemških poslovnežev, glede trenutne in prihodnje gospodarske situacije v državi, namiguje, da je Nemčija v obdobju gospodarske ekspanzije Potem, ko je mnenje nemških poslovnežev o gospodarski situaciji skoraj dve leti večinoma slabšalo, se je februarja močno izboljšalo. Indeks poslovne klime je s 104,3 poskočil na 107,4 točke, je izračunal münchenski Center za ekonomske študije (CESifo). Poslovneži krize ne vidijo Izboljšanje je bilo največje po juliju 2010, ko se je svetovno gospodarstvo še vedno pobiralo po sesutju v 2008 in 2009. Rezultati kažejo, da nemško gospodarstvo spet dobiva zagon in to v času, ko je brezposelnost blizu najnižjega nivoja od združitve Nemčije pred 24 leti. Poslovna klima se je močno izboljšala v proizvodnih podjetjih. Odlično gre očitno izvoznikom, saj je indeks njihovih pričakovanj nad dolgoletnim povprečjem. Dobre novice za Nemčijo so dobre novice za Slovenijo, saj je Nemčija naša največja zunanjetrgovinska partnerica. Izvoz in uvoz upadla Podatki o nemški zunanji trgovini ne delijo optimizma poslovnežev. Vrednost nemškega izvoza je bila v zadnjem lanskem četrtletju kar dva odstotka nižja kot v tretjem, uvoz pa se je skrčil za 0,6 odstotka.

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 595,25 točke, kar je 4,44 točke oz. 0,74 odstotka manj kot v torek. Najbolj so se pocenile delnice Zavarovalnice Triglav in Petrola, in sicer za več kot dva odstotka. Borzni posredniki so danes opravili za 742.760 evrov poslov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so sklenili za 592.990 evrov poslov. Danes so jo najslabše odnesle delnice Zavarovalnice Triglav (20.950 evrov), katerih zaključni tečaj se je znižal za 2,64 odstotka na 14 evrov, in delnice Petrola (2910 evrov), katerih zaključni tečaj je zdrsnil za 2,18 odstotka na 192,50 evra. Več kot odstotek so med blue chipi izgubile tudi delnice Gorenja (4590 evrov). Njihov tečaj je šel navzdol za 1,33 odstotka in se oblikoval pri 5,20 evra. Pocenile so se še delnice Krke. Ob 0,55-odstotnem padcu so sklenile pri 47,29 evra. To je druga najnižja vrednost tečaja teh delnic v zadnjem letu dni. Na drugi strani so se v indeksu podražile delnice Telekoma Slovenije (46.270 evrov), ki so pridobile 1,39 odstotka in se oblikovale pri 73 evrih. Tečaj delnic NKBM (5600 evrov) se glede na torek ni spremenil in je ostal pri 3,25 evra. Z delnicami Mercatorja danes ni bilo prometa, tako da so še vedno pri 130 evrih. Z delnicami Krke in NKBM na Varšavski borzi danes še ni bilo prometa. Preostale delnice v prvi kotaciji Ljubljanske borze so medtem sklenile neenotno. Delnice Luke Koper so sledile trendu padcev (4440 evrov, -0,30 odstotka na deset evrov), delnice Pozavarovalnice Sava pa so se podražile (5130 evrov, +1,79 odstotka na 5,70 evra). Z delnicami Intereurope danes ni bilo prometa, tako da je njihov tečaj ostal pri 0,45 evra. V standardni kotaciji je bilo največ povpraševanja po delnicah Žita, s katerimi je bilo za 660 evrov prometa. Tečaj teh delnic se je pri tem okrepil za 0,43 odstotka na 72,51 evra. Največjo rast so v tej kotaciji zabeležile delnice Pivovarne Laško (2980 evrov, +3,66 odstotka na 8,50 evra). S padcem ni sklenila nobena delnica v tej kotaciji. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Slovenska odškodninska družba (Sod) je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, na podlagi katere je družbam Sod, Zavarovalnica Triglav, Nova kreditna banka Maribor, Aerodrom Ljubljana in Poštna banka Slovenije prepovedano uresničevati glasovalne pravice iz delnic pozavarovalnice, dokler ne dajo prevzemne ponudbe zanjo ali odtujijo delnice, tako da ne bodo več dosegale prevzemnega praga. Iz kemične tovarne Melamin so sporočili, da so prejeli obvestilo o spremembi pomembnih deležev in sicer, da je finančna družba M1 pridobila 5051 njihovih delnic in s tem povečala svoj delež na 26.691 delnic, kar predstavlja 5,93 odstotka vseh izdanih delnic družbe Melamin. Ljubljanska borza je danes v vstopni kotaciji začasno zaustavila trgovanje z delnicami Mercate. Kot razlog za to je navedla odstopanje tečaja od referenčnega tečaja 1 za več kot 30 odstotkov.

Koprsko tožilstvo je vložilo obtožnico zoper dva osumljenca, ki naj bi marca v Čežarjih pri Kopru umorila 57-letnega domačina. Osumljenca naj bi bila 30-letni Bolgar, ki naj bi živel v okolici Kopra, in okoli 60 let star Izolan. Preiskovalci naj bi na prizorišču zločina našli tudi DNK osumljenih. Zagrožena kazen za kaznivo dejanje umora je najmanj 15 let, je danes za STA povedal vodja koprskega okrožnega državnega tožilstva Slavko Ožbolt. Dvojica je umor načrtovala, vse pa kaže, da je šlo za zločin iz koristoljubja. Oba osumljenca, ki sta se doslej branila z molkom, imata kriminalno preteklost - Izolan je odsedel večletno zaporno kazen zaradi umora na Hrvaškem, Bolgar je bil obsojen posilstva. Kriminalistom pomagali okoliški prebivalci Kriminalisti so na sled morilcema prišli po tem, ko so v razgovorih z okoliškimi prebivalci prišli do podatka, da se je v dneh pred zločinom in na sam dan umora na kraju bivanja žrtve nahajalo vozilo koprskih registrskih tablic določene znamke, v katerem sta se nahajala moška. S preverjanjem vseh lastnikov tovrstnih vozil v Sloveniji in njihovega alibija je policija prišla na sled Izolanu, ki je osebno poznal žrtev. V nadaljevanju preiskave je policija ugotovila, da se je Izolan usodnega dne sestal z Bolgarom, sicer zaposlenim v izolskem podjetju, skupaj pa sta nato odšla v Čežarje in izvršila umor. Iz ugotovitev ogleda kraja kaznivega dejanja po navedbah policije nesporno izhaja, da sta umor zagrešila iz koristoljubja. Oba osumljenca sta slabšega gmotnega položaja, skupno pa jima je bilo obiskovanje igralnic. Bolgar je bil v preteklosti med drugim pravnomočno obsojen posilstva, Izolan pa je bil leta 2009 predčasno odpuščen, potem ko je bil obsojen zaradi umora na Hrvaškem. Kazen je prestajal v Sloveniji. Umrl nasilne smrti Truplo 57-letnega domačina so odkrili 11. marca v stanovanjski hiši v Čežarjih pri Kopru, z ogledom kraja pa so policisti ugotovili, da je moški umrl nasilne smrti. Po poročanju medijev je bil žrtev umora poslovodja trgovine v bližnjem Svetem Antonu. Truplo so odkrili po tem, ko poslovodja trgovine 11. marca zjutraj ni prišel v službo in je šla zato sodelavka na njegov dom. Vrata stanovanjske hiše so bila po pričanju očividcev odprta, hiša pa razmetana. Na tleh pred vrati oziroma pred kletjo so bili tudi krvavi madeži. Policisti so 57-letnika našli na tleh v kleti z močno poškodovano glavo.

Predčasno končane počitnice otrok v Punatu še vedno razburjajo. Na uredništvo Žurnala24 je fant, ki je s še 33 otroki predčasno končal letovanje z Rdečim križem (RK) v Punatu na otoku Krk, poslal pismo s svojo resnico in očitki upravniku in učiteljem v tem letovišču. Mama 14-letnega otroka za posredovanje njegove zgodbe medijem ni vedela. Ko smo poklicali mladoletnika, nas je mama prosila, naj ne izdamo njegove identitete, saj se bodo v družini pogovorili. Prihodnji teden jasneje Alojz Kovačič, sekretar RK Maribor, je včeraj odpotoval v Punat, kjer bodo opravili kratko analizo. "S predsednikom RK se bova z upravnikom, pedagoškim vodjo in njegovim pomočnikom ter zdravnikom pogovorila. V dobrem tednu bomo pripravili pregled dogajanja v peti izmeni," pravi Kovačič, ki v 54 letih letovanj ne pomni tolikšnega razgrajanja. Otroci naj bi grozili drugim, napovedovali, da bodo uničili mladinski počitniški dom in zažgali avtobus RK. Upravnik, za katerega otroci trdijo, da je bil do njih nasilen, ima zaradi udarca s stolom, ki ga je dvignil in z njim zamahnil mlad fant, veliko modrico. "Mislim, da ima zlomljeno roko," doda Kovačič. Kar pa se tiče vprašanja usposobljenosti vzgojiteljev, Kovačič odgovarja, da verjetno niso vsi enako sposobni. Štiriintrideset otrok, ki so morali predčasno končati počitnice, je na avtobusu na poti domov spremljal tudi varnostnik, s tremi največjimi razgrajači naj bi se vzgojitelji zaradi groženj bali potovati.

Zdrs tečajev pomembnih borznih indeksov je šest odstotkov odpihnil ceni nafte in na drugi strani dobra dva odstotka dodal ceni zlata 49,4 dolarja oziroma 38,2 evra je ob 9. uri stal 159-litrski sodček nafte Brent. V zadnjih 24 urah se je nafta pocenila za več kot šest odstotkov. Poslabšanje stanja na svetovnih borzah je prineslo nove strahove glede povpraševanja po nafti. Svoje so doprinesle še rekordne zaloge. 159-litrski sodček ameriške nafte WTI je danes zjutraj stal 45,82 dolarja in se je v dobrih dveh urah trgovanja v ZDA pocenil za 0,13 odstotne točke. Večino pocenitve, ki je posledica včerajšnjih padcev tečajev delnic, ima nafta že za sabo. Rekordne zaloge v ZDA so denimo močno izražene v dejstvu, da je manj kakovostna nafta Brent, za dobre tri dolarje na sodček dražja od bolj kakovostne nafte WTI. Zlato dražje za dobra dva odstotka Unča (31,1 grama) zlata je ob9. uri stala 889 dolarjev in je bila za dobra dva odstotka dražja kot včeraj ob istem času. V evrih se je zlato od 670, v preteklih 24 urah, podražilo na 688 evrov za unčo (31,1 grama) in je tako dražje za 2,7 odstotka. Večino vzpona je cena zlata opravila včeraj med 8. in 16. uro, ko se je od 668 povzpela na 683 evrov za unčo (31,1 grama). Ceno zlata je dvignila negotovost an svetovnih finančnih trgih, ki je, iz delnic bežeče vlagatelje, usmerila v zlato. Dolar se še naprej krepi Ob 9. uri je bilo razmerje 1,2915 dolarja za en evro, kar pomeni, da se je v zadnjih 24 urah dolar okrepil za skoraj 0,6 odstotne točke. Ameriški dolar se je včeraj močno okrepil v času odprtja ameriških borz. Razmerje se je v nekaj deset minutah od 1,2981 dolarja za en evro nagnilo v prid ameriškemu zelencu na 1,2903 dolarja za en evro. Sledilo je umirjeno obdobje, ko se je dolar med 16. uro včeraj in 5. uro danes zjutraj gibal med 1,2898 in 1,2938 dolarja za en evro. Potem je pričel dolar drseti navzdol, ob 8. uri pa se je smer gibanja obrnila nazaj v prid dolarja.

Frankfurt, London - Evropske centralne banke tudi danes nadaljujejo s finančnimi injekcijami, s katerimi želijo okrepiti medbančno posojanje oziroma, v primeru Evropske centralne banke (ECB), pomagati sosednjim državam v času aktualne finančne krize. Britanska in švicarska centralna banka sta tako danes ponudili po običajnih 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti. ECB pa je danes najavila 12 milijard evrov vreden dogovor za zamenjavo valut oziroma t.i. swap posel z dansko centralno banko. Dogovor bo po pojasnilih ECB v veljavi, dokler bo potreben. S tem dogovorom naj bi Danski, katere valuta - krona - je vezana na evro, olajšali dostop do evrov in znižali menjalni tečaj za evre na Danskem. ECB je pred kratkim podobne ukrepe storila že za Madžarsko in Švico.

Podjetje LTH bo v ponedeljek razglasilo stečaj. Pred tem bo v petek potekal zbor delavcem, kjer bo vodstvo zaposlenim pojasnilo, kaj je naredilo za rešitev podjetja in da gredo v stečaj. Predsednik nadzornega sveta LTH Iztok Hohnjec je napovedal, da bo podjetje v ponedeljek razglasilo stečaj. Hohnjec je še poudaril, da je ena izmed bank že zagotovila, da bi v torek odobrila dva milijona posojila, če bi država zagotovila državno garancijo. Ampak to traja dva do tri mesece, da bi se skozi Bruselj odvrtelo, da bi dobili ta dva milijona evrov, je poudaril Hohnjec. Po neuradnih podatkih naj bi bila posojilo pripravljena odobriti Gorenjska banka. Delavcem bodo sporočili, da bodo ostali brez služb. V petek ob 11. uri pa bo potekal zbor delavcev, in sicer na dvorišču pred tovarno LTH in ne v kinu Sora, kot je bilo sprva napovedano. Kot je pojasnil sindikalist David Švarc, sindikat o tem uradno ni bil obveščen, delavce pa bodo o tej spremembi po pošti obvestili danes. Nekateri te pošte niti ne bodo dobili, opozarja Švarc. Ta poteza se sindikatu ne zdi sprejemljiva in pomeni še eno novo sprenevedanje. Delavcem bodo po besedah Hohnjeca na zboru pojasnili, kaj je vodstvo storilo za rešitev podjetja, kaj so želeli storiti. Povedali jim bomo tudi, da je banka za rešitev podjetja imela posluh, država pa ne, je poudaril Hohnjec. Delavce bodo tudi obvestili, da bo podjetje v ponedeljek ob 14. uri razglasilo stečaj. Kot so sporočili iz NLB, ne bodo dodatno financirali družbe LTH. Sama sprememba lastništva namreč še ne zagotavlja prihodnje poslovne uspešnosti družbe in pozitivnega denarnega toka, ki pa sta ključnega pomena v postopku odobravanja novih kreditov, so zapisali v sporočilu. Kot je znano, je Hohnjec, tedaj še kandidat za člana nadzornega sveta, minuli teden kot rok, do katerega naj bi NLB družbi odobrila dva milijona evrov novega posojila, postavil 30. april. V nasprotnem primeru naj bi po njegovih besedah 5. maja vložili vlogo za uvedbo stečajnega postopka za LTH. Kot se je izkazalo, naj bi podjetje po dostopnih podatkih uspelo doseči reprogram posojila, ni pa dobilo svežega denarja. Podjetje sicer zaposlenim dolguje februarsko in marčno plačo, skupaj torej približno 920.000 evrov, 18. maja pa jim mora izplačati še plače za april.

Frankfurt - Letala nemškega letalskega prevoznika bodo kljub ponedeljkovi prekinitvi stavke pilotov šele v petek začela leteti po standardnem urniku. Danes in v prihodnjih dveh dneh bo tako Lufthansa letela z zmanjšanim številom letov. Za stavko se je medtem znova odločilo tudi kabinsko osebje britanskega nacionalnega prevoznika British Airways. Če bi piloti danes še stavkali, bi v skladu z izrednim načrtom Lufthansa danes opravila 1000 letov, tako pa jih bo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nekaj več, a se delovanje prevoznika še zdaleč ne bo vrnilo v običajne tire. V Lufthansi so nadaljnje motnje utemeljili z zapletenim delovanjem mreže tega velike evropske letalske družbe. Zaradi stavke je tako veliko letal obtičalo tam, kjer v skladu z načrtom ne bi smeli biti. Velika večina jih je še vedno parkiranih na obeh osrednjih Lufthansinih letališčih - v Frankfurtu in Münchnu. V družbi zagotavljajo, da jim bo uspelo normalno delovanje mreže vzpostaviti do petka. Lufthansin sindikat pilotov, ki je član nemškega sindikata pilotov Cockpit, se je v ponedeljek zvečer po pogovorih z vodstvom družbe odločil za prekinitev stavke, ki naj bi sicer trajala do četrtka. Piloti so se to odločili po večurnih pogajanjih, ki jih je nadzorovalo sodišče v Frankfurtu. Za stavko se je medtem znova odločilo tudi kabinsko osebje britanskega nacionalnega prevoznika British Airways. Tokratno glasovanje sindikata Unite, ki združuje več kot 12.000 članov kabinskega osebja British Airways, ne bo imelo takšnih posledic kot podobna odločitev decembra, ko je sindikate napovedal 12-dnevno stavko v času božično-novoletnih praznikov, a je sodišče nato stavko prepovedalo. Unite po pisanju britanskega časnika Financial Times sedaj ni določil natančnega datuma stavke, v sindikatu pa so izrazili tudi jasno pripravljenost za nadaljevanje pogajanj z vodstvom družbe glede načrtovanih varčevalnih ukrepov, ki jih je britanski prevoznik sprejel v luči kopičenja izgub zaradi slabih razmer na letalskem trgu.

Na vrata trka nova gospodarska recesija Evropska centralna banka ECB je na izrednem sestanku razpravljala o tem, ali naj za preprečitev krize začne kupovati italijanske državne obveznice. Svet ECB-ja, ki vključuje 17 guvernerjev centralnih bank članic evroobmočja, je o tem govori na telefonski konferenci. Italija je zadnja v vrsti gospodarstev, ki jih je prizadela dolžniška kriza v evroobmočju. Z dolžniško krizo se spopada tudi Španija. Visoka stopnja dolga, nizka stopnja gospodarske rasti in negotov odziv voditeljev evroobmočja na krizo so sprožili strahove, da bi lahko obe državi šli po poti Grčije, Irske in Portugalske ter bili primorani zaprositi za sveženj finančne pomoči. ECB naj bi se po nekaterih poročilih pripravljal na odkup španskih in italijanskih obveznic, da bi tako zmanjšali pritisk na ceno italijanskega in španskega dolga. Prejšnji teden je kupil irske in portugalske obveznice. Nekateri analitiki pravijo, da so vlagatelji pričakovali, da bodo banke začele kupovati italijanski in španski dolg kmalu po vrhu evroskupine 21. julija, ker pa se to ni zgodilo, je zaupanje finančnih trgov omajano. Odkup obveznic je kratkoročna rešitev Morebitno odkupovanje obveznic je po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka pravi recept v trenutku, ko ni kaj drugega narediti, ne pa za srednje in dolgoročnejše reševanje problema . Na daljši rok je nujno, da izrečeno pripelje tudi do resnih odločitev, najverjetneje v smeri tesnejših fiskalnih povezav, je za TV Dnevnik dejal Mrak. Morebitna nova recesija za Slovenijo po njegovem mnenju ne bi pomenila nič dobrega. Najverjetneje bi znova udarila po dveh kanalih morebitno zaustavitev ekonomije v Zahodni Evropi bi hitro čutil izvozni sektor, ki trenutno deluje relativno dobro, ter skozi dostop slovenskih finančnih subjektov do mednarodnih finančnih trgov. Ne smemo pozabiti, da so države in tudi Slovenija javnofinančno v slabši koži kot pred izbruhom krize pred tremi leti, manevrski prostor, da s fiskalnimi sredstvi ukrepaš, pa je precej bolj omejen, je dejal Mrak. Zahtevana donosnost za italijanske in španske državne obveznice je minuli teden dosegla rekordno vrednost. Donosi desetletnih italijanskih državnih obveznic so se v petek gibali okoli 6,2 odstotka, donosi primerljivih španskih obveznic pa okoli 6,3 odstotka. Voditelji do zdaj niso pomirili trgov Italijanski premier Silvio Berlusconi je v petek napovedal nadaljne varčevalne ukrepe in uravnoteženje vladnega proračuna do leta 2013, eno leto prej kot načrtovano. Berlusconijeva napoved in zatrjevanje voditeljev Evropske unije, da je odziv trgov na dogajanje v Španiji in Italiji neupravičen, pa so se ti odzvali s padci delnic. Dogovor pred ponedeljkovim odprtjem borz? Medtem naj bi se še v noči na ponedeljek o krizi na finančnih trgih po telefonski konferenci pogovarjali tudi finančni ministri držav skupine G7, da bi preprečili črni ponedeljek . Italijanski finančni minister Giulio Tremonti je v stalnih stikih s svojimi evropskimi kolegi, so sporočili iz Rima.

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP izgubil tretjino odstotka oz. dobri dve točki in se ustavil pri 584,61 točke. Pocenile so se delnice Petrola, Zavarovalnice Triglav in Krke, podražile pa delnice Telekoma Slovenije, Mercatorja in Gorenja. Vlagatelji so danes sklenili za 3,12 milijona evrov prometa. Najbolj prometne so bile delnice Krke. Z njimi so vlagatelji sklenili za 2,88 milijona evrov prometa in štiri posle s svežnji. Njihov tečaj se je znižal za tretjino odstotka na 47,45 evra. Delnice Petrola so izgubile 2,33 odstotka na 210 evrov, delnice Zavarovalnice Triglav pa 0,98 odstotka na 15,20 evra. Delnice NKBM so ostale na izhodiščni ravni. Delnice Telekoma Slovenije so pridobile dobra dva odstotka in se ustalile pri 77,89 evra. Navzgor so šle še delnice Gorenja (+0,91 odstotka na 4,44 evra) in Mercatorja (+0,44 odstotka na 113 evrov). Med delnicami v prvi kotaciji, ki niso v indeksu, so šle najbolj navzdol delnice Intereurope. Izgubile so 4,62 odstotka. Približno prav toliko pa so pridobile delnice Luke Koper. Delnice Pozavarovalnice Sava so ostale na petkovi zaključni ravni. V standardni kotaciji so delnice Save izgubile dobrih sedem odstotkov. Za dober odstotek so se pocenile tudi delnice Aerodroma Ljubljana in za 0,18 odstotka delnice Žita. Delnice Istrabenza pa so ob skromnem prometu pridobile šest odstotkov.

