Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Italijanski premier Mario Monti je skoraj zajokal. Boji se namreč, da bi Sicilija utegnila bankrotirati Ali lahko Sicilija bankrotira? "Bojim se, da bi se lahko avtonomna pokrajina Sicilija znašla v položaju, ko ne bi več mogla vračati svojih dolgov," je pojamral italijanski premier Mario Monti, ko je komentiral stanje na jugu države. Gre za dolg Sicilije, ki je težak okoli pet milijard evrov, samo za obresti dajo letno pol milijarde evrov, piše Reuters. Guverner naj gre Vrh italijanske vlade meni, da je za visok dolg kriva lokalna vlada. Monti tako pričakuje, da bo guverner Raffaele Lombardo odstopil s položaja. Kot naj bi bilo dogovorjeno, bi guverner zaradi niza korupcijskih afer ter povezanosti z mafijo moral odstopiti do konca meseca, vendar je ta zahteval še en sestanek z Montijem. Na Siciliji ne znajo varčevati Rim od Sicilije zahteva rigorozne varčevalne ukrepe, vendar pa se jim tudi dozdeva, da lokalna administracija na otoku ni sposobna začeti politiko zategovanja pasu, kot se to počne v drugih delih države. Italijanski BDP naj bi sicer letos upadel za dva odstotka.

Do začetka marca se bo na Dunaju zvrstilo kar 450 plesnih prireditev. Po napovedih Dunajske gospodarske zbornice naj bi v letošnji sezoni na družabnih gala plesih našteli kar pol milijona gostov in 128 milijonov evrov prihodkov! Plesna sezona se je s plesom Rdečega križa v mestni hiši začela že sredi novembra, vrhunec pa bo s silvestrskim plesom v palači Hofburg s koncertom Dunajskih filharmonikov v Musikvereinu in z znamenitim opernim plesom v Dunajski državni operi dosegla januarja in februarja 2014. Rekordne številke Dunajska plesna sezona bi lahko letos podrla rekord, tako glede števila obiskovalcev kot tudi glede prihodkov. »Računamo na pol milijona plesnih navdušencev in 128 milijonov evrov prihodkov,« je glede na nedavno raziskavo napovedala predsednica Gospodarske zbornice Dunaja Brigitte Jank. Navdušenje nad plesi kljub gospodarski krizi z leti narašča. Lani so na vseh plesnih prireditvah našteli 450 tisoč obiskovalcev, v letošnji sezoni, ki bo za tri tedne daljša, pa jih pričakujejo še za dva odstotka več. Po napovedih naj bi se plesov udeležilo 380 tisoč Dunajčanov, 65 tisoč gostov iz drugih avstrijskih zveznih dežel in 55 tisoč tujih gostov. Zaradi plesne evforije bo bogatejše tudi dunajsko gospodarstvo. Gostje bodo za priprave na ples in za udeležbo na njem zapravili okrog 128 milijonov evrov. Povprečni obiskovalec naj bi za vstopnico, obleko, plesni tečaj, taksi, frizerja, nakit in kozmetiko ter za večerjo na plesu odštel 255 evrov.

Ljubljana - Družba Delo Revije je v obdobju od januarja do septembra dosegla čiste prihodke v višini 32,5 milijona evrov, v enakem obdobju lani 34,8 milijona evrov. Zaradi visoko doseženega pozitivnega neto efekta pri financiranju, ki je rezultat doseženega dobička od prodaje delnic Term Čatež v višini 5,2 milijona evrov, je bil čisti dobiček pred obdavčitvijo dosežen v višini 6,07 milijona evrov, v enakem lanskem obdobju 1,7 milijona evrov, so danes sporočili iz družbe. Razlog nedoseganja ravni prihodkov preteklega obdobja je v zaključku prodaje produktov, aktualnih v letu 2006. Nabavna vrednost časopisov in blaga je bila dosežena v višini 25,6 milijona evrov, kar predstavlja 93 odstotkov realizirane nabavne vrednosti v preteklem obdobju in prav toliko odstotkov načrtovane nabavne vrednosti obravnavanega obdobja.

Ljubljana - Na Agenciji RS za okolje so v počastitev ponedeljkovega svetovnega dneva voda in današnjega svetovnega dneva meteorologije predstavili dejavnosti agencije na področju proučevanja podnebne spremenljivosti in njenega vpliva na vodno okolje. Agencija tej temi posveča vse več pozornosti. Podnebju in podnebnim spremembam veliko pozornost namenja tudi Svetovna meteorološka organizacija, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. Slovenija je članica organizacije, v katero je vključenih 182 držav, od leta 1992, pred tem pa je z njo sodelovala pod okriljem bivše skupne države. Kot je poudaril stalni predstavnik Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji in direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant, je mednarodno sodelovanje še posebej pomembno za majhne meteorološke službe, kot je slovenska. Agencija za okolje z organizacijo tesno sodeluje na dveh področjih: od leta 2005 gosti regionalni instrumentacijski center, ki pokriva regijo JV Evrope, od leta 2006 pa center za upravljanje suše v regiji JV Evrope. Svetovno meteorološka organizacija izvaja številna programe, med katerimi je še posebej pomemben svetovni program meteorološkega bdenja. "Iz nabora programov je razvidna vse večja pozornost podnebju in podnebnim spremembam," je zatrdil Bergant. Prilagajanje podnebnim spremembam ni nič novega, saj se jim prilagajamo od nekdaj, je pa za to treba pozornost spremljati podatke. Najprej so se podnebnim spremembam začeli prilagajati kmetje, na agenciji za okolje pa jim s svojimi storitvami (monitoring vodne bilance, monitoring suše, prognoze vodne bilance, sušni center) pri tem želijo čim bolj pomagati.

Grčija spet tema številka ena, Nokia razočarala vlagatelje Borzni posredniki na Ljubljanski borzi so preživeli še en dolgočasen dan. Zaradi lepe podražitve delnice Zavarovalnice Triglav je SBI TOP vendarle nekaj malega pridobil. Ob zelo nizkem prometu je enotni tečaj Triglava porasel za 1,9 odstotka, dnevni vrh pa je znašal 23,49 evra. Indeks SBI TOP 956 točk, ki se je v sredo znižal tretjič v zadnjih štirih dneh, je pridobil 0,06 odstotka. V primerjavi z začetkom leta 2010 pa je naš elitni indeks za 2,8 odstotka v minusu. Tečaj Krkinih delnic je ob dobrih 400 tisoč evrih prometa zdrsnil za pol odstotka, vendar so bili zadnji posli višji in so se sklepali pri 70 evrih. Zaradi svežnjev je bilo precej prometa s Petrolom, katerega tečaj ostaja tik pod 300 evri. Nenavadno dividenda večja od letnega dobička Finance so objavile, da namerava Mercator v dogovoru z bankami dvigniti višino izplačane dividende. Običajno se vlagatelji pozitivno odzovejo na obljube o višji dividendi, a tokrat ni bilo opaziti navdušenja, saj je bilo z Mercatorjem sklenjenih le devet poslov. Po tem predlogu Mercator načrtuje delničarjem izplačati več dividende, kot načrtuje letno ustvariti dobička, zato so vlagatelji ostali hladni. Sicer ima družba tudi nekaj zadržanega dobička, a odstotek izplačila dividende na ustvarjen dobiček nad 100 odstotkov je izreden ukrep. V tem primeru gre za ukrep, s katerim bodo lastniki lahko financirali naložbo. Ob nadaljevanju širitve Mercatorja na tuje trge je izplačevanje visoke dividende iz gledišča vlagateljev močno vprašljivo, zato tega predloga na Ljubljanski borzi ne spremlja navdušenje, je za MMC povedal Peter Jenčič, upravljavec skladov pri družbi MP, Poteza, Publikum, družba za upravljanje d.d. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,57 % 69,52 EUR PETROL-0,01 %299,66 GORENJE+0,63 % 14,46 LUKA KOPER+1,26 % 21,71 MERCATOR+0,41 % 161,04 NOVA KBM-0,25 %12,02 TELEKOM+0,17 %120,19 Apple trga ni poslal na enoinpolletni rekord Dow Jones 11.124 točk je v sredo naredil le majhen korak naprej, čeprav so nekateri po objavi lepih dobičkov banke Morgan Stanley in proizvajalca iPhonov Appla pričakovali, da bo padel nov enoinpolletni rekord. Na negativni strani so bila farmacevtska in zdravstvena podjetja. Slednja so v napovedih svojega poslovanja zelo zadržana. Po koncu trgovanja sta za hladen tuš poskrbela še Qualcomm in EBay. Oba predvidevata, da bo prihodnji dobiček manjši od želja analitikov. Med trgovanjem je širši indeks S & P 500 večkrat prečkal mejo 1.200 točk, ki utegne biti ključna za nadaljnje gibanje delnic na Wall Streetu. Omenjeni indeks se je sicer od lanskega 9. marca povzpel kar za 78 odstotkov. Spodbudni poslovni rezultati Volkswagna Evropske borze so zaradi grških fiskalnih težav zahtevani donos na grške obveznice je dosegel 12-letni vrh včeraj izgubljale. Indeks FTSEurofirst 300 1.096 točk se je znižal za 0,7 odstotka. Najslabše so se odrezale bančne delnice. Dan potem, ko je bil Frankfurt navdušen zaradi poslovnih rezultatov Daimlerja, je podobno izzvenela objava Volkswagnovih četrtletnih rezultatov. Dobiček iz poslovanja je bil skoraj trikrat višji, kar je delnice pognalo za 3,8 odstotka navzgor. Grški primanjkljaj v resnici še višji Vseeno je indeks DAX30 izgubil pol odstotka, danes pa do 13. ure skoraj odstotek 6.175 točk. Vlagatelje je šokirala objava Eurostata, da je v resnici grški proračunski primanjkljaj lani dosegel 13,6 odstotka BDP-ja in ne 12,9. Vrednost evra je zdrsnila na 1,334 dolarja. Na slabo voljo evropskih borznikov je vplivala tudi Nokia. Finski proizvajalec prenosnih telefonov je imel v prvem četrtletju za 9,5 milijarde evrov prihodkov, kar je manj od napovedi. Delnice so kljub dejstvu, da je dobiček porasel za 40 odstotkov, potonile za več kot 12 odstotkov.

Proizvodnja se v slovenskem podjetju ne bo spremenila Gorenje je v torek podpisalo pogodbo o prevzemu 100-odstotnega deleža švedske družbe Asko Appliances Group. Prevzem je strateškega pomena, pravijo v velenjskem podjetju. Prevzem ne bo vplival na zaposlene v proizvodnji Gorenja v Sloveniji, saj proizvodnja Aska dopolnjuje izdelčno paleto pralno-pomivalnega programa, ki se v Velenju ne proizvaja, pravijo v podjetju. Podrobnosti prevzema in pričakovane sinergijske učinke pa bo uprava javnosti predstavila sredi avgusta. Širitev trga v nordijske države ter Severno Ameriko in Avstralijo Gorenje s prevzemom Aske, katerega lastnik je bila doslej italijanska skupina Antonio Merloni Group, pridobiva nove trge, na katerih je bilo doslej manj navzoče nordijske države, predvsem pa Severno Ameriko in Avstralijo. Prevzem ugledne blagovne znamke gospodinjskih aparatov Asko bo prispevala predvsem k dopolnitvi pralno-pomivalnega programa. Asko je švedski proizvajalec in prodajalec velikih gospodinjskih aparatov. Njegova proizvodnja obsega pomivalne, pralne in sušilne stroje v Vari na Švedskem ter kuhalne aparate, pečice in likalne sisteme v Lahtiju na Finskem.

Raziskava o otroškem delu na Filipinih je pokazala, da tam dela 5,5 milijona otrok, skoraj trije milijoni težka in nevarna dela - v državi sicer živi 29 milijonov otrok Na Filipinih dela 5,5 milijona otrok, tam jih skupaj živi 29 milijonov. Na Filipinih dela 5,5 milijona otrok, starih med pet in 17 let, skoraj trije milijoni med njimi pa opravljajo težka in nevarna dela, je pokazala raziskava o otroškem delu, ki jo je objavil filipinski statistični urad. Otroci delajo, ker bi radi pomagali družinskim podjetjem, ker potrebujejo denar za šolanje ali za odplačilo dolgov svojih družin - na Filipinih sicer živi okoli 29 milijonov otrok. Zavzemajo se za ukinitev otroškega dela Raziskavo so opravili v okviru kampanje, s katero se zavzemajo za ukinitev otroškega dela na Filipinih. Cilj je izkoreniniti najhujše oblike otroškega dela do leta 2016. "Priti moramo do dna otroškemu delu, ki je povezano z revščino in pomanjkanjem primernega in produktivnega dela. Poleg tega da se trudimo, da bi otroke ohranili v šolah in stran od otroškega dela, moramo zagotoviti tudi spodobno delo za njihove starše in osnovno socialno varstvo za družine," je povedal direktor urada ILO na Filipinih Lawrence Jeff Johnson. Po vsem svetu dela prek 200 milijonov otrok Nevarna in težaška dela, ki jih opravljajo otroci, vključujejo delo v kmetijstvu, pri katerih uporabljajo pesticide in nevarna ostra orodja, ter delo v rudnikih, kjer so izpostavljeni živemu srebru. Podobna raziskava leta 2001 je pokazala, da so na Filipinih takrat delali štirje milijoni otrok, med katerimi jih je 2,4 milijona opravljalo nevarna dela. Leta 2010 je po vsem svetu delalo 215 milijonov otrok.

Ljubljana - Ljubljanska borza je nov teden začela s padcem. Indeks blue chipov SBI TOP je današnje trgovanje končal pri vrednosti 839,25 točke, kar je 3,80 točke oz. 0,45 odstotka manj kot v petek. Najbolj so se pocenile delnice Petrola, največjo rast pa so zabeležile delnice Mercatorja. Vlagatelji so opravili za 1,5 milijona evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za najbolj prometne delnice Ljubljanske borze, delnice Krke, s katerimi so sklenili za 577.450 evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se pri tem ni spremenil in je ostal na petkovi ravni oz. pri 64,20 evra. Prav tako se pri prometu 66.370 evrov ni spremenil zaključni tečaj delnic Gorenja, ki se je v petek oblikoval pri 12,80 evra. Med blue chipi so se najbolj pocenile delnice Petrola (53.210 evrov), ki so zdrsnile za 3,74 odstotka na 255,10 evra, navzdol pa so šle še delnice NKBM (24.900 evrov), ki so izgubile 0,15 odstotka in končale pri 10,28 evra. Na drugi strani so se najbolj okrepile delnice Mercatorja (265.520 evrov), ki so se podražile za 1,95 odstotka na 157 evrov. Pridobile so tudi delnice Telekoma Slovenije (43.440 evrov), katerih zaključni tečaj je zrasel za 0,21 odstotka na 85,98 evra. Zaključna tečaja preostalih delnic v prvi kotaciji sta ostala nespremenjena. Delnice Intereurope, s katerimi je bilo za 6540 evrov prometa, so ostale pri 3,80 evra, delnice Luke Koper pa so ob prometu 41.220 evrov ostale pri 15,25 evra. Po delnicah v standardni kotaciji danes ni bilo večjega povpraševanja. Še največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami Save (8180 evrov, -0,60 odstotka na 81,50 evra) in Pivovarne Laško (7550 evrov, -0,72 odstotka na 13,70 evra). Ta kotacija je bila sicer danes večinoma obarvana v rdeče, pri čemer so največ izgubile delnice Aerodroma Ljubljana (1820 evrov), ki so se pocenile za 4,89 odstotka na 17,50 evra. Največjo rast pa so zabeležile delnice Istrabenza (240 evrov), ki so poskočile za 19,58 odstotka na 5,98 evra.

Delavci in vodstvo čaka na razglasitev stečaja Zaposleni v Gradbincu GIP, ki so nazadnje prejeli del novembrske plače, so začeli stavkati, saj brez plačila in povrnitve stroškov v tem mrazu ne morejo več delati. Mislim, da je današnji dan začetek konca Gradbinca, je na jutranjem zboru delavcev v gradbenem obratu na Polici pri Naklem dejala pravna zaupnica iz Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar. Pojasnila je, da stavkajoči delavci zahtevajo plačilo razlike novembrske plače, celotno decembrsko plačo in dela regresa za preteklo leto. Vendar si skoraj ne morejo obetati, da bi prezadolženo podjetje te zahteve lahko izpolnilo. Pretekli teden je namreč vodstvo družbe na Kranjsko okrožno sodišče skoraj sočasno z napovedjo stavke vložilo predlog za stečaj. Vsi čakajo le sklep sodišča o stečaju V tem trenutku tako vsi pričakujemo le sklep sodišča o začetku stečajnega postopka, je pojasnila Bozovičarjeva in presodila, da bi bil lahko stečaj oklican kmalu, morda že v tem tednu. Delavci pa bodo stavkali do začetka stečaja, v katerem bi bili potem pripravljeni naprej delati, saj bi jim bilo zagotovljeno celotno plačilo iz stečajne mase. S stavko želimo opozoriti predvsem na to, da delavci v takih razmerah ne morejo več delati. Temperature zunaj so nižje od 15 stopinj pod ničlo, na gradbiščih so delali brez prehrane ter brez povračila stroškov za prevoze in v takih razmerah enostavno ne želijo in ne morejo delati naprej, je poudarila sindikalistka. Veliko zaposlenih zadnje tedne doma Veliko izmed 96 zaposlenih v Gradbincu GIP je bilo sicer v zadnjih tednih doma, saj izkoriščajo presežek ur ali pa dopust. Tisti, ki imajo to možnost, se tudi stavke niso udeležili. V ogrevanih prostorih gradbenega obrata na Polici pa se je zbralo okrog 30 delavcev, ki so delali v betonarni in železokrivnici in bodo tako vsaj na toplem pričakali začetek stečaja. Glede na to, da so delavci že toliko časa brez prihodkov, mislim, da je v interesu vseh, da se stvari čim prej razpletejo in delavci čim prej pridejo vsaj do nadomestil zavoda za zaposlovanje in do sredstev, ki jih zagotavlja jamstveni sklad, je dejala Bozovičarjeva in dodala, da je v tem trenutku stečaj verjetno najboljša varianta, da delavci vendarle dobijo nekaj sredstev za preživetje. Gradbinec GIP je sicer že dlje časa v težkem finančnem položaju in zamuja pri izplačilu plač. Sindikat je zato že večkrat grozil s stavko, vendar je doslej vodstvu vedno uspelo zbrati sredstva, da je poravnalo vsaj minimalni del plače in so delavci stavko odložili. Nazadnje so se o stavki pogovarjali v začetku januarja, ko jim je podjetje nato zagotovilo plačilo minimalne novembrske plače. Primorje brez obrazložitve za stečaj Z vodstvom Primorja, katere hčerinska družba je Kranjski Gradbinec GIP, so se delavci nato dogovorili, da počakajo dva tedna, vodstvo pa se medtem odloči, kakšna usoda čaka podjetje. Računali smo na pripojitev družbe k Primorju ali pa morda prisilno poravnavo, na koncu se je predsednica upravnega odbora Primorja Marjana Novak brez obrazložitve odločila za stečaj, je pojasnil predsednik sindikata v Gradbincu Milan Borkovič. V Primorju pojasnjujejo, da se je vodstvo Gradbinca za vložitev stečaja odločilo zaradi izjemno težkega finančnega stanja družbe.

432 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti Istrabenz je od januarja do konca novembra imel 66,2 milijona evrov čiste izgube, je razvidno iz nerevidiranega izkaza poslovnega izida družbe. Družba je v tem času imela 3,8 milijona evrov izgube iz poslovanja in slabih 62 milijonov evrov izgube iz financiranja. Skupne obveznosti družbe so 30. novembra znašale 483 milijonov evrov. Primorska družba je od začetka leta do konca novembra ustvaril za 666.339 evrov poslovnih prihodkov, poslovni odhodki pa so presegli 4,5 milijona evrov. Največji delež pri poslovnih odhodkih so predstavljali stroški storitev, ki znašajo 2,3 milijona evrov, in stroški dela z 1,7 milijona evrov. Od januarja do konca novembra je družba ustvarila 11,8 milijona evrov finančnih prihodkov, od katerih predstavljajo glavnino oziroma 9,8 milijona evrov prihodki iz dividend. Finančni odhodki v tem obdobju so dosegli vrednost 73,3 milijona evrov, pri čemer predstavljajo odhodki za obresti dobrih 31 milijonov evrov, izgube pri prodaji finančnih naložb 19 milijonov evrov, slabitve finančnih sredstev in drugi finančni odhodki pa 23 milijonov evrov. Izguba pred obdavčitvijo v obdobju od januarja do konca novembra je znašala 65,8 milijona evrov. Kapital družbe je 30. novembra znašal 58 milijonov evrov. Istrabenz ima za 50 milijonov evrov dolgoročnih obveznosti in za 432 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, je še razvidno iz nerevidirane bilance stanja družbe na dan 30. novembra. Petrol Ključ ima NLB Nadaljuje se tudi zgodba z reševanjem Istrabenzovih terjatev. Petrol se še vedno drži ponujenega predloga, ki predvideva prostovoljno poravnavo koprske družbe. Kot tretjinski lastnik Istrabenza si Petrol prizadeva za rešitev in ponuja kompromisne predloge, banke upnice pa do zdaj niso uspele ponuditi enotnega predloga. Zaplet bi lahko po njihovem mnenju rešil NLB. Petrol poudarja, da kot pomemben, pa vendar manjšinki lastnik - v Istrabenzu ima približno 30-odstotni delež -, ne more prevzemati odgovornosti za pretekle poslovne odločitve bank upnic.

Spontana ustavitev dela v Preventu Globalu Zaposleni v podjetjih Prevent Global so predsedniku uprave Ivanu Majcnu le dovolili odhod iz prostorov, še vedno pa zahtevajo njegov odstop. Po odhodu iz prostorov je Majcen novinarjem dejal, da ulica ne bo narekovala odstopa uprave. Če bodo kdaj odstopili, bodo odstopili zaradi kakšnih drugih razlogov. Ob odhodu Majcen ni želel povedati, ali se bo v torek vrnil v pisarno. Prav tako Majcen ni pojasnil, o čem bo na sredini seji odločal nadzorni svet in ali bo tema razprave tudi zamenjava uprave. Sam se sicer za nastali položaj ne počuti odgovornega. So pa zato delavci bili zgovornejši. Dejali so, da vztrajajo pri Majcnovem odstopu, na delovna mesta pa se še ne nameravajo vrniti. Kot je znano, so delavci Preventa Globala prekinili delo, Majcnu pa preprečili odhod iz stavbe. Odhod iz upravnih prostorov mu ni uspel niti ob navzočnosti petih policistov. Delavka komerciale Nataša Kotnik je sicer še popoldne dejala, da naj, če Majcen ne bo odstopil sam, ukrepa nadzorni svet, ki ga vodi Vladimir Bilić. Zaposleni zahtevajo pojasnila Delavci Preventa Globala so namreč dopoldne ustavili delo in začeli spontano stavko. Delo naj bi prekinilo okoli 900 zaposlenih v podjetjih Preventa Globala v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi in Šentjanžu pri Dravogradu. V Slovenj Gradcu so delavci zasedli prostore uprave in z glasnimi vzkliki zahtevali odstop predsednika uprave Majcna. Zahtevajo, da uprava pojasni, kako bo družba poslovala v prihodnje, in poda informacije glede naslednje plače, v nasprotnem primeru pa zahtevajo Majcnov odstop, je dejal Zorman. Predsednik uprave družbe Ivan Majcen je delavce že nagovoril in jim dejal, da bodo obveščeni, če bo o tem sprejeta odločitev. Ogroženih 1.300 delovnih mest Razmere v Preventu so napete že dlje časa, vzrok pa so tudi nesoglasja med največjima lastnikoma, Preventom Globalom in Preventom DEV-om. Iz Preventa DEV-a so sporočili, da kljub večmesečnemu iskanju dialoga z vsemi vpletenimi stranmi niso bili uspešni, saj se uprava upira prevzemu odgovornosti. Majcnova drža škodila družbi Kot je znano, je največji kupec, Prevent DEV, med drugim zahteval zamenjavo uprave, ki jo vodi Ivan Majcen. Drža gospoda Majcna in njegova dejanja so ugledu družbe v odnosu do mednarodnih strank in partnerjev izjemno škodovala, so zapisali v izjavi za javnost in napovedali, da bodo že napovedane ukrepe za zavarovanje dobave kupcem še naprej intenzivno izvajali. Kaj to pomeni za delavce Preventa Globala, je znano, ogroženih je 1.300 delovnih mest. V Preventu DEV-u posledice za sodelavce Prevent Global, d. d., in Avtomobilski deli, d. o. o., obžalujejo.

Sevčnikar Vsi postopki zoper Rotnika so bili nezakoniti Za sredo napovedana triurna opozorilna stavka v TEŠ-u je zamrznjena do ponedeljka, je dejal prvi sindikalist podjetja Branko Sevčnikar. Prepričal jih je dokument, ki potrjuje njihove zahteve. Sevčnikar je novinarki RTV Slovenija Duški Lah pojasnil, da so dokument prejeli od agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, v njem pa je zapisano, da so bili vsi postopki zoper Rotnika nezakoniti. HSE mora zdaj vrniti Rotniku njegov položaj, v ponedeljek pa bo sindikat preveril, ali je bilo to tudi storjeno. Po Sevčnikarjevem mnenju novi direktor Simon Tot nikoli ni bil direktor TEŠ-a. Lahko bo sicer še naprej nemoteno prihajal na svoje delovno mesto, vendar to pa po Sevčnikarjevih besedah ne bo vplivalo na projekt TEŠ6. Kot je pojasnil, stavke niso zamrznili, zato ker bi se bali posledic, saj so v TEŠ že stari mački , kar se tiče stavkovnih dejavnosti. Nekdanji direktor TEŠ-a Uroš Rotnik še ne ve, ali bo od nadzornikov družbe, ki so ga pretekli četrtek odstavili, zahteval odškodninsko ali kazensko odgovornost. Kot je dejal, je o tem še prezgodaj govoriti. Najprej bo preučil dokument agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, v katerem je ta ocenila, da je bil nezakonito razrešen. Sprva je bila stavka predvidena za sredo dopoldne, ko bi bili regulatorji izklopljeni od 7. do 10. ure. Vzrok je bil, po mnenju delavcev, nezakonita razrešitev direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika. Sredo bodo po novem izkoristili za obveščanje članstva o zadnjih dogajanjih. Je bila Rotnikova odstranitev zakonita? Delavci so od pristojnih inštitucij zahtevali, da preverijo, ali je bila Rotnikova odstranitev skladna s slovenskim pravnim redom. Stavka v Premogovniku Velenje - Opozorilno stavko so napovedali tudi v Premogovniku Velenje. Postavili so štiri stavkovne zahteve, med katerimi je tretja tudi takojšen pogovor z vodstvom in nadzorniki HSE-ja. Če pogovora ne bo, bodo 26. novembra stavkali. - V premogovniku zahtevajo tudi, da se vodstvu TEŠ-a omogoči podpis pogodbe o poroštvu za črpanje 110 mio. evrov posojil Evropske investicijske banke, redno tedensko obveščanje o gradnji TEŠ-a 6 in pojasnitev razmer ter vizijo razvoja HSE-ja in odvisnih družb. Simon Tot potrebuje varovanje? Delavci so napovedali, da bi se stavki odpovedali, če bi jih pristojni prepričali, da je bila Rotnikova razrešitev legitimna in zakonita , je dopoldne dejal Sevčnik in dodal, da lahko novi direktor Simon Tot v podjetje pride, kadar želi, a se mora prej napovedati. Razpoloženje med delavci je namreč slabo, stavkovni odbor pa mu je pripravljen zagotoviti varnost. Tota do pisarne pospremili policisti Simon Tot je sicer v spremstvu policije in s sodno odredbo v rokah okoli 15. ure nato le vstopil v Termoelektrarno Šoštanj in v svojo novo pisarno. Naslednji korak splošna stavka v slovenski energetiki? Zbora delavcev TEŠ-a so se udeležili tudi predstavniki drugih elektroenergetskih podjetij, med njimi Franc Dolar iz sindikata delavcev energetike, ki je dejal, da bodo tudi oni kmalu sklicali stavkovni odbor, ki bo odločal o splošni stavki v slovenski energetiki. Sporazum o reorganizaciji elektrodistribucijskih podjetij, ki so ga podpisali z gospodarsko ministrico Darjo Radić, se po njegovih besedah namreč ne uresničuje. Zaskrbljenost zaradi TEŠ-a 6 so znova izrazili tudi v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici in mu izrekli vnovično podporo. Dejali so, da se bo proizvodnja električne energije brez tega projekta v TEŠ-u po letu 2016 zmanjšala za 60 odstotkov, kar pomeni manjši odkop premoga v Premogovniku Velenje in s tem ogrozitev številnih delovnih mest. Slovenija bo hkrati postala dvakrat bolj odvisna od uvoza električne energije.