Znatna podražitev surovin v zadnjih mesecih je priklicala na plan tatove Po znatni podražitvi surovin v zadnjih mesecih je v svetu zaznati povečanje kaznivih dejanj kraje, predvsem kipov in ostalih predmetov iz bakra. O večjih krajah poročajo iz Južne Afrike, kjer so med drugim ukradli 600 kilogramske kipe, izginila pa je tudi železniška proga, poroča Bloomberg. Previdnost tudi v Sloveniji ne bo odveč V Sloveniji so zmikavte zasrbeli prsti sredi januarja, ko so ukradli kipe v Železnikih, Jesenicah in Zabreznici, v začetku marca pa so pri kraji zalotili nepridiprave pri kraji v Izoli. Tatovi ukradene predmete kasneje razrežejo, jih pretopijo in prodajo kot kovino. Kot smo že poročali so surovine v letošnjem letu zabeležile rekordne rasti, njihove cene pa so dosegle rekordne ravni.

Ljubljana - V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin aprila zvišale za odstotek, so izračunali na državnem statističnem uradu. Inflacija na letni ravni je znašala 2,3 odstotka, povprečna letna inflacija pa 0,9 odstotka. Aprila so se najbolj zvišale cene obleke in obutve, energentov ter tobačnih izdelkov. S tem je Slovenija aprila zabeležila razmeroma visoko mesečno stopnjo inflacije, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ocenila namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada Genovefa Ružić. Kot značilnost letošnjega aprila je izpostavila, da statistiki znižanja cen niso zabeležili niti v eni skupini. Cene oblačil in obutve so se aprila zvišale za 4,6 odstotka, kar je nekaj višja podražitev kot v aprilu lani, vendar pa so trenutno na približno odstotek nižji ravni kot pred letom dni. Aprila je bilo v trgovinah še vedno opaziti vpliv menjave kolekcij, poleg tega je bilo manj popustov kot lani. Obutev je bila tako aprila za 4,8 odstotka dražja kot marca, oblačila pa za 4,7 odstotka. Alkoholne pijače in tobak so se aprila v povprečju podražili za 3,9 odstotka, ob čemer so se tobačni izdelki zaradi zvišanja trošarin za cigarete podražili za 6,7 odstotka. Žganje je bilo v povprečju dražje za 0,6 odstotka, vino za 0,2 odstotka, medtem ko se je pivo za pol odstotka pocenilo. Na enoodstotno zvišanje cen v skupini stanovanje so ponovno opazneje vplivale višje cene komunalnih in drugih storitev (za 1,6 odstotka) ter goriv in energije (za 1,4 odstotka). Stanovanjska oprema se je aprila podražila za 0,9 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače za 0,6 odstotka, prevoz za pol odstotka, gostinske in nastanitvene storitve za 0,4 odstotka, rekreacija in kultura za 0,3 odstotka, raznovrstno blago in storitve pa za desetinko odstotka. V zadnjih 12 mesecih so se cene najbolj zvišale v skupini stanovanje (za 10,7 odstotka), vnovič zaradi podražitve komunalnih storitev ter goriv in energije, je pojasnila Ružićeva. Cene alkoholnih pijač in tobaka so bile aprila za skoraj deset odstotkov višje kot pred letom dni, gostinskih in nastanitvenih storitev ter izobraževanja za skoraj dva odstotka, stanovanjske opreme in komunikacij pa za odstotek. Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 1,1-odstotna. Letna rast cen se je opazneje zvišala in je zdaj 2,7-odstotna, povprečna letna rast cen pa enoodstotna.

Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se bo podražil za 0,024 evra in bo stal 0,965 evra za liter. Dizelsko gorivo in kurlino olje se bosta rahlo pocenila. Bencin se bo podražil. Cene nekaterih naftnih derivatov se bodo s torkom ponovno zvišale. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,024 evra, na 0,965 evra, liter 98-oktanskega bencina se bo podražil za 0,026 evra, na 0,981 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,001 evra, na 0,947 evra, kurilno olje pa za 0,004 evra, na 0,534 evra, so sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

DIIP za vrtec. Omogoča čimprejšnji začetek gradnje. Danes naj bi ga obravnavali na seji občinskega sveta. Na današnji seji občinskega sveta naj bi svetniki obravnavali dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za 14-oddelčni vrtec pri domu starejših občanov. “Verjetno bodo potrebne še kakšne dopolnitve. Upam, da ga bodo svetniki dobro sprejeli, kajti to je pogoj, da bomo v čim krajšem času dobili ta tako želeni vrtec,” je povedal župan Alojzij Kastelic. “Na začetku mojega mandata je bilo v vrtcu deset prostih mest. V teh treh letih smo dodatno vzpostavili pet oddelkov, v prihodnjem letu pa naj bi potrebovali še dva,” je izpostavil in dodal, da upa na začetek gradnje še letos. “Ne morem reči, da bo letos že zgrajen, lahko pa v začetku prihodnjega leta,” je še povedal. Pozitivno mnenje DIIP je dobro pripravljen, pojasni Marko Grandovec, predsednik odbora za družbene dejavnosti. “Dal sem ga v pregled ravnateljici vrtca in nekaterim preostalim, ki to problematiko dobro poznajo – vsi so dali pozitivno mnenje,” je izpostavil in dodal, da je narejen tako, da omogoča čimprejšnji začetek izvajanja nadaljnjih postopkov.

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 509,80 točke, kar je 0,90 točke oz. 0,18 odstotka več kot v sredo. Najbolj so se podražile delnice Mercatorja, ki so pridobile dobre štiri odstotke. Delnice Mercatorja so se podražile za 4,35 odstotka na 120 evrov. Po rasti jim sledijo delnice NKBM, ki so pridobile 3,20 odstotka na 1,29 evra. Krkine delnice so se dvignile za 0,12 odstotka na 42,10 evra, delnice Telekoma Slovenije pa za 0,05 odstotka na 60 evrov. Manj optimistično je bilo poslovanje z Gorenjevimi delnicami, ki so zdrsnile za 4,70 odstotka na 4,155 evra. Delnice Zavarovalnice Triglav so se pocenile za 2,38 odstotka na 11,70 evra, delnice Petrola za 1,60 odstotka na 173,05 evra, delnice Luke Koper za 1,52 odstotka na 6,50 evra, Intereuropine pa za 23,11 odstotka na 0,346 evra. Za delnice Pozavarovalnice Sava danes ni bilo zanimanja. Največ prometa so borzni posredniki danes ustvarili z delnicami Mercatorja, in sicer za 458.150 evrov.

V stavkovnem odboru Elektra Primorske so začeli pripravljati nov predlog upravi za končanje stavke, vsebina katerega pa še ni znana. Stavka se bo sicer nadaljevala tudi prihodnji teden, napovedujejo celo zaostritve. Ob današnji stavki zaposlenih Elektra Primorska v poslovnih enotah Nova Gorica in Koper so v stavkovnem odboru začeli pripravljati nov predlog upravi za končanje stavke. Po uskladitvi ob koncu tedna ga bodo v ponedeljek poslali upravi družbe. Zaposleni v družbi Elektro Primorska stavkajo že od 27. decembra lani. Stavka se bo sicer nadaljevala tudi prihodnji teden, še več, ponovno jo bodo zaostrili, je povedal vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec. V ponedeljek bodo cel delovnik stavkali zaposleni v poslovni enoti Koper, v torek pa vsi zaposleni v družbi. Podrobnosti tokratnega predloga Vodopivec sicer ni želel razkriti, pač pa bo to storil po uskladitvi v ponedeljek. Zaposleni v družbi Elektro Primorska stavkajo že od 27. decembra lani. Za stavko so se odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim nato ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prav tako se ne strinja niti z zadnjo ponudbo uprave, ki jim ponuja izplačilo nagrade v višini minimalne plače. Uprava je zaradi stavke 3. januarja najprej napovedala odstop od veljavne kolektivne pogodbe, 16. januarja pa je na novogoriškem delovnem sodišču vložila tudi tožbo za ugotavljanje nezakonitosti stavke.

Portugalska uvaja ostre varčevalne ukrepe Bonitetna agencija Standard & Poor s S & P je znižala bonitetno oceno za dolgoročni španski državni dolg z AA na AA - z negativnimi obeti. Agencija S & P se je za znižanje bonitetne ocene odločila zaradi slabih obetov za gospodarsko rast in tveganja, ki je povezano s španskimi bankami. Čeprav se je špansko gospodarstvo letos pokazalo znake prilagodljivosti, pa Španijo še vedno obremenjujejo visoka brezposelnost, kreditni krč, visoka zadolženost zasebnega sektorja in napovedi, da bodo imele težave tudi največje trgovinske partnerice Španije. Oceno za kratkoročni državni dolg je S & P pustil nespremenjeno. Že v torek je bonitetna agencija znižala bonitetno oceno desetim največjim španskim bankam, med njimi bankama Satander in BBVA, s čimer je sledila podobni potezi bonitetne agencije Moodys. Za znižanje ocene se je S & P odločil zaradi težavnega makroekonomskega in finančnega okolja. Zaradi finančne krize je portugalska vlada v četrtek predlagala še ostrejše varčevalne ukrepe, ko je predstavila predlog proračuna. Z novimi varčevalnimi ukrepi želi vlada izpolniti pogoje za odobritev mednarodne finančne pomoči. Novi ukrepi na Portugalskem Portugalski premier Pedro Passos Coelho je v televizijskem nagovoru po sprejetju proračuna na vladi dejal, da bodo morali biti ukrepi ob krčenju gospodarstva še ostrejši. Med novimi ukrepi je začasna ukinitev 13. in 14. mesečne plače za javne uslužbence, enakega ukrepa pa bodo deležni tudi upokojenci, ki na mesec prejmejo več kot tisoč evrov. V zasebnem sektorju naj bi zaposleni delali po pol ure več na dan, zvišal naj bi se davek na dodano vrednost, zarezali pa naj bi tudi v sredstva za zdravstvo in izobraževanje. Ti ukrepi so začasni in bodo veljali le med programom finančne pomoči, je dejal premier in dodal, da je v igri kredibilnost države, zato nameravajo doseči zastavljene cilje. Maja letos je Portugalska prejela 78 milijard dolarjev vredno finančno pomoč od Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada IMF, zaradi česar je morala privoliti v uvedbo ostrih varčevalnih ukrepov.

Ljubljana - Diskontni trgovci tudi v času recesije in zaostrenih razmer na slovenskem trgu doživljajo meteorski vzpon. Medtem ko veliki igralci izgubljajo prihodke (Mercator) ali pa le počasi rastejo (Spar in Enrgotuš), je italijanski Eurospin že v lanskem letu čiste prihodke od prodaje povečal za 13 odstotkov, na 80 milijonov evrov. "V prvih petih mesecih letos poslujemo skladno z načrti. Prodaja je višja za okoli 15 odstotkov," je zatrdil Matjaž Komar, direktor komercialnega in tehničnega področja v podjetju Eurospin Eko. Po doseženih prodajnih rezultatih v prvi polovici leta kaže, da bodo dosegli za letos zastavljene cilje, kar pomeni 15,7-odstotno rast in blizu 92 milijonov evrov visoko prodajo. Za primerjavo, Mercator, ki obvladuje tretjino domačega trga, je lani ustvaril 1,6 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Hitro rast diskontnih prodajaln v Sloveniji so opazili tudi v agenciji Planet Retail. Po njihovi oceni smo glede na tržni delež, ki si ga odrežejo diskontni trgovci, na šestem mestu v svetovnem merilu. Eurospin bo sicer do konca leta odprl še štiri do pet novih poslovnih enot - trenutno jih ima 35 - v načrtu pa ima tudi nadaljevanje širitve ponudbe slovenskih izdelkov. Eurospin trži tudi 23 lastnih blagovnih znamk. Družba, ki svojo ekspanzijo financira z bančnimi posojili - konec leta 2011 jih je imela za 11,7 milijona evrov po obrestni meri euribor z od 0,7- do 3,6-odstotnim pribitkom - še naprej ustvarja minimalni dobiček. Lani se je celo zmanjšal za polovico, na 174.000 evrov, dosti slabša pa je bila tudi slika denarnih tokov. Iz poslovanja je namreč ustvarila 1,83 milijona evrov pozitivnega denarnega toka, kar je več kot za polovico manj kot leto prej. Prav zato ne čudi, da je investicije, ki jih je bilo za osem milijonov evrov, za razliko od leta 2010 skoraj v celoti financirala s posojili. Konec leta je imel Eurospin 267 zaposlenih, od tega 217 žensk, pri čemer se njihova povprečna starost giblje okoli 34 let. Skorajda vsi so bili zaposleni za poln delovni čas.

Intenzivne padavine in močan veter so predvsem v zahodni Sloveniji povzročili številne nevšečnosti. V Bohinjski dolini se je na cesto podrl celo kozolec. Vreme.net Podrobno vremensko napoved za danes in prihodnje dni si lahko preberete na našem vremenskem portalu, dostopnem na tej povezavi. V noči s srede na četrtek se je zaradi povišanega plimovanja morja in okrepljenega jugovzhodnega vetra gladina morja dvignila do samega roba črte prelivanja, vendar je nato morje začelo upadati. V Kranjski Gori so gasilci iz prostorov stanovanjske hiše prečrpali meteorno vodo. Ta je zalila tudi zunanje površine podjetja Avtoprevoz Tolmin. Veter ruval drevesa Še več težav kot meteorne vode je povzročil močan veter, ki je v sunkih dosegel hitrost prek 100 kilometrov na uro. V naselju Parecag v Občini Piran je veter z drevesa odlomil vejo, ki je nato ovirala promet na cesti. Podrto drevo je oviralo promet tudi na cesti Šmarje–Koper in na cesti med Kranjsko Goro in Korenskim sedlom. V naselju Plužna pri Bovcu se je na cesto podrl telefonski drog. Zgodaj zjutraj v petek se je drevo podrlo še na cesto, ki pelje iz Javorniškega Rovta na Jesenicah. V Bohinju se je na cesto, ki vodi skozi Srednjo vas, podrl kozolec. O oviri na cesti poročajo še iz Trbovelj, kjer se je na cesto v bližini Bolnišnice Klek podrlo drevo. Vodotoki zelo visoko Agencija RS za okolje (Arso) poroča, da so v noči na četrtek povsod po državi narasle reke, še najbolj v zgornjem Posočju, Sava Bohinjka s pritoki ter nekateri hudourniki v dolini Planice in reka Drava. Opozorilne vrednosti pretokov so presegle: Soča v Logu Čezsoškem (320 kubičnih metrov na sekundo, še narašča), Sava Bohinjka pri Sv. Janezu (kubičnih metrov na sekundo, še narašča) in Sava v Radovljici (kubičnih metrov na sekundo, še narašča), ter Drava v Dravogradu (kubičnih metrov na sekundo).

Dunaj - Dunajska borza, sicer od nedavnega tudi imetnica celotnega lastniškega deleža Ljubljanske borze, je za projekt izmenjave borznih podatkov pridobila novega partnerja, in sicer Črnogorsko borzo, so zapisali v sporočilu za javnost. Sporazum je bil podpisan v začetku novembra, s tem pa se je Črnogorska borza priključila petim borzam z območja Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), in sicer Beograjski, Sarajevski, Banjaluški, Makedonski in Bukareški borzi, ki pri izmenjavi podatkov sodelujejo s krovno skupine borz z uradnim imenom CEE Stock Exchange Group (CEESEG). V okviru slednje poleg Dunajske in Ljubljanske delujeta še Praška in Budimpeška borza. Ponudniki in koristniki tržnih podatkov bodo imeli sedaj dostop in možnost globalne širitve podatkov s Črnogorske borze tudi prek sistema Dunajske borze, ki jih bo ponujala tudi prek svoje nove storitve ADH data feed, načrtovane za drugo četrtletje 2012. Obenem pa bodo posrednikom na Črnogorski borzi na voljo podatki z avstrijskih borz zemeljskega plina CEGH in energetike EXAA ter s Praške energetske borze PXE.

Ljubljana - Zaradi neurejenega poslovanja pred začetkom stečajnega postopka in morebitnih izpodbojnih poslov v letu dni pred tem, se je stečajni upravitelj cerkniškega podjetja Gradišče Anton Jagodic odločil za podroben pregled poslovanja. Pregled bo opravila sodna izvedenka za ekonomsko in finančno stroko Anka Černe. Poseben poudarek pregleda bo na poslih s povezanimi osebami in izpodbojnih poslih. Do lanskega septembra je bilo Gradišče v lasti družbe Ram Invest, ki jo obvladuje Jurij Pogačar, potem pa je prešlo v last škofjeloškega podjetja Tehnoservis, ki ga obvladuje podjetnik Bojan Starman (ne gre za isto osebo, ki je vodila podjetje Muro in partnerji). Predlog Jagodica, da se najame izvedenko, je soglasno podprl upniški odbor Gradišča, ki mu predseduje Igor Gornik iz podjetja Elgoline. Z njim se je strinjalo tudi okrožno sodišče v Ljubljani, pred katerim poteka stečajni postopek Gradišča. Pregled poslovanja v zadnjem letu pred začetkom stečaja (do oktobra 2009) bo predvidoma stal okoli 9000 evrov. Toda v primerjavi s premoženjem, ki bi bilo lahko naknadno pridobljeno v stečajno maso, ta znesek ni visok. Spomnimo, da je Gradišče lani oktobra najprej vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave, v letošnjem januarju pa je sprožilo stečajni postopek. V večini stečajnih postopkih v Sloveniji se tovrstna praksa ne izvaja, čeprav obstajajo sumi oškodovanj. Dr. Branko Mayr, ki je med drugim tudi sodni izvedenec in pooblaščeni revizor, je v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv poudaril, da lastniki in menedžment prvi ugotovijo, da je podjetje v stiski, in si prisvojijo vse tisto, kar si lahko. »Takšen vzorec je v Sloveniji pravilo. Zato so stečajne mase tako klavrne. V vsak stečajni postopek bi se moral vključiti forenzični računovodja, ki bi moral ugotoviti, ali je podjetje pred stečajem poslovalo zakonito.« Hkrati tudi poudarja: »Ko podjetje konča v stečaju zaradi nevestnega gospodarjenja, nestrokovnosti ali malomarnosti, ko pride do stečaja, ker uprava ni sposobna voditi podjetja, ali v primerih lastninjenj, ki so povzročila podkapitaliziranost, je vsekakor treba preveriti, ali so bila storjena kazniva dejanja.« [email protected]

Šempeter pri Gorici - V Iskri Avtoelektriki so imeli v prvih devetih mesecih 11,7 milijona evrov izgube, ki naj bi bila ob koncu leta še nekoliko višja. Doslej niso izgubili nobenega kupca, redno plačujejo vse obveznosti do bank in dobaviteljev, naraščajo pa tudi naročila, pravi predsednik uprave Edvin Sever, ki je mandat nastopil z začetkom decembra. Med najpomembnejšimi ukrepi novega vodstva je priprava poslovnega načrta, ki ga bodo predvidoma 21. decembra predstavili nadzornemu svetu. Tako načrtujejo tudi spremembo organizacijske strukture in poslovnega modela prodaje ter racionalizacijo družb v tujini. "Trenutna prodaja je na nivoju od 9 do 10 milijonov evrov mesečno. Pretekli mesec smo v matični družbi dosegli 9,5 milijona evrov prodaje, v skupini pa 11 milijonov," je povedal novoimenovani član uprave Bojan Konič. "Družbo je treba prilagoditi manjšemu obsegu poslovanja, racionalizirati pa je treba celotno vodstveno strukturo. Zaradi spremenjenih razmer, recesije in zmanjšanja števila zaposlenih je treba racionalizirati tudi poslovanje v tujini. Naš namen je, da vzpostavimo tako boljši finančni nadzor nad družbami v tujini kot tudi boljši nadzor nad proizvodnjo in kakovostjo," je še povedal Sever. Na vprašanje, zakaj z nekdanjim predsednikom uprave Igorjem Mihajlovićem še nista uredila primopredaje, pa je Sever odgovoril, da je verjetno vzrok samo v času, primopredajo pa naj bi dokončali prihodnji teden. Zmanjšanje naročil v tekočem letu je bila po besedah vodstva posledica prilagoditve kupcev tržnim razmeram, od septembra pa naročila ponovno naraščajo. Za prvo četrtletje prihodnjega leta imajo zagotovljeno prodajo za 10 milijonov evrov mesečno. Obseg načrtovane prodaje tudi pomeni, da ni potrebe po nadaljnjem zmanjševanju števila delavcev v Iskri Avtoelektriki, še dodajajo. Prodajna strategija ostaja osredotočena na sedanje kupce. Delež novih proizvodov, mlajših od treh let, predstavlja 30 odstotkov vse prodaje šempetrske družbe, za razvoj pa bodo namenili med 4 in 5 odstotki prihodkov.

Zaradi plimovanja bi lahko v nekaterih delih slovenske obale morje povzročalo preglavice. V naslednjih dveh dneh bodo naraščali tudi pretoki rek. Plimovanje morja bo danes 29. 11. 2009 zvečer med 20 in 22 uro presegla opozorilno višino 300 cm in poplavilo nižje ležeče predele obale, opozarjajo iz Agencije za okolje. Vse o vremenu in ostalih opozorilih na naši spletni strani www.vreme.net. Morje lahko poplavi obalo tudi v ponedeljek zjutraj med 6. in 9. uro, ko bo višina morja na mareografski postaji Koper med 320 in 340 cm in bo morje poplavilo nekoliko širše območje nižje ležeče obale. Grozile bodo tudi reke V ponedeljek in v noči na torek pa se bodo pretoki rek najbolj povečali v zahodni Sloveniji, nato pa tudi v drugih delih države. Sedaj srednji pretoki se bodo povečali do velikih pretokov.