Vrh voditeljev Evropske unije v znamenju strahov pred novo krizo Govorice so vse glasnejše. Bo Španija, peto največje evropsko gospodarstvo, zaprosila za pomoč v okviru instrumenta za zagotovitev stabilnosti evra? Številni svetovni mediji zadnje dni pišejo, da naj bi Španija resnično zaprosila za reševalni sveženj, ki ga je Evropska unija vzpostavila po težavah z Grčijo, ki so oslabile evro in zamajale njegovo prihodnost. Španski časopis El economista je poročal, da naj bi reševalni sveženj za Španijo že pripravljali Evropska unija, Mednarodni denarni sklad IMF in ZDA. Načrt naj bi vseboval posebno kreditno linijo v višini do 250 milijard evrov, del denarja pa naj bi si Španija sposodila v okviru instrumenta držav območja evra v višini do 440 milijard evrov. Španska vlada je vse govorice odločno zavrnila. Španija je država, ki je solventna, trdna in močna, z mednarodno kredibilnostjo, je zagotovil španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Pritrdil mu je tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije, ki je dejal Z gotovostjo lahko povem, da ne bomo razpravljali o reševanju Španije. Gre za govorice in natolcevanje . EU krepi zaupanje v skupno valuto Uradniki v Madridu, Parizu in Bruslju zdaj vztrajno zatrjujejo, da reševanje Španije, ki bi evropski dolg in evrsko krizo pahnila v novo fazo negotovosti, ni na dnevnem redu zasedanja voditeljev vlad in držav članic Evropske unije v Bruslju. Bruseljski diplomati pred srečanjem voditeljev, kjer naj bi ti stopili na pot bolj discipliniranega in usklajenega nadzora financ ter sprejeli finančne in gospodarske odločitve za zagotovitev stabilnosti evra in gospodarskega okrevanja, pošiljajo pozitivna znamenja. Te reforme naj bi okrepile zaupanje v skupno evropsko valuto in okrepile 750 milijard evrov vredno varovalko Evropske unije in IMF-a, ki so jo prejšnji mesec oblikovale države članice evrske skupine. Kljub temu se svetovni trgi ne morejo otresti strahu pred zlomom španskega gospodarstva, ki že dalj časa grozi, da bo sledilo Grčiji. Razmere so precej podobne tistim, ki so marca in aprila v finančni pekel pahnili Grčijo, temu pa sledi tudi vrednost evra. Strah, da se bo špansko gospodarstvo zlomilo, je vplival tudi na zmanjšanje vrednost evra, ki je izgubil vse, kar je v zadnjih sedmih dneh pridobil. Španske banke ostale brez zaveznikov Španski bankir Francisco Gonzalez je potrdil, da tuje zasebne banke nočejo zagotavljati likvidnosti za svoje španske kolege. Finančni trgi so umaknili svoje zaupanje v državo, je dejal in dodal, da so za večino španskih podjetij mednarodni denarni trgi zaprti. Da bi vsaj malce olajšala razmere, je Evropska centralna banka v zadnjih dneh zagotovila rekordno likvidnost za španske banke. Zavračanje posojil španskim bankam spominja na dogajanje na ameriškem trgu jeseni leta 2008, ko je propadla banka Lehman Brothers. Strauss-Kahn miri prestrašeno javnost Vodja Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn bo v petek obiskal Madrid, kjer se bo srečal s premierjem Zapaterom. Prvi svetovni bančnik je že zavrnil vse govorice, da naj bi bil to krizni obisk. To je redni delovni obisk, je povedal novinarjem v Parizu in dodal Danes sem v Franciji - ali govorice namigujejo tudi na propad Francije? Današnji vrh evropskih voditeljev v Bruslju je bil namenjen dogovoru voditeljev o tem, kako bodo zagotovili dolgotrajno kredibilnost skupne evropske valute, a je grožnja pred špansko krizo vse postavila na glavo. Če se bodo vse govorice o težavah izkazale za resnične, bo Španija porabila velik del evropskega kriznega denarja, kar pa si evropski voditelji gotovo ne želijo. Kako rešiti evro in se izogniti novi recesiji? Kljub zbližanju, ki sta ga ta teden dosegla Pariz in Berlin, sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel še vedno na dveh bregovih glede načina, kako bi preprečili dolžniško krizo in krizo skupne valute, kar bi Evropo pahnilo nazaj v recesijo. Sarkozy si želi evrsko vlado za 16 članic evrskega območja, Merklova pa zagovarja bolj ohlapno evrsko vlado , ki pa bi nadzirala vseh 27 članic Evropske unije. Pariz skrbi tudi, da bi varčevalni ukrepi, ki jih je prejšnji teden napovedal Berlin, Evropo pahnili nazaj v krizo. Francoske strahove je v sredo ubesedil tudi milijarder George Soros, ki je posvaril, da bi lahko Evropa naslednje leto zapadla v recesijo, ki bi za seboj potegnila socialne nemire in porast nacionalizma, kot ga je Evropa poznala v 30. letih prejšnjega stoletja. To je pravi strah trenutnih razmer - da bi z vpeljavo fiskalne discipline v času nezadostnega povpraševanja in šibkega bančnega sistema Evropo pravzaprav pahnili navzdol, je povedal Soros. Bodo ukrepi španske vlade uspešni? Pok španskega nepremičninskega balona je povzročil hudo krizo v državi, ki se trenutno spopada z 20-odstotno brezposelnostjo, drugo najvišjo v Evropski uniji. Premier Zapatero je prejšnji mesec predstavil serijo ukrepov, med njimi tudi zmanjšanje porabe za 15 milijard evrov v dveh letih in zmanjšanje plač javnih uslužbencev, ki naj bi Španiji pomagali iz krize. Če bodo ukrepi uspešni, bo pokazal čas, gotovo pa je, da nova kriza Evropski uniji ne bi dobro dela.

Minister Lahovnik je zaradi razžalitve nekdanje prve dame Palome Mateje Perger na celjskem sodišču sedel na zatožno klop. Toži ga zaradi izjave, da je prejela 60 tisoč evrov odpravnine.

Kreditna kriza uničila ves letošnji japonski pridelek Če je letos Ljubljanska borza po treh zaporednih padcih vedno našla novo moč, je bilo tokrat drugače. Indeks SBI20 je prvič letos padel četrtič v nizu. Uvodne ponedeljkove minute so bile še spodbudne, potem ko je Krka segla do 116,9 evra +1,4 odstotka. Navdušenih kupcev je hitro zmanjkalo, čeprav so v petek objavljeni Krkini devetmesečni rezultati spet odlični. Nekaj sklepnih poslov je bilo sklenjenih le še pri 112 evrih, kar je tri odstotke pod petkovim enotnim tečajem. Promet z delnicami novomeškega farmacevta je dosegel 1,75 milijona evrov. S preostalimi delnicami je bil promet občutno nižji. Telekom spet proti meji 400 Še večji udarec so doživeli lastniki Telekomovih delnic. Ob nekaj več kot pol milijona evrov prometa je bila cena pred zaprtjem trga le še 405 evrov, kar pomeni več kot štiriodstotni padec. Več kot odstotek cenejše so Gorenjeve delnice, pol odstotka Petrolove. Med enajstimi najprometnejšimi delnicami se le Mercatorjeve in Merkurjeve niso pocenile. Slovenski borzni indeks 11.551 točk je padel za 0,85 odstotka in je zdaj najnižje v zadnjih treh tednih. Indeks PIX 6.850 je izgubil pol odstotka. Kreditna kriza uničila ves letošnji japonski pridelek Razmere na tujih borzah ostajajo zaostrene. Tokijski Nikkei je danes padel za 2,5 odstotka, na 15.197 točk. To je njegova najnižja letošnja vrednost! Evropa je po okrevanju bančnih delnic teden vendarle začela pozitivno. Zlato, ki je v sredo preseglo 845 dolarjev za unčo rekord po letu 1980, se je pocenilo za dva odstotka in zdrsnilo pod 815 dolarjev. V ZDA je bil prejšnji teden posebej slab za tehnološke delnice. S 6,5-odstotno izgubo je imel indeks Nasdaq največji tedenski padec po septembru 2001.

Nova gripa se je pojavila tudi na Osnovni šoli Spodnja Idrija. Zbolela je skupina učencev, ki so bili v šoli v naravi, najverjetneje pa so bili bolni še pred odhodom. Nova gripa se pojavlja tudi na drugih osnovnih šolah. Normalizacija razmer OŠ Polzela. Manjkalo ej 25 otrok, vendar nihče z znaki gripe, vsi le z znaki prehlada. V šoli je nova gripa izbruhnila 15. septembra. Takrat je manjkalo 94 učencev, pri desetih od njih je bila nova gripa tudi potrjena. OŠ Osmih talcev Logatec. Pred dnevi je zakrožila informacija, da naj bi na šoli izbruhnila gripa. Na šoli so povedali le, daj niso delali seznamov, ker so imeli organizirane športne in naravoslovne dneve, da se število manjkajočih iz dneva v dan manjša in da pouk poteka normalno. OŠ Brinje, Grosuplje. Manjkalo je 23 učencev, kar je manj kot na isti datum lani. Nihče od njih naj ne bi imel pandemske gripe. OŠ Ivana Cankarja in OŠ Antona Martina Slomška, Vrhnika. Nobena izmed šol ni opazila znakov pandemske gripe, vendar pa preventivno sodelujejo z lokalnim zdravstvenim domom, so pojasnili v obeh. Ravnatelj Osnovne šole Spodnja Idrija Ratko Vehar je priznal, da je tudi uradno potrjen sum na novo gripo, ki se je pojavila v skupini 30 učencev 7. razreda. Prejšnji teden so bili namreč v šoli v naravi nad Kobaridom, kjer se je okužba z lahkoto širila. Nekateri naj bi zboleli še pred odhodom v Kobarid, tam pa so se okužili še drugi. Po povratku je Zdravstveni dom Idrija obiskalo nekaj učencev, enemu od njih pa so vzeli bris, ki je potrdil prisotnost virusa nove gripe. Koliko učencev natančno je zbolelo, še ni znano. V ponedeljek je manjkalo 15 od 30 učencev, ki so bili v šoli v naravi, pravi Vehar, danes pa jih manjka le še 11. Skupno sicer v šoli manjka 27 učencev od 225. Vehar zatrjuje, da med starši in učenci ni panike. Mnenje o novi gripi v Spodnji Idriji, ki so ga podali tudi starši in zaposleni v Zdravstvenem domu Idrija, pa si lahko ogledate v video posnetku.

Slovenski žičničarji si ob koncu smučarske sezone manejo roke. Smučišča je obiskalo milijon in pol smučarjev. Na Kaninu in Krvavcu lahko najbolj navdušeni smučajo do konca prvomajskih praznikov. Čeprav na nekaterih slovenskih smučiščih naprave še vedno obratujejo in se najbolj navdušeni še vedno lahko spustijo po belih strminah, pa žičničarji že ocenjujejo sezono. Po podatkih Združenja slovenskih žičničarjev so na smučiščih do sredine aprila našteli 1,5 milijona smučarjev, 66 odstotkov več kot v celotni lanski sezoni. Naprave sicer ob sončnem vikendu, ki je zagotovo privabil še kar nekaj smučarjev, še obratujejo na Krvavcu in Kaninu, po prvomajskih praznikih pa bodo upravljavci gorskih turističnih centrov potegnili črto pod zimsko sezono in se začeli pripravljati na poletno. Smučarski centri, ki imajo sisteme za izdelavo kompaktnega snega, so smučarsko sezono odprli že v novembru, ostali pa so zaradi slabih snežnih razmer začeli z obratovanjem šele decembra, nekateri pa celo v začetku januarja. Tako velik obisk na slovenskih smučiščih je po lanski slabi sezoni več kot dobrodošel. Lani je bil obisk za polovico manjši kot leto poprej, zadovoljni so bili le na našem najvišjem smučišču Kaninu.

Veliko terjatev so prijavile banke, največ NLB Upniki Zvona Ena so v postopku stečaja skupaj prijavili za milijardo evrov terjatev. Stečajna upraviteljica Mojca Breznik jih je priznala za 876,3 milijona evrov. Terjatve do Zvona Ena Holdinga je prijavilo več kot 100 upnikov. Prijavljena glavnica znaša 911,3 milijona evrov, kapitalizirane obresti in pravdni stroški pa znašajo 90,7 milijona evrov, piše v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je objavljen na Ajpesu. Veliko terjatev so prijavile banke, največ NLB, in sicer za približno 270 milijonov evrov, stečajna upraviteljica pa jih je priznala za okoli 220 milijonov evrov. Za terjatve v višini približno 50 milijonov evrov velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice. Nova Kreditna banka Maribor je prijavila za približno 56 milijonov evrov terjatev, od tega jih je upraviteljica priznala za okoli 43 milijonov evrov. Zvon Ena ima sicer dolgove tudi do tretje največje slovenske banke, Abanke Vipe. Zvon Dva 250 milijonov terjatev Drugi cerkveni holding, Zvon Dva Holding, ki je prav tako v stečaju, je prijavil za okoli 250 milijonov evrov terjatev, od tega je Breznikova priznala skoraj vse. Okrožno sodišče v Mariboru je stečaj v Zvonu Ena Holdingu, še zadnji finančni družbi, prek katere je svoje gospodarske posle obvladovala Nadškofija Maribor, razglasilo 27. februarja in tako ugodilo zahtevi NLB-ja, ki je kot največja upnica podala ugovor proti vodenju prisilne poravnave. V največji državni banki so ves čas postopka na sodišču vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave ter zatrjevali, da Zvonu Ena ne nameravajo reprogramirati dolgov.

Boljši prevozni pogoji za živali, strožje kazni za kršitelje predpisov V EU želijo izboljšati prevozne pogoje za živali, uvedli bodo strožje kazni za kršitelje. V EU se vedno več živali prevaža v pogojih, ki ne ustrezajo standardom. Rešitev je ustrezno izvajanje obstoječih pravil, povečanje števila inšpekcijskih pregledov ter nalaganje kazni za kršitelje, ki so bolj odvračilne, navajajo evropski poslanci v resoluciji, ki je bila sprejeta v sredo. Da se preprečijo dolgi prevozi do klavnic, bi morala EU spodbujati uporabo lokalnih klavnic ter razmisliti o osemurni omejitvi prevoza, dodajajo poslanci. Število živali, ki se jih prevaža v EU, se je v obdobju 2005-2009 zelo povečalo, na primer za 70 odstotkov za prašiče. Tretjina teh prevozov je trajala osem ur ali več. Več inšpekcijskih pregledov in strožje kazni Za rešitev nenehnih težav v zvezi z dobrim počutjem živali pri prevozu je treba obstoječo zakonodajo v vseh državah članicah EU ustrezno in enotno izvajati, pravijo evropski poslanci. Treba je izvajati več inšpekcijskih pregledov na kraju samem, nacionalne kazni za kršitelje predpisov bi bilo treba uskladiti, postati pa bi morale tudi bolj odvračilne, pravijo poslanci. Osemurna omejitev ne bi zadostovala Razmisliti bi bilo treba o ukrepih za omejitev časa, ki je potreben za prevoz živali do zakola, na osem ur, toda za nekatere vrste morajo biti dovoljene izjeme zaradi geografskih razmer in znanstveno utemeljenih možnosti daljšega prevoza, je navedeno v besedilu. Toda osemurna omejitev sama po sebi ne bo zadostovala za izboljšanje počutja živali, ki je pogosto odvisno bolj od ustrezne opreme vozila in ustreznega ravnanja z živalmi, pravijo evropski poslanci. Parlament tako poziva k izboljšavam prevoznih pogojev, ki temeljijo na znanosti, vključno z dodeljevanjem prostora in oskrbo z vodo. Podpora lokalnim klavnicam Da se prepreči nepotreben prevoz živali na dolge razdalje, bi morala EU pomagati pri vzpostavljanju kratkih in preglednih verig preskrbe s hrano ter sprejeti ukrepe za ustavitev upadanja števila malih lokalnih klavnic in za spodbujanje lokalne predelave, dodajajo evropski poslanci.

Indija postaja druga najhitreje razvijajoča se država Indijski finančni minister Pranab Mukerjee je napovedal, da Indija v roku dveh let načrtuje podvojitev gospodarske rasti in posledično bliskovit naskok na drugouvrščeno Kitajsko. Indijski finančni minister je napovedal skorajšnjo devetodstotno gospodarsko rast, ki jo je imela Indija pred svetovno gospodarsko krizo. Ko bodo dosegli to število, kar bo verjetno kmalu, saj je imela Indija že med aprilom in junijem 8,8-odstotno rast, pa naj bi gospodarsko rast še podvojili. Smo priča novemu svetovnemu redu, ki bo vodil v pravičnejšo razporeditev svetovnega razvoja, je le dva dni po srečanju vrha G20 za BBC dejal Pranab Mukerjee. Na vrhu G20 je bila v ospredju razprava zaradi nesoglasij tečajev vodilnih svetovnih valut, še posebej v odnosu kitajskega juana in japonskega jena do ameriškega dolarja. Spregovorili so tudi o odpravi neuravnoteženosti na svetovnem trgu, kjer se hitro razvijajoče se države za svoj napredek v veliki meri zanašajo na izvoz na trg razvitejših držav. Glede tega je včeraj na Azijsko-tihomorskem forumu o gospodarskem sodelovanju Apec v japonskem mestu Jokohama ameriški predsednik Barack Obama dejal, da se morajo države z velikimi presežki premakniti od nezdrave odvisnosti na izvoz in okrepiti domače povpraševanje. Nobena država ne bi smela predpostavljati, da je njihova pot do blaginje tlakovana z izvažanjem v Ameriko. Pri tem je imel v mislih predvsem Kitajsko in Japonsko. Spomnimo, že oktobra je skupina G20 v Južni Koreji dosegla pomemben dogovor, saj bodo imele odslej v Mednarodnem denarnem skladu IMF večjo moč odločanja prav hitro rastoče države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Trenutno imajo v IMF-u ZDA približno 17-odstotni delež glasovalne moči, Kitajska pa približno 3,7 odstotka, kar je po mnenju številnih mnogo manj, kot bi ji moralo kot največji svetovni izvoznici in drugemu največjemu gospodarstvu na svetu pripadati.

Namesto policistov in carinikov vas bodo na britanskih letališčih pričakali oboroženi vojaki V Veliki Britaniji se je zjutraj začela enodnevna stavka zaposlenih v javnem sektorju, ki na ta način protestirajo proti spremembam pokojninskega sistema. Gre za največjo stavko v državi po letu 1926, zaprtih je na tisoče šol, v zdravstvenih ustanovah zagotavljajo le pomoč v nujnih primerih, težave pa pričakujejo tudi na letališčih. Tako so potnike na največjem londonskem letališču Heathrow že vnaprej opozorili, naj se pripravijo na triurno čakanje pri pregledu potnih listov, saj stavkajo tudi mejni policisti. Nekatere letalske družbe so zaradi pričakovanih zamud celo odpovedale polete. Stavkajo tudi na Škotskem in Severnem Irskem Po vsej Britaniji je za danes načrtovanih kakih tisoč demonstracij, ena največjih naj bi bila v Birminghamu. Stavkajo tudi na Škotskem in Severnem Irskem. Stavka, v kateri naj bi sodelovala dva milijona ljudi, je doslej največji preizkus za vlado konservativnega premiera Davida Camerona, ki predlaga, da bi zaposleni v javnem sektorju v pokojninsko blagajno prispevali več, obenem pa naj bi se tudi kasneje upokojili, in sicer šele v starosti 66 let. Jeza zaposlenih se je še povečala, potem ko se je finančni minister George Osborne v torek v parlamentu zavzel za znižanje plač učiteljev, medicinskih sester in vojakov ter napovedal znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju za 300 tisoč. "Stavka ne bo spremenila ničesar" Danes je Osborne dejal, da bo stavka le škodovala gospodarstvu, in sindikate pozval, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. "Stavka ne bo spremenila ničesar," je minister dejal za BBC. Po drugi strani je generalni sekretar zveze sindikatov TUC Brendan Barber poudaril, da vlada "napada" javni sektor, zato je stavka upravičena. "Nastopil je čas, ko se morajo ljudje postaviti zase in povedati svoje stališče," je dejal za televizijo ITV. Barber je obenem zanikal, da so pokojnine zaposlenih v javnem sektorju "zlate" v primerjavi s pokojninami, ki jih dobijo zaposleni v zasebnem sektorju.

Dajmo javnost zraven in se pokoljimo do konca, je na protestu dejal eden od delavcev. Njegov odziv je bil na prošnjo vodstva, da bi se o hišnih zadevah v Viator & Vektorju pogovarjali brez novinarjev . Pred Viator & Vektorjem je bil protestni zbor okoli 150 razočaranih delavcev, ki so od uprave zahtevali pojasnila zaradi začasne ukinitve izvajanja logističnih in servisnih storitev. Okoli 300 zaposlenih v Viator & Vektor Logistika je namreč na prisilnem dopustu, od maja niso dobili v celoti izplačanih plač. Zahtevali so pojasnilo, kdaj bodo dobili zaostale plače za maj in junij, zakaj podjetje stoji in ali se bliža stečaj. Direktor podjetja Bojan Novak in lastnik Viator & Vektorja Zdenko Pavček sta jeznim delavcem povedala, da čakajo na odgovor šestih slovenskih bank glede sedmih milijonov obratnih sredstev, za katere so zaprosili, da lahko znova zaženejo proizvodnjo, o čemer naj bi banke odločile do konca tedna. Potem ko je lastnik Pavček nekako priznal en kup nesrečnih potez , mu je en od jeznih delavcev zabrusil Jaz mislim, da če bi vi prijeli koprivo, da bi se posušila. Bi se enostavno posušila, je dejal. Njegova izjava naletela na vsesplošno odobravanje. Če se bodo z bankami kar koli dogovorili, nas bodo do petka obvestili o nadaljnjih ukrepih. /.../ Če do petka ne bomo prejeli plač oziroma jih vodstvo družbe ne bo obvestilo o pogajanjih z bankami, potem bomo v sindikatu sprejel nadaljnje ukrepe. Sindikalist Marko Vučko Po besedah predsednika Sindikata prometa in zvez Viator & Vektorja Marka Vučka so delavci razočarani in že težko pričakujejo pozitivno rešitev . Po njihovem prepričanju bi bilo najbolje, da jim vodstvo poplača terjatve in jih potem glede stečaja napotijo na zavod za zaposlovanje, je dodal. Napovedal je nadaljnje ukrepe, če jim do petka ne izplačajo plač in jih ne obvestijo o pogajanjih z bankami. Bodo plače v celoti izplačali ta teden? Iz hčerinske družbe Skupine Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika, so v petek sporočili, da so ustavili tovorni promet, ker ne morejo več zagotavljati kakovostnega izvajanja . Po njihovih besedah je bila odločitev za začasno ukinitev izvajanja dela težka, saj imajo zasedene vse svoje zmogljivosti in sklenjene pogodbe tako z domačimi kot mednarodnimi kupci. Hkrati so v družbi pojasnili, da so zaposleni v Skupini Viator & Vektor in v njenih hčerinskih družbah, to je v Viator & Vektor Logistiki in Viator & Vektor Storitvah, prejeli izplačano glavnino majske plače in da bodo preostanek dobili prihodnji teden. Za večino zaposlenih v vseh treh podjetjih je bil sicer že odrejen dopust, nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od dogovora med bankami . V Gorenju, Revozu, Krki in Leku so poiskali druge prevoze Nekatera podjetja so že poiskala druga avtoprevozniška podjetja, med njimi Gorenje, Lek in Revoz. Po besedah direktorja oskrbe v Leku Roberta Ljolja je Viator & Vektor eden izmed izbranih dobaviteljev logističnih storitev, ki jih najemajo. Zaradi večje fleksibilnosti smo že v preteklosti za isto vrsto storitev razvili in uvedli sodelovanje z več dobavitelji. Tako se za posamezno izvedbo posla oziroma transporta odločamo dinamično in sprotno izbiramo izvajalce. Po objavi o umiku s trga s strani Viator & Vektorja smo zato naše poslovanje brez večjih težav preusmerili k drugim izbranim dobaviteljem, je sporočil. Odločitev Viator & Vektorja jim ni povzročila dodatnih stroškov oziroma pomembnih težav, njihovo nadaljnje sodelovanje pa bo odvisno od njihove sposobnosti za izvajanje storitev, ki jih ocenjujejo pri vseh dobaviteljih, in seveda od konkurenčnosti drugih pogojev sodelovanja. V družbi Skupina Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve je zaposlenih okoli 600 delavcev. V Gorenju so pojasnili, da imajo razpršeno strukturo logističnih partnerjev in Viator & Vektor v strukturi prevozov predstavlja manj kot pet odstotkov vseh prevozov. Prevoze, ki jih omenjena družba ne more opraviti, bomo nadomestili s prevozi iz drugih virov. Posebnih težav zaradi situacije v družbi Viator & Vektor tako ne pričakujemo, so dodali. V Revozu v zadnjem obdobju z Viator & Vektorjem skorajda ne sodelujejo več. Ostalo je nekaj minimalnega prevozov, ki pa jih nadzorujemo, so zatrdili. V Krki imajo lasten vozni park, del prevozov pa naročajo tudi pri pogodbenih partnerjih. Viator & Vektor je majhen partner, zato prenehanje sodelovanja z njimi zaradi zaustavitve poslovanja za nas ne bo predstavljalo nobene težave, so poudarili. Prestavili so stavko Večina tovornjakov je v bazi. Sindikat delavcev prometa in zvez v Skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Logistika in Storitve je sicer nameraval stavkati sredi junija zaradi zamujanja pri izplačilu plač ter nekaterih predlogov, povezanih z delom, a je nato stavko po nekaterih doseženih kompromisnih rešitvah prestavil do 1. septembra. V tem času je pričakoval normalizacijo razmer glede bank. V skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve je zaposlenih okoli 600 delavcev. Znano je, da so razmere v skupini Viator & Vektor nestabilne. Z Ajpesa je razvidno, da je na tekočih računih Skupine Viator & Vektor evidentirano pomanjkanje sredstev na računu imetnika za poplačilo njegove obveznosti . Na težave kaže tudi dejstvo, da je bilo po le nekaj tednih vodenja skupine sporazumno prekinjeno delovno razmerje z Bogdanom Topičem, ki je bil od 7. aprila glavni izvršni direktor. Viator & Vektor se z bankami upnicami že nekaj mesecev dogovarja o reprogramiranju posojil in rešitvi družbe pred propadom.

Slovenj Gradec - Popoldne se bo sestal nadzorni svet slovenjgraške družbe Prevent Global. Seznanil se bo z izvajanjem programa reorganizacije družbe in oceno poslovanja za lansko leto, ko naj bi izguba družbe znašala med štiri in pet milijoni evrov. Uprava bo nadzornike seznanila tudi z informacijami, povezanimi s podjetjem Prevent PUR v stečaju. Potem ko je nadzorni svet konec januarja potrdil načrt reorganizacije podjetja, ga uprava na čelu s predsednikom Renatom Krajncem predstavlja bankam upnicam. Dogovor z bankami o reprogramiranju 55 milijonov evrov velikega dolga je namreč ključen za nadaljnje poslovanje družbe. Pogovori z bankami so po navedbah službe za stike z javnostmi v Prevent Globalu v zaključni fazi. Po informacijah predsednika nadzornega sveta Vladimirja Bilića banke program podpirajo. Pogajanja med drugim potekajo še z Novo Ljubljansko banko, ki vztraja pri dokapitalizaciji družbe. Uprava bo nadzornike seznanila z oceno poslovanja v lanskem letu, za katerega Bilić meni, da bi jo lahko Prevent Global glede na izjemno težko leto tako za samo avtomobilsko industrijo kot tudi za sam Prevent Global "mnogo slabše odnesel". Nadzorniki pa se bodo seznanili tudi z informacijami, povezanim s podjetjem Prevent PUR, ki je od lanske jeseni v stečaju. Kot pravi Bilić, ostaja Prevent PUR, katerega polovični lastnik je bil Prevent Global, zaenkrat "precejšnja uganka".

Mariborsko vrtnarsko podjetje Florina je v prisilni poravnavi. Direktorica Sabina Medeot je med vzroki za insolventnost navedla odpoved pogodbe za urejanje mestnega parka s strani mariborske občine. Tam pa pravijo, da to ne drži. Mariborsko vrtnarsko podjetje Florina je od srede prejšnjega tedna v prisilni poravnavi. Direktorica Sabina Medeot je med vzroki za insolventnost navedla odpoved pogodbe za urejanje mestnega parka s strani mariborske občine. A tam pravijo, da to ne drži. Pojasnjujejo, da pogodbe niso podaljšali, ker Florina ni bila najbolj ugoden ponudnik. Okrožno sodišče v Mariboru je postopek prisilne poravnave v Florini začelo 17. julija. Za upravitelja je bil imenovan Uroš Jutraž, upniki pa imajo mesec dni časa, da prijavijo svoje terjatve. Zadnji rok za prijavo terjatev je 17. avgust. Občina naj bi enostransko odpovedala dolgoročno pogodbo. Florina s skupno 16 zaposlenimi je konec marca po podatkih, dostopnih na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes, dolgovala navadnim upnikom oziroma dobaviteljem okoli 633.000 evrov, ločitvenim upnikom oziroma bankam pa 3,4 milijona evrov. V načrtu finančnega prestrukturiranja je direktorica Medeotova med vzroki za insolventnost podjetja navedla enostransko odpoved dolgoročne pogodbe o upravljanju in vzdrževanju zelenih površin in upravljanju akvarija-terarija s strani Mestne občine Maribor . To naj bi leta 2008 močno oslabilo materialni položaj družbe in ji še dodatno otežilo soočanje s splošno gospodarsko krizo. Posledice so se izkazale predvsem v skokovitem naraščanju izgube v letih 2010 in 2011, kar je v letu 2012 vodilo v dolgoročno plačilno nesposobnost družbe, je zapisala. Na mariborski občini krivdo zanikajo. Florini ni bila odvzeta skrb za parke, temveč je zaradi cenovno ugodnejše ponudbe to skrb prevzelo drugo podjetje, Nigrad, so v tem tednu pojasnili v sporočilu za javnost. Prav tako naj ne bi držale navedbe, da je šlo za enostransko prekinitev pogodbe. Po njihovih navedbah se je pogodba iztekla in je niso podaljšali. Zadnja pogodba s Florino je bila sklenjena le za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007, so poudarili. Dodali so še, da se s tem ni prekinilo sodelovanje, saj je Florina še vedno občasno izvajala razne zasaditve za občino.

NKBM zavrnil Infond Holding NKBM ni podaljšal 3,5 milijona evrov posojila Infond Holdingu, ki ga je ta zavaroval s pet milijonov evrov vrednimi delnicami Pivovarne Laško. Banka naj bi Infond Holding pozvala, naj posojilo poplača v osmih dneh, sicer bo v sedmih delovnih dneh po preteku roka sprožila postopke izterjave. V NKBM-ju zadeve niso komentirali, ker odnosov s komitenti ne morejo razkrivati, je poročal STA. Realnih možnosti za podaljšanje pri NLB-ju ni? Prihodnji teden, natančneje 3. junija, se bo iztekel tudi rok za poplačilo posojila, ki ga je Infond Holding najel pri NLB-ju. To je vredno 130 milijonov evrov, NLB pa je rok vračila enkrat že podaljšal, kar je spodneslo stolček predsednika uprave Draška Veselinoviča. Preberite še Križanič za MMC o Kramarjevi nagradi in NLB-ju Po poročanju Dnevnika je Infond NLB za podaljšanje zaprosil že pretekli teden. Glede na nasprotovanje države, ki je največja lastnica NLB-ja, in omejitev iz zakonodaje pa podaljšanje ni preveč verjetno. Infond Holding za 426 milijonov evrov posojil Konec lanskega leta je imel Infond Holding skupaj 426 milijonov evrov kratkoročnih posojil pri različnih bankah. Vsa se bodo iztekla letos.

Ustavno sodišče potrjuje, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpodbija Odvetniška družba Čeferin. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je začel veljati sredi maja lani, pred ustavnim sodiščem (US) izpodbija Odvetniška družba Čeferin iz Grosuplja. Na US pravijo, da jim odvetniki predlagajo, naj vsaj del zakona razveljavijo, ker država z njim krši ustavne pravice do zasebne lastnine. Kot smo pisali pred dnevi, je sicer specializirano državno tožilstvo (SDT) vložilo prvi dve tožbi za odvzem premoženja po tem zakonu. Kdo zdaj laže? Pomota? Brskajo na devetih naslovih Finančna preiskava. SDT po naših informacijah ta trenutek vodi devet finančnih preiskav. Neuradno tudi proti večini že obsojenih ali obravnavanih zaradi najhujših kaznivih dejanj, denimo proti Ivanu Zidarju, Draganu Tošiću in Binetu Kordežu. "Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh členov zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je US prejelo 14. maja letos. Pobudo skupaj z ustavno pritožbo je v imenu Andreja Lapornika vložila Odvetniška družba Čeferin," pojasnjujejo na US. S tem sodišče postavlja na laž odvetnika Marka Bošnjaka, ki je prejšnji konec tedna zagotavljal, da odvetniška družba, v kateri je zaposlen, ni posredovala pobude za razveljavitev zakona. Bošnjak sicer zdaj, drugače kot ob robu srečanja pravnikov v Portorožu pred dnevi, pobudo priznava. "Narobe sva se razumela, mislil sem, da me sprašujete, ali smo vložili pobudo za presojo zakona kot celote," pravi Bošnjak. Interes imajo Da pa bi, če bi bil zakon razveljavljen, pridobili prav številni obdolženci najhujših kaznivih dejanj organiziranega in gospodarskega kriminala, ki jih zastopajo v Odvetniški družbi Čeferin, opozarjajo številni tožilci, sodniki in tudi uslužbenci US. Pobudo so vložili v Lapornikovem imenu, ki ga je policija februarja lani aretirala zaradi domnevnega tihotapljenja droge, zaradi česar naj bi ga sicer že večkrat obravnavali. Medtem ko je ločeno potekala preiskava Lapornikovih domnevno nezakonitih poslov, zlasti organiziranja mreže prekupčevalcev heroina, je SDT po naših informacijah proti njemu takoj uvedlo še finančno preiskavo, ki jo dovoljuje zakon, ki ga Lapornik in Čeferin zdaj izpodbijata. Tožilci so podrobno pregledali ves njegov dosedanji zaslužek in ga primerjali z vsem premoženjem, ki ga ima, ter po končani finančni preiskavi na ljubljansko sodišče vložili tožbo za odvzem dela nezakonito pridobljenega premoženja. Vezano na sodbo Hkrati je tožilstvo predlagalo, naj sodišče Laporniku in njegovim družinskim članom prepove razpolagati s premoženjem, dokler ne bo dokazal, kako ga je pridobil. Odvetnik Bošnjak je pred dnevi sicer poudarjal, da bi moral biti pogoj za odvzem premoženja vezan na predhodno obsodilno sodbo posameznika, ki mu grozi odvzem. Torej ne, da se finančna preiskava, kot v Lapornikovem primeru, vodi povsem ločeno.

Če opravimo primerjave z evropskimi državami, je popolnoma jasno, da so nekatere podražitve pri nas upravičene, nekatere pa ne, je dejal premier Janez Janša »Vsem podražitvam se - glede na trende na svetovnih trgih - ni mogoče izogniti. Če pa opravimo primerjave z evropskimi državami, je popolnoma jasno, da so nekatere podražitve pri nas upravičene, nekatere pa ne,« je na današnji tiskovni konferenci dejal premier Janez Janša. Glede teorij, da Slovenija proračunski presežek beleži prav zaradi inflacije, pa je premier dejal, da so v obdobju, ko presežka ni bilo, avtorji te iste teorije trdili obratno, zato bi se morali pač odločiti, katera teorija velja in katera ne. Na vprašanje, kako komentira tožbo, ki jo je zoper njega včeraj vložila Ninamedia , je Janša odgovoril, da tožbe ne pozna.

Še en sporni oglas. Z vsakim sporočilom, ki ga vlada pošlje v javnost, so ženske dežurni krivec za težave, je ogorčena javnost po tem, ko je vlada znova brcnila v temo, tokrat s kontracepcijsko tabletko. Urad vlade za komuniciranje je moral že drugič v zadnjih dneh stopiti korak nazaj pri kampanji v podporo pokojninski reformi in s spletnih strani umakniti oglas, ki po mnenju številnih, tudi ministrice za kulturo, žali ženske. V petdesetih letih se je rodilo 34 tisoč otrok, danes se jih rodi le okoli 20 tisoč. Vsega je kriva kontracepcijska tabletka. Besedilo na letaku Besedilo letaka na Facebook strani je namreč navajalo, da se je v petdesetih letih v Sloveniji rodilo dovolj otrok za ohranjanje ravnovesja med prebivalstvom, zadnja leta pa se jih rodi le še po 20 tisoč na leto, kar je premalo za stabilno pokojninsko blagajno. Proti tovrstnemu komuniciranju so se ostro odzvale različne organizacije, med njimi YHD, Evropska mreža za enakost spolov, Mirovni inštitut, Zavod Emma, Mesto žensk ... Sporni vladni letak, ki ga je vlada na spletu že nadomestila z novim, je dostopen TUKAJ. V javnem pismu premierju Borutu Pahorju, ki so ga naslovile "Protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo!", podpisnice letak ocenjujejo za nedopustnega. "Opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno," so zapisale podpisnice. Celotno protestno pismo je dostopno TUKAJ. SDS zahteva nujno sejo V SDS zahtevajo sklic nujne seje odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ker po njihovih trditvah vlada zlorablja zakon o volilni in referendumski kampanji. Širca: "Vsega je kriva neumnost" Način komuniciranja vlade z javnostjo je povzročil nove razpoke tudi v ministrskem zboru. "Verjamem, da nisem edina, ki se v tem nizkotnem, podcenjujočem in populističnem manipuliranju počutim izdana in ogoljufana. Lahko se le distanciram od nevarnega poigravanja z ženskim spolom in z našimi pravicami. Preprosto, nismo se za to borili in borile. Splošno zniževanje standardov komuniciranja, kjer je glavno orodje in orožje pripisana ženska praznina, je padec v globoko temnino," je zapisala kulturna ministrica Majda Širca na svojem blogu, ki ga je naslovila: Vsega je kriva neumnost. "Prevzeti morajo odgovornost" Komunikacijska kampanja vlade ob referendumu o pokojninski reformi je stvar odločitev vladnih organov, ki morajo zanjo prevzeti tudi vso odgovornost, je prepričana varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. Posamezna sporočila v tej kampanji po njenem mnenju vsebujejo elemente predsodkov in neprimernega odnosa do žensk. Varuhinja od naročnika pričakuje, da zavzame stališče do tega elementa kampanje in se do njega opredeli tudi iz vidika načela enakega obravnavanja spolov. Vse se je začelo z Urško Že video z Urško Čepin, ki ga je vlada objavila na Youtubu minuli konec tedna, je požel val ogorčenja. Še dodatno je afero zabelil podatek, da je vlada za štiri videe za potrebe kampanje plačala 20 tisoč evrov, njihov avtor pa je v resnici Jani Sever in ne agencija Inovatif, ki je del skupine Futura. Za zdaj ostaja neobjavljen en video z Urško Čepin. Ali ga bo javnost zaradi razburjenja, ki ga je povzročil prvi video, sploh videla, je veliko vprašanje.

Paloma, ki jo vodi Bojan Rajtmajer, je sicer prejela nekaj nezavezujočih ponudb za dokapitalizacijo, a se za izvedbo skrbnega pregleda ni odločil nihče V sladkogorski tovarni papirja Paloma so neuspešno zaključili vse aktivnosti v zvezi z iskanjem vlagatelja, ki bi bil pripravljen podjetje dokapitalizirati pod pogoji razpisanimi v javni ponudbi aprila letos, so danes sporočili iz podjetja. Čeprav je Paloma prejela nekaj nezavezujočih ponudb, pa se za izvedbo skrbnega pregleda ni odločil nihče. Kot so danes sporočili iz Sladkega vrha, je delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki Palome, obeh večinskih lastnikov, Kada in Soda , ter malih delničarjev, ugotovila, da nihče od zainteresiranih vlagateljev za sodelovanje v postopku dokapitalizacije Palome v predvidenem roku ni izrazil interesa za izvajanje skrbnega pregleda. Rajtmajer: Paloma kljub neizvedeni dokapitalizaciji uspešno posluje Paloma je aprila letos skupaj z obema paradržavnima skladoma, ki sta 71-odstotna lastnika družbe, objavila vabilo zainteresiranim vlagateljem za sodelovanje pri dokapitalizaciji družbe v višini, potrebni za izboljšanje poslovno finančnega položaja družbe ter nadaljnjega razvoja družbe. V postopku izbora vlagatelja za izvedbo dokapitalizacije je bila vsem zainteresiranim vlagateljem ponujena možnost izvedbe skrbnega pregleda od 1. do 21. septembra, a se za njegovo izvedbo ni odločil nihče. Paloma pa po besedah prvega moža družbe Bojana Rajtmajerja ne glede na neizvedeno dokapitalizacijo v letošnjem letu uspešno posluje in je v prvih osmih mesecih ustvarila 3,4 milijona evrov dobička iz poslovanja ter tako presegla poslovni načrt. Kot dodaja predsednik uprave, v podjetju pripravljajo tudi strateški načrt družbe za obdobje do leta 2014, v katerem bo podrobno opredeljen tudi investicijski načrt in potrebni viri za njegovo izvedbo.

Državno pravobranilstvo je odločilo Zahtevki delavk trboveljskega Peka zoper državo so neutemeljeni. Delavke med drugim terjajo tudi neizplačane plače iz obdobja 1991 1996. Zahteve delavk Peka so po mnenju državnega pravobranilstva neutemeljene. Državno pravobranilstvo je po proučitvi celotne dokumentacije v zvezi z zahtevami delavk nekdanjega trboveljskega obrata Peka ugotovilo, da so odškodninski zahtevki zoper Republiko Slovenijo neutemeljeni, so danes sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Predstavnice iniciativnega odbora nekdanjih delavcev trboveljskega obrata Peka so danes na sestanku na državnem pravobranilstvu, na katerem je bil tudi predstavnik ministrstva za gospodarstvo, predstavile svoja stališča in argumente za zahteve. Delavke so julija 2006 sicer že dobile izplačanih za skoraj 830.000 evrov terjatev iz naslova odškodninskega sklada, za katerega so nekdanjim delavkam Čevljarsko-storitvenega podjetja ČSP denar brez njihovega soglasja od leta 1992 trgali od plač. Dobile so tudi poplačila prednostnih terjatev iz naslova stečaja Peka Trgovine in denar, ki so ga delavci prispevali za nabavo materiala oziroma ohranitev delovnih mest. Nekdanje delavke pa terjajo še izplačila zadolžnic v letih 1991 1996 in z lastninskimi certifikati ter odpravnine in neplačane plače iz naslova stečajev Peka in ČSP, kar pa jim ni bilo priznano. Samo neizplačanih plač naj bi bilo po navedbah delavk za 25 milijonov evrov. Gospodarsko ministrstvo meni, da za zahteve delavk ni pravne podlage. Foto Dare Čekeliš Za odškodnino terjajo državo, saj da je vlada imenovala nadzorni svet Peka in upravo, ki sta podjetje pripeljala do propada in zapravila znatna javna sredstva, nato pa z iztiskanjem malih delničarjev in z nepriznanjem obveznosti do delavcev kršila več ustavnih načel in se sama poplačala. Ministrstvo za gospodarstvo je proučevalo zahtevek iniciativnega odbora in ni našlo pravne podlage za odgovornost države v odnosu do nekdanjih delavcev Peko-ČSP Trbovlje, pravijo na ministrstvu. Tudi ministrstva za delo, finance in pravosodje v svojih mnenjih, tako gospodarsko ministrstvo, niso ugotovila odgovornosti Republike Slovenije, zato so se izrekla proti upravičenosti odškodninskih zahtevkov. Delavke bodo za pogovor prosile tudi Pahorja, saj želijo izvedeti tudi njegovo mnenje o zadevi. Foto Dare Čekeliš Tudi državno pravobranilstvo je po pridobitvi vse dokumentacije ugotovilo, da so odškodninski zahtevki zoper državo neutemeljeni. Pravobranilstvo je poleg tega ugotovilo, da bi drugačno obravnavanje zahtevkov kot zavrnitev lahko sprožila še neomejeno število podobnih zahtevkov drugih podjetij s težavami v preteklosti oziroma bi s sklicevanjem delavcev na ustavno načelo enakosti in enakopravnosti nastal pravno sporen položaj diskriminatornega obravnavanja , so menili na ministrstvu. Od sestanka niso pričakovali veliko Kot je povedala vodja iniciativnega odbora nekdanjih Pekovih delavk Marta Kavšek, od sestanka niso mogli pričakovati veliko, saj so jim že v uvodu povedali, da bo njihovo mnenje glede zahtevka delavk negativno. Čudi jo, da pravobranilka lahko to izreče, še preden je preučila njihovo gradivo in magnetogram današnjega pogovora. Kavškova je še povedala, da bodo zdaj počakale na izdelano mnenje pravobranilstva, ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku pa bodo sporočile, da takšen način komunikacije ni konstruktiven. Ko bodo dobili vsa zahtevana mnenja, pa bodo za pogovor zaprosile še predsednika vlade, od katerega želijo izvedeti, ali je sam za pravično in pošteno rešitev.

Kar 63 odstotkov srednješolcev si želi postati direktor Raziskava med slovenskimi srednješolci je pokazala, da si kar 63 odstotkov maturantov želi postati direktor, 61 odstotkov pa podjetnik. Tretji najbolj zaželen poklic je odvetnik (39 odstotkov), na četrtem mestu je državni uradnik (28 odstotkov). Sledijo: inženir, novinar, komercialist, znanstvenik, umetnik, učitelj, vojak oziroma policist, arhitekt, obrtnik, tajnica, računovodja in zdravnik. Raziskava o odnosu do podjetništva med srednješolci je med 3149 dijaki v srednjih šolah po Sloveniji opravil znanstvenoraziskovalni inštitut Visoke šole za podjetništvo Gea College , raziskavo pa so konec lanskega leta opravili Jaka Vadnjal, Dejan Jelovac, Laura Južnik Rotar in Janez Damjan. Najmanj zaželena poklica oziroma karieri sta politika (17,5 odstotka) in kmeta (6,5 odstotka). Delež tistih, ki si želijo postati podjetniki, je pri fantih 58 odstotkov, pri dekletih pa 43 odstotkov. Dijaki ekonomskih gimnazij in bodoči ekonomski tehniki, ki se v šoli učijo podjetništva, si v bistveno večji meri želijo postati podjetniki kot dijaki splošnih in tehniških gimnazij. Ob tem je zanimivo dejstvo, da imajo najmočnejšo željo postati podjetnik dijaki tehniških srednjih šol, ki nimajo nobenega poslovnega predmeta. Dobra tretjina anketiranih pravi, da ima nekdo med njihovimi bližnjimi podjetniško izkušnjo in med njimi je želja postati podjetnik dvakrat močnejša kot pri drugih dijakih. Objavljeno v reviji Manager februar 2009

Aktualni minister Gregor Golobič je še vedno povezan s podjetjem Ultra. Je eden od petih lastnikov podjetja, ki ima v lasti Ultro. Medtem pa predstavniki Ultre pravijo, da so najtransparentnejše podjetje. Vodstvo podjetja Ultra je stopilo pred novinarje in znova ostro zanikalo namige, da naj bi zaradi povezave z Gregorjem Golobičem prišli do 21 milijonov evrov nezavarovanih kreditov. Kreditov je za slabih šest milijonov evrov in vsi so zavarovani, pravijo. Golobič je pet let sicer res delal v Ultri - toda ali je to greh, se sprašujejo. Pri Golobiču pravijo, da je solastništvo ustrezno prijavil t.i. Kosovi komisiji. Zanimivo pa je, da je Golobič z Ultro še vedno povezan je namreč njen pomemben delničar. Pravzaprav solastnik pa je še vedno. Golobič je namreč eden izmed petih lastnikov nizozemske Ultre sum, ki je lastnica Ultre. Razkritje, da je Golobič solastnik Ultre, je presenetljivo tudi zato, ker je še pred letom v reviji Manager povedal le, da je lastnik stanovanja v Ljubljani, zemljišča v Istri, da ima eno delnico Pivovarne Laško, avtomobil in jadrnico. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je napovedal, da bi proti Golobiču, če deleža v Ultri ni prijavil komisiji, lahko vložili tudi ovadbo zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine. Vendar kot so danes medtem že sporočili iz stranke Zares, je Golobič protikorupcijski komisiji ustrezno prijavil omenjeno solastnistvo . Ultra Smo najbolj transparentna družba Smo najbolj transparentna družba v Sloveniji, pravijo predstavniki Ultre, ki zanikajo obtožbe, da naj bi pri NLB prišli do več kot 21 milijonov evrov nezavarovanega kredita. Ultra vsa namigovanja zanika in odgovarja, da so bili vsi krediti družb najeti izključno zaradi financiranja poslovanja in tudi ustrezno zavarovani. Foto Blaž Garbajs Tu ni nobenih hobotnic in kalamarov, so danes predstavniki Ultre odločno zavrnili obtožbe, da naj bi skupaj s podjetjem Hram Holding in drugimi preko matičnega podjetja, ki ima sedež na Nizozemskem, pri NLB prišli do več kot 21 milijonov evrov nezavarovanega kredita. NLB je matična banka družbe Ultra že 20 let, pravi direktor družbe Gregor Breznik in dodaja, da ima družba Ultra pri omenjeni banki trenutno za okoli 3,9 celotna skupina Ultra pa približno 5,9 milijonov evrov kredita. Vsi krediti in vse ostale obveznosti so po njegovih besedah ustrezno zavarovane, zato ne vedo od kod informacije, da temu ni tako. Vse je zavarovano tako z bianco menicami, s hipotekami in našimi nepremičninami, z osebnimi poroštvi vodstva ter z zastavo terjatev do naročnikov, trdi direktor. Kramar je zgolj osebni prijatelj Večinski lastnik in poslovni strateg Ultre Miloš Urbanija je zavrnil očitke, da bi bil nekdanji predsednik NLB Marjan Kramar prijatelj podjetja. Kot pravi je sicer Kramar njegov osebni prijatelj, a v Ultri niso nikoli sodelovali z njim, saj so bili dolgoročna posojila pridobljena pred njegovim prihodom, kratkoročna pa po njegovim odhodom.

SCT E-BA je pridružena družba SCT. To je že peta družba iz skupine SCT, ki je v stečaju. Sodišče je za stečajno upraviteljico imenovalo Natašo Gibičar. To je po družbah SCT Obrati, SCT GEM, Železokrivnica SCT-Merkur in SCT MB peta družba iz skupine SCT, ki je v stečaju. Okrožno sodišče v Ljubljani je danes začelo stečajni postopek za gradbeno družbo SCT E-BA. Za stečajno upraviteljico je imenovalo Natašo Gibičar. Upniki lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan za prijavo je 31. avgust, je razvidno iz današnje objave sodišča na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. SCT E-BA je pridružena družba SCT. Po podatkih Ajpesa ima SCT v SCT E-BA 50-odstotni lastniški delež, druga polovica je v lasti družbe Elektrometal Cazin iz BiH. Direktor družbe je bil Drago Sotošek. Matična družba SCT, ki je od januarja v prisilni poravnavi, mora do prihodnjega tedna dopolniti predlog za začetek postopka prisilne poravnave, in sicer mora predložiti čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij glede spremenjenega načrta. S spremenjenim načrtom ki med drugim predvideva, da bi Cestno podjetje Ljubljana CPL z dokapitalizacijo v višini 10 milijonov evrov prevzelo lastništvo in zagotovilo še 20 milijonov evrov za izplačilo zaostalih plač in delovanje družbe bo SCT skušal prepričati sodišče, da ugovora zoper vodenje prisilne poravnave, ki sta ju podala prisilna upraviteljica Majda Šantl in peterica zaposlenih pri SCT ter ki zahtevata stečaj podjetja, nista upravičena. Narok o ugovorih bo 14. junija.

Za odpuščene delavce konec januarja delavnice 67 zaposlenih v Skimarju, ki jih je kadrovska služba uvrstila na seznam presežnih delavcev, je po priporočeni pošti prejelo obvestila o prekinitvi delovnega razmerja. 42 delavcev je iz Elana Marine, 25 pa iz smučarskega programa, odločbe pa bodo prejeli okoli 10. februarja. Vodstvo podjetja je sicer postavilo kvoto zmanjšanja delovnih mest za 141, kar pa so dosegli z mehkim načinom, to je odpovedjo pogodb za določen čas in predčasnimi upokojitvami. Za delavce, ki bodo ostali brez zaposlitve, bo radovljiški zavod za zaposlovanje v sodelovanju s Skimarjevim sindikatom in vodstvom podjetja konec januarja organiziral dvodnevne delavnice, na katerih jim bodo pojasnili možnosti za izobraževanje, prezaposlitev ali drugačno pridobitev novega delovnega mesta. Z obvestilom o odpovedi delovnega razmerja pa so delavci prejeli tudi brošuro zavoda za zaposlovanje o možnostih, ki jih imajo.

Koalicija poziva Joška Jorasa, naj prekine gladovno stavko. Minister Rupel se strinja, da se je treba incidentom izogibati. Na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) je o zadnjem aktualnem dogajanju ob Dragonji spregovoril tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Zavzel se je za izogibanje incidentom, saj gre za zavezo, ki z večjim ali manjšim uspehom traja od leta 2005, pravi Rupel. Težava enega od obmejnih prebivalcev Joška Jorasa je polna čustvenega naboja in je važen element za politiko, je povedal minister. "Ne smemo pa pozabiti, da je bilo področje, kjer stoji Jorasova hiša, predmet pogajanj v času sporazumevanja med Hrvaško in Slovenijo leta 2001, da so takrat ti zaselki prišli na hrvaško stran, vendarle pa je Hrvaška to slovensko koncesijo nagradila z določenimi rešitvami, predvsem ko je šlo za dostop do mednarodnih voda. Ko se je ta zgodba izjalovila, ko je bil ta sporazum s hrvaške strani odpovedan, ti dogovori ne veljajo več in smo tam, kjer smo bili, da vztrajamo pri tem, da je to slovenska zemlja," je povedal. Cvetlična korita, ki zapirajo pot do Jorasove hiše. © Metod Tekavčič Joras naj neha stavkati Slovenija bo skupaj s Hrvaško še naprej iskala rešitve, da bi Joras nehal gladovno stavkati, je povedal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik po srečanju vodij poslanskih skupin koalicije in koalicijskih članov odbora DZ za zunanjo politiko z Ruplom o zadnjih dogodkih na meji s Hrvaško. "Splošno mnenje v koaliciji je, da Jorasa pozivamo, naj prekine gladovno stavko, saj je ta nevarna za njegovo zdravje in življenje," je poudaril Presečnik in izrazil pričakovanje, da bo Slovenija skupaj s Hrvaško še naprej iskala rešitve, ki bi privedle do končanja Jorasove gladovne stavke. "Ni treba dvigovati napetosti med državama" Glede napovedanega vnovičnega protesta na mejnem prehodu Sečovlje je hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković poudaril, da si Hrvaška želi mirno in civilizirano urejati odprta vprašanja s svojimi sosedami. Ni treba dvigovati napetosti med Slovenijo in Hrvaško, je dodal ter ponovil, da si Hrvaška prizadeva, da bi odprta vprašanja med Zagrebom in Ljubljano urejalo eno od mednarodnih pravosodnih teles in da bi njegovo odločitev sprejela parlamenta obeh držav.