Zaradi junijskega vdora fekalne vode v vodovodno omrežje na območju Pirana in Bernardina je direktor družbe Rižanski vodovod Koper Zdravko Hočevar ponudil odstop. "Vsa odgovornost je na meni. Zadevo sicer raziskuje tudi policija, ki ugotavlja morebitno malomarnost, vendar verjamem, da so se sodelavci protokolov strogo držali," je povedal Hočevar. O njegovem odstopu naj bi odločali na petkovi seji nadzornega sveta in ponedeljkovi skupščini družbe. 175.000 evrov naj bi po podatkih Rižanskega vodovoda stali sanacija okvare in stroški izpada realizacije. Vdor fekalij ob zamenjavi azbestnih cevi Do vdora fekalne vode v vodovodno omrežje je prišlo ob zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi, ki jo je Rižanski vodovod Koper (RVK) izvajal na območju občine Piran. Strokovnjaki z Inštituta za zdravstveno hidrotehniko menijo, da je dogodku botrovala kombinacija več vzrokov. Izpusta dveh blatnikov, ki se nahajata na območju vdora, sta bila fizično zamašena, zaradi česar je prihajalo do konstantnega zamakanja z mikrobiološko močno obremenjenimi tujimi podtalnimi vodami. Morebitni odstop tesnila v eni ali več spojkah vodovodne cevi, vpliv bibavice, najdene okvare vodovodne cevi in dejstvo, da se vodovodna cev nahaja v območju depresije, so omogočili fekalnim vodam, da so vdrle v vodovodni sistem. Prizadeti občani so bili ob dogodku nezadovoljni predvsem s pomanjkljivim in nepravočasnim obveščanjem o oporečni vodi. Trdijo namreč, da so skoraj ves teden pili fekalije, ne da bi vedeli za to. Večje število jih je zaradi tega utrpelo prebavne motnje.

Premier Pahor in gospodarski minister Lahovnik želita podpreti zdravi del gospodarstva in pomagati podjetjem v težavah. Podpirata dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in krajše plačilne roke. Po Pahorjevih besedah bodo v vladi prihodnje leto razvili tudi razvojni dialog. Vlada bo med ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov krize vključila tudi nekatere predloge, ki se zdijo pomembni obrti in malemu podjetništvu, sta danes zagotovila predsednik vlade Borut Pahor in gospodarski minister Matej Lahovnik. Izpostavila sta dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in krajše plačilne roke. Da bi v trenutni krizi pomagali obrti in malemu podjetništvu, bi morala država po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Miroslava Kluna predvsem dokapitalizirati Slovenski podjetniški sklad in mu zagotoviti dodatna nepovratna sredstva za naložbe v tehnološki razvoj malih pa tudi srednjih podjetij. Klun je poleg tega gostoma na današnji skupščini OZS še predlagal, naj država zagotovi poravnavo vseh svojih obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev del v roku 30 dni, naj skrajša roke za vračilo preplačanega DDV na deset dni ter zviša investicijsko in razvojno olajšavo že za leto 2008. Vlada se po Pahorjevih besedah strinja s prvim in drugim ukrepom, pri tretjem pa ima vsaj za zdaj nekoliko drugačen pogled. Vlada bo ukrepe za blažitev posledic finančne krize sprejela v petek, še pred tem pa jih bosta obravnavala ekonomsko-socialni svet v sredo in strateški gospodarski svet v četrtek. Poleg tega jih bo vsaj če je to potrebno v luči izredne seje DZ preučila tudi s predsedniki vseh parlamentarnih strank. Odnos do malih podjetij Lahovnik računa, da lahko država tudi precej skrajša plačilne roke tam, kjer je plačnik proračun. Kot je navzočim na skupščini zagotovil Lahovnik, bo vlada pri pripravi ukrepov sledila listini Evropske komisije o malih podjetjih, ki daje usmeritve, kakšen naj bo odnos ekonomskih politik do malih in srednjih podjetij. Ob tem je kot ključnega izpostavil dostop do virov financiranja, zato so na ministrstvu za gospodarstvo pripravili predlog za dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada. To se nam zdi najbolj ključno, je Lahovnik potrdil Klunovim besedam in poudaril potrebo po sodelovanju Slovenskega podjetniškega sklada s SID banko. Subvencioniranje obrestne mere nam namreč nič ne koristi, če na trgu ni dosegljivih kreditov, je dejal. Lahovnik računa, da lahko država tudi precej skrajša plačilne roke tam, kjer je plačnik proračun. Mnogi dobavitelji in izvajalci nas opozarjajo, da je to velik problem v sedanjem položaju, se je strinjal. Sam tudi ne vidi ovir za dvig praga pri ugotavljanju poslovnega izida, kjer se upoštevajo normativni stroški, na 100.000 evrov. Prav tako je obljubil dokapitalizacijo ustanov, ki skrbijo za financiranje malih in srednjih podjetij. Reforma plač v javnem sektorju in nekatere druge predvolilne obljube bodo po Lahovnikovih izračunih v letu 2009 precej obremenili državni proračun in povzročili za približno 600 milijonov evrov dodatnega primanjkljaja. Ob upoštevanju maastrichtskega kriterija, ki dovoljuje proračunski primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, nam ostane za razbremenitev gospodarstva približno 400 milijonov evrov, je povedal. Predlogi so različni, vlada pa bo pri pripravi ukrepov upoštevala, da bo recesija na naših ključnih trgih lahko tudi daljša, kot se zdi, je dejal. Razbremenitev plač Delodajalci bodo poleg tega z letom 2009 razbremenjeni plačila davka na izplačane plače, kar predstavlja približno 200 milijonov evrov, 50 milijonov evrov dodatnega likvidnostnega učinka pa bo prineslo znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko, je še spomnil Lahovnik. Vlada si želi podpreti zdravi del gospodarstva, želi pomagati tistim, ki so se znašli v težavah in imajo dovolj razvojnega potenciala, je dejal Pahor in dodal, da čutijo dolžnost do davkoplačevalcev, da v vrečo brez dna denarja ne bi metali . Tu gre za tista podjetja, za katera lahko z gotovostjo ocenijo, da nimajo perspektive kljub morebitni državni pomoči, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da bo država pomagala tistim, ki bodo zaradi tega izgubili službe, in navedel, da ustrezne ukrepe pripravljajo na ministrstvu za delo. Po Pahorjevih besedah bodo v vladi prihodnje leto razvili tudi razvojni dialog. Gre za neko precej izvirno zamisel Slovenije v tem smislu, da povabimo za okroglo mizo vse relevantne sogovornike delodajalce, delojemalce, predstavnike mladih, starejših, nevladnih organizacij, univerze in akademije znanosti in da ta dialog traja vse do časa, ko bomo lahko vsi skupaj brez dvoma ugotovili, da se je čas gospodarske negotovosti iztekel, je poudaril. Kot je navedel, gre za to, da bodo poskušali preko vseh teh dialogov s socialnimi partnerji in drugimi priti do novega razvojnega soglasja v Sloveniji.

Smo dejavni in v spopadu s krizo zmagujemo, je ocenil minister Križanič. Evropska komisija pa Sloveniji letos napoveduje 1,1-odstotno rast in 5,8-odstotni primanjkljaj. Finančni minister France Križanič je predstavil glavne dosežke ministrstva ob drugi obletnici vlade. Kot je spomnil, je ena najglobljih gospodarskih kriz v povojnem obdobju nastopila ravno v času, ko je vlada nastopila mandat. Tako v Sloveniji kot v celotni EU in drugod po svetu so se odločili za t. i. fiskalno ekspanzijo. Dodatno smo povečali primanjkljaj, prvenstveno za zaščito delovnih mest in v spodbudo razvojnemu preobratu, je spomnil Križanič. V ta namen je vlada v proračunu v ospredje postavila politiko razvoja podjetništva in konkurenčnosti ter razvojne dejavnosti, visokega šolstva, znanosti in tehnologije. Poleg tega je nadgradila davčne olajšave. Ukrepi so po ministrovih besedah opravili svojo funkcijo. Gospodarska rast se je vrnila, je ugotovil Križanič ter dodal, da smo iz najhujšega, vlada pa zdaj poskuša uravnotežiti javne finance z omejitvijo zgornje meje izdatkov ter uvedbo interventnih ukrepov. V spopadu s krizo pa je imela Slovenija tudi celo vrsto mednarodnih obveznosti. Tako je sodelovala pri dokapitalizaciji Mednarodnega denarnega sklada, s financiranjem evropskega proračuna omogoča akcije pri sanaciji javnih financ članic EU in nenazadnje pomaga državam z evrom, ki so se znašle v krizi. Tako je sodelovala pri posojilu Grčiji, ravno zdaj pa potekajo dogovori o jamstvih za Irsko. Irska kriza cene slovenskih državnih obveznic ni prizadela, je povedal Križanič. V letu 2011 namerava naša država izdati za tri milijarde evrov obveznic, a datum izdaje še ni določen. Mudi se ne, iskali bomo najugodnejši čas, je dejal. Bruselj V Sloveniji letos 1,1-odstotna rast Slovenija bo letos beležila 1,1-odstotno rast, javnofinančni primanjkljaj v višini 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda in 7,2-odstotno brezposelnost, pa kaže jesenska gospodarska napoved, ki jo je danes v Bruslju objavila Evropska komisija. Za prihodnje leto komisija Sloveniji napoveduje 1,9-odstotno rast, za leto 2012 pa 2,6-odstotno. Letos naj bi torej Slovenija beležila nižjo rast kot območje evra v povprečju, v prihodnjih dveh letih pa naj bi bila rast v Sloveniji višja od povprečja v območju evra. Foto Reuters Javnofinančni primanjkljaj Slovenije se bo prihodnje leto znižal na 5,3 odstotka BDP, v letu 2012 pa na 4,7 odstotka BDP. Po napovedih komisije bo tako primanjkljaj Slovenije letos nižji, v prihodnjih dveh letih pa višji od povprečja v območju evra. Za Slovenijo je sicer rok za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, leto 2013. Brezposelnost v Sloveniji bo po napovedi komisije prihodnje leto enaka kot letos, leta 2012 pa se bo zmanjšala na 6,6 odstotka. V vseh treh letih naj bi bila tako po napovedi komisije brezposelnost v Sloveniji manjša kot v povprečju v območju evra.

Okoli polnoči je zagorelo v zapuščenem hotelu Vila Virginija v Portorožu. Gasilci so še vedno na terenu. Poglejte si fotografije požara in video! 22 gasilcem iz Kopra, Pirana in Sečovelj je požar uspelo omejiti, vendar je okoli deset gasilcev še vedno na terenu. "Gasilci odstranjujejo ruševine, saj je 80 kvadratnih metrov strehe popolnoma uničene," je povedal poveljnik Gasilske brigade Koper Denis Glavina. Pogorelo je tudi celotno četrto in peto nadstropje ter notranje stopnišče. Policisti so ponoči zaprli promet na cesti Obala in izselili ljudi iz sosednje hiše, ki je bila najbližje goreči stavbi. Vzrok požara še ni znan, obstajajo pa neuradne domneve, da bi ga lahko poročil brezdomec, ki se je domnevno ponoči pred mrazom umaknil v stavbi. Policisti še opravljajo ogled kraja dogodka in zbirajo informacije. Pogorelo stavbo si je po naših informacijah ogledal tudi lastnik hotela Marino Belac. To ni prvič, da je gorelo v zapuščeni stavbi enega prvih portoroških hotelov, ki so ga odprli pred prvo svetovno vojno. Gasilci so požar v šestnadstropni stavbi gasili že leta 2007. Portoroška sramota Vila je bila že pred požarom tako dotrajana, da je po mnenju strokovnjakov ni bilo več mogoče obnoviti, ampak bi jo bilo potrebno porušiti in na mestu zgraditi nov objekt. Portoroško podjetje Aurora, katerega lastnik je Belac, je leta 1994 poslopje kupilo od Hotelov Palace, da bi v njem zgradilo zasebna stanovanja in poslovne lokale, a je bilo to v nasprotju s prostorskimi akti, ki na tem prostoru predvidevajo turistično nastanitveni objekt. "Poleg tega so v podjetju Aurora želeli ohraniti sedanjo višino stavbe, medtem ko prostorski akt predvideva nižjo in širšo stavbo," je pojasnila Barbara Žalac iz piranske občine. Mestni svetniki so predlogu podjetja za spremembo zazidalnega načrta nasprotovali, prav tako okoliški prebivalci, in do sprememb ni prišlo.

Delavci podjetja Himar storitveno podjetje so na kolektivnem dopustu, zdaj pa jih je presenetila novica o uvedbi stečaja. Vložil ga je edini lastnik podjetja. Delavci v bistvu sploh ne vedo, kaj jih je doletelo, pravijo v podravskem sindikatu SKEI. Delavci mariborskega podjetja Himar storitveno podjetje so se 29. julija odpravili na redni kolektivni dopust. Zdaj pa se je vse postavilo na glavo. Mariborsko sodišče je namreč na predlog lastnika 1. avgusta v omenjenem podjetju razglasilo stečaj in za stečajnega upravitelja imenovalo Milana Vajdo. Stečaj je vložil direktor družbe Vladimir Palčec, ki je prek družbe Elko tudi edini lastnik podjetja. V podravskem sindikatu SKEI so nad njegovo potezo ogorčeni in zgroženi. Najbolj žalostno je, da delavci v bistvu sploh ne vedo, kaj jih je doletelo in kakšna negotovost jih čaka, je dejal sekretar regijskega sindikata Martin Dular. Kot je pojasnil, so julija vodstvo družbe pozvali, da so dolžni zaposlenim izplačati regres za letni dopust, ki bi moral biti izplačan v skladu s kolektivno pogodbo do 30. junija, oziroma da sindikat in zaposlene obvesti, do kdaj ga namerava izplačati. Sicer pa v sindikatu za zdaj še ne vedo natančno, kaj vse je ostal dolžan zaposlenim. Sicer pa je bila družba Himer storitveno podjetje, ki je nastalo na območju nekdanje Elektrokovine, po Dularjevih besedah podjetje brez vsakršnega premoženja, lastnik pa je nato zaposlene posojal v druga svoja podjetja, predvsem v podjetje Himar, d. o. o., ki se ukvarja z elektroindustrijo. Omenjeno podjetje je bilo tik pred likvidacijo že leta 2010, ko je prišlo do poslabšanja poslovanja zaradi gospodarske krize. Le dobrega pol leta pozneje je bil likvidacijski postopek prekinjen, saj naj bi družba pridobila nova naročila s strani uporabnikov, h katerim napotuje na delo svoje delavce.

Prvi predstavnik slovenskih malih delničarjev naj bi pri trgovanju z delnicami na račun notranjih informacij dobro zaslužil Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD Kristjan Verbič je obtožen trgovanja z delnicami Velane na podlagi notranjih informacij, ki jih je pridobil kot predsednik VZMD, piše Dnevnik. V primeru, ki ga obravnava ljubljansko okrajno sodišče, mu grozi do tri leta kazni. Kupoval in prodajal z dobičkom Verbič je septembra 2007 kupoval delnice Velane, nekaj dni kasneje pa je njegovo združenje delničarjem Velane poslalo delničarski sporazum. S tem sporazumom so se podpisniki zavezali, da bodo za delnico Velane poskušali iztržiti najmanj 22 evrov oziroma nekajkrat več, kot je bila ta tedaj vredna na borzi. To je sprožilo tudi rekordno rast vrednosti delnice Velane, le kratek čas po poslanem sporazumu pa je Verbič prodal večji del svojih delnic.

Bo morala Slovenija v evropsko blagajno vrniti več kot 900 milijonov evrov? Nekateri avtocestni kraki so namreč še vedno vpisani kot njive, zato bi Evropa lahko terjala vrnitev kohezijskih sredstev. Bo morala Slovenija v evropsko blagajno vrniti več kot 900 milijonov evrov? In ali bodo ministri res dovolili, da se to zgodi? To sta le dve vprašanji, ki jih opeharjeni podizvajalci, ki so leta in leta gradili avtocestni križ, na koncu pa ostali brez težko prisluženega denarja, naslavljajo na tri ministrstva, protikorupcijsko komisijo in računsko sodišče. Nekateri avtocestni kraki namreč še danes nimajo uporabnega dovoljenja in so v zemljiški knjigi še vedno zavedeni kot njive. In zato bi lahko Evropa upravičeno terjala vračilo kohezijskih sredstev. Pomurka še danes nima uporabnega dovoljenja, ker podizvajalci pod vodstvom Mirka Požarja zavračajo predajo dokumentacije Darsu. To je tudi eden redkih adutov, ki jih še imajo, saj jih je Dars brez možnosti poplačila skoraj devetih milijonov evrov terjatev, ki jih imajo do SCT, prepustil v nemilost bank in lizinških hiš. Podpisani protokol med Darsom in gradbincem Alpine Bau je kronski dokaz za to, pravi Požar. Od ministrstev zdaj zahtevajo jasna stališča do odgovornosti Darsa. Sicer pa bi jih Dars, po njihovem mnenju, lahko izplačal na dva načina. Iz zadržanih plačil SCT-ju, ki bi jih moralo biti na Darsu še pet odstotkov od celotne vrednosti pomurke, kar je 42 milijonov evrov, ali pa iz naslova bančnih garancij za dobro izvedbo del. Prva dama Darsa Mateja Duhovnik medtem trdi, da v družbi zakonite poti za poplačilo ne vidijo.

Direktor Pošte si je po svoje prikrojil zakonsko formulo za računanje plače Foto: Urban Štebljaj Plača generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca je vsak mesec previsoka za dobrih 2.300 evrov bruto, je včeraj poročal POP tv. Ker pa sta na njegovo plačo vezani tudi plači drugih dveh članov uprave, je strošek za državo - lastnico Pošte - še višji. Hauc ne bi smel imeti več kot 7.100 evrov Zakon, ki ga je sprejel še nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, predvideva, da ima direktor državnega podjetja lahko največ petkratnik povprečne plače v podjetju. Haučeva plača po tej formuli ne bi smela biti višja od 7.100 evrov bruto, dobiva pa 9.400 evrov bruto. Menda so to dobili z upoštevanjem povprečne plače v hčerinskem EPPS, ki ima le 23 zaposlenih in precej višje plače. Kot so izračunali na POP tv, bodo v primeru, da teh plač ne bodo znižali, vodstvenim delavcem (upravi, svetovalcem in področnim direktorjem) v petletnem mandatu izplačali milijon evrov preveč. Radićeva napoveduje ukrepanje proti nadzornikom Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je že napovedala, da bodo, če bodo ugotovili nezakonitosti, najprej ukrepali proti nadzornemu svetu. Direktor pošte Hauc pa je prepričan, da je njegova plača zakonita, je poročal POP tv.

Tako je banka Celje uspešno zaključila prvo prodajo podrejenih obveznic z oznako BCE16 v skupni nominalni vrednosti 24,478 milijona evrov Banka Celje je izdala za dobrih 24 milijonov evrov podrejenih obveznic z oznako BCE16. Obveznice so lahko vpisali imetniki inovativnih obveznic BCE11, ki so sprejeli ponudbo banke o predčasnem odkupu. Banka je obveznice z oznako BCE11 odkupila v višini 34,855 milijona evrov njihove nominalne vrednosti. Izvedla bo postopek vpisa obveznic BCE16 v centralni register pri Kliriški-depotni družbi (KDD) in začela aktivnosti za njihovo kotacijo na Ljubljanski borzi. Začela bo tudi aktivnosti za postopek razveljavitve lastnih obveznic BCE11 in njihovega delnega izbrisa iz registra ter vložila zahtevo za znižanje števila apoenov v kotaciji na borzi.

Prevozniki, ki opozarjajo, da je vožnja z avtobusom dražja kot z avtomobilom, so dočakali odgovor ministrstva. Razočarani so. Avtobusni prevozniki, združeni v Sekciji za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prevozu GZS - Združenja za promet in zveze, so prejeli odgovor ministrstva za promet na peticijo, ki so jo predali 26. marca. Minister Radovan Žerjav je prepričan, da bi realizacija zahteve po dvigu kompenzacije in normirane stroškovne cene za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu povzročila povečanje proračunskih sredstev za 59 odstotkov. Poudaril je, da skupaj z ministrstvom za finance iščejo ustrezne rešitve. Avtobusni prevozniki so 26. marca pripravili mimovoz mimo prometnega ministrstva. Ministrstvu so ob tem izročili peticijo, na katero so zdaj dobili odgovor, ki jih je razočaral. Na načelni ravni pa je ministrstvo podprlo pobudo za znižanje prodajnih cen avtobusnih vozovnic. Predlagalo je, da se v novi Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe v linijskem prometu določi za 50 odstotkov nižja tarifa cen vozovnic. Uredba naj bi začela veljati s 1. januarjem naslednjega leta, o predlogu znižane tarife pa bo odločala vlada. Sekcija za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prometu ocenjuje odgovor ministra kot negativen. Načelno podporo ministrstva glede znižanja prodajnih cen avtobusnih vozovnic ter pripravljenost za iskanje rešitev za dvig kompenzacije in normirane stroškovne cene sicer pozdravlja, vendar pa je reševanje problematike zopet pomaknjena v nedefinirano prihodnost, so prevozniki zapisali v sporočilu za javnost. Predsednik sekcije javnega potniškega prometa Jožef Veren je za 24ur.com povedal, da se bodo avtobusni prevozniki na sestanku v torek, 8. aprila, odločali o nadaljnjih korakih. Ne izključujejo niti zaustavitve javnega prometa. Očitno prometno ministrstvo ni pripravljeno na pogajanja. Gre za zavlačevanje, saj že več let poslušamo dosti lepih besed, dejanj pa ni. Zelo smo skeptični, je pojasnil.

Tako trdi odvetnik jeznih potrošnikov. Oglaševalci so v svojih prijemih vse bolj agresivni, kljub množici direktiv in predpisov, vedno najdejo pot, kako izdelek oglaševati na meji dovoljenega. Proizvajalci Nismo krivi, da ljudje ne preberejo drobnega tiska in ne preverijo, kaj v resnici zlivajo vase. Včasih mejo prestopijo namerno. Dobiček je namreč mnogo večji od kazni. Te dni se je v ZDA v zvezi z laganjem kupcem na zatožni klopi znašla družba Coca Cola. Pa ne zaradi svojega paradnega konja, istoimenske pijače, ampak zaradi pijače Vitaminwater. Vitaminska voda je v zadnjih letih na drugi strani Atlantika postala priljubljena spremljevalka vseh, ki se želijo osvežiti po naporni vadbi, prodajajo pa jo še v petnajstih drugih državah, tudi v Evropi. Priljubljenost pijače izhaja iz prepričanja večine, da gre za navadno vodo obogateno z vitamini. Kar je po svoje zanimivo, saj je pijača vendar sladkega okusa. In v resnici tudi je sladka steklenička vsebuje 33 gramov sladkorja in 125 kalorij. Zdaj pa potrošniki trdijo, da je ime pijače zavajajoče in povzroča, da jo ljudje uživajo v pretiranih količinah, kar lahko povzroči bolezenska stanja. Preberite, kaj o njihovi tožbi meni sodišče, kako in zakaj proizvajalci vse bolj izkoriščajo izraze eko , zdravo in naravno ter kakšno oglaševanje je v resnici prepovedano.