Včeraj ponoči na Trgu OF v Ljubljani policisti obravnavali prometno nesrečo. Udeleženec utrpel lažje poškodbe, neznana povzročiteljica pa je odpeljala s kraja. Včeraj ponoči, okoli 1. ure, sta bila v prometni nesreči udeležena neznana voznica osebnega avtomobila rdeče barve in voznik lahkega štirikolesnika znamke Aixam 400. Voznica je po Trgu OF peljala iz smeri Resljeve ceste proti Miklošičevi. Zaradi prekratke varnostne razdalje je trčila v voznika štirikolesnika, ki se je ustavil zaradi rdeče luči na semaforju. Po trčenju je voznica odpeljala neznano kam, voznik štirikolesnika pa je dobil lahke poškodbe. Policija vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči, poziva, naj jim informacije javijo na najbližjo policijsko postajo oziroma pokličejo na telefon Postaje prometne policije Ljubljana 01 583 88 20, ali interventno številko 113 ali anonimni telefon 080 1200.

Zagožen zanika navedbe Financ Nadzorniki Gorenja so upravi podjetja naložili, naj pripravi ukrepe, s katerimi bo zmanjšala socialno stisko zaposlenih, zaščitila blagovno znamko in razvoj družbe. Potem ko so jim predstavniki uprave predstavili zadnje dogajanje v Gorenju, so namreč člani nadzornega sveta menili, da je bil razlog za protest zaposlenih in njihovo prekinitev dela huda socialna stiska, ki je posledica splošne draginje in nizkih plač. Prvi nadzornik Jože Zagožen je ob tem izrazil razumevanje in solidarnost z delavci, hkrati pa je opozoril na potrebo po boljšem komuniciranju in sodelovanju med zaposlenimi na vseh ravneh v podjetju. Po seji je Zagožen ostro zanikal pisanje Financ, da naj bi v pogovoru za ta časnik dejal, da so v ozadju stavke Gorenja večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari. Dejal sem, da so zneski na plačilnih kuvertah zelo nizki tudi zaradi tega, ker so delavci obremenjeni tudi s krediti, nisem pa nikjer govoril o cunjah. To odločno zanikam, je poudaril. Gorenje Dosežen načelni dogovor Nadzornikom ne zaupam Kot je znano, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik zaradi navedb Financ Zagožna pozval k razmisleku o odstopu. Za sredine Odmeve je povedal, da nadzornikom v Gorenju osebno ne zaupa, zato je mogoča njihova zamenjava. Ni izključil možnosti, da bi se sprememba zgodila še pred redno skupščino junija prihodnje leto. O predčasnem sklicu skupščine Gorenja se je Lahovnik pogovarjal tudi s predstavniki Kada. Lahko si predstavljam Gorenje brez nadzornega sveta, brez uprave, nihče pa si ne more predstavljati Gorenja brez zaposlenih, ki so prava vrednost podjetja, je še dejal. Na njegove besede se je Zagožen takoj odzval z besedami, da gre za poziv k pogromu nadzornikov, ki dobro opravljajo svoje delo, njihov edini greh pa je ta, da jih je imenovala prejšnja vlada. Take izjave so nedopustne, je še dejal Zagožen, saj je član nadzornega sveta, ko je enkrat imenovan na to mesto, dolžan ravnati v dobro družbe in po svoji vesti, ne pa po navodiih lastnika. Gorenje v številkah Gorenje sicer velja za drugega največjega slovenskega izvoznika, ki 90 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih. Letna lastna proizvodnja in prodaja znašata 3,5 milijona velikih gospodinjskih aparatov, ki jih uporabljajo v več kot 70 državah. Skupina Gorenje povprečno zaposluje okoli 10.900 delavcev, matična družba pa okoli 5.000. Problem neustrezna komunikacija Lahovnik je med razlogi za nezadovoljstvo zaposlenih navedel tudi neustrezno komuniciranje tako znotraj podjetja kot do zunanje javnosti. Če bi uprava zaposlene seznanila z realnim položajem, razkrila vse svoje prejemke in vse morebitne lastniške povezave družbe, zaostritve razmer po besedah Lahovnika ne bi bilo. Kot je še opozoril, prejemki uprave presegajo priporočila vlade. Čeprav niso v večinski lasti države in priporočil niso zavezani upoštevati, bi bila to primerna poteza, meni Lahovnik. Opozoril je, da bo uprava družbe morala pregledno pojasniti vse dvome, ki so v ozadju z morebitno lastniško konsolidacijo med družbo Ingor, ki je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja, in nekaterimi družbami z Gorenjem. Kot meni, je treba položiti karte na mizo . Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se samo pri njih varčuje, je dejal minister. Ob tem Lahovnik še meni, da bo moralo vodstvo kratkoročno popraviti plače, dolgoročno pa razmisliti o delitvi dobička med zaposlene. Vizjak Te ocene niso v ministrovi pristojnosti Dogajanje v Gorenju je komentiral tudi nekdanji minister Andrej Vizjak. Kot je dejal, se problematični ukrepi vlade odražajo v nejasnostih, ki povzročajo kršitev pravic delavcev. Vizjak je še dejal, da sindikat svoje vloge ni odigral, glede izjav Lahovnika o nezaupanju nadzornikov pa meni, da te ocene niso v ministrovi pristojnosti. Nadomeščanje s podaljševanjem delovnika Sicer pa bo Gorenje dvodnevni izpad proizvodnje večinoma nadomestilo v soboto, 26. septembra, je povedal predsednik uprave Franjo Bobinac. Dejal je še, da bodo nekateri obrati izpad proizvodnje nadomestili tudi s podaljšanim delovnim časom. Na vprašanje, ali je seznanjen z informacijo, da delavci za 7. oktober napovedujejo ponovno ustavitev proizvodnje, če do takrat ne bodo izpolnjene njihove zahteve glede plačne politike, je Bobinac odgovoril, da so se o tem dogovorili med sredinimi celodnevnimi pogajanji. Predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba pa je pojasnil, da sporazum, ki so ga podpisali z upravo Gorenje v sredo zvečer, predvideva takojšnje nadaljevanje pogajanj o oblikovanju plačne politike za leti 2009 in 2010. O dogajanju v sindikatu v Gorenju je MMC povprašal tudi predsednika ZSSS-ja Dušana Semoliča, ki je pojasnil, da delavci sindikata sicer niso razpustili, so mu pa dali resno opozorilo glede tega, s čim se ne strinjajo. Na vprašanje, kam gre denar od članarin - delavci Gorenja naj bi tako v sindikalno blagajno prispevali 50.000 evrov letno - je Semolič odvrnil, da je povsod v Evropi navada, da delavci prispevajo članarine, saj se sindikat ne financira iz proračuna. Pogosto ta sredstva ostajajo v samih podjetjih za socialne pomoči. Del se odvede v sindikate dejavnosti in na območja, kjer se polnijo bodisi stavkovni skladi bodisi gredo prispevki najbolj ogroženim članom in za plačila odvetnikov za člane v delovnopravnih sporih.

Zmagovalec 12. ljubljanskega maratona je Ukrajinec Oleksandr Sitkovskiy, ki je v cilj pritekel s časom 2:12,49 in postavil nov rekord. Drugo in tretje mesto sta zasedla Kenijca. Maraton (42 km) moški: 1. Oleksandr Sitkovskiy 2. Sammy Rotich 3. Solomon Rotich ženske: 1. Tatyana Filonyuk 2. Helena Javornik 3. Seboka Mulu V slovenski prestolnici je potekal že 12. mednarodni ljubljanski maraton. Tekmovalci so se pomerili na 10-kilometrskem rekreativnem teku, tisti najbolj pripravljeni pa so se podali na 21 in42 kilometrov dolg maraton. Zmagovalec maratona je Ukrajinec Oleksandr Sitkovskiy, ki je v cilj pritekel s časom 2:12,49 in postavil nov rekord ljubljanskega maratona. Kot drugi in tretji sta v cilj pritekla Kenijca Sammy in Solomon Rotich. Tudi med ženskami je bila najhitrejša Ukrajinka, Tatyana Filonyuk. Druga je bila Slovenka Helena Javornik, tretja pa Etijopijka Seboka Mulu. Polmaraton (21 km) moški: 1.Mitja Kosovelj 2.Peter Kastelic 3.Damjan Slapnik ženske: 1.Mateja Kosovelj 2.Valerija Mrak 3.Lucija Krkoč "Bilo je zelo težko, ker je deževalo in je bilo zelo mrzlo. Zato sem zelo zadovoljna s tem dosežkom," je po prihodu dejala Filonjukova. Podobno pa je menil tudi Sitkovskij, ki je izboljšal rekord proge tokrat šestouvrščenega Joachima Nshimirimane, ki je leta 2004 tekel 2:13,31. Lani je Sitkovskij na svojem prvem maratonu v karieri v Ljubljani zasedel četrto mesto (2:15),tokrat pa je zmagal na svojem šele drugem maratonu v življenju. Sicer pa je tudi član ukrajinske reprezentance na srednjih progah, letos je svojo državo zastopal na evropskem pokalu na 5000 m. "Oba Ukrajinca sta tekla zelo dobro predvsem v zadnjih petih kilometrih, pametna taktika se je obrestovala," je menil manager mitinga Borut Podgornik, ki je tudi mož in trener Javornikove. Slednja je bila v začetku zelo hitra, na 25 kilometru pa je imela krizo in je morala zaradi želodčnih težav na stranišče.

Maribor - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja na nevarnosti deregulacije živilskih dejavnostih. Na področjih pekarstva, slaščičarstva in mesarstva, ki trenutno niso urejena v predlogu uredbe o obrtnih dejavnostih, zbornica zato predlaga uvedbo regulacije na ravni srednje poklicne izobrazbe. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, narekuje, da v proizvodnji in prometu z živili lahko delajo samo osebe, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo za delo z živili oziroma so zanj dodatno usposobljene in izpolnjujejo osnovne zahteve osebne higiene. Tudi uredba o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje pravi, da je treba zagotavljati visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi z varnimi in kakovostnimi živili. "Če želimo torej slediti predpisom na področju živilske zakonodaje, je predpogoj strokovnost nosilcev živilske dejavnosti in njihovih zaposlenih. Področje živilskih dejavnosti predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, zato bi moralo biti to področje regulirano," menijo v obrtni zbornici. Prav nasprotno pa po njihovem mnenju danes dejavnost peke kruha in slaščic lahko registrira prav vsak, saj nihče ne nadzira, ali ima oseba ustrezno strokovno izobrazbo ali ne, saj kljub določilu v zakonu ta ni predpisana. Po mnenju zbornice je bila napaka storjena že v preteklosti, saj to področje ni bilo regulirano, čeprav nestrokovno opravljanje živilskih dejavnosti resno ogroža zdravje in življenje ljudi. Pomembno je obdržati nivo izobrazbe Kot poudarjajo, so podobne ugotovitve razvidne tudi v poročilu uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o pregledu pekarn, ki so ga izvedli maja letos. "S stališča proizvodnje varnih živil je živilska industrija v Sloveniji na zelo visoki ravni in primerljiva z evropskimi državami. Če želimo ta nivo ohraniti, je izjemno pomembno obdržati nivo srednje poklicne izobrazbe kot pogoj za opravljanje dejavnosti," menijo v OZS. Za opravljanje poklicev pek, slaščičar in mesar je poleg znanja o proizvodnih postopkih posameznih vrst živil, kjer lahko zaradi nestrokovnosti pride do napak in okužbe živil, zelo pomembno tudi dobro poznavanje higiene in mikroorganizmov ter njihovega delovanja in okužb, ki jih ti povzročajo. Bolezni, kot so zlatenica, driska, griža, diareja, tifus namreč, kot poudarjajo na zbornici, predstavljajo resno nevarnost za otroke in starejše. Nosilci živilske dejavnosti pa na poklicni ravni lahko pridobijo ustrezna strokovna znanja, se poučijo o nevarnostih ter posledicah okužb s patogenimi mikroorganizmi in znajo ustrezno preventivno ravnati. OZS v svojih pripombah na predlog uredbe o obrtnih dejavnostih še poudarja, da nosilci živilske dejavnosti proizvajajo izdelke za široko potrošnjo in ne zgolj za njihove družinske člane.

Maribor - Cestno podjetje Maribor (CPM), ki je v stečajnem postopku, je v letu 2010 ustvarilo 38 milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je v letu prej imelo še 1,6 milijona evrov čistega dobička. Temu botruje tudi zmanjšanje čistih prihodkov od prodaje s 111,3 milijona evrov na 62,5 milijona evrov. Negativen je bil tudi poslovni izid iz poslovanja, v višini 22,8 milijona evrov, medtem ko je v letu prej družba imela štiri milijone evrov dobička iz poslovanja. Obenem so se odpisi vrednosti povečali s slabih 10 na skoraj 18 milijonov evrov, finančni odhodki iz finančnih naložb pa so znašali skoraj 11 milijonov evrov. Družba je ob tem konec leta imela za 24 milijonov evrov dolgoročnih in za dobrih 80 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, je še razvidno iz poročila, ki ga je sestavil upravitelj Silvo Zorec in je bilo danes objavljeno na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.

V ZSSS protestirajo zaradi ravnanja nemških lastnikov Secopa. Prvi sindikalist Dušan Semolič ugotavlja, da hlastanje po dobičku nima meja, družbena odgovornost pa lastnikom nič ne pomeni. Po besedah prvega moža Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušana Semoliča hlastanje po dobičku nima meja, družbena odgovornost pa nemškim lastnikom črnomaljskega Secopa ne pomeni ničesar. V ZSSS zavračajo argumente, da so razlogi za selitev v stroških dela in obdavčitvi. V luči napovedanega odpuščanja 650 delavcev do konca prihodnjega leta močno podpirajo zahteve lokalne podružnice Sindikata kovinske in elektroindustrije SKEI, da zahtevajo izplačilo plač v ustaljenih rokih, saj bodo v nasprotnem primeru takoj začeli stavkati. Predlog Secopove uprave predvideva 650 odpuščenih delavcev. SKEI bo obenem zahteval odpuščanje slovenskih delavcev pod enakimi pogoji oziroma z enakimi zneski odpravnin, kot jih je Secop ob zaprtju njegovega podjetja v nemškem Flensburgu leta 2008 izplačal tamkajšnjim 1500 delavcem. Semolič je sicer izpostavil dejstvo, da je Secop in še prej Danfoss Compressors posloval uspešno, podjetje pa je lastnikom ustvarjalo dobičke, zaradi česar je odločitev za selitev proizvodnje kompresorjev na Slovaško po njegovih besedah še toliko bolj nerazumljiva. Spomnil je, da je delovna sila tako v Črnomlju kot na splošno v Sloveniji kakovostna, v Sloveniji obstaja dolga industrijska tradicija, kakovost v Sloveniji proizvedenih izdelkov pa je na visoki ravni. Obregnilse je tudi ob nekatere komentarje v medijih in strokovni javnosti, da je razlog za odločitev nemških lastnikov v visokih stroških dela in previsoki obdavčitvi. Prepričan je, da se Secop ne seli zaradi delavskih plač oziroma višine minimalne plače. Prav tako po njegovih besedah razlog ni v visoki obdavčitvi, saj je davčna obremenitev podjetij na Slovaškem po njegovih besedah večja kot v Sloveniji. Skliceval se je na raziskavo Doing Business Svetovne banke, po katerem je davčno breme za podjetja v Sloveniji pri 35,4 odstotka, na Slovaškem pa pri 48,7 odstotka. Prepričan je, da je Slovenija davčno normalna država, kar v ZSSS utemeljujejo tudi s podatki, da so davki na delo v Sloveniji na povprečju EU, medtem ko je Slovenija po davkih na prihodke podjetij med manj obdavčenimi. Obremenjenost s prispevki je res večja, a to po navedbah ZSSS velja predvsem za zaposlene, ne pa za delodajalce. Družbene odgovornosti po navedbah ZSSS manjka tudi številnim slovenskim lastnikom in vodilnim delavcem v podjetjih, saj so se ti v preteklosti raje ukvarjali s špekulacijami in lastniško konsolidacijo, kot pa da bi skrbeli za razvoj podjetij, dobro počutje in strokovni razvoj delavcev, inovacije in dvig dodane vrednosti. Prav tako po njegovih besedah ne morejo biti razlog plače. Dejanski stroški dela so po navedbah ZSSS v Sloveniji nizki, zvišujejo pa jih vključene plače in bonitete vodilnih delavcev. Kot opozarjajo, imata dve tretjini zaposlenih plačo, ki je nižja od povprečne. Tudi toga delovnopravna zakonodaja po Semoličevih besedah ne more biti glavni razlog, saj že obstoječa zakonodaja delodajalcem omogoča številne prožne oblike zaposlovanja, ki jih ti tudi s pridom uporabljajo. Glede stalnega opozarjanja na pomanjkljivo konkurenčnost slovenskega gospodarstva je Semolič znova spomnil, da dvig konkurenčnosti sam po sebi ne prinaša izboljšanja delovnih pogojev za delavce. Izboljšanje konkurenčnosti je namreč po njegovih besedah velikokrat povezano z nižanjem pridobljenih socialnih pravic. Se pa tudi v ZSSS strinjajo, da bi lahko država in lokalne skupnosti več storile za izboljšanje poslovnega okolja skozi posodobitev infrastrukture, lažji dostop do zazidljivih zemljišč, manj zapletene administrativne postopke in instrumente podpore za tuje vlagatelje, ki pa jih morajo spremljati zaveze investitorjev, da bodo v nekem kraju ostali daljše časovno obdobje in delovali družbeno odgovorno.

Prvi mož Darsa ne bi dražil vinjet, bi pa cestnine za tovorni promet. "S podražitvijo vinjet bi se znova obremenilo državljane, za tovorni promet, v katerem je na naših avtocestah več kot 70 odstotkov tujcev, pa imamo veliko nižje cene kot sosednje države," je kritičen Matjaž Knez, prvi mož Družbe za avtoceste RS (Dars). Zato predlaga, da bi se podražila cestnina za tovorna vozila, vinjete za osebna vozila pa ne. S tovornjaki na ceste? Vlada sicer razmišlja, da bi dvignila cene letnih vinjet za avtomobile s 95 na okoli 110 evrov, prav tako pa ne izključuje možnosti višjih cen za tovorni promet. "To ni rešitev. Da bi se cene za tovorni promet dvignile tudi za 70 odstotkov, je naravnost smešno. S tem se ne strinjamo in tega ne bomo dopustili. V nekaj dneh naj bi se na to temo dobili z ministri za finance, kmetijstvo in promet," pravi Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Če konstruktivnega dogovora ne bo in se bodo cene res močno dvignile, Klobasa napoveduje tudi državljansko nepokorščino in proteste. Kriza in iznajdljivost Padec. Knez priznava, da je od lani nekoliko upadla prodaja vinjet. Kot razloga za to vidi predvsem krizo – marsikdo nima več pri "hiši dveh avtomobilov" – in to, da je veliko tujcev že ugotovilo, kje so alternativne poti čez Slovenijo, da se izognejo nakupu. Zahtevajo odstop Kneza Knez ob tem navaja, da nekatere evropske države nimajo tako dobro urejenih avtocest, a pobirajo veliko višje cestnine, avtoprevoznikom pa ne namenjajo tako visokih popustov, ko gre za predplačniške sisteme. Klobasa pa izpostavlja primer Nizozemske, ko avtoprevoznik plača le sedem evrov dnevnega pavšala za potepanje po njihovih avtocestah. "S Knezom se ne strinjamo. Avtoprevozniki zahtevamo tudi njegov takojšnji odstop ali vsaj znižanje njegove plače z osem tisoč evrov na plačo ministra iz pristojnega resorja," je še oster Klobasa, ki dodaja, da ne bodo nikomur popuščali.

Trgovanje na evropskih borzah je danes minilo v senci 11-odstotnega potopa družbe STMicroelectronics. Slab dan so imeli še proizvajalci avtomobilov Nokia , ki je pomemben kupec STMicroelectronics , izgublja tržni delež, zaradi česar uprava zadnjega pričakuje težave v prodaji. CAC je sam izgubil 0,66 odstotka, po 2,77 in 3,2 odstotka pa sta upadla Renault in Peugeot . Britanski FTSE in nemški DAX sta se okrepila za 0,08 in 0,22 odstotka. FTSE je zrasel, čeprav se je podražila le tretjina delnic, ki ga sestavljajo. V Frankfurtu je za 3,94 odstotka poskočil SAP , znova pa se je za 3,44 odstotka potopila Commerzbank. Daimler in MAN sta se pomaknila za 2,15 odstotka navzdol. Wall Street še naprej v rdečem Prvi dve uri trgovanja sta Dow Jonesu odnesli 0,43 odstotka. Kaže, da se je Wall Street začel zavedati težav, ki bi sledile, če se ZDA prihodnji torek ne bodo mogle več dodatno zadolževati. Ford , ki je v poslovnih rezultatih razkril rast prihodkov, a upad dobička, je nazadoval za 0,23 odstotka. Okrevanje azijskih borz ni zajelo Indije, kjer je indeks BSE 30 upadel za 1,87 odstotka. Shanghai Composite je z 0,53 odstotka rasti nadomestil le šestino ponedeljkove izgube, Nikkei pa je okreval za 0,47 odstotka.

Na vzhodni meji Poljske so zaradi protestov carinikov nastali veliki zastoji. Vozniki tovornjakov tudi po več dni čakajo na prečkanje meje. Na Poljskem zaradi protestnih aktivnosti carinikov na vzhodni meji prihaja do velikih prometnih zastojev. Tovorna vozila tako čakajo na prečkanje meje tudi po več dni. Kolone tovornjakov na meji med Poljsko in Ukrajino Zaradi kritičnih razmer se je v ponedeljek popoldne v zadevo vključil poljski premier Donald Tusk, kar je, kot kaže, prineslo napredek. Carinski uslužbenci v Lublinskem vojvodstvu so se namreč v ponedeljek zvečer odločili končati protestne aktivnosti in se vrniti na delo. Odločitvi za prekinitev protesta v tej poljski administrativni enoti naj bi, kot omenjeno, botrovalo posredovanje poljskega premiera. Ta se je v ponedeljek sestal z vodji carinskih služb v treh vojvodstvih - Podlaškem, Lublinskem in Podkarpatskem - in carinikom obljubil oblikovanje novega zakona o carinski službi ter izplačilo mesečne premije v višini okrog 200 evrov. Vozniki tovornjakov na prestop meje čakajo po več dni. Cariniki sicer poleg višjih plač zahtevajo tudi boljšo pravno zaščito pred obtožbami o korupciji in večje pokojninske ugodnosti. Protestne aktivnosti so se intenzivirale pred tednom dni, ko so cariniki, ki uradno stavke niso razglasili, začeli množično odhajati na bolniške in neplačan dopust. Zaradi tega so se na poljski meji z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino nabrale večkilometrske kolone, predvsem tovornih vozil.

V večini območij se brezposelnost zvišuje V Sloveniji je bilo oktobra registriranih 110.905 brezposelnih oseb, kar je osem odstotkov več kot lanskega oktobra. Povečalo se je predvsem število iskalcev prve zaposlitve. Oktobra se je na zavodu na novo prijavilo 11.815 brezposelnih oseb, kar je 30,9 odstotka več kot v septembru in 16 odstotkov manj kot oktobra lani. Med novoprijavljenimi je bilo 4.369 iskalcev prve zaposlitve, ki jih je večina zdaj zaključila izobraževanje. 3.891 je postalo brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 1.827 pa je trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Zaposlitev je bilo manj za 10 odstotkov Od 7.959 brezposelnih oseb, ki jih je oktobra zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4.359, kar je 19,4 odstotka manj kot septembra, v primerjavi z oktobrom lani pa je bilo zaposlitev za 10,1 odstotka manj. V večini območij se brezposelnost zvišuje Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom v večini območnih služb zavoda, razen v Murski Soboti, kjer je bila za 4,6 odstotka nižja kot oktobra lani, in v Velenju, kjer je nižja za 1,5 odstotka. V zadnjem letu se je brezposelnost bolj kot na ravni celotne države povečala v Kopru +19,7 odstotka, Ljubljani +13,3 odstotka, Mariboru +9,1 odstotka, Novi Gorici +11,3 odstotka, Novem mestu +20,9 odstotka, Sevnici +9,6 odstotka in v Trbovljah +10,9 odstotka. Delodajalci prijavili več prostih mest V desetih mesecih tega leta se je na zavodu prijavilo 82.087 brezposelnih oseb, med njimi je bilo največ oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas 36.168, prijavilo pa se je še 12.297 iskalcev prve zaposlitve ter 19.762 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov. V omenjenem obdobju so delodajalci prijavili 166.522 prostih delovnih mest oz. 14,4 odstotka več kot v preteklem letu. Iz evidence nezaposlenih so se v tem obdobju odjavile skupaj 81.203 osebe, od teh 52.496 zaradi zaposlitve, kar je 10,9 odstotka več zaposlenih kot v primerljivem obdobju lanskega leta.

Upad bruto plač Povprečna mesečna bruto plača za junij 2012 je znašala 1.501,40 evra, to je za 1,3 odstotka manj od bruto plače za maj 2012 in za 1,2 odstotka manj od bruto plače za junij 2011, ugotavlja statistični urad (Surs). Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, se je povprečna mesečna neto plača znižala tudi realno, in sicer za 1,2 odstotka glede na prejšnji mesec in za 2,9 odstotka glede na lanski junij.

Obseg industrijske proizvodnje je bil februarja za 0,9 odstotka nižja kot januarja, v primerjavi z lanskim februarjem pa se je znižala za 22,3 odstotka Foto: Andrej Križ Obseg industrijske proizvodnje je bil februarja za 0,9 odstotka nižja kot januarja, v primerjavi z lanskim februarjem pa se je znižala za 22,3 odstotka, v začasnih podatkih ugotavlja državni statistični urad . Industrijska proizvodnja je bila v prvih dveh mesecih letos glede na enako obdobje lani nižja za skoraj 20 odstotkov. Raste rudarstvo in energetika V primerjavi z januarjem je bila februarja proizvodnja višja v rudarstvu, za 5,1 odstotka, in v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, za 0,6 odstotka, medtem ko je bila v predelovalnih dejavnostih nižja za 1,2 odstotka. Glede na lanski februar pa je bila nižja v vseh dejavnostih, v rudarstvu za 4,2 odstotka, v predelovalnih dejavnostih za 24,2 odstotka in v oskrbi z električno energijo, plinom in paro za tri odstotke. Proizvodnja za investicije boljša kot januarja , a še vedno na dnu Februarska proizvodnja je bila glede na predhodni mesec višja v proizvodnji proizvodov za investicije (za 5,2 odstotka) ter v proizvodnji proizvodov za široko porabo (za 0,4 odstotka), medtem ko se je proizvodnja proizvodov za vmesno porabo v tej primerjavi zmanjšala za 3,2 odstotka. V prvih dveh mesecih letos se je proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani v vseh namenskih skupinah zmanjšala, najbolj pa v proizvodnji proizvodov za investicije, in sicer za 22,7 odstotka. Zaloge industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so bile februarja za 0,5 odstotka večje kot januarja, v primerjavi z lanskim februarjem so se povečale za 6,9 odstotka. Povečale so se tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani so se povečale za 7,2 odstotka. Po dejavnosti so se zaloge precej povečale v rudarstvu, med namenskimi skupinami pa so najvišjo rast zalog dosegli energenti, še navaja statistični urad.

Društvo Heraldica Slovenica je na Wolfovi ulici v Ljubljani obeležilo 160. obletnico prvega izobešanja belo-modro-rdeče slovenske zastave. "Borimo se, da bi mladina spoštovala simbol zastave, ki za narod pomeni osebno izkaznico,"je dejal predsednik Heraldice Jožef Lajevec. "Študent prava Lovro Toman, kasneje poslanec v dunajskem državnem zboru, je sedmega aprila 1848s svojimi prijatelji pri gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani razvil slovensko zastavo kot protest proti nemški zastavi," je pojasnil predsednik Heraldice Lajevec. Po njegovih besedah so le-to istega leta izobesili na ljubljanskem gradu privrženci Nemcev. Zastavo z belo, modro in rdečo barvo smo Slovenci dobili v mesecu marcu 1848, določili pa sojo slovenski izobraženci na Dunaju, je še pojasnil Lajevec in dodal, da so bile barve za slovensko zastavo izvzete iz Kranjskega grba. Kot je povedal, je bil Kranjski grb moder orel z rdečimi šapami na beli podlagi. Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković pa je kot slavnostni govornik na spominskem obeležju poudaril, daje zanj zastava simbol ljubezni in spoštovanja do domovine. " Treba je delati na tem, da bodo tudi mladi vedeli, kaj je naša zgodovina. Zgodovine se ne da spreminjati, treba jo je spoštovati ter odlikovati in ohranjati za bodočnost," je poudaril Janković.

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je iz veterinarsko-sanitarnih razlogov do nadaljnjega zaprto. Do nadaljnjega je tako ukinjeno sprejemanje živali. Ukrep, ki velja do nadaljnjega, so sprejeli zaradi suma okužbe živali z mikrosporijo, ki se lahko prenaša tudi na ljudi. Kot je povedal vodja zavetišča Marko Oman, je do nadaljnjega ukinjeno sprejemanje živali v zavetišče. Še ta teden naj bi sicer vnovič začeli sprejemati živali za veterinarski pregled, medtem ko živali tam ne bodo mogle ostati. Živali, ki bodo nujno potrebovale zavetišče, bodo namestili v Zavetišču Horjul. Kriva je mikrosporija Zavetišče v Gmajnicah so zaprli zaradi suma okužbe živali z mikrosporijo – boleznijo, ki najbolj ogroža mačke, prenaša pa se tudi na ljudi in povzroča kožne spremembe. Ponavadi zbolijo živali, ki imajo znižano odpornost, in tudi ni nujno, da zbolijo vse, ki so okužene. Podobno je pri ljudeh. "Najbolj izpostavljeni so otroci, starejši ljudi oziroma ljudje s slabšo imunsko odpornostjo," je pojasnil Oman. Gmajniško je največje od skupno desetih zavetišč za zapuščene živali v Sloveniji. Lani so obravnavali okoli dva tisoč mačk in 480 psov, veliko pa je tudi ljudi, ki obiščejo zavetišče. Mikrosporija se v zavetiščih stalno pojavlja, tokrat pa so zabeležili nekoliko več sumljivih primerov, zato so se odločili, da zavetišče zaprejo in tako preprečijo širjenje bolezni. "V zavetišče sprejemamo živali od kjerkoli, tudi tiste z neznanim statusom, zato ni nič čudnega, da živali zbolijo," pojasnjuje Oman. Ljudje naj opazujejo kožo Vsi, ki so bili v zadnjem času v zavetišču, naj opazujejo svojo kožo in svoje živali. Če se pojavijo kakšne kožne spremembe – pri živalih je občutljiva predvsem dlaka –, naj se oglasijo pri zdravniku ali veterinarju. "A razloga za paniko ni, saj se okužba širi le ob določenih pogojih. Ob dobri osebni higieni in rednem čiščenju dlak ni razlogov za skrb," je povedal Oman.

O Leary Naši potniki ne gredo na letalo brez denarja Največji evropski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair razmišlja, da bi potnikom med poletom zaračunal uporabo stranišča. Direktor irske letalske družbe Michael O Leary je za BBC povedal, da so v preteklosti o tem že razmišljali, da bi na vrata stranišča nastavili avtomat za kovance, v katerega bodo morali potniki vstaviti kovanec za en funt 1,1 evra. Po njegovem mnenju to ne bo predstavljalo neprijetnosti za potnike, saj je prepričan, da nihče izmed njih na letalo ne vstopi brez enega funta. Organizacija za zaščito pravic potrošnikov Which? je namero Ryanaira komentirala, da je družba znova dokazala, da postavlja dobiček pred potniki. Tiskovni predstavnik Ryanaira Stephen McNamara je pojasnil, da so o zaračunavanju stranišča na letalu razmišljali interno in za zdaj ni nobenih načrtov, da bi to uvedli. Je pa omenil, da bi tak pristop družbi prinesel dodatne prihodke. Prejšnji teden je Ryanair naznanil, da je na letališčih ukinil vsa okenca za prijavo na polet, prijaviti se bo mogoče le še po spletu. Za to so se odločili, da bi lahko še naprej ohranjali nizko ceno svojih poletov.

Pet velikih podjetij išče način, kako iz obnovljivih virov ustvariti molekularno strukturo za izdelavo plastične embalaže Podjetja iščejo načine, kako napraviti embalažo iz obnovljivih virov. Coca-Cola , Ford , H.J. Heinz , Nike in Procter & Gamble so strnili glave skupaj in ustanovili delovno skupino, ki bo pospešila razvoj plastične embalaže iz rastlinskih surovin, piše Environmentalleader. Podjetja bodo tako družno iskale način, kako iz obnovljivih virov ustvariti molekularno strukturo za izdelavo plastične embalaže, ki bi bila po vseh lastnostih enake sedanjim PET embalaži, izdelane na osnovi nafte. Coca-Coline plastenke iz sladkornega trsa S podobno tehnologijo se lahko že pohvali Coca-Cola, nekatera njihova plastična embalaža je deloma narejena na rastlinski osnovi in ima tako manjši negativni vpliv na okolje kot pa plastična embalaža, izdelana na tradicionalni način - iz fosilnih goriv. Naravi prijazna plastenka je v 30 odstotkih je izdelana iz sladkornega trsa, zdaj pa iščejo način, kako iz obnovljivih virov napraviti še ostalih 70 odstotkov plastenke. Pepsi ima plastenko iz koruznega ličja Že pred časom pa je plastenko, narejeno iz rastlinskih surovin, razvil Pepsi. Njihova "zelena" plastenka je izdelana iz koruznega ličja, borovega lubja in prosa. V prihodnje bi plastenke lahko izdelovali tudi iz lupin pomaranč in krompirja ter drugih ostankov iz proizvodnje prehrambenih izdelkov. PET plastiko se sicer danes uporablja v prehrani, oblačilih, obutvi in v avtomobilski industriji.

V 17 državah območja evra sprejeti ukrepi niso prinesli pričakovanih učinkov, ki bi zagotavljali stabilnost, je dejala šefinja IMF Christine Lagarde Finančni ministri so ob koncu jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke pozvali k hitrim in učinkovitim ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti in povrnitev zaupanja. Ob tem so opozorili, da mora biti doseženo ravnotežje med varčevanjem in ukrepi za spodbujanje rasti, da bo svetovno gospodarstvo lahko okrevalo. "Globalna rast se je upočasnila, ostaja pa še precej negotovosti in negativnih tveganj," se je glasilo zaključno sporočilo zasedanja. Razvite države so zato ministri pozvali, naj izpeljejo potrebne strukturne reforme in oblikujejo "kredibilne fiskalne načrte". Lagarde: Učinek ukrepov neenoten Prva dama IMF Christine Lagarde je ob zaključku zasedanja izpostavila, da so sodelujoči pokazali veliko zavezanost izpolnjevanju prepotrebnih ukrepov. Učinki teh ukrepov in napredek držav je sicer po njenih besedah neenoten. V 17 državah območja evra sprejeti ukrepi namreč niso prinesli pričakovanih učinkov, ki bi zagotavljali stabilnost, je dejala. Visoki javni dolgovi nekaterih držav pa bodo po njenem mnenju v prihodnje precej oteževali spopadanje z recesijo. Draghi: Kažejo se znaki preudarnega optimizma Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je dejal, da se kljub zahtevnih razmeram v območju evra kaže prilagodljivost in odpornost evropskih bank in relativno nizki proračunski primanjkljaji v državah članicah. "Ključno sporočilo je, da razmere ostajajo zahtevne, vendar pa se kažejo znaki preudarnega optimizma," je dejal.

Maribor - Pred poslopjem stavbe mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor so se danes ponovno zbrali delavci, ki zaradi neizplačanih plačil že tri tedne stavkajo, vendar pa od direktorja Sama Majcenoviča tudi danes niso dobili drugega kot obljub. Sredstev za plače podjetje še nima, direktor pa kmalu pričakuje uvedbo prisilne poravnave. "Zaenkrat nimam vseh rešitev, ki sem jih obljubil," je dejal okoli sto zbranim delavcem in dodal, da je bil prepričan, da bo lahko v četrtek dobil denar za izplačilo plač, vendar mu to ni uspelo. Kot je pojasnil, ni uspel pri določenih terjatvah oz. eni hipoteki, zato ni dobil kredita, za katerega je bil pripravljen tudi sam dati jamstvo. Upa, da bo lahko to v najkrajšem možnem času uredil in da bo podjetje izplačalo prvo zaostalo plačo, nato pa nadalje tudi ostala izplačila. Pojasnil je, da so v sredo in četrtek vložili oba predloga za prisilno poravnavo, in sicer za družbi Konstruktor Invest in Konstruktor VGD. Majcenovič pričakuje, da bo sodišče v čim krajšem času oz. do 15. avgusta izdalo sklep o začetku prisilne poravnave, kar po njegovih besedah pomeni tudi deblokado računov in bolj normalno poslovanje. Ko bo račun podjetja deblokiran, Majcenovič pričakuje določene prilive iz naslova nekaterih terjatev, za plačilo katerih se dogovarja. Ko bo podjetje dobilo prilive, bodo prvi v vrsti za poplačilo delavci, obljublja direktor družbe. Delavce je pozval, da bi nato resno pristopili k delu na gradbiščih, medtem ko novega dela za zdaj ni posebej veliko. Nekaj poslov je na vidiku, je dejal in potrdil, da delo išče tudi v tujini. Delavci so obljube sprejeli z nekaj razburjenja in direktorja opozorili, naj se ne "vlečejo pol leta, tako kot v primeru Cestnega podjetja Maribor". Zagotovil jim je, da temu ne bo tako in spomnil, da je vodenja družbe prevzel zgolj zato, ker verjame, da se Konstruktor lahko ohrani. Da se od obljub ne da živeti, sta opozorila predstavnika sindikata med delavci Mladen Kutnjak in Gregor Cerar. Kutnjak je poudaril, da je težko verjeti čemurkoli, saj so obljube vsaki dan drugačne, potrebna so konkretna dejanja. Delavci pa so opozorili, da ne zmorejo več preživljati svojih družin in da potrebujejo denar za plačilo položnic. Po mnenju delavcev bi zato bil boljši stečaj, saj bi tako po njihovem prej dobili prva izplačila. Majcenovič podrobnosti iz predlaganega programa prestrukturiranja danes ni še želel razkriti. Napovedal je racionalizacijo na vseh področjih, glede morebitnega odpuščanja pa je dejal, da bo to odvisno od obsega pridobljenega dela. Če bo dela dovolj, bodo tudi dodatno zaposlovali, je dejal. Ocenjuje, da je predlagani načrt najboljši možni predlog za upnike, s katerimi se pa še ni pogovarjal, saj doslej za to še ni bilo časa. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku julija vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki ga je ta teden dopolnil. Podjetje delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Konstruktor VGR ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank in za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev. Trenutno ima odprtih okoli 20 gradbišč.

Berlin - Nemška kanclerka Angela Merkel je danes pozvala k ustanovitvi evropske bonitetne agencije. To je dejala v pogovoru za nemško televizijo ARD, potem ko je v preteklih dneh EU zajel val nestrinjanja s tem, da so vodilne svetovne bonitetne agencije znižale bonitetne ocene nekaterim evropskim gospodarstvom kljub sprejetim ukrepom. "Pomembno je, da Evropa srednjeročno tudi dobi bonitetno agencijo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala nemška kanclerka in dodala, da ima tudi Kitajska svojo bonitetno agencijo. Po njenih besedah bi agencijo sicer moralo ustanoviti evropsko gospodarstvo in ne države. V Evropski komisiji so v četrtek v odzivu na sredino odločitev ene vodilnih bonitetnih agencij Fitch za znižanje bonitetne ocene Grčije na CCC poudarili, da to "obžalujejo" in da te poteze v tem času "preprosto ne razumejo". Potem ko je Moody's v preteklih dneh znižal bonitetno oceno Portugalske in Irske na raven ničvrednosti, je v sredo pohod vodilnih svetovnih agencij na evropske države nadaljeval Fitch z znižanjem bonitetne ocene Grčije za tri stopnje, in sicer z B+ na CCC. Tako se je Fitch pridružil drugima vodilnima bonitetnima hišama - Standard & Poor's in Moody's, ki sta Grčiji podobno nizko bonitetno oceno namenili že prejšnji mesec. Junija, ko je bonitetno oceno CCC Grčiji prisodil S&P, je Grčija postala država z najnižjo bonitetno oceno na svetu.

Prihodki banke so se zmanjšali za osem odstotkov Britanska banka Royal Bank of Scotland (RBS) je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 528 milijonov funtov (594 milijonov evrov) čiste izgube. Višja izguba od pričakovane je bila sicer posledica enkratnih stroškov. RBS, ki jo je po izbruhu finančne krize morala reševati država in je sedaj v 83-odstotni lasti davkoplačevalcev, je v prvem četrtletju lani vknjižila 248 milijonov funtov izgube, v zadnjem lanskem trimesečju pa je ustvarila 12 milijonov funtov dobička. Osemodstotno znižanje prihodkov Med januarjem in marcem so prihodki banke znašali 7,55 milijard funtov, kar je osem odstotkov manj kot v prvih treh mesecih lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 1,05 milijarde funtov. Izgubo pa je banka vknjižila predvsem zaradi enkratnih stroškov, kot so stroški prestrukturiranja in odpisi slabih kreditov. Del izgube gre tudi na račun stroška zaradi sodelovanja banke v državni shemi zavarovanja slabih naložb, s katero je država zavarovala izgube britanskih bank, še poroča AP. Na londonski borzi so delnice banke v zgodnjem trgovanju pridobile skoraj dva odstotka.

Zaradi "hrošča" v programu bonitetne hiše Moody's je bilo več vrednostnih papirjev ovrednotenih z najvišjo oceno. Realno jim je pripadala štiri stopnje nižja ocena Bonitetna hiša Moody's je po poročanju FT že v začetku leta 2007 vedela, da imajo v računalniškem programu napako, zaradi katere so bili nekateri vrednostni papirji ovrednoteni z najvišjo oceno (AAA). Realno bi jim sicer pripadala štiri stopnje nižja ocena. Gre za t.i. izvedene instrumente na dolžniške vrednostne papirje (CPDO). Vlagatelji, ki so ocenam "nasedli", beležijo do 60-odstotno izgubo. Novica prihaja v času, ko so bonitetne hiše pod hudim pritiskom vlagateljev in regulatorjev trga, ki za finančno krizo krivijo tudi velikodušno podeljevanje ocen vrednostnim papirjem s strani bonitetnih hiš. V Moody'su so sicer že napovedali notranjo preiskavo o zadevi. CPDO-jem je sicer najvišjo oceno prva podelila bonitetna hiša S&P, za vlagatelje, ki so zahtevali oceni dveh različnih bonitetnih hiš, je bila tako ključna ocena Moody'sa. V S&P sicer vztrajajo pri svojih ocenah.

Prevoz denarja opravljajo specializirana podjetja, ki so usposobljena in opremljena skladno z zakoni Varen prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk je vsak prevoz, ki je organiziran z namenom zmanjšanja varnostnih tveganj in nevarnosti odtujitve ter povečanja varnosti oseb, ki prevažajo vrednostno pošiljko, nam je povedal Zvonko Žuran, direktor PC prevoz denarja v podjetju Varnost Maribor . Tveganje pri prevozih povzroča predvsem nevarnost odtujitve ali uničenja, ki ji je izpostavljena varovana pošiljka na poti med prevzemnim in oddajnim mestom. Varovana pošiljka je pošiljka, ki vsebuje gotovino ali vrednostno pošiljko in je med prevozom in prenosom varovana skladno z zakonodajo. Zakonodaja na področju prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk vpliva na aktivnosti vseh treh vpletenih - naročnikov prevoza (lastnikov denarja), družb za zasebno zavarovanje in zavarovalniških združenj. Prevoz poteka s posebnimi vozili Za prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk se uporabljajo zgolj specialna vozila, ki jih Žuran razdeli na prirejena in neprebojna. Njihovo uporabo opredeljuje pravilnik o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk, ki določa tudi minimalne tehnične in varnostne standarde, opremljenost s komunikacijskim in nadzornim sistemom, potrebna pa je tudi homologacija, skladna s predpisi, ki urejajo pogoje za homologacijo neprebojnih vozil, namenjenih za prevoz varovane pošiljke.

Plače bodo zniževali tudi zaposlenim na Slovenskih železnicah. S sporazumom naj bi železnice prihranile 28 milijonov evrov, ne bodo pa posegale v plače tistih uslužbencev, katerih bruto plača ne presega 620 evrov. Na železnicah nameravajo v dveh letih na račun nižjih plač, omejevanja regresov, zmanjševanja dopustov in reorganizacije privarčevati 28 milijonov evrov. Vodstvo in sindikati na Slovenskih železnicah so se v ponedeljek dogovorili o znižanju plač, danes pa so podpisali dogovor, ki velja že za maj. V skladu z dogovorom bodo zaposleni po kolektivni pogodbi prejeli od štiri do pet odstotkov nižje plačilo, tisti z individualnimi pogodbami in tudi vodstvo pa celo 16 odstotkov manj. Poleg tega v času veljavnosti dogovora delavci z individualnimi pogodbami ne bodo prejemali nobenih stimulacij, ostalim se bodo stimulacije prepolovile. Gre za enega najpomembnejših ukrepov, kako izboljšati poslovanje družbe, ki je v prvem četrtletju pridelala osem milijonov evrov izgube. Dogovor, ki velja od 1. maja letos do 31. decembra 2013, bo v letošnjem letu prinesel 14,2 milijona evrov, prihodnje leto pa 14 milijonov evrov prihrankov. Največ, torej za 5 odstotkov, bodo plače oklestili tistim delavcem, katerih osnovna bruto plača presega 1224 evrov, za 4,5 odstotka se plača zniža zaposlenim, ki imajo bruto plačo med 830 in 1224 evri, za 4 odstotke pa tistim z bruto plačo med 620 in 829 evri. Regres bo izplačan v višini minimalne plače, tisti z individualnimi pogodbami pa ga ne bodo prejeli. Višina povračila stroškov za prevoz na delo bo omejena na višino minimalne plače. Po posebni lestvici se znižuje tudi dopust. Tistim, ki ga imajo do 26 dni, ga ne bodo skrajšali, po en dan pa bodo imeli manj tisti, ki ga imajo zdaj od 27 do 31 dni, dva dni manj pa vsi, ki ga imajo 32 dni ali več. Število vodilnih skrčili z 226 na 40 Najpozneje do 1. septembra bo uveljavljena tudi nova notranja organiziranost Slovenskih železnic z zmanjšanjem števila ravni vodenja na dve in z bistvenim zmanjšanjem števila vodilnih delovnih mest s sedanjih 226 na 40, kar pomeni, da bo tudi individualnih pogodb 40. Medtem ko so Slovenske železnice v letu 2009 ustvarile 30 milijonov evrov, leto pozneje 19 milijonov evrov, lani pa 12 milijonov evrov izgube, naj bi letos izguba znašala približno devet milijonov evrov. Foto Reuters Ne bo lahko, bodo odpori, takšni in drugačni, ampak verjamem, da nam bo na koncu uspelo. Predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs Železnice trenutno zaposlujejo 8640 ljudi. Zmanjšanje števila zaposlenih v Slovenskih železnicah bo potekalo predvsem s pospešenim upokojevanjem vseh delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev teh je 1052, z vključevanjem delavcev v program reševanja presežnih delavcev in z drugimi socialno vzdržnimi oblikami reševanja morebitne prezaposlenosti. Trenutno neproduktivno zaposleni delavci bodo napoteni na čakanje na delo na domu. Po besedah predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa je z vidika zaposlenih dajati pozitivne ocene na dogovor težko, je pa to z vidika podjetja nujno zlo, ki ga je bilo treba narediti. Berdajs je sicer izrazil zaskrbljenost nad trendom iz preteklih let, ko se je zmanjševalo število zaposlenih in plače, obseg dela pa je rasel. To po njegovih ocenah kaže na to, da vsi pozitivni premiki iz različnih razlogov ne dajejo pozitivnih učinkov.

Šurla Imenovanje je veliki triumf Berlusconija iz Laškega Nadzorni svet Dela je kljub nasprotovanju novinarjev Maga na mesto odgovornega urednika postavil novinarja Dela Veselina Stojanova. Nadzorni svet je Stojanova imenoval soglasno, v petletni mandat pa bo nastopil 9. januarja. Kandidata naj bi po navedbah tiskovnega predstavnika Dela Petra Penka imenovali na podlagi njegovih osebnih in profesionalnih referenc, pa tudi na podlagi predloženega koncepta uredniške zasnove tednika Mag, v kateri je jasno opredelil, da tednik Mag ne bo zastopal nobene politične opcije, ampak bo zavezan izključno javnosti in njenemu interesu. /.../ Uredništvo zato ne bo zastopalo nobenega centra moči in ne bo podlegalo zunanjim pritiskom vplivanja , je zapisal Penko. Stojanov pa je bil imenovan, čeprav je proti temu glasovalo vseh sedem novinarjev Maga. Enako pa je tudi izvršilni odbor Aktiva novinarjev Dela 14. decembra nadzorni svet pozval, naj na mesto odgovornega urednika tednika ne imenuje človeka, ki ne bo imel podpore uredništva, to pa je 20. decembra storila tudi Evropska zveza novinarjev. Novinarji Maga razočarani Novinarji Maga so v izjavi za javnost razočarani nad ignoranco vodstva in tudi pomembnega mednarodnega novinarskega združenja, kar po njihovih besedah kaže na slabe namene upravljavcev največje slovenske časopisne hiše z novinarji. Dejstvo je namreč, da je imenovanje odgovornega urednika Maga potekalo v ozadju političnih in kapitalskih motiviranih pritiskov na vršilca dolžnosti odgovornega urednika Maga Silvestra Šurlo s strani predsednice in podpredsednika nadzornega sveta Dela. Kot je znano, sta najprej njemu ponudila kandidaturo za odgovornega urednika Maga, potem ko je vmešanje v uredniško politiko Maga odločno odklonil, pa je nadzorni svet prek javnega razpisa izbral drugega, primernejšega kandidata . Novinarji Maga so tudi razočarani, ker Boško Šrot, predsednik uprave Pivovarne Laško kot lastnice Dela, ni odgovoril na njihov javni poziv k razrešitvi predsednice nadzornega sveta Dela Andrijane Starina Kosem in podpredsednika Stojana Zdolška zaradi pritiskov na uredništvo Maga. S tem razumemo, da je prelomil javno zavezo, da Dela ne bo zlorabljal za svoje zasebne potrebe ali za potrebe skupine Pivovarne Laško. Novinarji Maga sporočamo, da se bomo še naprej borili za novinarsko avtonomijo in proti politično-kapitalskim pritiskom. O teh bomo še naprej dosledno obveščali domačo in tujo javnost. Proti novemu imenovanju tudi Slivnik, Repovž in Zgaga Prvi glavni urednik in ustanovitelj revije Mag je v odzivu dejal, da bo po zamenjavi prišlo do spremembe uredniške politike tednika, kar pa ne bo dobro za revijo. Sprašuje se tudi, če je to pametna poteza za založniško hišo Delo, saj je po njegovem mnenju to zagotovo minus za medijski pluralizem . Predsednik društva slovenskih novinarjev in odgovorni urednik Mladine Grega Repovž pa je ob zamenjavi dejal, da imenovanje urednikov v nasprotju z mnenjem novinarjev praviloma vedno vodi v konfliktne in neproduktivne situacije, kar se je v najtrši obliki izkazalo ob imenovanju Petra Jančiča za odgovornega urednika Dela. Čeprav se uredništvo Maga do zdaj v teh situacijah praviloma ni postavilo na stran novinarske avtonomije, je dolžnost novinarske skupnosti, da tudi v njihovem primeru zagotavlja enaka načela, ko gre za vprašanja novinarske avtonomije, je še zaključil Repovž. S tem se strinja tudi prvopodpisani pod novinarsko peticijo zoper cenzuro Blaž Zgaga, ki novinarje Maga podpira, čeprav se ne strinja vedno z njihovim razumevanjem avtonomije ali profesionalizma. Po njegovem namreč ravno različnost mnenj zagotavlja pluralnost družbe. Šurla Imenovanje Stojanova je veliki triumf Berlusconija iz Laškega V. d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla je nad samim imenovanjem negativno presenečen . Po njegovih besedah je Stojanov podpisnik peticije o medijski cenzuri, prav tako pa prihaja iz povsem drugega vrednostnega okolja kot novinarji Maga in njegovi bralci, kar bo na tedniku najverjetneje povzročilo težave. V zadnjih tednih so namreč že bili deležni številnih odpovedi tednika, boji pa se, da imenovanje prinaša tudi konec Maga. Imenovanje Stojanova dojemam kot veliki triumf slovenskega Berlusconija iz Laškega in njegovih oprod, ki sedijo v nadzornem svetu Dela. V. d. odgovornega urednika je opozoril tudi na politično ozadje celotne zgodbe. Pri tem je spomnil na sestanek, ki sta ga imela v drugi polovici leta na Peklenskih otokih predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot in nekdanji predsednik Milan Kučan.

Delavci Svee so s stavko zahtevali plačilo plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad. Medtem pa je družba korak bližje državni pomoči, saj so se trenutni lastniki pripravljeni odreči svojim deležem. Okrog 180 delavcev iz skupine Svea je danes stavkalo. Zahtevali so izplačilo plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad. Poleg tega bodo v četrtek, če država do takrat ne bo izpolnila zahtev in odločala o državni pomoči Svei, predlagali stečaj. Stavko zaposlenih je sicer moralno podprla tudi generalna direktorica Svee Sonja Klopčič, ki pravi, da bi z državno pomočjo prebrodili najtežje obdobje, vendar ta pomoč ne bi bila zadostna, ker je treba družbo prestrukturirati. Kot je pojasnila, družbo v primeru odobritve državne pomoči čaka še veliko korakov, da bi postala trajnostno uspešna. Po njenih oceni ima Svea trenutno za okoli 700.000 evrov naročil, ki jih ne more izpolniti zaradi pomanjkanja obratnega kapitala, dolgovi družbe skupaj z najetimi krediti in obveznostmi do delavcev in dobaviteljev pa znašajo 11 milijonov evrov. So se pa Sveini lastniki v zameno za državno pomoč pripravljeni umakniti iz lastništva družbe, so povedali na gospodarskem ministrstvu. Kot je dejala Klopčičeva, so podpisali izjavo, da so pripravljeni brezplačno prenesti svoje deleže na novega družbenika, ki ga bo določila vlada v primeru odobritve državne pomoči za čas priprave programa in izvedbe prestrukturiranja Svee. Odprti smo za vse možnosti, ki pomenijo nadaljnji razvoj dejavnosti predelave lesa in proizvodnje pohištva ter ohranitev delovnih mest, je še dodala. Vlada bo zdaj odločala o nadaljnjih korakih, na ministrstvu pa vztrajajo, da bo država reševala podjetja in ne lastnikov. Državna pomoč ni samoumevna in nikakor ne bi bilo pravično, da država rešuje lastnike z davkoplačevalskim denarjem, kot se je to dogajalo v preteklosti, ko je država davkoplačevalski denar zaupala obstoječim lastnikom, a težave v podjetjih niso bile rešene, dodajajo na ministrstvu. Delni, 27-odstotni lastnik Svee je prek Slovenske odškodninske družbe in nekaterih drugih podjetij sicer že danes država, večinski lastnik pa je družba Svea Inženiring, v kateri ima najvišji delež Regionalni center za razvoj. Med razlogi, zakaj se vlada in ministrstvo še nista odločila za državno pomoč Svei, so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo navedli, da predlog namenske porabe državne pomoči ni bil pripravljen in da niso dobili jasnega zagotovila o pripravljenosti lastnikov za sodelovanje pri sanaciji podjetja, kar je porodilo dvom o perspektivnosti podjetja. Sporen se jim je zdel tudi namen izplačila plač uslužbencem, ki so solastniki družbe. Ti bi po oceni ministrstva morali počakati, dokler ne bi podjetje spet začelo normalno poslovati. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da so podjetja, ki jim je do zdaj vlada odobrila državno pomoč, na primer Cimos in MLM, pogoje izpolnila pravočasno. Na ministrstvu poudarjajo, da vlada v nobenem primeru ne namerava ponavljati napak iz preteklih obdobij, ki bi jih Evropska komisija lahko prepoznala kot nedovoljeno državno pomoč. Zato bo v vsakem konkretnem primeru reševanja podjetij delovala skrbno in previdno.