Nemški avtomobilski proizvajalec BMW je kitajskega proizvajalca Šuan-guana obtožil plagiatorstva.

Severno gorenjsko mesto Jesenice iz razpadlega mesta težke industrije postaja sodobno mesto tudi na železniških tirih. To pa že povzroča pomanjkanje prostora. "Zaradi hitrega razvoja za nove investicije na Jesenicah začenja primanjkovati prostora," je povedal jeseniški župan Tomaž Mencinger, zato je občina Jesenice na ministrstvo za promet naslovila dopis za zmanjšanje interesnega območja nekdanje ranžirne železniške postaje Jesenice. "Na konkretne predloge in pogajanja pa še čakamo," dodaja župan. V sklopu programa INTERREG-REVITA bo obnovljena tudi jeseniška železniška postaja, na kateri bodo zaživeli tranzitni mladinski hostel in lokali z različno namembnostjo. Gostinski lokal s prenočišči pa naj bi zaživel tudi v nekdanjih železničarskih prenočiščih poleg zdravstvenega doma Slovenskih železnic na Titovi cesti. Jeseni pa bo vrata vnovič odprl tudi hotel Korotan, v katerem bo 17 sob s kopalnicami in okoli 40 posteljami, hotel bo hkrati tudi študentski dom za študente visoke šole za zdravstveno nego na Jesenicah. Obnove se nadaljujejo Oživitev lokacij nekdanje Železarne Jesenice se nadaljuje. Poleg že obnovljenega območja Hrenovice, kjer na mestu nekdanje Aglomeracije stoji nakupovalno središče, v katerega je vključen stari dimnik, se pospešeno obnavlja tudi muzejsko območje Stara Sava. Na obnovo čakata še Buccelini-Ruardova graščina ter cerkvi Marijinega vnebovzetja in svetega Roka. Projekt poslovni park Načrtovani projekt poslovne cone na območju približno 35 hektarjev je vreden 3,7 milijona evrov, od tega 2,5 milijona prispevajo evropski skladi, drugo pa država. Na področju nekdanje železarne in odlagališča žlindre bo zrasel sodobni poslovni center, ki naj bi po načrtih spodbudil ekonomski preporod mesta in na območje pripeljal nova delovna mesta, ki so nujno potrebna.

Spadate med tiste, ki vsako prosto minuto posvetite delu ter neprestano o njem tudi premišljujete? Če ste odgovorili pritrdilno, je čas, da življenje vzamete v svoje roke ter postavite meje med zasebnostjo in delom. Delu morati znati reči NE. Dandanes se ob hitrem tempu življenja nemalokrat zgodi, da na zasebno življenje delo v službi vpliva tudi takrat, ko se tega dejansko ne zavedamo. Malo prijateljev in skoraj nič prostega časa sta lep primer deloholizma, ko delo nadvlada osebnemu življenju. Tako velikokrat slišimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse potrebno. Prav zato moramo znati ločiti poslovno od zasebnega življenja. Še posebej takrat, ko pretiravanje z delom streže po našem zdravju in družabnem življenju. Vsakič, ko zaloputnete vrata svojega doma, za seboj ne zapirate le vrat, temveč tudi vse službene skrbi in obveznosti. Večina pa jih namesto tega raje razmišlja, kaj vse bo treba narediti za službo naslednji dan. Včasih pa nenehno ukvarjanje s službo pomeni tudi pobeg od resničnih težav v zasebnem življenju. V tem primeru se je dobro vprašati, od česa se v resnici nezavedno beži. Kako se obvarovati pred prevelikim vplivom dela na vaše zasebno življenje? Preprosto, naučite se!

Ameriška nafta je na azijskem trgu z več kot 81 dolarji za sod dosegla rekordno vrednost. Cena nafte vztrajno narašča Cena ameriške nafte se je z več kot 81 dolarji za sod povzpela na novo rekordno vrednost. V azijskem trgovanju je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v oktobru odšteti celo do 81,23 dolarja, kar je bilo 66 centov več kot v ponedeljek. S tem je bil stari rekord v višini 80,70 dolarja za sod, dosežen v ponedeljek zvečer, močno presežen. Po mnenju borznih posrednikov je mogoče vzrok za tokratno rast cen nafte iskati v zaskrbljenosti glede morebitnih težav v ponudbi nafte. Po pisanju ameriške tiskovne agencije AP pa je mogoče rast cen nafte pripisati pričakovanjem, da bo ameriška centralna banka danes znižala obrestne mere, kar bo spodbudilo konjunkturo ter okrepilo povpraševanje po nafti v največji porabnici energentov na svetu.

Radeče Papir je vse bližje stečaju, 370 delavcev bo najverjetneje pristalo na cesti, brezposelnost v kraju bo skoraj stoodstotna. Banke postavljajo vedno nove pogoje za posojilo, ki bi rešilo papirnico. Nekateri so nezakoniti, pravi lastnik.

Število pravnih oseb, ki so imele račun blokiran vsaj pet dni, se je v primerjavi z decembrom 2009 povečalo za 16 odstotkov V Sloveniji je bilo decembra lani 6.102 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, večinoma v gradbeništvu in trgovini, kažejo podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). S tem se je število pravnih oseb, ki so imele račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z decembrom 2009 povečalo za 16 odstotkov. Povečan delež gradbenih podjetij z neporavnanimi obveznostmi Izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi jih je decembra v dejavnosti gradbeništva delovalo 1.319 oziroma 21,6 odstotka. V letu dni se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 2,4 odstotka. Za 22,8 odstotka se je v zadnjih 12 mesecih povečalo število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil. Decembra jih je bilo že 1.330. Povečuje se tudi povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti Še naprej se povečuje tudi povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb. Decembra je znašal 387 milijonov evrov oziroma 16 odstotkov več kot pred letom dni. Od tega je v dejavnosti gradbeništva znašal 113,8 milijona evrov, kar je med vsemi dejavnostmi največ. Med panogami po višini dospelih neporavnanih obveznosti gradbeništvu sledijo trgovina, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

Delavci CPL še vedno niso dobili zaostalih plač. Podjetje ima do srede čas, da poravna zaostala izplačila, sicer bodo izpolnjeni pogoji za začetek stečaja. Odvetnik štirih delavcev, ki so predlog za stečaj vložili, pričakuje, da bo sodišče sprožilo stečaj. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana CPL po zadnjih podatkih tudi danes niso prejeli zaostalih plač, je povedal odvetnik Roman Završek, ki zastopa štiri delavce, ki so vložili predlog za stečaj. Danes je potekel rok za izplačilo januarske plače, tako da podjetje delavcem med drugim dolguje zadnje štiri plače. Če podjetje do srede, ko je razpisan narok na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ne bo poravnalo plač, bodo izpolnjeni pogoji za začetek stečaja. Kot pravi Završek, bi bil presenečen, če sodišče ne bi sprožilo stečaja. Danes je odvetnik prejel odgovor CPL na predlog delavcev za začetek stečajnega postopka, obravnava katerega bi morala biti na sodišču že minuli petek. Po Završkovih besedah tudi v tem odgovoru ni bilo dokazil, da je podjetje poravnalo plače. Završek pripravlja odgovor na odgovor CPL, tako da bo sodišče razpolagalo z vso potrebno dokumentacijo, da o zadevi odloči . Rok za vložitev odgovora je potekel minuli četrtek, vendar ga sodišče v petek, ko je bil razpisan narok, še ni prejelo. Narok so prekinili, sodnica Maja Lajevec pa je ocenila, da CPL s takšnimi potezami izigrava sodišče. Na sodišču je še pet predlogov za stečaj CPL, ki so jih zaradi neplačanih terjatev vložili SGP Zasavje Trbovlje v stečaju, SKB banka, Banka Celje, SCAC Italpali in Probanka. CPL je na naroku 12. februarja zahteval postavitev finančnega izvedenca, ki bo presojal o insolventnosti družbe. Sodišče bo finančnega izvedenca določilo, potem ko bo CPL poravnal stroške za izdelavo mnenja. Sodišče mora pred odločitvijo o začetku stečajnega postopka ugotovitvi dolžnikovo insolventnost in verjetnost obstoja terjatve. V primeru ugotovljene insolventnosti bo izvedlo preostalo dokazno gradivo, na podlagi katerega bo odločalo o obstoju terjatev. Če bo ugotovljena insolventnost družbe, bo sodišče o obstoju terjatev odločalo 1. marca.

Čeprav so v družbi Instalacija Grosuplje predlog za stečaj SCT vložili prejšnji teden, ga v SCT še niso prejeli Navkljub temu, da je podjetje Instalacije Grosuplje že sredi meseca vložilo predlog za uvedbo stečaja družbe SCT , ta do danes omenjenega predloga še ni prejela. V SCT obenem trdijo, da so pravzaprav Instalacije Grosuplje njihov dolžnik, te navedbe grosupeljsko podjetje ocenjuje kot neresnične in nedokazane. Dolgujejo za delo na petih projektih Dolg SCT do Instalacij Grosuplje znaša 525.900 evrov, čemur je treba še prišteti zamudne obresti, so povedali v grosupeljskem podjetju. Odprte postavke se nanašajo na objekte: Krisma Ljubljana, Center urbane kulture Kino Šiška, Onkološki inštitut, Pediatrična klinika in Psihiatrična klinika. "Od navedenega zneska SCT upniku Instalacije Grosuplje kot nesporen zahtevek priznava znesek v višini 424.216 evrov," so pojasnili v grosupeljskem podjetju. SCT: Z Instalacijo v štirih pravnih sporih SCT je danes pojasnil, da imajo z Instalacijami Grosuplje na sodišču odprte štiri pravne zadeve, ter da v teh postopkih pojasnjujejo, da je v bistvu grosupeljsko podjetje njihov dolžnik. V Instalacijah Grosuplje ocenjujejo navedbe kot neresnične in nedokazane. "SCT za svoje trditve v sodnih postopkih ni predložil nobenega relevantnega dokaza. Instalacije Grosuplje nimajo nobene obveznosti do SCT, kar je SCT v mesecu oktobru tudi pisno potrdil ob priznanju naših terjatev," so še pojasnili v Instalacijah Grosuplje.

Rusija in Ukrajina še vedno ne pošiljata plina Evropi, Unija pa počasi izgublja potrpljenje. Državi sta neodgovorni, nesposobni in nezanesljivi, je dejal Barroso. Predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko je zagotovila, da bo Ukrajina tranzit plina v Evropo omogočila takoj, ko jo bo s plinom oskrbela Rusija. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pozval k pripravi srečanja voditeljev držav, ki jih je prizadela plinska kriza. Srečanje bi bilo v soboto v Moskvi. EU se do pobude še ni opredelila, Ukrajino pa moti izbor lokacije. Plinska kriza se je v teh dneh še poglobila, Rusija in Ukrajina pa nadaljujeta z medsebojnim obtoževanjem, katera je kriva, da se je dobava plina prek ukrajinskih plinovodov ustavila. Brez plina že deveti dan Slovenija je že deveti dan brez dobav zemeljskega plina iz Ruske federacije. Uradnih informacij, kdaj bodo dobave spet vzpostavljene, še vedno ni, je dobavo plina za Slovenijo komentiral direktor družbe Geoplin Alojz Stana. Kljub temu je oskrba z zemeljskim plinom stabilna in noben kupec ne prejema zmanjšanih količin, je dodal. Kljub številnim informacijam in pojasnilom, ki so bila javno dostopna in so napovedovala ponovno vzpostavitev dobav, imamo še vedno izredne razmere, je še povedal in dodal, da bi bilo kakršno koli napovedovanje, kdaj bo plin iz Rusije spet pritekel v Slovenijo, na podlagi obstoječih informacij nemogoče in neverodostojno . Barroso Evropska podjetja bi morala ukrepati Za zdaj naj bi tožbo proti ukrajinski energetski družbi Naftogaz napovedala le Madžarska. Evropska podjetja bi morala pravno ukrepati proti Gazpromu in Naftogazu, če dobava ruskega plina preko Ukrajine v Evropo ne bo takoj vzpostavljena, je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Zelo kmalu bomo videli, ali gre za tehnične probleme ali preprosto ni politične volje za spoštovanje dogovora, je dodal. Ob tem je ponovil, da če je tako, Rusija in Ukrajina ne moreta biti večrazumljeni kot zanesljivi partnerici za oskrbo z energijo. Rusija in Ukrajina kažeta, da sta nesposobni spoštovati obveznosti, ki jih imata do nekaterih držav članic. Gazprom in Naftogaz sta nesposobna izpolniti svoje obveznosti do evropskih potrošnikov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barrosu Države 27-erice je pozval, naj usklajeno poiščejo alternativne načine za oskrbo z energijo in tranzit energije. Predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek, pa je države članice pozval, naj premislijo o načrtih za vzpostavitev120-dnevnih rezerv nafte in zemeljskega plina. Predlagal je tudi, naj bo gradnja plinovoda, ki bi Evropo oskrboval s kaspijskim zemeljskimplinom preko Turčije, prednostna naloga EU. Poleg tega je pozval kdiverzifikaciji energetskih virov s poudarkom na več jedrske energije. Odprli ali zaprli plinsko pipo? Ruski energetski gigant Gazprom je v torek ukazal odprtjepretoka plina skozi Ukrajino do odjemalcev na Balkanu, v Turčiji inMoldaviji, ki jih je plinska kriza najhuje prizadela. Vendar pa se jeznova zapletlo, plina ni bilo od nikoder. Rusi za zastoj obtožujejo Ukrajino, ki da ni odprla svojih plinovodov. To je v nasprotju z dogovori, podpisanimi v ponedeljek, je dejal predstavnik Gazproma Aleksander Medvedjev. Nasprotna stran odgovarja, da je kriva Rusija. Po plinovodih naj binamreč spustila le 76,6 milijona kubičnih metrov dnevno, kar je vprimerjavi s količinami, ki jih ponavadi pošilja v Evropo,zanemarljivo. Pritisk v ceveh naj bi bil zato tako nizek, da bi moralaUkrajina s plinovoda izklopiti svoje regije, če bi ga želela pošiljatinaprej proti zahodu. Tega ne moremo storiti, je dejal prvi mož Naftogaza Oleh Dubina. Danes pa je Gazprom sporočil, da je Ukrajina zavrnila prošnjo zatranzit okoli 100 milijonov kubičnih metrov plina na Balkan inSlovaško. V ukrajinskem Naftogazu tega niso zanikali, dejali pa so, daje Gazprom predlagal tranzitno pot, po kateri iz tehničnih razlogovprenos ne bi bil mogoč. Ozadje energetske krize Slovenija je bila o redukcijah dobave zemeljskega plina iz Rusije obveščena minuli torek, v sredo opolnoči pa se je znašla na seznamu držav, ki so v celoti ostale brez plina iz Rusije. V Geoplinu, ki slovenskim odjemalcem zagotavlja približno 95 odstotkov zemeljskega plina, so polno aktivirali preostale nabavne vire in uspelo jim je zagotoviti nemoteno oskrbo s plinom. Rusija je z novim letom uradno zaradi neporavnanih dolgov prekinila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela nedovoljeno jemati plin, ki ga Rusija prek ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo. Ukrajinci so sicer poravnali nekaj več kot poldrugo milijardo dolarjev od skupaj 2,1 milijarde dolarjev dolga, vendar ne želijo plačati zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. V Gazpromu pa so napovedali, da brez poplačil teh obresti ne bodo znova odprli pipe Ukrajini.

Letos se bo obseg BDP skrčil za 2,6, prihodnje leto pa za 0,7 odstotka, v novi, precej bolj pesimistični napovedi od predhodne, napoveduje Banka Slovenije. Črnogledi so tudi v IMF. Slovenija bo poleg Cipra naslednje leto edina evrska država v recesiji, napovedujejo. Banka Slovenije je poslabšala gospodarske napovedi za Slovenijo. Mednarodni denarni sklad IMF v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotni upad bruto domačega proizvoda BDP, prihodnje leto pa naj bi se slovensko gospodarstvo skrčilo še za 1,4 odstotka. Med evrskimi državami naj bi bil poleg Slovenije prihodnje leto v recesiji le še Ciper. Še aprila je IMF Sloveniji, ki je lani po revidiranih podatkih beležila 2,5-odstotni padec BDP, za letos napovedoval dvoodstotni padec, v letu 2014 pa naj bi po spomladanskih ocenah beležila 1,5-odstotno rast. Zdaj je sklad te napovedi bistveno poslabšal ter s tem sledil nekaterim drugim mednarodnim in domačim institucijam. Banka Slovenije je za letos in prihodnje leto poslabšala gospodarske napovedi za Slovenijo. Letos naj bi se obseg bruto domačega proizvoda BDP skrčil za 2,6 odstotka, prihodnje leto pa za 0,7 odstotka. Rast naj bi država vnovič dosegla leta 2015, in sicer 1,4-odstotno. Banka Slovenije je s tem sledila Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar, vendar so njene napovedi še nekoliko bolj pesimistične. Umar namreč za letos napoveduje 2,4-odstotno krčenje BDP, za prihodnje leto pa 0,8-odstotno. Še aprila je Banka Slovenije za letos napovedovala krčenje BDP za 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa celo 0,5-odstotno rast. Za leto 2015 je osrednja finančna institucija bolj optimistična kot Umar. Sloveniji namreč napoveduje 1,4-odstotno rast, medtem ko urad pričakuje rast zgolj v višini 0,4 odstotka. Ena redkih držav, ki bo imela recesijo Slovenija je ena redkih držav, ki bo imela prihodnje leto recesijo. Raven gospodarske aktivnosti v letu 2015 bo za okoli 10 odstotkov nižja kot pred krizo, je dejal namestnik direktorja analitsko raziskovalnega centra Aleš Delakorda. Kot je povzel Delakorda, Banka Slovenije podpira ukrepe pri fiskalni konsolidaciji in predlagane ukrepe v okviru proračunov za prihodnji dve leti. Proračun v najmanjši možni meri spodbuja dodatno krčenje, hkrati pa najmanj negativno vpliva na izvozni sektor, je poudaril. Na vprašanje, ali bo Slovenija potrebovala pomoč, je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec odgovoril, da je še vse odprto in da obstajajo in se preučujejo različni scenariji, da pa si nihče ne želi, da bi Slovenija zaprosila za pomoč. Razmere na trgu dela so bile v prvem polletju stabilne, a upadanje razpoložljivega dohodka povzroča neugodna gibanja. Pri tem je Delakorda opozoril na težavo strukturne brezposelnosti, zlasti med mladimi, pri katerih so težava tudi odhodi v tujino, ter med dolgoročno brezposelnimi. Po njegovih navedbah se stroški dela najbolj prilagajajo v menjalnem sektorju, manj pa v sektorjih, kot sta komunala, energetika. Podjetja so omejena zaradi šibkega trošenja in zaradi finančnih težav. Omejitveni dejavnik za investicije je še vedno njihova zadolženost. Ta ni velika, je pa velika razlika med dolžniškim in lastniškim financiranjem, je pojasnil in dodal, da je Slovenija po dolžniškem vzvodu na vrhu EU. Pri tem sta zadolžena predvsem sektorja gradbeništvo in finančni holdingi, medtem ko je predelovalni sektor sorazmerno malo zadolžen. Malo zadolžena so tudi gospodinjstva. To kaže na racionalno obnašanje, je menil Delakorda. Govorilne ure za gospodarstvo Za reševanje težav v realnem gospodarstvu je Banka Slovenija v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije GZS uvedla neposredno možnost komuniciranja oz. t. i. govorilne ure, je povedal viceguverner in namestnik guvernerja Janez Fabijan.

Poleg predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca je Vladimirja Voduška ovadil še Vinko Stiplovšek, direktor podjetja Rhydcon, kjer je Unior tretjinski lastnik Novinar in lastnik Info TV Vladimir Vodušek naj bi od predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca zahteval 350 tisoč evrov, je danes razkril pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije na celjski policijski upravi Aleš Slapnik na predstavitvi okoliščin četrtkove aretacije Voduška in podjetnika Stanislava Gerbca. Če Korošec denarja ne bi dal, naj bi mu grozil z objavo zanj obremenjujočih podatkov. "Oba pridržana sta si želela pridobiti premoženjsko korist. Ljubljančan je pred mesecem navezal stik z oškodovancem in najprej za to, da ne bo objavil v medijih, terjal 350 tisoč evrov. Dopustil je tudi možnost odkupa terjatev v višini 160 tisoč evrov. Ponudil je tudi možnost oglaševanja. Pritisk je stopnjeval," je povedal Slapnik. Policija je sicer preiskavo začela na podlagi prijave, ki so jo prejeli 4. julija. Vodušku naj bi se mudilo Oba oškodovanca - eden je Korošec, drugi Stiplovšek - sta z odvetniki podala ovadbo. Policija je z dodatnim zbiranjem obvestil prišla do dovoljenja za izvajanje tajnih ukrepov. Ugotovili so, da sta oba osumljenca opravila še druge dejavnosti, ki so potrdile sum izsiljevanja. "Ljubljančan je terjal, da bi prišlo do izplačila čim prej, najprej z akontacijo. In sicer najprej 50, nato pa še sto tisoč evrov," pojasnjuje Slapnik. Kasneje so obema odvzeli prostost, opravili hišne preiskave in preiskave avtomobilov, zaseženi so bili mobilni telefoni in računalniki. Natančneje v članku Kriminalisti zdaj preiskujejo še Voduškovo stanovanje. Preiskujejo tudi podjetji oškodovancev Večinski lastnik podjetja Rhydcon, ki ga vodi Stiplovšek, je podjetja iz nemškega Bremna Hansa-Flex , Rhydcon pa ima v Uniorju pet odstotkov delnic. Prek Rhydcona se je Unior leta 2007 branil pred domnevnim sovražnim ruskim prevzemom. Celjski kriminalisti so zdaj pod drobnogled vzeli tudi transakcije med omenjenima podjetjema, ki sta lastniško prepletena. "Preiskavo smo začeli na podlagi prijave, prej policija obeh podjetij ni preiskovala," pravijo. Pri tem ne povejo niti, kakšne sume kaznivih dejanj v teh pričetih preiskavah raziskujejo. "Ljubljančana (Voduška, op. a.) so že obravnavali v Ljubljani, a za druga kazniva dejanja. Pri njemu je bilo najdeno pri hišni preiskavi orožje, pištolo, za katero pa ima dovoljenje," so povedali na celjski PU.