Vzrok za njegov odstop je skrivoma posnet posnetek, ki albanskega gospodarskega ministra Ilirja Meto postavlja v središče korupcijskega škandala Podpredsednik albanske vlade in minister za gospodarstvo, energijo in trgovino Ilir Meta je danes sporočil, da odstopa s položajev v vladi. Vzrok za njegov odstop je skrivoma posnet posnetek, v katerem je Meta nekdanjega ministra za energijo Dritana Priftija prosi, naj nekemu podjetju brez javnega razpisa dodeli dovoljenje za izgradnjo hidroelektrarne. Slišati je tudi, kako Meta doda, da lastnik podjetja v zameno ponuja sedemodstotno provizijo oziroma 700 tisoč evrov. 41-letni Meta je vse očitke doslej zanikal. Lani je odstopil gospodarski minister v intervjuju za Finance (Intervju: Posla je dovolj za vse in vsi bomo pridobili) pojasnil, da se Albanija uspešno spopada s krizo in se pripravlja na pristopna pogajanja z Evropsko unijo.

Hrvaška radio televizija HRT in avstrijska ORF novico o smrti nekdanjega predsednika Slovenije postavlja na vrh današnjih zunanjepolitičnih dogodkov O smrti bivšega predsednika republike in premiera Janez Drnovšek poročajo tudi številne tuje televizijske postaje v živih oddajah in na svojih spletnih straneh. Avstrijska ORF novico postavlja na vrh današnjih zunanjepolitičnih dogodkov, enako hrvaška radio televizija HRT. Tudi britanski BBC poroča o 'vodji slovenske neodvisnosti' Med glavne novice dneva je Drnovškovo smrt uvrstil tudi britanski BBC in daljši članek na svoji spletni strani naslovil z Umrl je vodja slovenske neodvisnosti. V njem niza podrobnosti iz Drnovškove delovne in zasebne biografije, omenja tudi, da je Drnovšek zadnja leta napisal tri knjige o duhovnosti, uspešnice v Sloveniji in prevedene v več tujih jezikov. Drnovšek je v desetih letih, kolikor je bil slovenski premier, pomagal zgraditi zdravo ekonomijo in stabilno demokracijo, igral pa je tudi glavno vlogo v pripravah Slovenije na članstvo v EU in Natu leta 2004. Po diagnosticiranju raka je korenito spremenil življenjske navade, zapustil je liberalne demokrate in sprožil Gibanje za pravičnost in razvoj, odprto "vsem ljudem, ki želijo izboljšati svet". Der Standard navaja besede Türka, Cukjatija in Schüssla Dunajski Der Standard v spletni izdaji novico o Drnovškovi smrti povzema po avstrijski tiskovni agenciji APA in ob tem navaja besede aktualnega slovenskega predsednika Danila Türka, predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija in bivšega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla.

Prodaja je danes najpomembnejše področje v podjetju. Kako si zagotoviti, da bodo vsi, ki se v vašem podjetju ukvarjajo s prodajo, uspešno zaključili več prodajnih priložnosti? Kaj je v današnjih časih skrivnost uspešne prodaje? smo vprašali Geoffa Burcha, enega največjih evropskih gurujev na področju prodaje. Pri povprečnih prodajnikih opažam, da se vse preveč ukvarjajo z novimi tehnikami in triki, ki naj bi prepričali kupce. Najboljši prodajniki pa vedo, da je skrivnost v obvladovanju temeljev prodaje. Prodaja ni nič kompleksnega. Je enostavna. In težava večine prodajnikov je, da jo hočejo preveč zakomplicirati! Danes želi večina strank odložiti nakupne odločitve na poznejše obdobje. Kako jih prepričati, da kupijo takoj? Ugotavljam, da le redki prodajniki stranko sploh vprašajo po naročilu. Večina od njih se zadovolji z odgovorom, da mora stranka še premisliti. Prodajniki morajo zato razviti sposobnost, da s stranko pridejo do odgovora da ali ne in se ne zadovoljijo z nečim vmes! V oddaji All over the Shop na BBC, kjer podjetjem v živo svetujete, kako izboljšati prodajo, ste prišli do zanimiv ugotovitev. Kaj so torej tiste glavne napake, ki jih delajo skoraj vsi prodajniki? Vsi so bili tako zatopljeni v svoje poslovanje, da nikoli niso stopili korak stran in pogledali na kakovost in raven profesionalnosti od daleč, s kritičnega zornega kota. Poleg tega niso nikoli pogledali, kako delujejo njihovi veliki konkurenti, od katerih bi se lahko ogromno naučili. Sploh niso resnično prodajali, ampak le pobirali naročila. Pravzaprav so šele po mojem obisku začeli razvijati željo po prodaji. Pa vaši napotki resnično delujejo? Da bi pospešili prodajo, res ni treba odkriti tople vode. Že s samo spremembo prodajnega odnosa in pristopa, pravzaprav brez dodatnih stroškov, lahko povečate prodajo za od 5 do 10 ostotkov in to v prav vsaki panogi! Zveni zelo preprosto. Mnogi podjetniki vam očitajo neresnost in celo cinizem do lastnega posla. Na enem od mojih seminarjev se je zgodilo nekaj zanimivega med odmorom je prišel k meni starejši direktor uglednega podjetja in mi rekel, da med predavanjem uporabljam preveč šal in mi dal vedeti, da to ni primerno za poslovni svet. Vprašal sem ga, katera od mojih zgodb ga je najbolj zbodla. In obnavljati je začel vse moje zgodbe, ki sem jih povedal. Obnovil mi je zgodbo za zgodbo. Izpustil ni niti ene in pri vseh je povedal točno tisto bistvo, ki sem ga hotel sporočiti. Nato sem ga vprašal Ali ste bili že kdaj prej na seminarju, ki vam je pustil tako jasna sporočila, da ste jih po njem lahko praktično dobesedno ponovili? Geoff Burch bo 20. oktobra v Ljubljani vodil seminar Prodajni stroj v organizaciji Akademije Panta Rei. Za več informacij obiščite www.panta-rei.si, kjer vas čaka tudi brezplačni videoposnetek Geoffa Burcha, v katerem govori o enostavni tehniki, ki lahko podvoji vašo prodajno učinkovitost. Geoff Burch Naj se vaši prodajniki osredotočijo na enostavne pristope pri prodaji. Tako bodo znali prepričati kupce, da ste vi prava odločitev in da brcnejo konkurenčne ponudnike skozi vrata!

Predstavniki ZSSS, sindikata gradbene dejavnosti in sindikata v Primorju ter ajdovski župan so pozvali banke in državo k rešitvi gradbene družbe Primorje. Kot eno od možnosti navajajo dokapitalizacijo s strani državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje. Ob propadu Primorja bi po oceni sindikata nastali veliki socialni stroški države, dodaja Komac, in sicer prek nadomestil za brezposelnost in izplačil iz jamstvenega sklada, izpad priliva iz prispevkov in davkov v višini 30 milijonov evrov, posredno prek unovčevanja garancij pa še od 50 do 100 milijonov evrov. Ker je Primorje edini preostali večji gradbinec v državi, ki je sposoben izvajati večje infrastrukturne projekte, v Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS banke pozivajo, naj v sodelovanju z državo reprogramirajo posojila ter zagotovijo obratna sredstva in garancije za nove posle, je dejal sekretar sindikata Oskar Komac. Kot eno od možnosti sodelovanja države je navedel, da bi lahko Kapitalska družba Kad dokapitalizirala Posebno družbo za podjetniško svetovanje PDP, ta pa bi nato dokapitalizirala Primorje. Država bi delež nato lahko prodala, saj Primorje po njegovi oceni dolgoročno potrebuje strateškega partnerja. Glede sodelovanja bank v sindikatu izpostavljajo, da sredstva, ki jih banke po ugodni obrestni meri pridobivajo od Evropske centralne banke ta je v drugi operaciji konec februarja bankam v evroobmočju odobrila skoraj 530 milijard evrov posojil, med njimi tudi slovenskim NLB, NKBM, Abanki in Gorenjski banki, ne pridejo v realno gospodarstvo. Banke v Sloveniji očitno ne spremljajo gospodarstva, je dejal Komac. S politično voljo bi lahko rešili okoli 1100 delovnih mest Država bi morala spodbujati gradbeništvo, je poudaril predsednik sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Dušan Zelenjak in dodal, da bi se lahko s politično voljo rešilo okoli 1100 delovnih mest v skupini Primorje. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil, da je pred Slovenijo nekaj kakovostnih infrastrukturnih projektov, ki bi okrepili ne le gradbeništvo, ampak celotno gospodarstvo. Pri tem bi bilo treba bolje izkoristiti evropska sredstva, je dejal in ponovil, da država samo z varčevanjem ne bo prišla iz krize. Ob propadu Primorja bi nastali veliki socialni stroški države, ocenjuje sindikat. Stečaj bi prizadel 4000 ljudi Delavci v Primorju so apatični, že skoraj leto dni tako delavci kot družba čutijo pomanjkanje finančnih sredstev, je dejal predsednik sindikata v Primorju Nikola Janev in dodal, da želijo končati agonijo. Zato je pozval banke in državo, da zagotovijo potrebna finančna sredstva. Primorje ima dobre zaposlene ter dobre reference doma in v tujini. Ne bi radi pristali na plečih države. Smo sposobni delati in želimo delati. Nočemo biti socialni problemi, je dodal. Ajdovski župan Marjan Poljšak je povedal, da bi stečaj Primorja v Ajdovščini neposredno in posredno prizadel tudi 4000 ljudi. Brezposelnost bi se s sedanjih od 12 do 13 odstotkov zvišala na več kot 20 odstotkov, je navedel. Poudaril je, da je treba biti optimističen in da bodo iskali rešitve, pri tem pa da veliko vlogo igra politika. Foto Damjan Žibert Žerjav Država tega denarja nima Banke upnice se bodo do konca meseca izrekle o tem, ali bodo realizirale svojo ponudbo finančnih ukrepov za sanacijo Primorja v višini 55 milijonov evrov. Med pogoji je uspešen dogovor podjetja z nebančnimi upniki ponuja jim 75-odstotno poplačilo terjatev v treh letih, razlastitev sedanjih lastnikov Primorja ter sodelovanje države pri dokapitalizaciji Primorja. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še ni odločilo o vlogi Primorja za sodelovanje države, je pa minister Radovan Žerjav v tem tednu dejal, da država tega denarja nima in da v proračunu za takšen namen tudi ni predviden. Po njegovih besedah morajo banke oceniti, ali je mogoče podjetje rešiti. Minister je tudi povedal, da v okviru vlade intenzivno iščejo model, kako bi ta in podobne primere reševali, a ne v breme proračuna. Da v proračunu ni predvidenih sredstev za reševanje Primorja je ponovil tudi finančni minister Janez Šušteršič in dodal, da vlada na današnji seji ni govorila o podpori Primorju.

Ljubljana - Stavkovni odbor sindikata delavcev prometa in zvez družbe Viator&Vektor je danes določil datum izvedbe stavke v primeru neuspešnih pogajanj z upravo glede višine plač. "Če z upravo ne bomo dosegli dogovora, bomo 18. aprila stavkali," je za STA povedal predsednika sindikata Mirko Drača. Kot je še pojasnil Drača, je stavkovni odbor danes definiral način izvedbe stavke in o tem obvestil upravo družbe in zaposlene. "Če do dogovora ne bo prišlo, bomo stavkali. Upamo pa, da do tega ne bo prišlo," je še zatrdil. Da do stavke ne bi prišlo, si želijo tudi v upravi Viator&Vektorja, ki jo vodi Matej Janžek. Želijo si, da bi s sindikatom našli pozitiven dogovor za obe strani. Stavka voznikov v Viator&Vektorju je bila zaradi neuspešnih pogajanj z vodstvom družbe glede višine plač napovedana 29. marca. Kot je takrat pojasnil Drača, bodo vozniki stavkali, dokler se z upravo ne bodo dogovorili glede svojih zahtev.

Marsikdo se v teh časih odloči za nakupovanje zunaj meja Evropske unije, saj naj bi določeni izdelki dosegali tudi do 40 odstotkov nižje cene. Se zaradi šibkejše tuje valute res splača nakupovati v državah zunaj EU? Z ugodnimi nakupi lahko prihranimo marsikateri evro. V času sunkovitih in nestabilnih valutnih razmer marsikdo razmišlja o ugodnem nakupu različnih izdelkov zunaj meja Evropske unije. Že nekaj časa lahko poslušamo, da dolar, britanski funt in madžarski forint ne bodo večno šibki in da nizke vrednosti teh valut koristijo predvsem evropskim potrošnikom, ki opravljajo nakupe v tujini bodisi prek spleta bodisi s fizičnim obiskom v posamezni državi. Se torej nakup čez mejo EU res izplača? LCD televizor znamke LG LG 42LH3000 LCD TV, ki v Sloveniji stane 607 evrov, je možno v ZDA prek amazon.com kupiti za 500 ameriških dolarjev oziroma 345 evrov v ceno je vključen prevoz z ladjo v EU območje. Se 43-odstotni prihranek sliši mamljivo, mar ne? Toda ni vse zlato, kar se sveti ...

Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je trgovanje sklenil pri 518,69 točke, kar je 7,69 točke oz. 1,50 odstotka več kot ob koncu torkovega trgovanja. Med blue chipi so največ pridobile delnice Mercatorja, ki so se podražile za več kot šest odstotkov. Na Ljubljanski borzi se je danes nadaljevalo počitniško vzdušje s skromnim povpraševanjem po delnicah. Borzni posredniki so sklenili za 574.090 evrov prometa, najprometnejše pa so bile delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 161.100 evrov poslov. Tečaj delnic novomeškega farmacevta je pridobil 0,24 odstotka in se oblikoval pri 42,10 evra. Po prometu so sledile delnice Mercatorja, s katerimi je bilo sklenjenih za 71.000 evrov poslov. Delnice so sicer beležile najvišjo rast dneva na borzi ter se podražile za 6,34 odstotka na 124,95 evra. Promet s preostalimi delnicami indeksa je bil skromen. Delnice Gorenja so se podražile za 2,25 odstotka na 4,49 evra, delnice Zavarovalnice Triglav pa za 1,69 odstotka na 12 evrov. Ob skromnem povpraševanju je tečaj delnic NKBM ostal nespremenjen pri 1,35 evra, tečaj delnic Telekoma Slovenije pa pri 60,40 evra. Nespremenjena je tudi vrednost delnic Petrola, ki ostajajo pri 174 evrih, z delnicami Petrola pa je bilo sicer sklenjenih za 25.970 evrov prometa.Med preostalimi delnicami prve kotacije so se delnice Intereurope pocenile za 2,22 odstotka na 0,44 evra, tečaj delnic Luke Koper pa je ostal nespremenjen pri sedmih evrih. Po delnicah Pozavarovalnice Sava danes ni bilo povpraševanja. Med vlagatelji prav tako ni bilo veliko zanimanja za delnice standardne kotacije. Majhno rast so beležile le delnice Istrabenza (+0,29 odstotka na 0,35 evra) in Pivovarne Laško (+0,24 odstotka na 4,26 evra).

Ljubljana - Žitova delnica se je v samo mesecu dni pocenila kar za 20 odstotkov vrednosti in je bila konec včerajšnjega trgovalnega dneva vredna 306,6 evra za delnico. Samo včeraj se je vrednost delnice Žita znižala za 6 odstotkov. Ob tem ne gre spregledati, da paradržavna sklada trenutno prodajata svoj 27-odstotni delež, na razpis pa se je prijavil samo KD Holding. Po neuradnih informacijah je za delnico ponudil le okoli 260 evrov. To je kljub nedavni korekciji še vedno 15 odstotkov pod borzno ceno. Ker KD Holdingu najbolj koristi zniževanje vrednosti Žitove delnice - Kad in Sod bi namreč težko prodala Žito pod tržno ceno - so se pojavile špekulacije, da naj bi za padanjem tečaja Žitove delnice stal prav KD. Borzniki hkrati še opozarjajo, da Žitovih delnic na borzi v zadnjem času ni prodajal nobeden izmed največjih lastnikov, vse več pa je znamenj, da počasi, a vztrajno prodaja delnice eden izmed manjših delničarjev. "Domnev, ki se nanašajo na cene pri poslih oziroma razpisih v teku, ne moremo komentirati," so v KD Holdingu komentirali namige, da namerno znižujejo vrednost delnice Žita, saj so paradržavnima skladoma oddali ponudbo, ki je bila pod trenutno tržno ceno. Če bo KD Holding pri nakupu državnega deleža uspešen, bo postal lastnik več kot polovice Žita, hkrati pa bo moral objaviti tudi prevzemno ponudbo.

Odjemalci električne energije štirih elektro distributerjev se lahko po novem prijavijo na prejemanje in plačevanje e-računa v bankah, ki imajo vzpostavljen sistem za prejemanje elektronskega računa Štirje elektro distributerji - Elektro Ljubljana , Elektro Maribor , Elektro Celje in Elektro Primorska - odjemalcem električne energije po novem omogočajo dostop do bančne storitve e-račun za preprostejše plačevanje električne energije. »S tem korakom se tudi elektro distributerji vključujejo v krog podjetij, ki s svojimi aktivnostmi skrbijo za okolju prijazno poslovanje. Prejemniki e-računov za storitve elektro distributerjev bodo z vključitvijo v sistem prenehali prejemati papirni račun,« so sporočili iz NLB . Unicredit in Probanka zaenkrat storitev omogočata le pravnim osebam Prejemanje elektronskega računa za plačevanje električne energije za fizične in pravne osebe je trenutno omogočeno komitentom NLB , Abanke , Hypo , Sparkasse in Raiffeisen banke , medtem, ko Unicredit in Probanka zaenkrat omogočata prejemanje in plačevanje e-računa le pravnim osebam. Pri osebnih podatkih navedete le številko odjemnega mesta Ob tem na Elektru Ljubljana pojasnjujejo, da je postopek prehoda na e-račun za uporabnike izjemno preprost. »Odjemalec električne energije Elektro Ljubljana se v svoji banki prijavi na prejemanje e-računa, pri čemer pri svojih osebnih podatkih navede le še številko odjemnega mesta. Prejemanje in plačevanje električne energije preko e-računa je enostavno in prinaša odjemalcu vrsto prednosti, saj zmanjša možnost napak pri ročnem vnosu podatkov iz plačilnega dokumenta, potrditev in plačilo računa pa se izvede le, če se odjemalec s prejetim računom strinja. In nenazadnje vsak odjemalec, ki se odloči za plačevanje preko e-računa prispeva k skrbi za okolju, saj računa ne prejema več v papirni obliki,« pravijo. Elektro Ljubljana v okviru elektronskih storitev svojim odjemalcem sicer omogoča tudi oddajanje dejanskega števčnega stanja in tako plačevanje električne energije po dejanski mesečni porabi, spremljanje izstavljenih računov in plačil, dostopanje do arhiva bremenitev in plačil, spremljanje porabe električne energije na posameznem merilnem mestu, dostopanje do tehničnih podatkov merilnega mesta, arhiva e-računov ipd.

Dosedanji odstrel volkov se je izkazal za popolnoma neučinkovitega za preprečevanje škode na domačih živali, pravi direktor zavoda Grč Vrh. Bolj učinkoviti so nočne ograde in pastirski psi. Če žival pogine v prometni nesreči, se njena smrt kvalificira kot izguba in se ne šteje v kvoto realiziranega odstrela. (Foto: Miha Krofel) V petih dneh smo izgubili dve volkulji, Tio in Tonko. V sezoni 2011-2012 je bilo tako do sedaj zakonito odstreljenih že 11 volkov od skupno 12, kolikor jih je lani za odstrel določilo naše ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poleg tega je enega volka povozil avto, eden je bil najden poginjen, vsaj za eno volkuljo (Tonka) pa se sumi, da je bila ubita nezakonito, so v pismu javnosti zapisali iz društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka. “Z vztrajanjem pri obstoječih ukrepih (odstrel) Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kaže bodisi ignoranco do stroke bodisi lastno brezbrižnost do narave, do svojega poslanstva ter izkazuje morebitno ujetost v interese rejskih lobijev, vrh vsega z nestrokovnimi ukrepi slabi in slabo skrbi za državni proračun. Odstrel ne rešuje težav Število odstrela je pri nas glede na druge države visoko. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje utemeljujejo, da načrtovani odlov preprečuje ilegalno streljanje in zmanjšuje škodo na drobnici, kar pa naj ne bi držalo. “Dosedanji odstrel volkov se je izkazal za popolnoma neučinkovitega za preprečevanje škod na domačih živali (tako v Sloveniji kot v tujih raziskavah), saj število odstreljenih volkov nima vpliva na njihovo plenjenje živine in zaradi težjega lova divjih živali (jelenjad, divji prašič, srnjad) volkovi po odstrelu in rušenju strukture tropa še pogosteje plenijo lažje dostopen plen – drobnico, kjer ta ni primerno zaščitena,“ pravi direktor zavoda Grč Vrh Jure Bedenk. Bolj učinkovito zaščito predstavljajo nočne ograde z elektroograjami in pastirski psi. Zaščite se branijo Na področju volka je približno tri tisoč rejcev drobnice, nadalje navajajo v društvu Lajka, velik del izplačanih odškodnin zaradi napadov volka pa odpade le na sedem rejcev, ki "razen enega niso hoteli sprejeti brezplačno ponujene opreme za boljšo zaščito“. Svoje nestrinjanje s predlaganim osnutkom lahko izrazite do jutri na e- naslov [email protected] ali na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. V ta namen je pripravljena tudi peticija, ki naslavlja MKO naj prepove odstrel volkov do konca leta 2013. Do 13.10 ure jo je podpisalo 1264 oseb. Najdete jo TUKAJ. "Nesprejemljivo, nemoralno in, drznem si trditi, finančno manipulativno. Cena drobnice na trgu je nižja od državne odškodnine, ki jo rejec prejme za škodo po volku. Tu je glavni problem, da nekaj posameznikov posega po davkoplačevalskih sredstvih, trpijo pa njihove črede in volkovi,“ so še zapisali.

Ljubljana - Lastniki propadlega Merfina na čelu z nekdanjim predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordežem se utegnejo večmilijonskih izpodbojnih tožb rešiti zgolj, zato ker je Merfin v stečaju končal brez vsega premoženja. Ker ne more pokriti niti pravnih stroškov in stroškov sodnih taks, je namreč stečajni upravitelj Merfina Andrej Marinc včeraj upnike pozval, naj založijo 900.000 evrov. V nasprotnem primeru bo namreč treba stečajni postopek zaključiti brez razdelitve stečajne mase, upniki, ki so prijavili za kar 471 milijonov evrov terjatev, pa ne bodo dobili poplačanega niti evra. Matjaž Nanut, ki je stečaj Merfina vodil do konca lanskega leta, je sicer že vložil 127 izpodbojnih tožb v skupni vrednosti 34 milijonov evrov. Večina, in sicer 105 tožb, je povezanih z družbeniki Merfina (izplačilo dividend, prodaja deležev družbi HTC Dva), preostale tožbe pa je Nanut vložil proti bankam in nekaterim drugim družbam. Tudi če bi kateri od upnikov založil stroške, pa Marinc ne namerava nadaljevati vseh pravnih postopkov. 57 tožb zaradi prodaje deležev v Merfinu družbi HTC Dva, ki je prav tako v stečaju, namerava namreč Marinc v najkrajšem možnem času umakniti. Merfinovci pa se tem tožbam ne bodo izognili, saj jih ravno zaradi teh poslov že toži stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđevič. Prav tako naj bi stečajnik Merfina "selektivno" nadaljeval tudi nekatere tožbe proti bankam in ostalim družbam, saj so nekatere med njimi že končale v stečaju. Tožbe proti družbenikom Merfina zaradi izplačila 12,4 milijona evrov dividend aprila 2010 namerava Marinc prav tako nadaljevati (če bo kateri od upnikov založil stroške), čeprav po njegovih besedah "večjega razloga za optimizem ni". "Menim, da je pri izplačilu dividend prišlo nedvomno do privilegiranja družbenikov, ki bi morali biti v stečaju poplačani šele po poplačilu vseh upnikov in ne pred njimi, medtem ko upniki ne morejo pričakovati iz stečajne mase prav nobenega poplačila," ocenjuje Marinc, ki pa upnike opozarja, da tudi dobljene tožbe ne zagotavljajo avtomatskega poplačila. Po morebitnem uspešnem izpodbijanju izplačila dividend bi morali namreč denar še izterjati od vsakega posameznega družbenika. Zaradi prirejanja finančnih izkazov, ki so dejansko omogočili izplačilo dividend, Marinc ne namerava vložiti kazenskih ovadb. "To naj počno lastniki in upniki," nam je dejal, čeprav je v izrednem poročilu sam navedel, da računovodski izkazi Merfina že leta 2008 niso odražali poštene predstavitve finančnega položaja družbe. [email protected]

Je SCT državi dolžan 5 mio. evrov davkov? Davčni inšpektorji so na nadzoru v SCT-ju za obdobje 2004-06 odkrili poslovanje z več pravnimi osebami, ki predstavljajo missing trader . Missing trader oziroma davčni vrtiljaki so eno iz skupine podjetij, ki sodelujejo v izkoriščanju sistema obdavčitve DDV-ja v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj. Po neuradnih informacijah naj bi največ poslovanj s takšnimi podjetji zaznali za leto 2006, večinoma pa naj bi šlo za podjetja, ki jih je ustanovila družba Sinergo. Pri tem se inšpektorjem zdi zanimivo, da je ta družba ustanoviteljica družbe Glotis ter nekaj odvisnih družb zavezanca SCT, IBK, SCT NG, SCT Novista, SCT Primorska, in drugih. Glotis je tudi večinska lastnica družbe Delfi, ki ima v lasti SCT. Večina računov za izgradnjo lastne betonarne Večina računov od missing trader podjetij pa naj bi se pojavljala pri izgradnji lastne investicije betonarne, nekaj pa tudi za izgradnjo avtocest. Skupni znesek transakcij v poslovanju z navedenimi družbami naj bi znašal 230 milijonov tolarjev in 71 milijonov tolarjev DDV-ja. Po poročanju časopisa Dnevnik naj bi moral SCT tako državi plačati pet milijonov evrov zaostalih davčnih obveznosti. Pri pregledu poslovne dokumentacije so inšpektorji poleg tega ugotovili, da velik strošek v omenjenih treh letih predstavljajo svetovalne storitve različnih podjetij zunaj Slovenije. Ta so SCT-ju zaračunala svetovalne storitve ob sklicevanju na pogodbe, v katerih ni bilo nobenega pogodbenega zneska. SCT že vložil podkrepljeno pritožbo V SCT-ju so zoper odločbo Dursa že vložili pritožbo, ki so jo podkrepili z mnenjem stalnega sodnega izvedenca in Inštituta za primerjalno pravo pri ljubljanski Pravni fakulteti, ki sta pritrdila stališčem SCT-ja. Ker postopek še ni zaključen, ostalih stvari ne moremo komentirati, so zapisali.

Krčenje izvoza, krčenje investicij Revizorska hiša Ernst&Young v najnovejšem poročilu ugotavlja, da bo recesija v Sloveniji še globlja in daljša od dozdajšnjih napovedi, a da bo državi verjetno uspelo brez zunanje pomoči. V junijskem poročilu Ernst&Young napoveduje 4,9 odstotno krčenje gospodarstva letos, naslednje leto pa 2,9-odstotno. Rast naj bi dosegli šele leta 2015, znašala pa bi 1,1 odstotka. Krčenje investicij Poleg investicij, ki naj bi letos upadle za 11,1 odstotka in prihodnje leto za 5,5 odstotka, se bo precej skrčila tudi zasebna potrošnja - letos za 6,7 odstotka in leta 2014 za 2,5 odstotka, je razvidno iz poročila, ki ga je Ernst&Young pripravil skupaj z Oxford Economics. Krčenje izvoza V omenjeni revizorski hiši so zelo pesimistični tudi do gibanja slovenskega izvoza, ki je že nekaj časa glavni motor gospodarstva. Tako naj bi se po njihovi oceni izvoz letos skrčil za 2,5 odstotka in za nadaljnjih 1,7 odstotka v letu 2014. Kriza območja z evrom po njihovem mnenju pomeni, da bo izvoz dosegel trajnostno rast šele v letu 2016, čeprav se srednjeročni načrt varčevalnih ukrepov zanaša na izboljšanje trgovinske bilance za oživitev naložb in ponovne rasti. Povečala se bo brezposelnost Poslabšale naj bi se tudi razmere na trgu dela za letos tako napovedujejo 13,9-odstotno brezposelnost, ki naj bi se leto pozneje povzpela na 14 odstotkov. Skoraj 10-odstotni primanjkljaj Proračunski primanjkljaj naj bi se letos povečal na 9,6 odstotka kosmatega domačega proizvoda BDP, prihodnje leto pa naj bi se po ocenah zmanjšal na 4,4 odstotka BDP-ja. Javni dolg naj bi letos znašal 70,4 odstotka BDP-ja, prihodnje leto naj bi se povzpel na 75,4 odstotka BDP-ja. Izboljšanje na tekočem računu V Ernst&Youngu so medtem nekoliko bolj optimistični o stanju na tekočem računu plačilne bilance. Presežek naj bi tako letos znašal 3,9 odstotka BDP-ja, leta 2014 pa 2,1 odstotka BDP-ja. Letošnje dodatno povečanje presežka na tekočem računu je kazalnik krize v domačem povpraševanju, ne pa okrevanja zaradi močnejšega izvoza, so pojasnili. E&Y Sloveniji bo uspelo brez pomoči Po paketu pomoči za Ciper so se vlagatelji bali, da bo Slovenija naslednja država iz območja evra, ki bo potrebovala finančno pomoč za stabilizacijo njenega bančnega sektorja. Vendar pa v Ernst&Youngu menijo, da bo Sloveniji najverjetneje uspelo prebroditi krizo brez finančne injekcije EU-ja. Ob tem navajajo, da to nakazujeta tudi aprila uspešno izvedena dražba zakladnih menic v vrednosti 1,1 milijarde evrov in majska izdaja obveznic v vrednosti 3,5 milijarde evrov. Visoka negativna tveganja Vendar pa negativna tveganja ostajajo dokaj visoka, saj je nadaljnji dostop do trga odvisen od sposobnosti vlade, da ohranja zaupanje vlagateljev z izvajanjem načrta za učinkovito prestrukturiranje finančnega sektorja, so poudarili in dodali, da je trg zaskrbljen predvsem zaradi težav slovenskega bančnega sektorja in verjetnega vpliva teh težav na javne finance in širše gospodarstvo. Daljša tudi evropska recesija Ernst&Young pričakuje, da bo denarna politika v območju evra še naprej delovala spodbujevalno, javnofinančna politika pa bo manj omejevalna. Vendar pa bosta šibko globalno gospodarstvo in skokovito naraščanje brezposelnosti učinke teh ukrepov najverjetneje izničila, zato pričakujejo, da bo recesija v območju z evrom trajala dlje, kot je bilo sprva predvideno. Tako naj bi se BDP v območju evra letos skrčil za 0,6 odstotka, prihodnje leto sledi počasno okrevanje - BDP naj bi se povečal za nekoliko manj kot odstotek.

V Műnchnu se je danes odprl tradicionalni praznik piva Oktoberfest na katerem organizatorji pričakujejo šest milijonov obiskovalcev V bavarski prestolnici se je danes odprl tradicionalni praznik piva Oktoberfest. Organizatorji v 16 dneh največje ljudske veselice na svetu pričakujejo šest milijonov obiskovalcev, ki bodo spili najmanj toliko litrov piva. Oktoberfest je lani Münchnu prinesel skoraj milijardo evrov, od tega je bilo 450 milijonov evrov neposredno povezanih s festivalom, 300 milijonov pa so obiskovalci zapravili v hotelih, ki so ob tej priložnosti seveda nabito polni. Ude: Odprt je! Prvi sodček piva na 174. Oktoberfestu je odprl župan Münchna Christian Ude s tradicionalnim vzklikom "O'Zapft is!" (Odprt je!), prvo "superco" - liter piva je namreč edina količina, ki jo je možno naročiti - pa je dobil bavarski premier Edmund Stoiber.

Od Pahorja ni bilo odziva, s katerim bi lahko bili zadovoljni Tajkuni imajo po 100 milijonov evrov na banki, delavec pa nima za kos kruha. To je velika sramota in tega ne bomo dovolili, trdi Irfan Beširević, aktivist Nevidnih delavcev sveta. Predstavniki organizacije Nevidni delavci sveta IWW so na novinarski konferenci spregovorili o kršitvah delavskih pravic delavcev migrantov v Sloveniji in predstavili razloge za demonstracije IWW-ja, ki bodo 4. junija v Ljubljani. Delavci zahtevajo državni sklad za poravnavo dolgov Irfan Beširević, eden izmed aktivistov IWW-ja je dejal, da bodo z demonstracijami izrazili podporo delavcem migrantom. Med drugim se bodo ustavili tudi pred državnim zborom, predsedniku vlade Borutu Pahorju in predsedniku republike Danilu Türku pa bodo posredovali zahteve po izboljšanju položaja tujih delavcev. Pravi, da od države zahtevajo ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bi ta delavcem poravnala dolgove, denar bi pa nato terjala od podjetij, ki denar dejansko dolgujejo delavcem. Zahtevajo tudi spremembo zakona o zaposlovanju tujcev, ki bi omogočila, da bi se tuji delavci, takoj ko pridejo na delo v Slovenijo, lahko vključili v prosti trg dela in v sistem socialnih pravic, saj so morali doslej ob bolezni ali poškodbah na zdravljenje v tujino, saj v Sloveniji niso imeli priznanega zdravstvenega zavarovanja. To ni samo vprašanje migrantskih delavcev Pozivamo vso slovensko javnost, da nas pride v soboto ob 14. uri podpret v park Tabor v Ljubljani. To ni samo vprašanje migrantskih delavcev. Res je, da gre večinoma za njih, ampak tukaj so okradeni tudi slovenski delavci. Če eno podjetje ne plačuje prispevkov državi, ni okraden samo delavec, temveč tudi država. Če nočemo doživeti Grčije, moramo to preprečiti. Nočemo biti sužnji kapitalizma, je zatrdil. Na vprašanje, ali je vlada do zdaj pokazala kaj posluha za težave migrantov, je odvrnil, da od predsednika vlade ni bilo nobenega odziva, s katerim bi bili lahko zadovoljni. Predsednik republike je, kot pravi, le nekaj naredil, ampak to je le majhen korak . Tista enkratna pomoč, ki so jo dobili delavci, je metanje peska v oči. Upanje je pri nekaterih že ugasnilo S tem, kar počnejo delodajalci, ne le da izkoriščajo delavce, ampak delajo sramoto državi. Takšne je treba takoj odstraniti s položajev in postaviti druge, sposobnejše. Tajkuni imajo po 80, 100 milijonov na banki, delavec pa nima za kos kruha. To je velika sramota in tega ne bomo dovolili, je poudaril. Kar se dogaja delavcem, je kombinacija fašizma in sužnjelastništva, pa je na kratko celotno situacijo opisal Besim Hasančević, nekdanji delavec SCT-ja. Eden izmed nekdanjih Vegradovih delavcev pa je dodal, da so prepuščeni sami sebi in da nima upanja, da bi se stvari obrnile na bolje.

Ljubljana - V družbi Primorje stavka približno 300 zaposlenih, je povedal vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf. Zaposleni še vedno niso dobili preostalega dela marčnih plač, neuradno pa naj bi italijanska družba Patera že nakazala posojilo, s katerim bi poplačali dolg do delavcev. Vodja odnosov za javnostmi v Primorju Ivana Bratož je pozno popoldne sporočila, da je uprava Primorja strateškega partnerja pozvala, naj pojasni, v kateri fazi je transakcija obljubljenih finančnih sredstev. Upravni odbor je investitorja ob tem še opozoril, da morajo biti sredstva za izplačilo plač in prispevkov iz naslova socialne varnosti na računu nakazana najkasneje do petka, sicer bo družba zašla v hude težave in bo postala insolventna. Delavci verjamejo le še stanju na svojih bančnih računih Kot je povedal Volf, je uprava v petek številne zaposlene poslala domov in zahtevala koriščenje nadur, nekatere pa na dopust, tako da ti danes ne stavkajo. Kljub vsemu naj bi na gradbiščih po Sloveniji po Volfovih podatkih stavkalo okrog 300 zaposlenih. Neuradno naj bi italijansko gradbeno podjetje Patera Primorju že nakazalo del sredstev kot posojilo, ki se bo štelo v dokapitalizacijska sredstva po podpisu pogodbe. Ker naj bi bilo nakazilo izvršeno v petek popoldan, denarja na računu Primorja še ni. Od tega je odvisno tudi izplačilo preostanka plač. "Imeli smo zagotovila o izplačilu denarja, vendar delavci verjamejo le še stanju na svojih bančnih računih," je povedal Volf. V primeru, da bi danes le prišlo do izplačila plač, bodo takoj prenehali stavkati. Pesimistično razpoloženje "Problem je tudi v tem, da konec tega tedna poteče rok za izplačilo aprilskih plač, zato se bomo o možnem nadaljevanju stavke kljub izplačilu odločali tekom današnjega dne," je še dejal vodja koordinacije sindikatov v Primorju ter dodal, da nimajo nikakršnega stika z upravo, kar jih še dodatno navdaja s pesimizmom. Primorje je še zadnje delujoče veliko gradbeno podjetje v Sloveniji, ki pa je v resnih težavah. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora. Vodenje je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa Darko Valenčič. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov.

Kitajska obljublja, da bo rast vsaj sedemodstotna Apple je v drugem četrtletju prodal več kot 31 milijonov iPhonov, kar je nad pričakovanji. Kljub padcu dobička so delnice poskočile. Največje tehnološko podjetje na svetu je v torek zvečer objavilo rezultate poslovanja med 1. aprilom in 30. junijem. Dobička je bilo za 6,9 milijarde dolarjev, kar je 22 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. Ker so analitiki pričakovali nižji dobiček, so delnice v zunajborznem trgovanju pridobile pet odstotkov. Spomnimo, da so delnice od januarja padle za 20 odstotkov, saj se vlagatelji sprašujejo, kako bo Apple, ki ima v bilanci za neverjetnih 146,6 milijarde dolarjev gotovine oziroma kratkoročnih vrednostnih papirjev, odgovoril na vedno večjo konkurenco in na vedno nižje marže. Kitajska obljublja, da bo rast vsaj sedemodstotna Na delniških trgih je torkovo trgovanje prineslo nov rekord indeksa Dow Jones, ki je prvič pogledal nad 15.600 točk, dan pa končal pri 15.567 točkah +0,14 odstotka. Vpliv na dogajanje na zahodnih borzah je imela spet Azija. Kitajski predsednik je poudaril, da bodo z vlaganji gospodarsko rast tudi v prihodnje obdržati nad sedmimi odstotki, medtem ko se po mnenju japonske vlade tretje največje svetovno gospodarstvo pomika proti okrevanju in se počasi končuje uničujoče obdobje deflacije. Telefonica prevzema E-plus Frankfurtski DAX30 8.314 točk se je včeraj malce znižal. Na pozitivni strani je najbolj izstopala 1,7-odstotna podražitev delnic Deutsche Telekoma, kar je posledica novice o novem prevzemu. Španski mobilni operater Telefonica, ta v Nemčiji nastopa pod imenom O2, je napovedal prevzem mobilnega operaterja E-plus, ki je v lasti nizozemskega KPN. Z združitvijo bosta O2 in E-Plus postala največji ponudnik mobilne telefonije v Nemčiji po številu uporabnikov. V Turčiji zvišali ključno obrestno mero Evro se je tretji dan zapored okrepil in se povzpel precej na 1,32 dolarja. Na zdrs dolarja vplivajo pričakovanja, da bo Fed naslednje leto začel zmanjševati obseg programa QE3, v okviru katerega mesečno odkupi za 85 milijard dolarjev obveznic. Ob tem omenimo, da je turška centralna banka včeraj ključno obrestno mero, po kateri si poslovne banke od nje sposojajo denar čez noč, zvišala prvič v skoraj dveh letih, in sicer za 25 bazičnih točk, na 7,25 odstotka. Malce boljše razpoloženje v območju evra V evrskem območju je zaupanje potrošnikov julija doseglo najvišjo raven v skoraj dveh letih, a je še vedno v negativnem območju, potem ko se je indeks z -18,8 povzpel na -17,4 točke. Tudi v Sloveniji se je zaupanje potrošnikov julija nekoliko izboljšalo. Donos ameriške desetletne obveznice znaša okrog 2,51 odstotka. 8. julija je bil donos že 2,755 odstotka, največ po avgustu 2011. Donos slovenske obveznice je 6,52-odstoten. Zlato navzgor, srebro še bolj Zlato je v ponedeljek doživelo največjo rast v zadnjih 13 mesecih, kar je tudi posledica tega, da so številni vlagatelji v strahu, da se bo zlato še dražilo, zapirali svoje kratke pozicije. Cena se je povzpela za dobre tri odstotke, še več, skoraj pet odstotkov in pol, pa je pridobilo srebro in se zavihtelo nad 20 dolarjev. Cena zlate unče je trenutno približno 1.340 dolarjev. Cena soda nafte vrste brent se je znižala pod 108 dolarjev. Tečaji delnic na Lj. borzi 24. julij LUKA KOPER+5,03 %9,99 EUR NOVA KBM+3,75 %0,415 KRKA+2,57 %51,80 TELEKOM+2,38 %109,55 ZAV. TRIGLAV+1,03 %19,70 MERCATOR+0,93 %108,00 GORENJE+0,88 %4,45 PETROL+1,42 %215,00 V Ljubljani navzgor ob nizkem prometu Rast na Ljubljanski borzi se nadaljuje, kar je posledica pričakovanj o privatizaciji nekaterih slovenskih blue-čipov. Indeks SBI TOP +1,83 odstotka se je v sredo drugi dan zapored povzpel za več kot odstotek, kar se ni zgodilo že tri mesece. Pri 638 točkah je spet višje, kot je bil na začetku leta, toda kaj, ko je bil promet zelo nizek. Še največ, 211 tisoč evrov, ga je bilo s Telekomovimi delnicami, ki so se podražile do 109,55 evra. Dobra dva odstotka je pridobila tudi Krka in dnevni vrh dosegla pri 51,85 evra.

Apple navdušil analitike Na borzi še en dober dan, pri čemer je izstopal porast Savinih delnic do 618 evrov, kar je 8,4 odstotka nad ponedeljkovim enotnim tečajem. Prav zadnji posel s Savo je bil sklenjen pri tej rekordni vrednosti. Samo letos je tečaj Save porasel za več kot 150 odstotkov! Telekom po polomu v v prejšnjem tednu lepo okreva in je ob 1,9 milijona evrov prometa dosegel 437 evrov. Več kot dva odstotka dražje so tudi Petrolove delnice, ki so bile na koncu vredne 965 evrov. Krka, ki je bila zaradi svežnjev s 3,89 milijona evrov najprometnejša, je po slabem začetku dneva segla do 112,5 evra. Le Istrabenz izgubil več kot odstotek Pocenile so se Mercatorjeve, Gorenjeve, Intereuropine in Istrabenzove delnice, zadnje za več kot odstotek. Petrol ima še nekaj dni časa za morebitno zvišanje prevzemne ponudbe za Istrabenz. Kot je znano, Petrol ponuja sto evrov. Sveži enotni tečaj Istrabenza je 107,5 evra. Slovenski borzni indeks 11.488 točk se je zvišal za 0,9 odstotka, medtem ko PIX 6.875 točk ni naredil večjega koraka naprej. Zvišal se je za tretjino odstotka, kolikor je pridobil tudi sklad NFD. Evropa najnižje v zadnjem mesecu Strah pred upočasnjevanjem gospodarske rasti je evropske borze v ponedeljek tretjič zapored ovil v rdečo barvo. Indeks FTSEurofirst 300 1.543 točk se je znižal za 1,3 odstotka. Največ so izgubile rudarske Anglo American -4,8 odstotka in bančne delnice. Ameriški ponedeljek je prinesel olajšanje. Dow Jones 13.566 točk se je po hudem petkovem popravku povzpel za tretjino odstotka, Nasdaq 2.753 pa za odstotek. Apple navdušil analitike Največ zaslug za boljše razpoloženje ima Apple. Vlagatelji so te delnice in tudi številne druge tehnološke delnice kupovali v pričakovanju objave odličnih poslovnih rezultatov proizvajalca iPhonov. In res, po koncu trgovanja je Apple sporočil, da je dobiček v tretjem četrtletju porasel za dve tretjini. Očitno tehnološki sektor v zadnjem četrtletju ni imel težav in mu je uspelo lepo povečati dobiček.

Skupina Tosama je lani zabeležila 5,5 odstotka višjih čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 34,6 milijona evrov. Čisti dobiček skupine je upadel za skoraj 14 odstotkov in je znašal 617.000 evrov. Uprava v tem letu pričakuje nekoliko boljši rezultat, oziroma ob 7,2-odstotni rasti prihodkov dobro tretjino višji dobiček. Sivent z več kot polovico nižjim dobičkom Družba tveganega kapitala Sivent je lani za več kot tretjino povečala bilančno vsoto ter več kot podvojila finančne prihodke, ki so znašali 3,8 milijona evrov. Kljub temu je v primerjavi z letom 2006 več kot prepolovila čisti dobiček, ta je znašal 236.000 evrov. Triglav naložbe z milijonom evrov dobička Družba Triglav Naložbe je lani zabeležila milijon evrov čistega dobička, bilančna vsota pa je znašala 43,5 milijona evrov, kar je za 23 odstotkov več kot predlani. Sredstva so se jim povečala za več kot milijon evrov, kapital pa za skoraj milijon evrov in pol. Terme Dobrna z manj nočitvami Družba Terme Dobrna je lani za pet odstotkov povečala prihodke od prodaje in zabeležila 14 odstotkov višji čisti dobiček. K rasti dobička v višini 508.000 evrov so prispevali predvsem višji prihodki v zdravstvenem sektorju in nižji stroški materiala, energije in drugih stroškov. Število nočitev je upadlo za dva odstotka. Acies Bio - slovenski start-up leta 2008 Podjetje Acies Bio, ki deluje v okviru tehnološkega parka, je zmagovalec letošnjega tekmovanja start-up podjetij Start:up Slovenija. Tekmovanje je potekalo v okviru podjetniške konference PODIM v Mariboru, zmagovalec pa je dobil ček v vrednosti 10.000 evrov ter enoletno podjetniško usposabljanje CEED Top Class v vrednosti 5000 evrov. Inles ob nižjih prihodkih z višjim dobičkom Inles je kljub tri odstotke nižjim prihodkom povečal dobiček za slabo tretjino. Lani je družba zabeležila 25,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 260.000 evrov čistega dobička, medtem ko se je bilančna vsota povečala za dober odstotek in je konec lanskega leta znašala 18,2 milijona evrov. Alpetour s petimi odstotki nižjimi prihodki Kranjska družba Alpetour Potovalna agencija je lani zaradi zmanjševanja števila potnikov zaključila z več kot 5 odstotkov nižjimi prihodki, medtem ko je dobiček upadel za 38 odstotkov, predvsem zaradi nekoliko nižjih izrednih prihodkov v lanskem letu v primerjavi s predlani. Alpina prejela nagrado red dot design Alpina je prejela nagrado red dot design 2008, ki jo podeljujejo za tekmovalne čevlje za smučarski tek v kategoriji šport, zabava in prosti čas. Tekmovalna čevlja za smučarski tek ECS in ECL, za katere je Alpina dobila nagrado, so rezultat dela Roberta Križarja, Jureta Miklavca in oblikovalskega studia Kabinet 01. Niko Železniki lani uspešno Družba Niko Železniki je lani ustvarila 28,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z letom prej pomeni 11-odstotno rast. Dobiček iz poslovanja je porasel za 22,5 odstotka, medtem ko je čisti dobiček zrasel za 3,4 odstotka in je znašal 1,44 milijona evrov. Bilančna vsota družbe se je povečala za tretjino. Rudis vlaga v razvoj Nadzorni svet Rudisa je soglašal s predlogom uprave, da bilančni dobiček ostane nerazporejen in se prenese v naslednje obračunsko obdobje. Poslovni izid pred davki je lani znašal 1,1 milijona evra. Pripravila Tomaž Modic, Luki Nuredini

Ljubljanski Lek Sandoz je lansko leto končal s 3.076 zaposlenimi, kar je za 250 več kot leto prej Foto: Urban Štebljaj Lansko leto je ljubljanski Lek Sandoz končal s 3.076 zaposlenimi, kar je bilo za 250 več kot leto prej, je v okviru Novartisove letne konference v Baslu na predstavitvi poslovanja povedala Katarina Klemenc Dinjaški iz Lek Sandoza. "Ni kakšnega posebnega razloga, da bi politiko zaposlovanja letos spreminjali," je povedala, čeprav je dodala, da bi bila obljuba o zaposlitvi dodatnih 250 ljudi letos vseeno prevelika. Sicer pa je še napovedala, da Lek poslej klasičnih rezultatov poslovanja ne bo več objavljal, saj je pretesno vpet v skupino Sandoz, zato te številke ne morejo več odražati uspešnosti družbe. Vodilni Lekovi trgi so lani ostali Rusija, kjer je lani Lek dosegel skoraj 30-odstotno rast prodaje, Poljska, Slovenija in ZDA. Širitev razvojnih centrov v Ljubljani in Mengšu se bo nadaljevala Prvi mož Novartisove skupine Sandoz Andreas Rummelt je povedal, da so v Lekov razvojni center, ki v Ljubljani in Mengšu skrbi že za tretjino razvoja cele skupine Sandoz, vložili skupaj že skoraj 140 milijonov dolarjev, Katarina Klemenc Dinjaški pa je kasneje dodala, da se bo širitev razvojnih centrov v Ljubljani in Mengšu še nadaljevala. O vzgibih za predčasni odhod nekdanjega prvega Lekovca Metoda Dragonje s položaja vodje Sandoza v Rusiji pa je Andreas Rummelt povedal, da so bili osebne narave in da je njegov odstop sprejel z obžalovanjem, saj je delal zelo dobro.

Osnovni kapital družbe je konec avgusta znašal le milijon evrov Delničarji šentjurskega Alposa , ki je v prisilni poravnavi, so na današnji skupščini odločno zavrnili predlagano dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki. Uprava Alposa je namreč predlagala, da bi se osnovni kapital družbe povečal z vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal nekaj več kot 28 milijonov evrov. Proti predlagani dokapitalizaciji je glasovalo vseh šest upnikov družbe. Delničarji so se na skupščini seznanili tudi s poročilom Alposove uprave o ukrepih finančnega prestrukturiranja in mnenjem nadzornega sveta o tem poročilu. Začetek stečajnega postopka? V poročilu je uprava Alposa, ki jo vodi Ljubo Osovnikar, zapisala, da je družba v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čista izguba je znašala dobrih pet milijonov evrov, ob upoštevanju prenesene izgube pa skupna izguba znaša 21,3 milijona evrov. Osnovni kapital družbe pa je konec avgusta znašal le milijon evrov. Ker je skupno izgubo mogoče pokriti le delno oz. bi višina nepokrite izgube znašala 8,4 milijona evrov, Alposa uprava ocenjuje, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Ali to pomeni prekinitev prisilne poravnave in uvedbo stečaja, pa za zdaj v upravi Alposa ne dajejo izjav. Država bi prispevala 172 tisoč evrov Za odpravo insolventnosti je sicer Alposova uprava med drugim predlagala omenjeno dokapitalizacijo, pridobitev državne pomoči v obliki subvencije v višini 172.102 evrov prihodnje leto in reorganizacijo delovanja družbe, ki bi začela veljati v začetku leta 2012. Po predlogu o dokapitalizaciji bi bila emisijska vrednost ene delnice enaka pripadajočemu znesku ene delnice v osnovnem kapitalu in bi znašala 50 evrov, kar pomeni, da bi skupna emisijska vrednost vseh novih delnic znašala nekaj več kot 27 milijonov evrov. Predvideno je bilo, da bi plačilo novih delnic izvedlo šest upnikov, rok za vpis in vplačilo novih delnic pa bi bil 15 dni od sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala na skupščini. Poleg bank naj bi sodeloval tudi Acroni Po predlogu je bilo predvideno, da bi v dokapitalizaciji sodelovala Abanka Vipa , ki bi vplačala 105.675 navadnih imenskih kosovnih delnic v skupni emisijski vrednosti 5,2 milijona evrov. Nova Kreditna banka Maribor bi vpisala 129.791 navadnih delnic, njihova vrednost pa bi znašala 6,4 milijona evrov. Nova Ljubljanska banka bi po predlogu vpisala 80.744 navadnih delnic v skupni višini štiri milijone evrov, Probanka bi vpisala 55.425 delnic v vrednosti 2,7 milijona evrov, medtem ko bi Factor banka vpisala 23.886 delnic v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov, jeseniški Acroni pa 145.089 delnic v vrednosti 7,2 milijona evrov.

Na protihrupno ograjo ob cestninski postaji Bazara na avtocesti Vrtojba Razdrto bodo namestili 644 panelov s sončnimi kolektorji. Tako naj bi proizvedli dovolj električne energije za potrebe okoli 50 stanovanjskih hiš, občini pa letno prinesli nekaj več kot 65.000 evrov. Ob cestninski postaji Bazara na avtocesti Vrtojba Razdrto v teh dneh zaključujejo gradnjo sončne elektrarne na protihrupni ograji, je povedal župan občine Šempeter - Vrtojba Milan Turk. V Sloveniji bo to prvi primer elektrarne, kjer bodo sončni kolektorji postavljeni na protihrupno ograjo ob avtocesti. Tehnični pregled bodo opravili zadnje dni avgusta, nato bo sledilo še obdobje poskusnega delovanja ter uradna otvoritev konec septembra. Na 648 metrov dolgo in 2,6 metra visoko protihrupno ograjo bodo namestili 644 panelov s sončnimi kolektorji. Moč elektrarne bo 167 kilovatov, letno pa naj bi proizvedla 183,7 MWh električne energije in tako zadostovala za potrebe okoli 50 stanovanjskih hiš, je pojasnil Primož Ledava iz Goriške lokalne energetske agencije GOLEA. Občini naj bi letno prinesla nekaj več kot 65.000 evrov. Kljub temu da na Goriškem ni tako močne burje kot v zgornji Vipavski dolini, izvajalci del zagotavljajo, da lahko elektrarna vzdrži sunke burje do 200 kilometrov na uro. Ideja o postavitvi ograje, s katero bi pred hrupom zaščitili naselje Laze v bližini vipavske hitre ceste, hkrati pa bi bila ograja tudi sončna elektrarna, je stara že več let. Občina, ki je postavitev ograje in elektrarne napovedovala že v letu 2009, je projekt izvedla v sklopu projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah , ki je sofinanciran iz donacije Švicarskega prispevka in sredstev primorskih občin, kot izvajalska agencija pa ga koordinira GOLEA. Investicija je vredna 551.000 evrov, donacija Švicarskega prispevka pa znaša 83 odstotkov celotne vrednosti, preostali del bo plačala občina iz proračuna. Do zamika začetka gradnje elektrarne je po Turkovih besedah prišlo zaradi zapletov pri gradnji protihrupne ograje, ki so jo sicer dogradili že leta 2010.

Slovenski predsednik vlade Janez Janša je na svojih spletnih straneh v življenjepisu zapisal, da je Urška Bačovnik njegova zaročenka Na spletnih straneh predsednika vlade Janeza Janše smo v njegovem življenjepisu zasledili: Je oče sina Žana in hčerke Nike, ki sta študenta. V prostem času igra nogomet, golf, smuča, deska na snegu, najraje pa zahaja v slovenske gore, kjer je spoznal tudi svojo zaročenko Urško Bačovnik, zdravnico. To potrjuje govorice, ki so se pojavile v začetku decembra na Miklavževem koncertu stranke SDS , da je Urška Bačovnik na levi roki nosila zaročni prstan. Vse kaže, da poroka bo, ni pa znano kdaj in kje. Bačovnikovo je javnost prvič videla na proslavi ob dnevu reformacije leta 2006, od takrat pa se vse pogosteje v spremstvu Janše pojavlja v javnosti. Konec oktobra je sama za medije napovedala, da se bo po vsej verjetnosti poročila s premierom, točnega datuma pa takrat ni povedala.