Gaspari pričakuje še druge nižje bonitetne ocene Bonitetna agencija Moodys je znižala kreditno oceno Slovenije. Gaspari napoveduje, da državne dokapitalizacije NLB-ja ne bo. V DZ pa bo vlada v prihodnjem tednu poslala intervencijski zakon. Kreditna ocena naše države je po odločitvi agencije Moodys padla za eno stopnjo, s tretje najvišje Aa2 na Aa3. Aa2 so nam prisodili leta 2006, rahlo zvišanje je sledilo še leta 2009, ko so oznako stabilno spremenili v pozitivno . Zdaj je spet na ravni izpred petih let. Prav tako so sporočili, da se lahko ocena zniža še bolj. Minister za razvoj Mitja Gaspari je ocenil, da je ocena pričakovana in dokaj točna. Verjetno sledi še kakšna taka ocena, je napovedal in dodal, da so razlogi tudi v padcu referendumov. Gaspari je na novinarski konferenci še zatrdil, da državne dokapitalizacije NLB-ja letos ne bo. Zaskrbljen je, ker se govori samo o kapitalih, ne pa o programih. Ogromno dela čaka upravo in nadzorni svet, je prepričan. Napovedal je, da bodo v DZ poslali intervencijski zakon, kar je za državo nujno in potrebno. Če DZ zakona ne bo obravnaval ali ga bo zavrnil, pa prevzema odgovornost. Ali bo intervencijski zakon temeljil na odpuščanju in nižanju plač, Gaspari ni želel razkriti, je pa napovedal, da bo več znanega v prihodnjem tednu. Mitja Gaspari je na novinarski konferenci tudi zanikal govorice, da naj bi bil kandidat za mandatarja. Kot vzrok je navedel osebne razloge. Evropska komisija je v odzivu na odločitev bonitetne hiše Moodys za znižanje bonitetne ocene Slovenije ocenila, da je slovensko gospodarstvo zdravo . Ob tem so v komisiji poudarili, da še naprej trdno verjamejo v to, da se bo slovensko gospodarstvo v prihajajočih mesecih zmožno spopasti z izzivi. Še naprej trdno verjamemo v to, da se bo slovensko gospodarstvo v prihajajočih mesecih zmožno spopasti s temi izzivi, je še poudaril tiskovni predstavnik komisije Bailly v odzivu na odločitev ene izmed vodilnih bonitetnih hiš Moodys glede Slovenije. Bančni sistem doživlja stres V bonitetni hiši namreč menijo, da se povečuje tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem, hkrati pa pričakujejo poslabšanje napovedi za srednjeročno gospodarsko rast. Na to bi namreč lahko vplivale manjša dostopnost posojil zaradi stresa v bančnem sistemu in pričakovane upočasnitve rasti izvoza, ki so posledica upočasnitve svetovne gospodarske rasti. Veliko je odvisno od vlade in reform Hkrati sta na znižanje ocene vplivala tudi naraščajoča politična negotovost in tveganje pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo ter strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga. Prihodnja ocena bo tako odvisna od sposobnosti vlade, da doseže velikopotezne cilje fiskalne konsolidacije in zažene strukturne reforme. Kaj bodo odločile druge bonitetne hiše? Podobno so že na začetku avgusta napovedovali v drugi bonitetni hiši Standard & Poors, kjer so takrat znižali oceno ZDA. Tudi oni so pozorni predvsem na to, kako uspešno država brzda javnofinančni primanjkljaj in dolg. Pahor s poslanci o mogočih ukrepih Prav zato na slovenskem finančnem ministrstvu nad znižanjem niso presenečeni, saj so to pričakovali že po padcu pokojninske reforme na referendumu, Borut Pahor pa je na negativne vplive politične negotovosti pred izglasovanjem nezaupnice opozoril poslance. Vendar pa menijo, da so bonitetne hiše preveč previdne in da niso upoštevale vseh ukrepov, ki so že bili izvedeni. Na padec bonitetne ocene so se odzvali tudi v SDS-u. Vlada Boruta Pahorja je državo z nesprejemanjem ustreznih ukrepov in nekontroliranim zadolževanjem pahnila v še večjo gospodarsko in finančno krizo, kot bi jo imeli sicer, so zapisali uvodoma. Pojasnili so še, da znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je objavila mednarodna bonitetna hiša Moodys, v SDS-u obžalujejo, ob tem pa poudarjajo, da je znižanje predvsem posledica tega, da vlada ni sanirala bančnega sistema vključno z neustanovitvijo slabe banke in izboljšala podjetniškega okolja, s čimer bi gospodarstvo postalo bolj konkurenčno. Kot pravijo, podobno danes opozarjajo tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Se bo pa Pahor, ki opravlja tekoče posle premierja, v torek ob robu zasedanja DZ-ja posvetoval s poslankami in poslanci o mogočih kratkoročnih ukrepih, ki bi jih vlada kljub omejenim pristojnostim lahko predložila v obravnavo DZ, da bi nadaljnja konsolidacija javnih financ potekala nemoteno. Ekonomisti so takšno odločitev pričakovali Da bo Slovenija izgubila visoko oceno, so napovedovali tudi ekonomisti. Kljub temu pa se Janez Šušteršič s koprske fakultete za menedžment ne strinja z oceno agencije Moodys glede političnega stanja v državi. Meni se zdi ta ocena mogoče malo hitra in pretirana. Glede operativnosti vlade se ni veliko spremenilo, v bistvu že nekaj časa ni imela veliko podpore in je s težavo sprejemala odločitve, je spomnil. Ga pa nižja ocena, podobno kot dekana ljubljanske ekonomske fakultete Dušana Mramorja, ni presenetila. Mramor pravi, da je politična kriza verjetno le povod za takšno odločitev, saj se vzroki pojavljajo že dalj časa. Osnovna vzroka znižanja sta namreč po njegovem mnenju izjemno povečanje zadolženosti bank in podjetij v času prejšnje vlade Janeza Janše ter povečanje zadolženosti države v času Pahorjeve vlade. Poleg tega gre tudi za dolgoročni problem v zvezi s staranjem prebivalstva, je dodal. Trenutne ravni izdatkov namreč na dolgi rok brez pokojninske reforme, reforme trga dela ter sprememb pri davkih ne bo mogoče vzdrževati. Lahko pričakujemo, da se bodo enako odzvale tudi druge agencije, Standard & Poor s in Fitch, še meni.

Če ste utrujeni, brez volje in energije, imate slabo prebavo ali ste nezbrani, čeprav dovolj spite, potem je to opozorilni signal, ki vam ga pošilja vaše telo. V tem letnem času se prebuja tudi telo in potrebuje čiščenje - razstrupljanje Stalna napetost, premalo gibanja, mastna hrana ali praznično pretiravanje z dobrotami obremenjujejo organe za izločanje (kožo, ledvice in črevesje) in organe za presnovo (vranico, trebušno slinavko, jetra in želodec). Kaj torej narediti, da bomo premagali vse to in si nabrali dovolj energije ter spet vzpostavili ravnovesje med telesom in umom? Post pomeni popolno abstiniranje od hrane Veliko ljudi se - ne samo v tej letni dobi - odloča za post, da bi si tako razstrupili organizem. Med postom pridobiva telo potrebno energijo s porabljanjem zalog, strupi, ki so shranjeni v maščobnih zalogah, pa se odplaknejo iz telesa. Vsekakor se moramo zavedati, da post pomeni popolno abstiniranje od hrane, zato se tak način razstrupljanja telesa odsvetuje sladkornim bolnikom, nosečnicam in doječim materam, mladostnikom, majhnim otrokom in osebam z motnjami pri prehranjevanju. Zelo priporočljivo je, da najprej obiščete zdravnika specialista, ki vam bo glede na vaše trenutno psihofizično stanje predpisal individualno terapijo. Živila za čiščenje telesa Zaradi pomanjkanja časa se najpogosteje odločamo za prečiščevalo dieto čez vikend. Pri tem je pomembno, da uživate dovolj tekočine, predvsem vode, svežih sadnih in zelenjavnih napitkov ter čajev. Jedilnik sestavite s kombiniranjem svežega sadja in zelenjave. Živila, ki najučinkoviteje prečistijo telo, so citrusi, jabolka, hruške, cvetača, čebula, česen in špinača. Ne pozabite vsak dan na tešče spiti sok sveže stisnjene limone, saj spodbuja izločanje strupov in porablja maščobe, ki se nalagajo v telesu. Gibanje na svežem zraku Zelo učinkovito sredstvo za razstrupljanje telesa je tudi savna. Prav tako je priporočljivo, da prebudite telo z gibanjem. Vse toplejši sončni dnevi so idealni za sprehode v naravi, kolesarjenje in lahek tek. Telesne dejavnosti naj bodo zmerne, saj bo imelo kakršnokoli pretiravanje nasproten učinek. Gibanje na svežem zraku je najboljše zdravilo zoper utrujenost. Med gibanjem se sproščajo endorfini, hormoni sreče, ki poskrbijo, da smo bolj veseli, in pospešijo presnovo. Po telesni dejavnosti je priporočljiva masaža proti bolečim mišicam, ki hkrati pospešuje krvni obtok. Pomirjajoča kopel Tudi v objemu domače kopalnice lahko razvajate čutila in s tem pomagate telesu pri hitrejšem razstrupljanju. Pripravite si romantično kopel, ki bo izboljšala prekrvitev telesa, pomirila telo in duha ter pospešila izločanje strupov iz telesa. Še kako prav pride recept naših babic, ki pravi, da z mešanico morske soli, medu ali kozarčka smetane ter eteričnega olja lahko ustvarimo pomirjajoč vonj, s katerim pomirimo telo. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Finance Club.

Tokrat organiziran kar prek spleta Uprava ljubljanske borze želi na naš kapitalski trg pridobiti čim več tujih vlagateljev. V ta namen je organizirala t. i. borzni roadshow nekaterih slovenskih izdajateljev na spletu. Glavna značilnost trgovanja na ljubljanski borzi je že nekaj časa velika nelikvidnost, posledično pa so tečaji slovenskih delnic na nizkih ravneh. Prav zato tudi promocije, katerih osnovni namen je povečati prepoznavnost naših najboljših podjetij med tujimi portfeljskimi vlagatelji, povečati njihovo prisotnost na slovenskem kapitalskem trgu in s tem tudi likvidnost delnic na ljubljanski borzi. Neposredna srečanja z vlagatelji sicer organizirajo že dlje časa, tokrat pa so t. i. roadshow prvič izpeljali kar prek svetovnega spleta, je poročal Radio Slovenija. Tuje investitorje zanimata predvsem poslovanje in strategija Članica uprave ljubljanske borze Polona Peterle v povezavi s tem poudarja, da so nenehni neposredni stiki s tujimi vlagatelji izjemno pomembni za prepoznavnost slovenskih delnic. Tuji investitorji želijo predvsem informacije o poslovanju in strategiji. Roadshowov se običajno udeležijo tudi mnoge ugledne investicijske družbe, same učinke srečanj z vlagatelji pa je težko meriti. Najboljša slovenska podjetja se bodo do konca leta predstavila še v Londonu, New Yorku in na Dunaju, v začetku leta pa bo predstavitev potekala tudi v Ljubljani.

Največ na novo brezposelnih iz murskosoboškega območja Število brezposelnih se še povečuje. Aprila je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 99.316 ljudi, kar je skoraj 20 odstotov več kot pred enim letom. V primerjavi z marcem je brezposelnost narasla za 0,4 odstotka, povečala se je v osmih območnih službah zavoda za zaposlovanje, v štirih pa se je zmanjšala. V primerjavi z lanskim aprilom je bilo brezposelnih oseb več v vseh območnih službah zavoda, med njimi so največje povečanje zaznale enote Murska Sobota +32,5 odstotka, Ljubljana +28,2 odstotka in Sevnica +24,6 odstotka, najmanjše pa Novo mesto +10 odstotkov in Trbovlje +11,5 odstotka. Samo aprila 7.122 prijav Aprila se je tako na zavod na novo prijavilo 7.122 brezposelnih oseb, kar je 4,5 odstotka manj kot marca in 24,8 odstotka manj kot aprila lani. Med novoprijavljenimi je bilo 939 iskalcev prve zaposlitve, 1.928 trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter 2.752 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 6.699 brezposelnih oseb, ki jih je zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3.907, kar je 23,6 odstotka manj kot marca in 6,2 odstotka več kot aprila lani. Delodajalci so sicer aprila prijavili 14.521 prostih delovnih mest, kar je 7,2 odstotka več kot marca in 21,4 odstotka več kot aprila lani. V prvih štirih mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 99.396 brezposelnih oseb, kar je 26,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od začetka leta do konca aprila se je na zavod prijavilo 32.075 brezposelnih oseb, kar je 18,6 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Glede na lansko prvo četrtletje so se zmanjšale vse pomembnejše kategorije novoprijavljenih brezposelnih, med njimi najbolj, za 24,7 odstotka, število novoprijavljenih po prenehanju delovnega razmerja za določen čas. Prijav brezposelnih oseb, ki so zaposlitev izgubile iz poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij, je bilo za 22,9 odstotka manj, 11,9 odstotka manj pa je tudi iskalcev prve zaposlitve.

Italija bo do leta 2013 število javnih uslužbencev znižala za 300 tisoč, napoveduje minister za javno upravo Renato Brunetta V dokumentu, ki ga je predstavil italijanski minister za javno upravo Roberto Brunetta, je tudi zapisano, da se je število italijanskih javnih uslužbencev že v letih 2008-2009 zmanjšalo za približno 72 tisoč na 3,5 milijona. Do leta 2013 pa naj bi se število zmanjšalo še za 8,4 odstotke oziroma 300 tisoč uslužbencev, še piše italijanski Corriere della Sera. Minister Brunetta pravi, da gre za usklajevanje vrednot med javnim in realnim sektorjem, obenem pa zagotavlja, da javne storitve in s tem javno dobro ne bo oškodovano. Produktivnost delavcev naj bi se namreč v poprečju na letni ravni povečala za dva odstotka.

Ljubljana - Negativni trend padanja branosti tiskanih medijev v državi se vendarle umirja, saj je bil upad v letu 2009 "le" še 3,2-odstoten (v obdobju od julija 2008 do julija 2009 je bil namreč upad 6,1-odstoten), je razvidno iz včeraj objavljene nacionalne raziskave branosti (NRB), ki jo izvaja družba Valicon. Na vrh najbolj brane edicije v državi se je s skoraj 360.000 bralci zavihtel brezplačni tednik Žurnal, saj je Pilot, priloga Nedeljskega dnevnika, ki je do sedaj kraljeval med tiskanimi mediji, beležil skoraj za desetino nižjo branost ter padel na tretje mesto. Med njiju se je z nekaj več kot 350.000 bralci na povprečno številko vrinila priloga Dela Vikend, na lestvici najbolj branih tiskanih medijev pa sledijo brezplačnik Dobro jutro (324.000 bralcev), Slovenske novice (318.000 bralcev), Nedeljski dnevnik (313.000 bralcev) in priloga Ona (304.000 bralcev). Glede na prejšnje merjenje je branost statistično višja pri petih tiskanih medijih: Ekipa, Delo Mag, Živa, ABC Zdravje in Vaš mesečnik. Statistično nižjo branost je zabeležilo petnajst tiskanih medijev oziroma devet manj kot v preteklem obdobju merjenja. Slednje po besedah Andraža Zorka iz Valicona tudi kaže, da se trend upadanja branosti počasi umirja. Medtem ko se lahko v družbi Žurnal Media pohvalijo, da se njihovemu brezplačnemu dnevniku neprestano povečuje branost, pa plačljivi konkurenti ne delijo enake usode. Čeprav so v mariborskem Večeru obdržali svoj položaj iz prejšnjega valutnega obdobja (od druge polovice 2008 do prve polovice 2009), pa so, tako kot Delo in Dnevnik, v primerjavi z letom 2008 doživeli precejšen padec branosti. Medtem ko je Delo izgubilo več kot sedmino oziroma 20.000 bralcev, pa je Dnevnik od leta 2008 ostal brez skoraj četrtine oziroma 36.000 bralcev. Če karikiramo, jima jih je odnesel Žurnal24, saj je v tem obdobju pridobil skoraj 50.000 novih bralcev. Čeprav se v NRB osredotočajo na utrip branja tiskanih medijev, raziskava zajame tudi merjenje gledanosti televizij in poslušanosti radijev. Med slednjimi je na prvem mestu še vedno Val 202, ki je sicer izgubil odstotek svojih poslušalcev. Sledijo mu Slovenija 1 in Radio Ena. Med televizijami je najbolj gledana Pop TV (dvoodstotni upad), sledijo pa ji Kanal A (triodstotna rast) ter Slovenija 1 (devetodstotni upad) in Slovenija 2 (petodstotni padec).

Pozivi k uničenju novih radarjev v Mariboru so očitno obrodili sadove. Ponoči sta namreč gorela kar dva. Čeprav je mariborski župan Franc Kangler včeraj sporočil, da bodo prvim kršiteljem, ki so jih ujeli novi radarji, izrekli le opozorilo, to jeze nekaterih očitno ni pogasilo. Ponoči so nepridipravi namreč zažgali dva nova stoječa radarja, in sicer v križišču na Ptujski cesti in v križišču na Lackovi cesti. Oba požara so pogasili gasilci JZZPR Maribor, pri gašenju drugega pa je pomagal še PGD Radvanje. "21. oktobra okoli 00.20 ure je neznani storilec povzročil požar na sistemu za detekcijo hitrosti na Ptujski cesti v Mariboru, okoli 04.20 ure pa je neznanec povzročil požar na sistemu na Streliški ulici. Višina premoženjske škode še ni znana. Policisti še zbirajo obvestila," se glasi izjava Policijske uprave Maribor. Župan Kangler je sicer na Facebooku objavil, da je bil rekorder v prekoračitvi hitrosti voznik, ki je mimo osnovne šole v Radvanju namesto 50 kilometrov na uro vozil 128 kilometrov na uro.

Zaradi vse slabšega stanja v gospodarstvu in težav pri pridobivanju sredstev za financiranje lahko propade do 40 odstotkov vseh zasebnih družb Zaradi spremembe vrednotenj raziskava predvideva, da bo propadlo tudi veliko število prevzetih podjetij. V naslednjih treh letih lahko propade do 40 odstotkov vseh zasebnih družb, poroča Financial Times. Vzrok za propadanje naj bi bilo predvsem vse slabše stanje družb in vse večja zadolženost, zaradi zaostritev na kreditnem trgu pa bo vse težje dobiti tudi sredstva za financiranje. Boston Consulting Group in španska IESE Business School predvidevata, da bi krizo lahko zagotovo preživelo 30 odstotkov, medtem ko naj bi propadlo od 20 do 40 odstotkov podjetij. Refinanciranje bo problematično »Privatne družbe bi lahko iz svojega premoženja ustvarile dobre donose brez izboljšanja portfelja družbe,« pravi profesor Heinrich Liechtenstein iz IESE. »Ampak v letu 2008 je 45-odstotni padec vrednotenj dramatično spremenil situacijo in vrednotenja znižal na nivoje izpred treh ali štirih let.« Naslednjega pretresa bo industrija deležna pri naslednjem krogu refinanciranja. Ozračje za obnovitev financiranja se hitro slabša in kreditni trgi so se oddaljili od podjetij. Raziskava je pokazala tudi povečanje neplačevanja obveznosti pri prevzetih družbah. Raziskava je pokazala, da ima lahko težave s plačili v naslednjih treh letih polovica vseh zasebnih podjetij, ob zaostritvi razmer pa se njihovo število lahko še poveča.

Do leta 2030 naj bi bil turističen delež hitro rastočih trgov 58-odstoten Foto: ShutterstockMednarodni turizem se bo v obdobju med letoma 2010 in 2030 še naprej krepil, vendar pa se bo njegov obseg večal počasneje kot v zadnjih desetletjih. Število mednarodnih prihodov turistov naj bi vsako leto poraslo za 3,3 odstotka, tako da naj bi bil turistični trg vsako leto bogatejši za 43 milijonov turistov, je razvidno iz raziskave UNWTO. Ta teden objavljena dolgoročna napoved Svetovne turistične organizacije (UNWTO), ki nosi naslov Turizem do leta 2030, ugotavlja, da bodo mednarodni prihodi turistov prihodnje leto presegli milijardo, potem ko je bilo lani vseh prihodov 940 milijonov. Rast prihodkov v hitro rastočih državah 4,4-odstotna Do leta 2030 naj bi bilo prihodov turistov že 1,8 milijarde, kar pomeni, da bo v naslednjih dveh desetletjih mednarodne meje za zabavne, poslovne in druge namene prečkalo pet milijonov ljudi dnevno. UNWTO pričakuje, da bo število mednarodnih prihodov turistov najhitreje raslo v hitro rastočih gospodarstvih. Tu naj bi bila rast prihodov na letni ravni 4,4-odstotna, medtem ko naj bi bila v razvitih gospodarstvih 2,2-odstotna. Čez dve desetletji najbolj obiskana severovzhodna Azija Skladno s tem naj bi hitro rastoča gospodarstva v Aziji, Latinski Ameriki, osrednji in vzhodni Evropi, vzhodno-mediteranski Evropi, Bližnjem vzhodu in Afriki zabeležila 30 milijonov, razvita gospodarstva Severne Amerike, Evrope, Azije in Pacifika pa 14 milijonov mednarodnih prihodov turistov na leto. Do leta 2015 naj bi bilo v hitro rastočih gospodarstvih več mednarodnih prihodov turistov kot v razvitih gospodarstvih, do leta 2030 naj bi bil turističen delež hitro rastočih trgov že 58-odstoten. Čez dve desetletji naj bi bila sicer najbolj obiskana severovzhodna Azija (16 odstotkov vseh mednarodnih turističnih prihodov), sledila pa naj bi južna in mediteranska Evropa (15 odstotkov vseh mednarodnih turističnih prihodov).

Proračun. Žirovniški svetniki so potrdili proračun, ki omogoča dokončanje velikih investicij in začetek novih. ˝Dokončanje dvorane vključno z zunanjo ureditvijo igrišč in aleje slavnih pri Osnovni šoli Žirovnica v Zabreznici je predvideno do sredine leta 2010, skupna investicija pa je ocenjena na 2,9 milijona evrov,˝ je za Žurnal24 povedal žirovniški župan Leopold Pogačar. Nova večnamenska dvorana in šolska telovadnica pa bo, kot upajo predstavniki občinskega sveta, pripomogla tudi k razvoju športa v občini. Kot pojasnjuje župan, ima občina v prihodnjem letu v načrtu razvojnih programov še gradnjo druge etape pločnika v Žirovnici, na katerem dela so ocenjena na 580 tisoč evrov. Kanalizacijsko in vodovodno ureditev skupaj z javno razsvetljavo bodo postopno izvedli v naslednjih treh letih, investicija pa je vredna okoli 800 tisoč evrov. V načrtih prihodnjih dveh let je tudi ureditev povezovalnih kanalov Studenčice–Vrba–poslovna cona, zbirni center za odpadke in razširitev ceste v Završnico. ˝V luči sprejetega proračuna na leto 2010 gledam zelo optimistično. Za vse predvidene investicije pa imamo tudi širok konsenz občinskega sveta, zato lahko lažje zadihamo, je pa to tudi velika obveza, da bomo vse v razvojnem programu predvidene investicije tudi izpeljali,˝ je dodal Pogačar. Završnica kot rekreacijski center Župan Pogačar pa v prihodnjih letih napoveduje tudi razvoj doline Završnice, kjer občina načrtuje ureditev rekreacijskega centra: ˝Za prihodnje leto predvidevamo ureditev ceste in parkirišča, po sprejemu občinskega prostorskega načrta pa bi v Završnici radi uredili rekreacijski center, ki bo vključeval trimstezo, kurišča, šotorišče in različna igrišča. Te projekte postavljamo nekje v leto 2013, skupna vrednost pa še ni ocenjena.˝

Berlin - Nemški avtomobilski koncern Daimler in prav tako nemški energetski gigant RWE sta se v Berlinu lotila pilotskega projekta, katerega cilj je promovirati uporabo električnih vozil. Daimler je že lani podoben projekt zagnal v Londonu. Nemška izvedba tovrstnega projekta je po trditvah obeh koncernov "največji skupni projekt za okolju prijazna električna vozila na svetu". V prvi fazi projekta E-mobility Berlin bo Daimler zagotovil 100 mercedesov in smartov določenemu krogu uporabnikov, ki jih bo podjetje verjetno izbralo v bližji prihodnosti na podlagi poslanih prijav. V Daimlerju računajo na čim več povratnih informacij s strani uporabnikov testnih vozil. Ta bodo uporabnikom najverjetneje razdelili z lizinškimi pogodbami. RWE pa bo po drugi strani v nemški prestolnici vzpostavil in zalagal omrežje 500 polnilnih postaj. Delovati naj bi začelo v drugi polovici leta 2009. Projekt podpira nemška vlada, ki naj bi novembra sprejela tudi nacionalni načrt za razvoj električnih vozil.

Obupanim strankam zaračunavali dodatne stroške Zaradi nečednih poslov s hipotekami banke Countrywide bo morala Bank of America plačati 108 milijonov dolarjev kazni. Dogovor z ameriško Zvezno komisijo za trgovino FTA pomeni, da je Bank of America prevzela odgovornost za odiranje strank Countrywida, še posebej tistih, ki so imele težave pri odplačevanju obrokov hipotek. Pohlep Countrywida je šel celo tako daleč, da so tem strankam zaračunavali na tisoče dolarjev zamudnih obresti na mesec, pri čemer so si izmišljali še dodatne stroške in takse za neobstoječe storitve. Propad zaradim kopičenja nepremičnin A zaradi pohlepa in kratkovidnosti je podjetje skoraj propadlo. Ljudje, ki so morali plačevati dodatne stroške, niso mogli odplačevati hipotek, banki Countrywide pa so ostale številne nepremičnine, ki jih ni mogla prodati, zato je šla na koncu sama v prodajo. FTA je sporočil, da bodo iz poravnave poplačali 200.000 nekdanjih strank banke Countrywide, Bank of America pa je morala 400.000 strankam že znižati obresti in glavnico hipotekarnega posojila. To je ena najvišjih kazni v zgodovini FTA-ja.

Odbor potrdil predlog vlade in amandma SDS-a Minister Šušteršič zagotavlja, da se s spremembami delovanja AUKN-ja v gospodarstvu ne odpira vrat politiki, medtem ko je poslanec Frangež prepričan, da bo AUKN postal brezzobi tiger. Odbor DZ-ja za finance je obravnaval predlog sprememb delovanja AUKN-ja, ki bi se pri upravljanju z državnimi naložbami moral posvetovati z vlado in ga potrdil. Zakonska novela Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države med drugim pred glasovanjem na skupščinah nalaga uskladitev z resornimi ministrstvi in ji znižuje vrednost naložb, s katerimi lahko samostojno razpolaga. Vladi v nujnih primerih daje možnost, da državnemu zboru sama predlaga spremembe razpolaganja s posamezno kapitalsko naložbo. Ob tem je odbor sprejel tudi amandma SDS-a k noveli, ki predvideva ukinitev Sveta AUKN-ja, ki je sicer nadzorni organ, sprejema strategije za upravljanje z državnimi naložbami, letne načrte upravljanja z naložbami in imenovanja članov akreditacijske komisije. To vlogo bo imela vlada. Zakon je zdaj nekonsistenten Odbor je dopolnilo sprejel, a je zakon zdaj v več pogledih nekonsistenten, zato je treba do sredine seje DZ-ja pripraviti uskladitveno dopolnilo. Pomisleke imajo tudi v zakonodajno-pravni službi DZ-ja. Predlagana ureditev bi po njihovem mnenju pomenila, da agencija v večjem delu svojega delovanja ne bi imela institucionalne neodvisnosti. Vlada je izpadla nekredibilna Tisti, ki so pristojni, nimajo odgovornosti, tisti, ki so odgovorni, pa nimajo pristojnosti pri odločanju o upravljanju z državnim premoženjem, je spremembe utemeljil minister za finance Janez Šušteršič. Omenil je odločitev AUKN-ja, da morajo nekatera uspešna državna podjetja dokapitalizirati Novo KBM, kjer pa so zdaj to slabe naložbe. Vlada je tako izpadla pred očmi javnosti kot nekredibilna, ki ne drži svoje besede, pravi Šušteršič in dodaja, da dajemo tudi videz, da obstajajo institucije, ki lahko odločajo mimo usmeritev, ki jih sprejme vlada. Ministri vlade, ki jih bo javnost na koncu vprašala, zakaj kak projekt stane toliko, pač ne morejo biti le eni od 200 ljudi, ki lahko gredo s člani agencije na kavo in jim povedo, kaj pač mislijo, dodaja minister. Po njegovih besedah sicer ne želijo ukiniti agencije in se vrniti na star sistem upravljanja z naložbami, saj se ta v praksi ni izkazal kot najboljši. Zakon rešuje situacijo v prehodnem obdobju, ne pomeni ukinjanja agencije, ne pomeni odprtih vrat za politiko, daje pa vladi možnost, da vpliva na stvari, ki se po njenem mnenju ne bi rešile tako, kot je najboljše. Minister pravi, da potekajo zelo resni pogovori, pri katerih sodeluje tudi AUKN, na primer o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, za katero država ne bo namenila proračunskega denarja. Dodaja pa, da si zato ne more privoščiti tveganja, da bi doseženi dogovor nekdo zadnji dan miniral. Prav tako vlada zdaj po njegovih besedah nima formalnega mehanizma, da bi lahko vplivala na iskanje tujih investitorjev za banke in podjetja - če agencija meni, da nekdo ni ustrezen, ta pač ni primeren. Učinkovitost upravljanja se bo zmanjšala Na novelo so se kritično odzvali v SD-ju in Pozitivni Sloveniji, kjer menijo, da je to velik korak nazaj in pomeni neposredno vmešavanje politike v gospodarstvo. Poslanca SD-ja Andreja Črnak Meglič in Matevž Frangež sta pred sejo predlagala tudi, da se razpravljanje o spremembi zakona umakne oziroma prestavi, dokler ne bi pridobili mnenja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o tem zakonu, saj naj bi bil v nasprotju s smernicami, ki jih je sprejela tudi Slovenija, oz. dokler se DZ ne seznani s poročilom AUKN-ja za lansko leto. Predloga nista bila sprejeta. Posamične zamere do ravnanja agencije naj ne vodijo v posege v zakonodajo, je prepričan Frangež. Meni, da bi DZ moral oceniti, ali je spreminjanje AUKN-ja v brezzobega tigra, ki je le predstopnja pred ukinitvijo, upravičeno. Po njegovih besedah se namreč s spremembami ne porazdeljujejo razmerja med odgovornostjo in pristojnostjo, temveč se le zabrisuje jasna linija odgovornosti. Res je, da so rezultati delovanja AUKN-ja daleč od želenih ciljev, a do ciljev po njegovih besedah ne bomo prišli, če bomo ob vsaki menjavi oblasti spreminjali sistem. V Pozitivni Sloveniji, kjer so bili ukinitvi AUKN pred volitvami naklonjeni, pa imajo pomisleke predvsem do smiselnosti predlaganih začasnih rešitev, ki AUKN spreminja v neke vrste kurirja države. Alenka Bratušek je ves čas opozarjala, da vlada z začasnimi spremembami preveč hiti in se pri tem zapleta v nekonsistentnosti, ter da bi bilo bolje v DZ priti s sistemsko rešitvijo. Komarjeva AUKN je opravil veliko delo Do zakonske novele so kritični tudi na AUKN-ju. Prepričani so, da se bo učinkovitost upravljanja državnih naložb zaradi številnih dodatnih postopkov, ki bodo povezani z odločanjem na ministrstvih in vladi, pomembno zmanjšala. Opozarjajo, da spremembe postavljajo vprašanje o neodvisnosti in samostojnosti agencije. Predsednica uprave AUKN-ja Dagmar Komar je že pred sejo odbora poudarila, da je do zdaj o vseh zadevah soodločal svet agencije, zdaj pa se ta pristojnost seli na vlado oziroma ministrstva. So se pa z vlado in DZ-jem že usklajevali, ko je šlo za dokapitalizacije ali prodaje. Prepričana je, da so opravili veliko delo in postavili sistem upravljanja z državnimi naložbami z različnih vidikov. Agencija je naredila velik korak naprej. Komarjeva zato verjame, da bo kljub spremembam AUKN vse te naloge še naprej opravljal. Poslanci o noveli po nujnem postopku Predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države je vlada sprejela prejšnji teden, državni zbor pa ga bo po nujnem postopku obravnaval v sredo. Gre za prehodno rešitev, medtem ko bo sistemske spremembe, ki jih predvideva koalicijska pogodba, do poletja pripravila medresorska skupina. To naj bi oblikovali v tem tednu.

Zaradi prometnih nesreč in obilice enodnevnih dopustnikov, ki lovijo zadnji počitniški vikend, marsikateri voznik po državi stoji v zastoju. Najhuje je na gorenjski avtocesti ter na Karavankah. Po Podatkih Prometno-informacijskega centra je stanje na cesti sledeče: Gost promet z zastoji: - na gorenjski avtocesti v smeri Avstrije med počivališčem Jesenice in predorom Karavanke, kar 1,6 kilometrov - na cesti Portorož - Izola - Koper. Zgoščen promet je na gorenjski avtocesti med priključkom Brezje in viaduktom Peračica v smeri Ljubljane, na cesti Bled - Lesce ter v obe smeri med Koprom in Dragonjo. Čakalne dobe na mejnih prehodih za osebna vozila: - pri izstopu: Dragonja 30 minut, Jelšane 20 minut, - pri vstopu: Jelšane 40 minut, Starod 2 uri. Velja opozorilo, da se danes na Bledu pričenja svetovno prvenstvo v veslanju, zato bodo prometnice v okolici Bleda danes in v prihodnjih dneh zelo obremenjene.

Prva jih bo začela ponujati Športna loterija, seveda le, če ji bo do takrat uspelo izpolniti vse pogoje, novosti tudi v EU V Športni loteriji (ŠL) so kritični do maja lani sprejetega pravilnika o prirejanju iger na srečo prek interneta, ki pa še vedno ni v uporabi. Bolj všeč jim je resolucija o spletnih igrah evropskega parlamenta, ki prireditelje, tudi komercialne, zavezuje k delovanju v skladu z nacionalno zakonodajo. Glavne točke resolucije so: prireditelji morajo delovati v skladu z nacionalno zakonodajo, države članice imajo pravico, da strogo nadzorujejo igre na srečo, in še, ker so igre na srečo občutljivo področje, samoregulacija industrije ni zadostno učinkovita, lahko je dodatek, ne more pa nadomestiti zakonodaje. "Upamo, da bo resolucija tudi v Slovenijo prinesla spremembe tako za ponudnike kot uporabnike. Zdaj se z morebitnimi negativnimi učinki te dejavnosti ukvarjamo doma, denar pa mečemo čez državno mejo," pravi Tomo Šeme, član uprave ŠL. Šeme: Pravilnik bi bilo treba že spremeniti Šeme je kritičen do že skoraj leto dni veljavnega pravilnika, ki še ni zaživel. Kot kaže zdaj, se bo maja končno začel uporabljati, lahko pa se zgodi, da pristojni z njim ne bodo imeli koga nadzorovati. Nihče od 15 slovenskih koncesionarjev še ni izpolnil pogojev. "Pravilnik je neživljenjski. Zahteve so nesorazmerne z višino sredstev, ki jih je treba vložiti za implementacijo, in pričakovanim rezultatom. Njegovi pripravljavci so očitno premalo poznali stanje, zagotovo pa niso bili seznanjeni s tehničnimi zadevami ter načinom dela domačih prirediteljev v primerjavi z drugimi komercialnimi ponudniki," meni sogovornik, ki upa, da bo pravilnik spremenjen. Hit že testira V slabšem položaju od ŠL je Loterija Slovenija (LS), ki mora skleniti še koncesijsko pogodbo. "Pri razvoju spletnih iger poskušamo upoštevati vse zahteve pravilnika, čeprav je zelo tog," razlagajo v LS, kjer evropsko resolucijo trenutno še proučujejo. Z resolucijo se že seznanjeni v Hitu: "Že pred njenim sprejetjem se je Hit več let zavzemal, da bi spletne igre v posamezni državi lahko izvajale le družbe z veljavno koncesijo. Tako se uredi plačevanje davkov in nadzor nad igralci in zagotavljanje družbeno odgovornega razvoja," navajajo v Hitu. Znotraj skupine so že začeli s poskusnim delovanjem spletnih iger na portalu v okviru družbe Casino Kobarid (igralniško-zabaviščni center Aurora).

Ljubljana - Projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), vreden 1,3 milijarde evrov, bi se lahko v prihodnjih mesecih podražil še za nekaj deset milijonov evrov. Alstom, dobavitelj tehnološke opreme za novi 600-megavatni blok, je namreč konec prejšnjega meseca TEŠ izstavil račun za montažna dela, ki naj bi po neuradnih informacijah znašal skoraj 200 milijonov evrov. To je dvakrat več od zneska, ki so ga v Šoštanju v lani noveliranem investicijskem načrtu predvideli za montažo opreme (100 milijonov evrov). Če bi v TEŠ Alstomu ugodili in račun v celoti plačali, bi se vrednost investicije kljub prihrankom, ki naj bi jih v Šoštanju zaradi nizkih obrestnih mer na trgu ustvarili pri stroških financiranja, močno podražila in zelo verjetno precej približala novi magični meji 1,4 milijarde evrov. Nov zaplet med Alstomom in TEŠ, ki je lani s francoskim dobaviteljem po večmesečnih pogajanjih podpisal dodatek k pogodbi o dobavi opreme za TEŠ 6, s katerim je njeno zgornjo ceno omejil na 792 milijonov evrov, izhaja prav iz omenjene pogodbe. To je junija 2008 podpisal nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, po dostopnih informacijah pa ne določa cene montaže. O tej naj bi se TEŠ in Alstom dogovorila še naknadno. Kljub temu pa so v TEŠ že konec leta 2009 prvič javno razkrili, da naj bi jih montaža opreme stala 89 milijonov evrov. Zakaj je torej Alstom, ki je od TEŠ za izdelavo opreme že prejel več kot 400 milijonov evrov, v Šoštanj poslal 200-milijonski račun za montažo? Kot smo neuradno izvedeli, je Alstom za montažna dela izbral podizvajalce, k njihovim cenam pa pribil še maržo na tveganje in lastno maržo v skupni višini najmanj 25 odstotkov. To posledično pomeni, da Alstomu v posameznih segmentih ni bilo v interesu izbrati najcenejših izvajalcev montažnih del, ker bi se s tem avtomatično zmanjšal absolutni znesek njegove marže. Vse to naj bi mu omogočala osnovna pogodba o dobavi opreme za TEŠ 6. Poleg nekaterih dodatnih tehničnih postavk, ki naj bi jih Alstom vnesel v obračun del, naj bi zahteval tudi bonus za predčasno dokončanje montaže. Kaj torej lahko storijo v TEŠ, kjer so očitno med kladivom zahtev ministra za infrastrukturo in promet Zvonka Černača o 100-milijonski pocenitvi projekta in nakovalom pravnih razmerij, ki gredo na roko Alstomu? "O ceni teh del se pogajamo, zato o končnih zneskih ne želim špekulirati," je včeraj za Dnevnik povedal direktor TEŠ Simon Tot. Poudaril je, da so vrednost montaže, ki so jo objavili v investicijskem načrtu (sto milijonov evrov), preverili pri dveh svetovalnih družbah, med drugim tudi pri finskem Pöyryju, ki je leta 2010 za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) opravil revizijo projekta TEŠ 6. Na vprašanje, zakaj je Alstom tudi pri montaži, ki jo bo oddal zunanjim podjetjem, sploh upravičen do marže, pa je Tot odgovoril, da je to vprašanje za njegovega predhodnika (Rotnika, op. p.). Dobra novica za TEŠ je, da bo z Alstomom večino pogodb za posamezne sklope montažnih del podpisal v prihodnjih mesecih, kar mu odpira manevrski prostor za pogajanja in večjo vlogo pri izbiri podizvajalcev za montažo. Letos naj bi tako Alstomovi podizvajalci vgradili le primarno in sekundarno konstrukcijo kotla, v prihodnjih letih pa generator, turbine in drugo opremo. A nova potencialna "mina" v končni ceni TEŠ 6 predstavljala dodatno težavo za TEŠ in Holding Slovenske elektrarne (HSE) pri prepričevanju države za odobritev 440-milijonskega poroštva za posojilo Evropske investicijske banke (EIB). Prav tako bi jo lahko v morebitnem "napadu" na vodstvi HSE in TEŠ izkoristil minister Černač, čeprav je bila - protislovno - pogodba, ki jo v TEŠ krivijo za nastale zaplete, podpisana v času prve vlade Janeza Janše. [email protected]

Počivalšku leta 2005 tudi nagrada GZS-ja Združenje Manager je za letošnjega menedžerja leta imenovalo direktorja Term Olimia Zdravka Počivalška, ki je dejal, da mu ta nagrada pomeni priznanje za vse, kar je naredil. Priznanje, ki ga podeljujejo od leta 1991, bo Počivalšek prejel na današnjem jesenskem srečanju združenja v Portorožu, so sporočili iz Združenja Manager. Počivalšek je v prvem odzivu dejal, da je priznanja vesel, saj pomeni, da je nekdo opazil njegovo delo in delo njegovih sodelavcev ter ga ocenil kot uspešno. Nagrada mu pomeni tudi priznanje za vse, kar je naredil ne le letos, temveč tudi v zadnjih letih. Poleg drugih priznanj je Počivalšek leta 2005 prejel tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Počivalšek v Podčetrtku že od leta 1999 V svoji karieri sem sodeloval pri sanaciji Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah, pri ustanovitvi Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, saniral sem tudi Mlekarno Celeia v letih od 1993 do 1999. V 11 letih pa nam je uspelo podjetje Terme Olimia narediti prepoznavno ter uspešno širše, in ne samo v slovenskem prostoru, je dejal. Ob prevzemu Zdravilišča Atomske toplice leta 1999 je Počivalšek najprej izvedel finančno sanacijo družbe. Hkrati s tem je nastala povsem nova blagovna znamka Terme Olimia. V skupini, ki zajema tri družbe - Terme Olimia, Terme Tuhelj in Terme Olimia bazeni - je zaposlenih 400 ljudi, od tega 250 v Sloveniji. Vlaganje v kadre in zmogljivosti pa je omogočilo razvoj zahtevnejših storitev in preskok v višji cenovni razred. Družba Terme Olimia tudi v času recesije uresničuje svojo vizijo Počivalšek strategijo družbe gradi v povezavi z okoljem. Spodbujanje in vlaganje v razvoj kraja je med prispevalo tudi k osvojitvi zlate medalje leta 2009 za najlepše urejeni manjši kraj v Evropi, ki je pripadla Olimju. Pod njegovim vodstvom družba Terme Olimia tudi v času recesije ni prenehala uresničevati svoje vizije, ki je, postati najboljše terme v prostoru med Alpami, Jadranom in Donavo. Letos bodo tako Terme Olimia v skladu z načrti prihodke povečale za petino in leto končale z 19,4 milijona evrov prihodkov na ravni skupine 23 milijonov evrov ter z 1,3 milijona evrov čistega dobička, so še sporočili z Združenja Manager.

Seul - Voditelji 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev bodo danes v južnokorejski prestolnici začeli dvodnevno srečanje, na katerem bodo v ospredju vse bolj pereča vprašanja valutnih trenj in gospodarskih nesorazmerij, ki po mnenju tako politikov kot strokovnjakov stojijo na poti k vzdržni svetovni gospodarski rasti. V zadnjem času so v ospredju trenja zaradi tečajev vodilnih svetovnih valut, še posebej v odnosu kitajskega juana in japonskega jena do ameriškega dolarja, najbolj pa je v zadnjih dneh na udaru ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) zaradi napovedanega 600 milijard dolarjev vrednega programa odkupa ameriških državnih obveznic. Do tega programa, s katerim Fed stopnjuje prakso povečevanja denarja v obtoku in z ustvarjanjem dodatne ponudbe dolarjev ustvarja pritisk na zniževanje tečaja ameriške valute, so kritični predvsem v razvijajočih se gospodarstvih, pa tudi na Japonskem in v Evropi. Kitajska medtem močno omejuje kapitalske tokove in kljub velikanskemu presežku v trgovinski bilanci z ZDA in evropskimi državami ohranja po mnenju vodilnih razvitih gospodarstev izrazito podcenjen tečaj juana, s čimer umetno vzdržuje izvozno konkurenčnost. Prav zaradi tega je ves čas na udaru ostrih kritik ZDA in tudi EU. Ameriški predsednik Barack Obama se je v sredo na kritike glede ukrepov Feda v pismu ostalim voditeljem G20 odzval z besedami, da je moč dolarja odvisna predvsem od "trdnosti temeljev ameriškega gospodarstva". Prvi mož ZDA je dejal, da je močno gospodarsko okrevanje najpomembnejši prispevek, ki ga lahko ZDA dajo globalnemu okrevanju. ZDA morajo po njegovih besedah okrepiti svoje gospodarske temelje in konkurenčnost, obenem pa se je obrnil tudi na velike izvoznice, kot sta npr. Kitajska in Nemčija, ki kopičita trgovinske presežke. Zapisal je, da morajo tudi te države povečati domačo porabo in tako prispevati k odpravi gospodarskih neravnovesij v svetu.

Nevladna organizacija Alpe Adria Green je Janeza Potočnika na črno listo uvrstila zaradi vloge pri upravljanju okoljskega konflikta pri projektu plinskih terminalov v tržaškem zalivu Mednarodna nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green je evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika postavila na črno listo za njegovo vlogo pri upravljanju okoljskega konflikta v zvezi s projekti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Obenem so na Evropsko komisijo za peticije posredovali novo peticiji v zvezi s terminali. Potočnika AAG obenem predlaga v izbor za najbolj neekološko osveščeno osebnost leta 2011. Kot je poudaril predsednik AAG Vojko Bernard, je Potočnik zavestno ravnal proti svoji državi in kršil njeno ustavo. Potočnik naj bi lagal "Potočnik je predlagan za najbolj črno osebo v zvezi z varovanjem okolja pri nas, ker je lagal v zvezi s pomembnim okoljskim problemom, to je umeščanjem plinskih terminalov v Tržaški zaliv," pa je na novinarski konferenci danes v Ljubljani poudaril član AAG in okoljevarstvenik Franc Malečkar. V AAG so pojasnili, da je glavni direktorat Evropske komisije za okolje štiri dni pred obravnavo peticije AAG v Evropskem parlamentu peticijo zavrnil. "Evropski komisar za okolje Potočnik pa o tem evropskih parlamentarcev ni obvestil. Isti dan, ko je bila obravnavana omenjena peticija, je sklical novinarsko konferenco," je pojasnil Malečkar in dodal, da Potočnik na tej konferenci ni omenil, da je peticija blokirana. Zamolčali novico o blokadi postopka preiskave Komisija je po podatkih AAG Evropskemu parlamentu tako zamolčala novico o blokadi postopka preiskave. Parlament je namreč sprejel peticijo AAG in začel skupno preiskavo kršitev direktive EU o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, do katerih lahko pride zaradi nevarnih snovi (Seveso) in nepravilnosti v procesu za pridobitev gradbenega dovoljenja za terminale v Tržaškem zalivu. Malečkar je pojasnil tudi, da so dokumenti o varnostnih vplivih gradnje terminalov sprva vsebovali podatke o možnostih vžiga v terminalu in širjenja nesreče izven "tovarniškega dvorišča". Ti podatki pa so bili kasneje, po podatkih AAG, ob posredovanju na Evropsko komisijo izbrisani.

Prvi šolski dan je vedno znova pomemben dan, svoj nagovor ob prvem šolskem dnevu začne predsednik države in doda, da bodo učenci kmalu spoznali, da je šola zakon. "Prvi šolski dan je vedno znova pomemben dan. Prvošolci, ki boste prvič prestopili prag šole in sedli v šolske klopi, boste začeli dolgo in zanimivo pot, pot šolanja. Vem, da ste radovedni in polni pričakovanj. Na tej poti vam bodo stali ob strani starši, učitelji, pa tudi starejši učenci. Na prvi šolski dan in vse naslednje šolske dni pa bodo na vas še posebej pozorni vozniki avtomobilov in vsi tisti, ki vam bodo pomagali prečkati cesto in priti varno do šole," je v nagovoru ob jutrišnjem prvem šolskem dnevu povedal predsednik države Danilo Türk. Opozoril je tudi na to, da bodo cilje, ki so si jih učenci med poletjem zadali, lažje dosegli skupaj z učitelji, starši, starimi starši, brati, sestrami in predvsem sošolci. Pomembna sta predvsem medsebojno sodelovanje in pomoč. Poudaril je tudi, "da odrasli razumemo, da je čas šolanja tudi čas odraščanja, ko učenci razvijate odgovornost, pa tudi spoštovanje – najprej spoštovanje do vaših sošolcev, učiteljev, pa tudi spoštovanje do šole kot ustanove." "Šola ima skupaj z vami, učitelji in starši pomembno nalogo in odgovornost," pravi Türk, hkrati pa prinaša znanje in sposobnosti, s pomočjo katerih bodo v življenju dosegli varnost in srečo. "Tudi sami boste gotovo spoznali, da je šola zakon, ker vam bo vse, kar boste v njej spoznali, zelo koristilo." "Drage učenke in učenci, spoštovane učiteljice in učitelji, dragi starši in stari starši, vsem vam želim, da bi bili tako prvi šolski dan kot tudi vsi naslednji šolski dnevi lepi, veseli in da bi se vam izpolnile vse želje in vsa pričakovanja. Srečno!" je svoj nagovor ob prvem šolskem dnevu končal predsednik države.

Po odstopu Ivana Majcna je Prevent Dev pripravljen sodelovati pri vzpostavljanju nove uprave družbe Prevent Global, ki bo "izpolnjevala pričakovanja vseh vpletenih strani" Po stavki in odstopu uprave družbe Prevent Global so vse vpletene strani v tesnem sodelovanju z družbo Prevent Dev še naprej dolžne zagotavljati proizvodnjo v korist kupcev, so slovenske delavce pozvali v Prevent Devu. Ob tem so zagotovili, da se se bodo v okviru svojih zmožnosti zavzemali za zagotovitev operativnih poslov družbe Avtomobilski deli . "Konkretne predloge za sodelovanje smo predložili neposredno predsedniku nadzornega sveta Prevent Globala Vladimirju Biliću. Potrditve z njegove strani trenutno še nismo prejeli," so zapisali. Nova uprava naj izpolnjuje pričakovanja vseh Po odstopu uprave družbe Prevent Global je zelo pomembno hitro najti ureditev situacije v direktnem usklajevanju z družbo Prevent Dev, menijo v družbi. Kot pravijo, so pripravljeni sodelovati v pogovorih s Prevent Globalom glede vzpostavitve nove uprave, ki "bo izpolnjevala pričakovanja vseh vpletenih strani". "Zelo cenimo potrpežljivost sodelavk in sodelavcev družbe Prevent Global in upamo, da bodo v prihodnjih dneh odgovorni v družbi aktivno sodelovali pri iskanju pragmatične rešitve v korist svoje družbe," so še zapisali.

CPL ima za 30 milijonov evrov dolgov Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo stečajni postopek za družbo Cestno podjetje Ljubljana. Upnikom terjatev ni treba znova prijavljati. Kot je razvidno iz sklepa o začetku postopka, ki je danes objavljen na spletnih straneh Ajpesa, je stečajni upravitelj Veljko Jan. Ta je vodil že februarja začeti stečajni postopek, ki ga je višje sodišče aprila razveljavilo. Upniki lahko terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 3. september. Upnikom, ki so terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice že pravočasno prijavili v stečajnem postopku, začetem 26. februarja letos, pa teh ni treba še enkrat prijavljati, saj se bodo upoštevale kot prijavljene. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi zahtev za stečaj, ki so jih vložili upniki SKB banka, Banka Celje, SCAC Italpali in Probanka, za katere je ugotovilo, da je podana aktivna legitimacija. Po mnenju sodišča sta bili izkazani obe zahtevani predpostavki za začetek stečaja CPL-ju ni uspelo izpodbiti dejstva, da že več kot dva meseca ni plačal obveznosti v znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti. Konec leta 2012 je imel do bank tudi 5,1 milijona evrov dolgoročnih in 24,2 milijona evrov kratkoročnih dolgov, verjetno izkazane terjatve štirih predlagateljev pa presegajo 19 milijonov evrov, navaja sodišče. Nedostojno utemeljevanje Poleg tega je bila po besedah sodišča podana domneva, da CPL več kot tri mesece zamuja z izplačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov na plače. Vodstvo družbe je namreč skušalo dokazati, da so plače izplačali prek stečajnega upravitelja. Da je dolžnik s temi izplačili zatrjeval neobstoj dejstva trimesečne zamude z izplačilom plač in prispevkov, je najmanj nedostojno, v resnici pa je tako postopanje mogoče označiti za norčevanje iz sodnega postopka, je v sklepu zapisala okrožna sodnica Jana Khalil Šnuderl.

Moskva - Ruski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni skrčil za 10,9 odstotka, kar je več od pričakovanj analitikov in največ, odkar ruski državni statistični urad beleži podatke o gibanju BDP. Bolj vzpodbuden pa je podatek, da se je BDP v primerjavi s prvim trimesečjem okrepil za 7,5 odstotka. V prvem četrtletju se je rusko gospodarstvo na letni ravni skrčilo za 9,8 odstotka, ruska vlada pa za letošnje leto napoveduje 8,5-odstotni padec BDP.,Ruske oblasti so sicer za drugo letošnje četrtletje napovedovale padec BDP v razponu med 8,7 in desetimi odstotki, analitiki pa so pričakovali 10,2-odstotno zmanjšanje gospodarske dejavnosti. Predhodni podatki ruskega državnega statističnega urada so tako oboje negativno presenetili. Rusko gospodarstvo je na krilih visokih cen energije deset let raslo po povprečni stopnji sedem odstotkov letno. Silovit padec cen nafte in zemeljskega plina, ki ga je povzročilo zmanjšanje globalnega povpraševanja po energiji v luči sevtovne finančne in gospodarske krize, je močno prizadel rusko gospodarstvo, ki se v letih rasti ni reformiralo in v zadostni razširilo na nove dejavnosti. To priznava tudi sam ruski politični vrh. "Tako se ne moremo več razvijati. To je slepa ulica ali drugače, naše gospodarstvo nima prihodnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek med obiskom v črnomorskem letovišču Soči povedal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. "Rusija mora iti naprej, a zaenkrat nismo naredili koraka naprej. Vrtimo se v krogu in kriza je to lepo razkrila. Takoj ko je izbruhnila kriza, se je gospodarstvo sesulo in sesulo se je veliko bolj kot vrsta drugih gospodarstev," je dejal Medvedjev in to pripisal neprilagojenosti gospodarstva. "Zakaj? Zato ker nismo spremenili strukture našega gospodarstva. Naša ekonomija sloni na ogljikovodikih in drugih naravnih virih ter na njihovem izkoriščanju," je še pojasnil ruski predsednik. Ruski finančni minister Aleksej Kudrin je medtem v ponedeljek posvaril, da bo rusko gospodarstvo potrebovalo od štiri do pet let, da bo doseglo lanske stopnje rasti. Ruski BDP se je lani okrepil za 5,6 odstotka, kar je bila najpočasnejša rast po letu 2002. Mednarodni denarni sklad (IMF) Rusiji sicer za letošnje leto napoveduje 6,5-odstotni padec BDP, naslednje leto pa naj bi sledila 1,5-odstotna gospodarska rast.

Vlog ne oddajajte več na zavod za zaposlovanje, temveč na center za socialno delo (CSD). Dijaki in študentje morajo letos vlogo za državno štipendijo odnesti na pristojni CSD, ki bo o vlogi tudi odločal. Dijaki naj vlogo že oddajo, študentje pa šele po 1. oktobru. Letošnja novost je še, da centri za socialno delo sprejemajo vloge vse leto in nič več do določenega roka. "Tudi če študent ali dijak prinese vlogo, recimo, novembra, ne bo izgubil pravice do štipendije, le pozneje bo dobil štipendijo, ne bo pa je dobil izplačane za nazaj," pojasnjuje Vida Bradač iz mariborskega CSD. Čeprav je po nekaterih mariborskih papirnicah vlog zmanjkalo, jih lahko snamete s spleta in natisnete, te vloge so enako veljavne. Le enkrat za letnik Bradačeva upravičencem svetuje, naj temeljito preberejo obrazložitev za izpolnjevanje vloge."Pravico do štipendije uveljavlja dijak ali študent in štipendija se mu nakazuje na njegov osebni račun. Če je dijak še mladoleten, vlogo podpišejo tudi zakoniti zastopniki. Študent ali dijak lahko dobi štipendijo le enkrat za vsak letnik," dodaja Bradačeva. Obvezne priloge k vlogi so potrdilo o vpisu in dokazilo o uspehu (fotokopija spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih). Pogoji za štipendijo Državna štipendija za dijake ali študente, ki se šolajo v kraju bivanja, se dodeli upravičencem, pri katerih povprečni dohodek na družinskega člana v prejšnjem letu ni presegel 60odstotkov minimalne plače oziroma 3807,27 evra na družinskega člana na leto. Lahko pa se cenzus zviša zaradi oddaljenosti in razvitosti regije, iz katere študent ali dijak prihaja.

Delnice na ljubljanski borzi so danes doživele tretji največji polom letos. K pocenitvi prav vseh prometnejših delnic so največ pripomogli Petrolovi apetiti po Istrabenzu Slovenski borzni trg je danes po dolgem času spet doživel vsesplošno pocenitev. Osrednji borzni indeks je zgubil 2,6 odstotka, kar je tretji največji padec letos. Zanimivo, tudi 10. julija (skoraj natanko pred tremi meseci) je k padcu indeksa v višini 2,9 odstotka največ pripomogel ravno Istrabenz . Delnice koprskega holdinga so danes ponovile sredin padec za devet odstotkov, prometa pa je bilo tokrat za 657 tisoč evrov. Njihovo trgovanje se je končalo pri 112,6 evra oziroma le 12,6 evra nad ceno, ki jo je za Istrabenz v prevzemni ponudbi za preostali 99,94-odstotni delež objavil Petrol . Tudi ta je zabeležil občuten padec, pri prometu v višini 2,7 milijona evrov se je pocenil za 3,8 odstotka. Med borznimi prvokategorniki so se sicer pocenile prav vse delnice, več kot tri odstotke sta izgubila še Gorenje in Telekom , Luka Koper pa se je pod to mejo ravno ustavila. S praviloma najprometnejšo Krko je bilo tokrat 2,3 milijona evrov prometa, njen tečaj pa se je znižal za dva odstotka. Prodana desetina Term Čatež Z 19,6 milijona evrov so bile tokrat najprometnejše delnice Term Čatež. Velik promet je posledica svežnja 62.618 delnic, kar je 10,5 odstotka vseh izdanih delnic družbe. Posel je bil sklenjen pri 312 evrih oziroma 3,8 odstotka nad zaključnim enotnim tečajem, po podatkih delniške knjige pa je bila prodajalec Erste Bank . Idi izgubili manj kot delnice Prodajni pritisk je bilo zaznati tudi na prostem trgu, kjer je najprometnejši holding Zvon Dva upadel z rekordne vrednosti za 2,4 odstotka. Investicijske družbe so jo odnesle precej bolje kot delnice, indeks PIX je zdrsnil za dober odstotek. Z 206 tisoč evri je bilo največ prometa z NFD 1 , ki se je pocenil za 2,8 odstotka. Malce nad odstotek so zgubili še idi KD , Infond in Maksima .

293,5 milijona evrov je višina izgube, ki jo je ustvarila skupina NLB v prvih devetih mesecih letos. Iz NLB so sporočili, da se učinki optimizacije poslovanja že poznajo. NLB bo do konca leta zmanjšala število zaposlenih za 228, s prostorsko optimizacijo pa načrtujejo v nekaj letih prihranek več kot milijon evrov. Skupina NLB je v prvem polletju ustvarila za 91,2 milijona evrov izgube po davkih, po devetih mesecih je ta izguba že 293,5 milijona evrov. Skupina NLB je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 293,5 milijona evrov izgube po davkih. Banka brez učinkov slabitev kreditnega portfelja izkazuje stabilne rezultate, so sporočili iz NLB, pri kateri bodo podrobne rezultate devetmesečnega poslovanja skupine in NLB objavili sredi novembra. Skupina NLB je v devetih mesecih dosegla dobiček pred rezervacijami v višini 51,8 milijona evrov. Zaradi uspehov pri ustavljanju padanja prihodkov ter na področju stroškovne optimizacije je mogoče že videti prve znake, ki nakazujejo možnost, da bo banka po večletnem padanju kmalu dosegla stabilizacijo rednega mesečnega rezultata pred rezervacijami in izrednimi dogodki, so ocenili v NLB. Kljub boljšim smernicam rednega poslovanja pa vodstvo banke poudarja, da bodo bremena preteklosti še močno vplivala na končne poslovne rezultate. V banki intenzivno potekajo procesi analize kakovosti portfelja naložb, ki izvirajo predvsem izpred leta 2009, kar povečuje delež slabih kreditov in je tudi v tretjem četrtletju narekovalo potrebo po oblikovanju dodatnih slabitev v višini 344,9 milijona evrov. Bilančna vsota banke je konec septembra dosegla 10,87 milijarde evrov, skupine 13,66 milijarde evrov, in se je letos v obeh primerih znižala za pet odstotkov. S poslovanjem NLB in skupine v prvih devetih mesecih letos, pričakovanji za zadnje letošnje četrtletje ter procesi prestrukturiranja se je v sredo seznanil nadzorni svet. Kot so navedli v NLB, je pozitivno ocenil uspehe na področju stabilizacije obrestnih in neobrestnih prihodkov ter tekoče tržne dejavnosti banke. NLB je letos uvedla bolj konzervativno metodologijo knjiženja obrestnih prihodkov, zato so se neto obrestni prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 35 odstotkov. Redni neobrestni prihodki so primerljivi z lanskimi, razen lanskega visokega enkratnega pozitivnega učinka zaradi predčasnih odkupov kapitalskih instrumentov z diskontom. Z umikom iz najetih prostorov so v NLB stroške najemnin znižali za 15 odstotkov. Stroški so se v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani na ravni banke znižali za sedem odstotkov, na ravni skupine za 11 odstotkov. Stroški dela so se znižali za 13 odstotkov, na ravni individualnih pogodb v banki za več kot 19 odstotkov, so navedli. Krčenje števila zaposlenih, optimizacija poslovnih prostorov Do konca leta 2013 bo NLB zmanjšala število zaposlenih za 228 na vseh ravneh, tudi vodstveni. Od tega bosta okrog dve tretjini tako imenovanih mehkih odhodov, nekaj manj kot 80 zaposlenih pa je vključenih v program presežnih delavcev. Cilj je, da bi imela NLB do konca leta 2014 predvidoma okrog 20 odstotkov manj zaposlenih kot ob koncu leta 2012. NLB je izvedla prostorsko optimizacijo. V šestih mesecih se je v osrednjih poslovnih stavbah preselilo več kot 800 zaposlenih in 30 organizacijskih enot. Z umikom iz najetih prostorov so stroške najemnin znižali za 15 odstotkov, s prostorsko optimizacijo pa bo v nekaj letih prihranila več kot milijon evrov. Banka je letos izterjala ali pa zmanjšala izpostavljenost v nestrateškem delu poslovanja za okrog 46 milijonov evrov. V tem okviru je med drugim s pozitivnim rezultatom prodala svoj lastniški delež v Zavarovalnici Triglav. Skupaj z drugimi lastniki je sopodpisala pogodbo za prodajo deleža v Mercatorju, pred tremi tedni pa kot zastavni upnik z drugimi prodajalci potrdila pogodbo za prodajo deleža v Heliosu.

Kranj. Obnova Jelenovega klanca stoji zaradi denacionalizacijskih upravičencev. Vitomir Gros naj bi zahteval desetkrat dražjo parcelo. Kranj. Nekdanji Kranjski župan Vitomir Gros zavrača kakršnokoli odgovornost za zamudo pri obnovi Jelenovega klanca. Zlasti je kritičen do namigovanj, da izsiljuje občino in se želi okoristiti. Gradivo na seji Na ogled. Gradivo seje s predlogom zamenjave je na ogled na spletni strani Kranj.si pod rubriko Seje sveta Mestne občine Kranj in točko Premoženjske zadeve. V njej je predlog, da se pravnim naslednikom Marice in Demetra Majdiča v zameno za umik zahteve za denacionalizacijo dveh parcel v skupni izmeri 376 kvadratnih metrov dodeli zemljišča v skupni izmeri 5.740 kvadratnih metrov. Kranjski župan Damijan Perne je v Kranjčanki nedavno zapisal, da konca obnove Jelenovega klanca še ni mogoče napovedati: “Razlog so zahteve dveh denacionalizacijskih upravičencev na parcelah, na katerih poteka cesta.” Opozoril je, da je mestni svet na svoji zadnji seji zavrnil dodelitev nadomestnih parcel, ker naj bi bile po ocenah občine vredne desetkrat več. “Ker mestni svet Grosovi zahtevi ni ugodil, z njegove strani pričakujemo tudi kakšno akcijo,” je dejal konec prejšnjega tedna. Kaj pravi Gros “Nobene akcije ne načrtujem,” je odgovoril Gros. Pojasnil je, da občina njegovo soglasje potrebuje za obnovo Jelenovega klanca prek Majdičevih parcel, katerih uradni skrbnik je. Med drugim gre za klet nekdanje Bognarjeve hiše, ki je še vedno v družinski posesti. Pravi, da soglasje pogojuje bodisi z ustrezno zaščito kleti pred gradnjo bodisi s sporazumno menjavo za zemljišče na Majdičevem logu. Ob tem se nikakor ne strinja z oceno, da naj bi bilo omenjeno zemljišče vredno več. “Menjava je enakovredna” Gros trdi, da je menjava cenovno enakovredna, da je oboje ocenil občinski cenilec po enakih denacionalizacijskih merilih in da bosta pravzaprav izgubila kvečjemu denacionalizacijska upravičenca, saj bi jima moralo biti zemljišče na Majdičevem logu po denacionalizaciji nekoč vrnjeno. Z zamenjavo bi se le izognili dolgotrajnim in zapletenim postopkom. Vitomir Gros o motivu za zamenjavo zemljišč Pernetova obljuba Perne ni izključil možnosti, da se bo obnova Jelenovega klanca zavlekla, Gros pa pravi, da z občino ne bo več sodeloval, dokler se vprašanje kleti in obeh zemljišč ne bo rešilo. Pernetu zameri, da mu je obljubljal podporo pri sporazumni menjavi, potem pa svetnikom svetoval, naj glasujejo proti. Kranjski župan je odgovoril, da to ne drži: “Seznanil sem jih z mnenjem pravne službe, da taka menjava ni zakonita, in jih pozval, naj glasujejo po svoji vesti.” Perne bo obiskal Grosa “Jaz naj kar nekaj dajem, občina pa nič. Devet let sem bil med drugim neplačan župan, zdaj pa naj poslušam take očitke,” je povedal Gros. Da misli resno, je občina že občutila, saj denimo prejšnji petek z ženo občini nista dala stavbne pravice za obnovo trdnjave Škrlovec. Perne namerava Grosa obiskati. Pravi, da že danes, z željo, da bi nastale razmere razčistila.

Nekateri trgovci z dozdajšnjim izkupičkom od prodaje niso povsem zadovoljni, zato kupce vabijo s številnimi popusti. Ponekod so izdelki znižani celo do 70 odstotkov.

Novembra je imela Slovenija v evro območju najvišjo inflacijo. ECB napoveduje rast inflacije tudi leta 2008. Glavni krivci za inflacijo naj bi bile višje cene osnovnih živil. Letna stopnja inflacije v območju evra in v celotni Evropski uniji je bila novembra 3,1 odstotka. Med 13 državami območja evra je bila inflacija najvišja v Sloveniji, in sicer 5,7 odstotka, najnižja pa na Nizozemskem z 1,8 odstotka, je v zadnji oceni potrdil evropski statistični urad Eurostat. Oktobra letos je inflacija v območju evra na letni ravni znašala 2,6 odstotka. Stopnja inflacije je bila v območju evra novembra najvišja od uvedbe evra leta 2002 in nad predhodnimi ocenami. Glavni krivci za inflacijo pa naj bi bile višje cene osnovnih živil, kot so mleko, sir in jajca, transportnega goriva in kurilnega olja. Stopnja inflacije je precej višja od cilja Evropske centralne banke, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Oktobra je letna stopnja inflacije v EU znašala 2,7 odstotka, septembra pa še 2,2 odstotka. Lani je stopnja inflacije v celotni EU znašala 1,8 odstotka. Najnižje stopnje inflacije v EU so novembra zabeležile Nizozemska 1,8 odstotka, Finska 2,1 odstotka in Slovaška z 2,3 odstotka, najvišjo stopnjo inflacije v EU pa so zabeležile Latvija 13,7 odstotka, Bolgarija 11,4 odstotka in Estonija 9,3 odstotka. Foto Reuters Povišana inflacija tudi naslednje leto? Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko podprl pobudo Gospodarske zbornice Slovenije GZS, naj se pri boju zoper inflacijo organizirajo vsi trije partnerji vlada, delodajalci in delojemalci oz. sindikati. Povedal je tudi, da je koalicija vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali noveli zakona o prevzemih in o bančništvu ter opozoril na svarila ekonomistov pred pretiranimi dvigi plač. Ta bi namreč lahko po njegovih besedah spodbudila inflacijska pričakovanja in s tem dvignila inflacijo. Evropska centralna banka ECB bo odločno in pravočasno ukrepala proti inflacijskim tveganjem v območju evra, je dejal eden od članov Sveta ECB, guverner luksemburške centralne banke Yves Mersch. Svet ECB je pripravljen ukrepati proti tveganjem za dvig cen, kot zahteva njegov položaj, je dejal Mersch. Ob tem je še ponovil napovedi ECB, da je v območju evra pričakovati povišano inflacijo do konca prihodnjega leta. Po novih, popravljenih napovedih, ki jih je ECB objavila 6. decembra, je zaradi višjih cen nafte in hrane letos pričakovati 2,1-odstotno inflacijo, ki se bo leta 2008 povzpela na 2,5 odstotka. Po prvih ocenah ECB naj bi se inflacija zmanjšala šele leta 2009, ko naj bi padla na 1,8 odstotka in naj bi bila znova v okviru cilja ECB, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Predtem je ECB za leti 2007 in 2008 napovedala 2,0-odstotno inflacijo. Guverner luksemburške centralne banke je danes še opozoril pred stalnim zviševanjem cen in pred zahtevami po dvigu kupne moči in s tem dvigu plač. Zahteval je odpravo avtomatičnega prilagajanja plač inflaciji v območju evra, kjer še obstaja - med njimi sta Belgija in Luksemburg -, saj to po njegovem škodi konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ni kompatibilno s stabilnostjo cen.

Luxembourg - Obseg gradbenih del v območju evra se je novembra lani v primerjavi z mesecem prej zmanjšal za 1,1 odstotka, v primerjavi z novembrom predlani pa za osem odstotkov. V Sloveniji je bil obseg gradbenih del novembra manjši za 4,5 odstotka, kar je največ izmed držav, za katere je evropski statistični urad Eurostat pridobil podatke. V EU so novembra lani opravili za 0,6 odstotka manj gradbenih del kot oktobra in za 6,7 odstotka manj kot novembra 2008. Obseg gradbenih del se je zmanjšal v šestih in povečal v šestih državah, za katere ima statistični urad Eurostat podatke. V Sloveniji smo novembra zabeležili največje zmanjšanje vrednosti opravljenih gradbenih del med članicami EU na mesečni ravni. Sledita Španija (-3,5 odstotka) in Bolgarija (-1,9 odstotka). Več del kot oktobra pa so gradbena podjetja v novembru lani opravila na Slovaškem (+13,7 odstotka), na Portugalskem (+ 4,1 odstotka), in v Romuniji (+2,9 odstotka). Na letni ravni pa se je obseg gradbenih del v novembru zmanjšal v devetih državah, večji pa je bil na Poljskem (+8,8 odstotka), Češkem (+6,4 odstotka) in v Nemčiji (+3,8 odstotka). Največje upade so na letni ravni beležile Romunija (-24,4 odstotka), Bolgarija (-22,5 odstotka), Slovenija (-18,1 odstotka) ter Španija (-16,5 odstotka).

Dokončni dogovor naj bi bil blizu Na srečanju v Berlinu sta General Motors in kanadsko-avstrijski koncern Magna sklenila okvirni dogovor o odkupu evropske veje GM-ja. Nekaj ur pred začetkom srečanja je italijanski proizvajalec avtomobilov Fiat, ki je veljal za najresnejšega kupca, sporočil, da se srečanja s predstavniki nemške vlade, predstavniki zveznih dežel, General Motorsa in Magne ne bo udeležil. Na srečanju so se dogovarjali o odkupu General Motors Evropa, ki ima v lasti Opel in Vauxhall. Nepotrebno izpostavljanje tveganjem Fiat je menil, da so zahteve nemške vlade po dodatnih sredstvih nerazumne . Vodja Fiata Sergio Marchionne je sporočil, da bi dodatna finančna sredstva, ki naj bi jih Fiat nakazal Oplu, njegovo podjetje po nepotrebnem in neodgovorno izpostavila tveganjem, saj še nima dostopa do Oplovih poslovnih knjig. Čakajoč ameriški odgovor V igri za prevzem GM-a je tako pravzaprav ostala le še Magna. Dokončna odločitev naj bi bila sprejeta, ko bo nemška vlada od ZDA prejela zahtevane odgovore. Prodaja GM Evropa je ključni del načrta restrukturacije ameriškega proizvajalca avtomobilov, ki se je znašel v velikih težavah. GM tik pred stečajem Ameriška veja GM-a naj bi po pričakovanjih v ponedeljek razglasila bankrot po 11. poglavju. Podjetje je od ameriške vlade prejelo že več kot 20 milijard dolarjev pomoči, a se mu vseeno ni uspelo rešiti iz velikih težav. Če ne bodo našli rešitve, bi bila tudi evropska veja GM-ja lahko razglašena za insolventno. Odločujoča vloga Berlina Čeprav bo na koncu kupca Opla in Vauxhalla izbral GM, pa ima pri odločanju pomembno vlogo tudi nemška vlada, saj je Berlin obljubil največ finančne pomoči morebitnemu kupcu. Okoli polovica od 50.000 delavcev v evropski veji GM-ja je zaposlenih v Nemčiji.

Stečajni upravitelj želi stečaj Merfina V Merkurju računajo, da bodo 35 milijonov evrov premostitvenega posojila dobili konec tega tedna. Iz Merkurja so sporočili, da so aneks h kreditni pogodbi podpisale že vse banke. Merkur pa jim je tudi že dostavil prvi paket prek 500 predračunov za odobritev prvega črpanja kredita. Zato upajo, da bodo sredstva prejeli že konec tega tedna. Medtem si Merkur prizadeva pridobiti soglasje Kranjskega okrožnega sodišča k pogodbi o prodaji službenih vozil, ki jo je brez potrebnega soglasja opravil konec lanskega leta, prisilni upravitelj Ladislav Hafner pa je zaradi tega podal ugovor na vodenje postopka prisilne poravnave. Đorđević si prizadeva za stečaj Merfina Medtem ima veliko dela tudi stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđević, ki si prizadeva za začetek stečajnega postopka zoper Merfin. Ta HTC Dva, ki je služil kot vzvod za financiranje menedžerskega odkupa Merkurja, dolguje 185 milijonov evrov, ki pa jih ne more poplačati. Družba naj bi bila nelikvidna in prav na tej osnovi bo Đorđević predlagal stečaj, vendar bo pred tem moral zbrati vsa dokazila o kapitalski neustreznosti. Težava je v tem, ker bilanc za preteklo leto še ni, zato je insolventnost težko dokazati. Druga težava je, da HTC Dva na računu nima dovolj sredstev za plačilo sodnih stroškov ob vložitvi zahteve za stečaj Merfina. Đorđevič bi si zato želel, da bi stečaj predlagal kateri izmed drugih upnikov Merfina.

Na delovnem mestu se zgodi ogromno nesreč, ki se velikokrat končajo tudi s smrtjo. V Sloveniji je lani umrlo 29 oseb, od tega 10 tujcev. V Sloveniji je v lanskem letu zaradi poškodb pri delu umrlo 29 ljudi, pri čemer v to številko niso všteti tisti, ki so se smrtno poškodovali na poti v službo ali iz nje. Deset od vseh umrlih je bilo tujcev na začasnem delu v Sloveniji. Najpogostejši vzrok je bil padec z višine, saj jih je tako umrlo 11, največ umrlih pa je bilo zaposlenih v gradbeništvu. Zaradi posledic poklicnih bolezni pa je umrlo 681 ljudi. Največ delavcev je v preteklem letu umrlo v gradbeništvu. Goran Lukič iz Zavoda svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril zlasti na to, da je dobra tretjina lani umrlih v delovnih nesrečah tujcev. Med letoma 2005 in 2007 se je po njegovih besedah število dovoljenj za delo povečalo za 70 odstotkov, prav za toliko pa se je povečala tudi smrtnost. Pri tem je še opozoril, da je največ nesreč v gradbeništvu, ki sicer beleži kar 40-odstotno rast obsega dodane vrednosti. Vse navedeno po njegovem dokazuje, da so delovni pogoji za tuje državljane slabši. Z njim se strinja tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je opozoril tudi na slabe življenjske razmere tujcev izven delovnega časa. Po Semoličevem mnenju se največ delovnih nesreč zgodi v dveh ranljivih skupinah pri malih delodajalcih, ki v svoje delo ne vključujejo stroke, in pri delavcih za določen čas, ki so za delo premalo izobraženi. Dušan Semolič je opozoril na slabe življenjske razmere tujcev izven delovnega časa. Foto POP TV Sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je opozorila, da se Slovenija vse od leta 1991 izogiba pregledu nad številom poklicno obolelih ljudi. Kot je pojasnila, odkrivanje bolezni financira delodajalec, kateremu pa v večini primerov ni do razkrivanja slabosti v podjetju. Podobno tudi v tujini V svetu se letno sicer zgodi 270 milijonov poškodb pri delu, ki zahtevajo najmanj tri dneve bolniške odsotnosti, beležijo pa 160 milijonov bolezni, ki so povezane z delom, za posledicami pa letno umre več kot 2 milijona ljudi. Tveganje se razlikuje glede na gospodarsko dejavnost in družbene skupine. Podobno kot pri nas, pa se tudi v svetu največ nesreč dogaja migrantskim delavcem.

Ljubljana - Nadzorniki Palome se bodo na današnji seji seznanili s poslovanjem v prvi polovici letošnjega leta. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da Paloma ustvari pol milijona evrov izgube na mesec, kar pomeni, da je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila tri milijone evrov izgube. Zato ni izključeno, da bi nadzorniki na današnji seji zamenjali članico Palomine uprave Matejo Pergar. Po drugi strani se predsedniku Palomine uprave Danilu Marinu izteka enoletni mandat. Poleg objave javnega razpisa za novega predsednika uprave, na katerega se Marin po napovedih ne bo prijavil, bodo nadzorniki razpravljali tudi o sklicu skupščine. Kot smo že poročali, je 23,5 odstotka manjših delničarjev Palome pred kratkim sklenilo delničarski sporazum, zato na skupščini lahko blokirajo vse strateške odločitve, ki jih pripravlja država.

Rogaška Slatina - Stečajna upraviteljica Steklarske Nove Irena Lesjak je na današnji javni državi znova skušala prodati proizvodni kompleks s pripadajočimi zemljišči in opremo za okoli 830.000 evrov, vendar neuspešno. Lesjakova je za STA povedala, da k dražbi ni pristopil noben ponudnik, zato bo skušala omenjeno premoženje prodati z zbiranjem zavezujočih ponudb. Kot je dejala Lesjakova, bo pri zbiranju ponudb za nakup stečajnega premoženja prodajno ceno znižala. Omenjeno premoženje je stečajna upraviteljica že skušala prodati septembra in decembra lani, vendar neuspešno. Konec tega tedna pa se bo iztekel enomesečni rok za zbiranje zavezujočih ponudb za prodajo zalog steklenih izdelkov, ki jih je Lesjakova skušala prodati že januarja letos prek javne dražbe, ki prav tako ni bila uspešna. Različne končne steklarske izdelke iz proizvodnega programa Steklarske Nove v obsegu 121.794 kosov Lesjakova tokrat prodaja za skoraj 118.000 evrov, medtem ko jih je januarja prodajala za nekaj več kot 147.000 evrov. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bilo preizkušenih 363 terjatev v skupni vrednosti 9,7 milijona evrov. Nekdanji stečajni upravitelj je priznal prednostne terjatve v višini dobre tri milijone evrov, prereka pa se prednostno poplačilo za terjatev v znesku 6702 evra. Prav tako so priznane navadne terjatve v vrednosti 2,9 milijona evrov, prereka pa se terjatev v višini 48.169 evrov. Priznana je tudi terjatev, zavarovana z ločitveno pravico, v znesku 3,5 milijona evrov, ločitvena pravica v višini 374.946 evrov pa je prerekana. Priznana je še terjatev, zavarovana z izločitveno pravico, ki znaša 163.770 evrov, prereka pa se izločitvena pravica za terjatve v višini 161.630 evrov.

Rdeča luč. Zasveti, ko mora intervencijsko vozilo zapeljati na drugo stran avtoceste. Varnost. Za potrebe reševanja ob velikih in množičnih prometnih nesrečah na slovenskih avtocestah nastajajo intervencijski prehodi. Na pomurski avtocesti jih bo 14 (montažni, eni so že postavljeni), mimo Trojan – pred in med predori – pa bodo v prihodnjih dneh odprli štiri obračališča, ki bodo opremljena tudi s semaforji. Podobna napovedujejo denimo pri predoru Golovec. "Predvideno je, da se montažni intervencijski prehodi aktivirajo takrat, ko bodo razmere na vozišču takšne, da se do kraja prometne nezgode ali dogodka ne bo dalo pripeljati v smeri prometa," pravijo na Družbi za avtoceste v RS (Dars). Na pomurski avtocesti so prehodi montažni (ograja, pobarvana rdeče, prehod pa je označen tudi z rdečim znakom, na katerem je črna kaplja, znotraj nje pa bela). Te je treba odpreti ročno. Med trojanskimi predori bodo obračališča opremljena z zapornicami, ki se bodo odpirale z upravljalnikom. Pred njimi stoji tudi semafor, ki bo zasvetil rdeče, ko bo intervencijsko vozilo potrebovalo prosto pot z ene strani avtoceste na drugo.

Bralka opozarja na vonjave na ljubljanski tržnici, pri stojnicah s cvetjem je po njenih besedah vonj nevzdržen. Odgovarja koncesionar za upravljanje tržnice. "Primer je morda res obroben, vendar je celota vedno sestavljena iz detajlov," v svojem pismu meni naša bralka. Opozarja na vonjave na "cvetlični ulici" na osrednji ljubljanski tržnici. Prejšnji teden je pri svoji stalni prodajalki, gospe Marini (prva "romska" stojnica ob stavbi tržnice iz smeri Tromostovja – pojasnjuje bralka), kupovala cvetje. "Ko sem z njo stopila za stojnico, me je kar odneslo zaradi smradu. Prodajalci cvetja plačujejo za dobesedno poscan tržni prostor, od katerega kupci seveda bežijo," je ogorčena bralka. Na njeno vprašanje, čemu se ne pritožijo, je dobila odgovor "a s cigani, ki nimajo za kruh, se bomo šli pritožit, dajte no". Najemnina za najeti tržni prostor na ljubljanski osrednji tržnici znaša 13,76 evra dnevno. Tudi rože imajo svoj vonj S težavo "cvetlične ulice" na tržnici smo se obrnili na podjetje, ki ljubljansko tržnico upravlja. Geza Horvat z Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice odgovarja, da so prodajalci rezanega cvetja v "cvetlični ulici na osrednji ljubljanski tržnici", tako kot vsi ostali prodajalci na vseh ljubljanskih tržnicah, dolžni skrbeti za čistočo in red na svojem prodajnem prostoru, po zaključku prodaje pa vsak dan pospraviti prodajni prostor in odstraniti odpadke v zabojnike. "Smrad oziroma vonjave v 'ulici' so specifične in niso posledica uriniranja tržnega prostora – dišijo namreč tudi rože, vsaka s svojim vonjem," dodaja Horvat. Horvat nato priznava, da posamezniki ponoči prostor za stojnicami uporabljajo namesto sanitarij. "Delavci tržnice vsako jutro prostor razkužijo in operejo, vendar se vonja, ki se je v letih vpil v zid, ob katerem stojijo stojnice, in v tla, v celoti ne da sprati," sklene pojasnilo.

Jugoslav Petković, ustanovitelj spletnega trgovca mimovrste>), bronaste gazele 2008, je skupaj s partnerjem Matevžem Petkom zagnal novi start-up Povio, s katerim se predstavljata na tridnevnem podjetniškem festivalu Launch, ki se je začel včeraj v San Franciscu. Povio je eden od 50 start-upov, ki se predstavljajo investitorjem in najvplivnejšim novinarjem ter blogerjem, izbran pa je bil med več kot 3000 prijavljenimi zagonskimi podjetji. Povio je družbeno omrežje, podobno Twitterju, le da je namenjeno deljenju slik. Gre za enostavno aplikacijo, ki omogoča hitro fotografiranje in deljenje fotografij s sledilci. Prijatelji in znanci si lahko tako na preprost način izmenjujejo fotografije, ki povedo, kaj trenutno počnejo. Aplikacija je uraden nastop na trgu začela včeraj v okviru podjetniškega festivala Launch. Nekateri poznavalci Poviu napovedujejo, da se bo razvil v podjetniško zgodbo leta. Kot je povedal Petković, so se v ožji izbor prebile predvsem ekipe, katerih člani so študirali na Stanfordu ali MIT oziroma izhajajo iz kakšnega podjetniškega pospeševalnika. Sicer pa je Petković že slabo leto dni v Silicijevi dolini, kjer v San Franciscu pomaga mladim podjetnikom in zagonskim podjetjem, ki prihajajo v tamkajšnjo slovensko hišo in se želijo prebiti na globalni trg. Hkrati je eden glavnih pobudnikov slovenske start-up skupnosti Silicijevi vrtički.

Težave lahko predstavlja prepočasna privatizacija Analitiki Raiffaisen Banke so v publikaciji Strategy Slovenia 2008 naši državi za letos napovedali optimistično gospodarsko rast. V publikaciji so podrobno analizirali makroekonomsko sliko Slovenije, politična dogajanja in gibanje na Ljubljanski borzi. Po njihovih izračunih naj bi se v državi povečevala vlaganja v infrastrukturo predvsem na področju avtocest. Na rast BDP-ja naj bi vplivale prav aktivnosti na področju velikih naložb. Na drugi strani naj bi se znižale cene življenjskih potrebščin, in sicer za 3,5 odstotka. Cene doma proizvedene hrane naj bi se v naslednjih dveh letih stabilizirale. Privatizacija pa naj bi se zavlekla na daljše časovno obdobje, kar lahko negativno vpliva na borzni trg, še navaja analiza.