Na vrhu po kriteriju konkurenčnosti Slovenija je peta na lestvici območja evra po celostnem zdravju gospodarstva, težava pa je v dinamiki sprememb, ki bi tudi v prihodnje zagotovile vzdržno rast in blaginjo. Raziskava Euro Plus Monitor 2011, ki sta jo izvedli nevladna organizacija Lizbonski svet in nemška banka Berenberg, je članice evrskega območja razvrstila po dveh merilih - celostnem zdravju gospodarstva in napredku pri prilagoditvi gospodarstva. Prvo merilo temelji na statističnih podatkih za obdobje od leta 2002 do leta 2010 o trendni gospodarski rasti, kakovosti človeških virov, statistikah trga dela, potrošnji, gospodarski konkurenčnosti delež izvoza v bruto domačem proizvodu, stroški dela in regulacija, vzdržnosti javnih financ in odpornosti na finančne šoke. Kazalnik napredka pri prilagoditvi gospodarstva pa spremlja dinamiko sprememb v zadnjih nekaj letih na področju zunanje trgovine, javnih financ in stroškov dela. Ta temelji tako na statističnih podatkih kot napovedih Evropske komisije in banke Berenberg. Slovenija se je po kriteriju celostnega zdravja gospodarstva uvrstila na peto mesto med 17 članicami evrskega območja. Pred njo se na lestvici nahajajo Estonija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Med deseterico so še Slovaška, Finska, Avstrija, Belgija in Irska. Najnižje so se uvrstili Malta, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Ciper in Grčija. Težave s prilagajanjem Po uspešnosti prilagajanja, da bi si tudi v prihodnosti zagotovile vzdržno rast in blaginjo, je slika med članicami evrskega območja nekoliko drugačna. Najvišje je še vedno Estonija, takoj za njo pa se uvršča Grčija, ki v zadnjih dveh letih v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada sprejema obsežne reforme in stroge varčevalne ukrepe za sanacijo javnih financ in prestrukturiranje prezadolženega in nizko konkurenčnega gospodarstva. Na tretje mesto se je uvrstila Irska, ki prav tako prejema pomoč in izvaja dodatne reforme ter varčevalne ukrepe, do konca deseterice pa sledijo še Malta, Španija, ki se tudi omenja med ranljivimi članicami območja evra, Slovaška, Portugalska, ki je prav tako v programu prilagajanja, Nizozemska, Luksemburg in Finska. Slovenija je po tem merilu šele na 11. mestu, za njo pa se zvrstijo Italija, ki je zadnje dni pod močnim pritiskom finančnih trgov, Ciper, Belgija, Francija, Nemčija in Avstrija. Slovenija je še posebej uspešna, ko gre za potencial za gospodarsko rast 4. mesto, pri čemer se po trendni rasti v obdobju 2002-2010 uvršča na drugo mesto, po statistikah zaposlenosti, brezposelnosti med mladimi in dolgotrajni brezposelnosti na šesto mesto ter po človeških virih na 10. mesto. Vodilni v konkurenčnosti Presenetljivo visoko glede na občutne padce na nekaterih lestvicah konkurenčnosti se Slovenija uvršča po kriteriju konkurenčnosti gospodarstva. Po deležu izvoza v bruto domačem proizvodu BDP je Slovenija z 61,8 odstotka čisto na vrhu lestvice, prav tako je prva po številu dni šest, ki je potrebno za odprtje novega podjetja. Slabo pa se Slovenija odreže po kriteriju stroškov dela 16. mesto, po zapletenosti regulacije pa je na devetem mestu. Po vzdržnosti javnih financ se Slovenija uvršča na deveto mesto. Po deležu javne porabe v BDP je na 12. mestu, po višini dolga ob koncu minulega leta je Slovenija še na tretjem mestu, po javnofinančnem primanjkljaju je sedma, precej slabša pa je po ocenah, koliko bo morala do leta 2020 zaostriti fiskalno politiko, da bo ostala znotraj omejitev maastrichtskih kriterijev 13. mesto. Glede uspešnosti prilagajanja je še najboljša na področju dinamike zunanje trgovine, medtem ko je precej slabša na področju prilagajanja javnih financ in stroškov dela 12. oziroma 13. mesto.

Na tujem je na krilih četrtletnih dobičkov smer spet navzgor Na delniške trge se je vrnilo zaupanje, vlagatelji so spet pripravljeni tvegati. Dow Jones je najvišje po juniju 2008, evro je splezal nad 1,38 dolarja. Vstaja v Egiptu je na Wall Street negativno vplivala le v petek, ta teden je smer spet navzgor. Indeksi odkrivajo nova območja in prebijajo psihološke ovire širši S & P 500 je prvič po dveh letih in pol presegel mejo 1.300 točk. Skupni imenovalec rasti optimizem zaradi spodbudnih objav četrtletnih dobičkov ameriških družb in znaki, da ameriško gospodarstvo po recesiji spodbudno o Finančne krivulje Indijski trg januarja izgubil več kot 10 % Nafta brent nad 100 dolarji Tudi Evropa je sledila New Yorku. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.159 točk je v torek porasel za 1,4 odstotka, pri čemer so vodilno vlogo odigrale delnice naftnih podjetij, potem ko je cena nafte vrste brent presegla 101 dolar. Na rast nafte poleg nemirov v Egiptu vpliva tudi padanje dolarja. Ameriška valuta je v primerjavi s košarico valut zdrsnila najnižje v zadnjih treh mesecih. Za evro je treba tako plačati več kot 1,38 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +4,63 % 3,799 EUR GORENJE +1,20 % 12,65 KRKA +0,63 % 64,40 MERCATOR -0,00 % 155,00 PETROL -0,00% 260,00 NOVA KBM -0,39 %10,26 TELEKOM -1,15 % 86,00 LUKA KOPER -2,02 % 15,00 Odlični rezultati Scanie Prva polovica sredinega trgovanja v Frankfurtu ni bila posebej razburljiva. Indeks DAX30 je uvodoma porasel nad 7.200 točk, nato pa se nekoliko znižal. Švedski proizvajalec tovornjakov Scania in nemški MAN sta tik pred združitvijo. Scania je medtem sporočila, da je imela lani za več kot milijardo evrov dobička, kar je skoraj devetkrat več kot predlani. Družba je prihodke povečala za 26 odstotkov. Na Ljubljanski borzi je bilo s Krko za 653 tisoč evrov prometa, cena se je gibala v ozkem pasu od 64,01 do 64,49 evra. Indeks SBI TOP 840 točk se je zvišal za desetino odstotka, večjo rast pa je preprečil Telekom, ki je bil ob začetku trgovanja vreden le 85,3 evra.

New York/Tokio - Ameriške delnice so v torek ustvarile največjo dnevno rast v zadnjih šestih letih, potem ko pri vlagateljih ostaja upanje, da bo ameriški Kongres vendarle še ta teden sprejel vladni paket za sanacijo bank v vrednosti 700 milijard dolarjev. Po globokem ponedeljkovem padcu sta Dow Jones in Nasdaq v torkovem trgovanju del vrednosti pridobila nazaj. Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.850,66 točke, kar je za 485,21 točke oz. 4,68 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 98,60 točke oz. 4,97 odstotka in se ustavil pri 2082,33 točke. Po zaprtju newyorške borze NYSE, je tudi indeks Standard & Poor's 500 Index pridobil nazaj več kot polovico 8,8-odstotne izgube, ki jo je zabeležil v ponedeljek. Zrasel je za 58,34 točke, oziroma 5,3 odstotka, in trgovanje zaključil pri 1164,73 točke. Zvišanje vrednosti delnic po ponedeljkovem sunkovitem padcu zaradi zavrnitve 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev finančnega sistema ni bilo nepričakovano, menijo borzni poznavalci. Dan po sunkovitih padcih na borzah se namreč vedno najdejo t.i. "lovci na razprodaje". Kljub temu pa ostaja vprašanje, kako se bodo vrednosti delnic gibale v prihodnje, saj je znano, da ameriški finančni sistem ostaja brez zajetne državne pomoči, kar pa vlagateljem pušča odprto vprašanje, kaj bi lahko v prihodnje znova zagotovilo zaupanje v hipotekarni trg, menijo analitiki. Tudi Nikkei navzgor Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je po hudem torkovem padcu danes okrepil za 108,40 točke oz. 0,96 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 11.368,26 točke. Japonska centralna banka je bančnemu sistemu že enajsti delovni dan zapored dala na voljo dodatna likvidnostna sredstva. Danes je Bank of Japan na trg poslala 800 milijard jenov (5,3 milijarde evrov), da bi spričo krize v ZDA poskrbela za stabilnost domačega bančnega sistema. Ukrepanje je potrebno, ker si japonske banke ne želijo medsebojno posojati denarja.

Wolfsburg - Največji evropski avtomobilski proizvajalec, nemški koncern Volkswagen, je v prvem letošnjem polletju na ravni skupine ustvaril za 77,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 25,8-odstotno povečanje na medletni ravni. V istem obdobju je VW sicer prodal za 14 odstotkov več vozil. Skupina VW je dobiček pred obdavčitvijo z 2,6 milijona evrov v lanskem prvem polletju povečala na 8,2 milijarde evrov, medtem ko je čisti dobiček znašal 6,5 milijarde evrov čistega dobička, v primerjavi z lanskih 1,8 milijarde evrov. Koncern iz Wolfsburga je kupcem skupno dobavil 4,1 milijona vozil, kar je 14,3 odstotka več kot v lanskih prvih šestih mesecih. Svetovni tržni delež je porasel z 11,7 odstotka v lanskem prvem polletju na 12,4 odstotka. VW za drugo polovico leta napoveduje predstavitev več novih modelov in pričakuje, da bo prodaja na letni ravni presegla lansko, za celotno leto 2011 napovedujejo tudi znatno višji prihodek od prodaje in dobiček iz poslovanja od lanskega. Obenem pa v koncernu opozarjajo, da bi lahko nestanovitnost obrestnih mer, deviznih tečajev in cen surovin vplivala na končni rezultat. Kljub pozitivnemu poslovanju pa so rezultati močno razočarali vlagatelje, ki so se v zadnjem času navadili rekordnih izidov nemškega proizvajalca. Tako so se delnice VW pocenile kar za 7-8 odstotkov in v današnjem trgovanju na Frankfurtski borzi dosegale vrednosti med 133 in 134 evrov. Sicer se je Volkswagnova vrednost letos povečala že za 11 odstotkov, kar koncern vrednoti na prek 60 milijard evrov tržne kapitalizacije. Tudi nova Volkswagnova pridobitev z dobrim četrtletjem Volkswagen je sicer v začetku meseca pridobil 55,9-odstotni lastniški delež v nemškem proizvajalcu tovornih vozil in motorjev MAN, katerega želijo skupaj s švedskim proizvajalcem tovornjakov Scanio povezati v velikana na področju gospodarskih vozil. Tudi MAN je zvišal napoved rasti prihodkov v tekočem poslovnem letu, saj je med aprilom in junijem ustvaril 4,24 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 437 milijonov evrov dobička iz poslovanja, medtem ko je čisti dobiček z lanskih 151 milijonov evrov poskočil na 289 milijonov. Za 18 odstotkov je v primerjavi z drugim četrtletjem lani okrepil tudi naročila, ki so dosegla 4,41 milijarde evrov. Na podlagi dobrih rezultatov je MAN zvišal tudi pričakovanja za celotno poslovno leto. Še na začetku leta je pričakoval rast prihodkov med 7 in 10 odstotki, sedaj pa je napoved popravil na 7-15 odstotkov. Z rezultati je razumljivo več kot zadovoljen tudi novi lastnik, ki je lastniški delež v družbi MAN maja presenetljivo povečal na 30,47 odstotka, zato je moral v skladu z nemško zakonodajo objaviti obvezujočo prevzemno ponudbo.

Špansko gospodarstvo je v lanskem zadnjem četrtletju zabredlo v recesijo. BDP se je v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšal za en odstotek Obseg španskega BDP, petega največjega gospodarstva v Evropi, se je skrčil za en odstotek, v lanskem tretjem četrtletju pa za 0,2 odstotka. Država je uradno v recesiji, če se obseg BDP skrči dve četrtletji zapored. To se je zdaj Španiji zgodilo prvič po 15 letih. Vlada optimistična do konca Vlada, ki je že nekaj časa napovedovala ohlajanje gospodarske rasti, ne pa tudi upada obsega BDP, je prejšnji mesec znižala napovedi o letošnjem gibanju obsega BDP. Medtem ko je prej napovedovala enoodstotno rast, zdaj napoveduje skrčenje v višini 1,6 odstotka. Španska vlada se z recesijo bori z javnimi deli Na težave domačega gospodarstva se je vlada odzvala z 11 milijarde evrov vrednim infrastrukturnim načrtom, ki naj bi zagotovil več kot 300.000 novih delovnih mest, večinoma prek 31.000 projektov javnih del po vsej državi. Brezposelnost v Španiji več kot dvakrat višja kot v Sloveniji Stopnja brezposelnosti v Španiji se je v lanskem zadnjem četrtletju povzpela na 13,9 odstotka, kar je največ v vsej EU. Po pričakovanjih vlade se utegne letos še zvišati do 15,9 odstotka, zatem pa naj bi začela postopoma upadati.

ZSSS razumejo izračun GZS, da bi dvig minimalne plače za 153 evrov bruto pomenil 74 tisoč brezposelnih več, kot zastraševanje delavcev. Kljub temu terjajo dvig minimalne plače za 365 evrov bruto ali 169 evrov neto Danes je predsedstvo ZSSS , ki ga vodi predsednik Dušan Semolič tudi uradno sprejelo zahtevo po dvigu minimalne plače na 600 evrov neto oziroma ob obstoječi obdavčitvi dela 853 evrov bruto. Za je glasovalo vseh 23 sindikatov, ki so združeni v ZSSS. "Menedžerjem ne seže dlje, kot do klestenja stroškov" Semoliča sicer ni bilo na predstavitvi sklepov predsedstva (razlog ni znan), je pa sekretar ZSSS Milan Utoša zavrnil izračun GZS , da bi ob dvigu minimalne plače na 650 evrov bruto brez dela ostalo 74.059 delavcev. »Za nizko dodano vrednost na zaposlenega niso krivi delavci, ampak menedžerji in lastniki, ki izčrpavajo podjetja,« je presodil Utoša. »Njihova vizija ne seže dlje od klestenja stroškov. Namesto na razvojni konkurenčnosti delajo na stroškovni konkurenčnosti,« je še pridal. Nadur za 9.000 zaposlenih Sindikalisti so se spotaknili tudi ob 18,6 milijona opravljenih nadur, ki so jih lani zaposleni opravili v slabi petini oziroma 7.481 podjetjih, za druge sindikati nimajo podatkov. S tem so opravili delo, ki bi ga sicer skoraj devet tisoč zaposlenih za 40-urni delavnik. Opominjajo tudi, da je bilo samo lani neplačanih 160 milijonov evrov prispevkov za zdravstveno in pokojninsko varnost zaposlenih. »Naj na GZS izračunajo še, kako lahko človek preživi s 431 evri mesečne minimalne plače, če je prag revščine pri 562 evrih. Če se jim bo izračun izšel, naj ga za tri ali štiri mesece še preizkusijo na lastni koži in poskusijo živeti s tem denarjem,« je direktorju GZS Samu Hribarju Miliču odvrnil Utoša.

Čeprav je država predsedniku uprave Luke Koper Gašparju Gašparju Mišiču že pred tedni drastično omejila pooblastila, ta še vedno samostojno sprejema odločitve. Čeprav je država na skupščini Luke Koper v začetku tega meseca spremenila statut in drastično omejila pooblastila predsedniku uprave Gašparju Gašparju Mišiču, ta po več kot dveh tednih še vedno samostojno sprejema poslovne odločitve. Glede na določbe novega statuta bi moral Gašpar Mišič odslej za vse nepremičninske posle v Luki Koper predhodno pridobiti soglasje novega nadzornega sveta pod vodstvom Alenke Žnidaršič Kranjc. Hkrati bi delavski direktor in član uprave Matjaž Stare, ki bi lahko Gašparju Mišiču tudi po novem »posojal« glas za sprejemanje poslovnih odločitev, izgubil vsa pooblastila za zastopanje družbe. Mišič se tako pri sprejemu poslovnih odločitev ne bi mogel več zanašati na Stareta, temveč bi nujno potreboval bodisi soglasje prokurista Mirka Pavšiča bodisi člana uprave Marka Remsa (ta je že odstopil, vendar mu še vedno teče odpovedni rok). Toda sprejete spremembe statuta in s tem tudi omenjene omejitve upravi kljub jasno izraženi volji večinskega lastnika vse do danes niso začele veljati. Razlog je začasna odredba, ki jo je na vpis sprememb statuta vložilo društvo malih delničarjev MDS Rajka Stankovića. Da bodo poskušali izpodbiti odločitev 99,1 odstotka vseh prisotnih delničarjev, so v MDS napovedali že na skupščini. Dokler ne bi sodišče pravnomočno odločilo o njihovi izpodbojni tožbi, pa so predlagali zavrnitev ali vsaj odložitev vpisa spremembe statuta. »Spremembe statuta smo v zakonsko predpisanem roku vložili na pristojno registrsko sodišče, vendar nismo dobili odločbe o vpisu prav zaradi zgoraj omenjenega postopka,« so včeraj v Luki Koper potrdili zaplet. Hkrati so zagotovili, da so v zakonskem roku odgovorili na predlog za začasno odredbo. Medtem zaradi odsotnosti sogovornikov niso komentirali informacij, da sta Mišičeva uprava oziroma delavski direktor Stare posegla v odgovor na izpodbojno tožbo MDS, ki ga je pripravila njihova pravna služba, kot tudi ne, da si v luči tega dogajanja prizadevata za zamenjavo vodje pravne službe. Ob tem velja opozoriti, da trenutni razplet koristi ne le Mišiću, ampak tudi Mestni občini Koper pod vodstvom Borisa Popovića. Ta namreč velja za daleč najglasnejšega Mišičevega zagovornika, ki pa je podprl spremembo statuta in omejitev pooblastil. Verjetno je šlo za kompromisno odločitev, saj je v zameno država v nadzornem svetu pustila predstavnico koprske občine Sabino Mozetič. Za pojasnila glede zapletov pri vpisu sprememb statuta smo se obrnili tudi na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), ki upravlja državni delež v koprski družbi. Zavrnili so očitke o nevestnem delu in poudarili, da mora vpis sprememb registrskemu sodišču predložiti uprava. »Vsekakor pa bo Sod presodil o smiselnosti in potrebnosti vstopa kot stranski intervenient v pravni postopek (izpodbojna tožba, op.p.),« so povedali. Spomnimo, da si je Mišič namesto razširitve sedanjega vhoda v koprsko pristanišče zamislil kar tri nove vhode, ki pa so v veliki meri povezani prav z nepremičninskimi projekti, za katere (še) ne veljajo omejitve.

Mariborska nadškofija kljub blokiranim računom že celo leto posluje s finančnim obvodom preko transakcijskega računa svojega ordinariata. Pri takšnem načinu skrivanja denarja pred upniki pa ji, kažejo podatki Supervizorja, pomaga tudi država. Ko smo za več milijonov evrov zadolženo nadškofijo Maribor z zastavljenimi nepremičninami, tudi cerkvijo, spraševali, kako jo bodo rešili, je lani predstavnik Vatikana, apostolski nuncij Juliusz Janusz, zagotavljal Morda bodo izgubili kaj nepremičnin, saj je jasno, da morajo plačati svoje dolgove. A v uredništvu imamo dokument, ki kaže, da je mogoča tudi druga pot skrivanje denarja. Namesto preko blokiranih računov namreč nadškofija brez težav posluje preko računa ordinariata, nekakšne pisarne nadškofije, za katero je skrila tudi del svojih nepremičnin. Državo so z dopisom prosili, naj ji prav ves denar nakazuje na račun ordinariata, in država jim je ugodila. Nadškofija namreč prejema iz državnega proračuna denar za socialno in zdravstveno zavarovanje duhovnikov. Prejema pa tudi najemnine od Teološke fakultete in Biotehniške šole Maribor za objekte, ki so zastavljeni. Ko so upniki nadškofiji lani blokirali račune, s tem niso prišli do tega denarja, saj ga nadškofija preusmerila na račun ordinariata, kamor je odšlo v dobrem letu že slab milijon proračunskega denarja. Na ministrstvu za izobraževanje, ki nadškofiji nakaže največ denarja, pojasnjujejo, da pri teh sredstvih ne gre za denar verski skupnosti, zato ga le zaradi tehničnih razlogov država nakazuje na en ali nekaj računov verske skupnosti in ne direktno posameznikom. A to bi bilo res le, če nadškofija na tem računu ne bi zbirala tudi denarja drugih, denimo od najemnin že davno zastavljenih objektov. Nadškof Marjan Turnšek Ko smo nadškofa Marjana Turnška vprašali, ali gre za namerno oškodovanje upnikov, smo dobili pisni odgovor Nadškofijski ordinariat Maribor namenja finančna sredstva samo za zagotavljanje verske dejavnosti in nujno redno delovanje verske skupnosti. Turnšek je maja lani dejal Glede sence nad Cerkev oziroma madeža ali slabe podobe moram zopet ponoviti, da mi je izredno žal, da je tako. A hkrati nadškofija pod njim še kar posluje in skriva premoženje po zgledu tajkunov. Država, ki je z nadškofijo v skoraj pol milijona težki tožbi zaradi zlorab pri pridobivanju kreditov, pa tej isti nadškofiji še naprej stoji ob strani v borbi z upniki.

V Mariboru bo prihodnje leto na dvorišču zdravstvenega doma Adolfa Drolca stal nov oddelek fizioterapije. Investicija je vredna 3,5 milijona evrov, vanjo pa je po besedah direktorja Jerneja Završnika ob gradnji všteta tudi oprema. Razpis do konca leta Pred začetkom gradnje potrebujejo še soglasja občin ustanoviteljic, nato pa bodo konec oktobra pripravili razpis in ga končali do konca leta, razlaga Završnik. Gradnja se bo začela januarja prihodnje leto oziroma takoj, ko bodo vremenske razmere primerne. Sicer so na mariborski fizioterapiji, ki je še vedno v kletnih prostorih zdravstvenega doma, lani obravnavali 4.909 primerov, na dejavnosti fiziatrije pa 10.434 obiskov. Na vprašanje, ali bo z vselitvijo v nove prostore prišlo tudi več kadra, pa pravijo, da se število zaposlenih ne bo spremenilo.

Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance si je izbral Marlesovo individualno leseno montažno hišo Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance Samir Handanović se je odločil za zdravo bivanje v novi EKO hiši Marles , ki bo zgrajena na ključ. Handanović si je izbral hišo, ki bo grajena po Marlesovem EKO sistemu, kar pomeni, da bodo toplotne izolacijske plošče, uporabljene pri gradnji hiše, narejene iz čistih naravnih lesenih vlaken. V družbi Marles za izdelavo teh plošč uporabljajo izključno svež les, ki ga pridobijo pri redčenju borovih gozdov. Lesu dodajajo ostanke, ki nastanejo ob razrezu tega lesa. Ob tem upoštevajo stroge zahteve pri trajnem gospodarjenju z gozdovi, kar potrjujejo certifikati neodvisne organizacije FSC® (Forest Stewardship Council). Najvišja raven kakovosti Marlesov EKO sistem zagotavlja, da so lesnovlaknene plošče, ki jih v okviru tega sistema uporabljajo kot izolacijo, okolju prijazne, saj so izdelane iz surovin naravnega izvora, pri procesu izdelave pa se porabi zelo malo energije. V fazi proizvodnje in uporabe prav tako ni nobenih škodljivih izpustov. EKO hiša ima zaradi uporabe lesa kot glavnega gradnika odlične izolacijske lastnosti tako pozimi kot poleti. Pridobljeni mednarodni znak natureplus® pa prek svojega sistema zahtev in izvajanja rednih preverjanj zagotavlja najvišjo raven kakovosti. Znak kakovosti natureplus® se lahko pridobi za trajnostno grajene zgradbe, ki so testirane z vidika zdravja, prijaznosti do okolja in funkcionalnosti. Odlične izolacijske lastnosti Seveda pa hiša, grajena po Marlesovem EKO sistemu, ni samo okolju prijazna, ampak zagotavlja visoko kakovost bivanja tudi svojim prebivalcem. EKO hiša ima zaradi lesa kot glavnega gradnika odlične izolacijske lastnosti tako pozimi kot poleti. To pomeni, da je temperatura v hiši konstantno regulirana tako, da se v prostoru ustvarja biološko izvrstna bivalna klima. Konstrukcija hiše je enostavno in ekonomično obdelana s protipožarno zaščito. Ker je hiša grajena iz naravnih materialov, pušča manjši ogljični odtis v okolju tako v času gradnje kot v dobi uporabe. Hkrati pa je primerna za recikliranje. Lesene montaž- ne hiše so poleg vsega tega še požarno in potresno varnejše od klasično grajenih. Pozitiven vpliv na človekovo počutje Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance si je izbral Marlesovo individualno leseno montažno hišo, ki so jo Marlesovi arhitekti prilagodili njegovim željam in potrebam z namenom, da si bo v njej lahko ustvaril svoj dom. Ker je les trajen gradbeni material in ker zaradi svoje barve, strukture in vonja pozitivno vpliva na človekovo počutje, bo Samir s svojo družino lahko dolgo in kakovostno bival v svoji novi leseni hiši.

Vedno več slovenskih gospodinjstev se odloča za cenejšo in okolju prijaznejšo porabo energije.

Za Muro je to priložnost, da spet dobi močno strateško pozicijo, kot jo je nekoč že imela, je povedala Mojca Lukančič iz skupine Aha Družba Mura in partnerji je na današnji dražbi v Beogradu za 2,09 milijona evrov kupilo opremo in tri proizvodne hale tekstilnega podjetja Prvi maj iz Pirota, je za STA pojasnila Mojca Lukančič iz skupine Aha. "Za Muro je to priložnost, da spet dobi močno strateško pozicijo, kot jo je nekoč že imela," je dodala Lukančičeva. V Pirotu bo sedaj vzpostavljen Murin obrat, pri čemer pa iz Murske Sobote ne bodo ničesar selili. Kot je povedala Lukančičeva, je bilo za dražbo več interesentov, a niso izpolnjevali zahtevanih pogojev, tako da je bila na dražbi Mura edina. Ponudili so izklicno ceno 2,098 milijona evrov. Mura okrepila strateško pozicijo "Nakup je pomemben, to je velika priložnosti in priznanje za Muro, saj je Prvi maj iskal uglednega kupca. za nas je to priložnost, da dobimo spet močno strateško pozicijo, kot jo je Mura nekoč imela," je poudarila solastnica Mure. Ob sinergijskih učinkih nižje povprečne cene bodo imeli tako zaposleni v Murski Soboti in v Pirotu za zdaj za pet let zagotovljen posel za družbo Boss, za katero bi dnevno skupaj izdelali 1600 moških oblek in še ženski program. Do konca leta bi zaposlili tisoč Srbov V Pirotu bodo delavce zaposlovali postopoma, glede na obseg poslov. Glede na to, da so bili nekateri posli že sklenjeni, naj bi po načrtih do konca leta zaposlili do okoli 1000 ljudi. Strokovne službe v Murski Soboti bodo delo opravljale tudi za obrat v Pirotu, ki bo tako dejansko proizvodna lokacija Mure. Mura bo s strani srbske vlade dobila še 6,6 milijona evrov finančne pomoči, in sicer v štirih tranšah. Zadnjo, četrto tranšo bodo dobili, ko bo izpolnjen pogoj polne zaposlitve 1328 delavcev. Za to ima Mura tri leta časa, a kot je pojasnila Lukančičeva, bi bil lahko ta pogoj izpolnjen že do konca prihodnjega leta. Avgusta letos je sicer za obrat v Pirotu že bila objavljena prva dražba, in sicer za kupnino v višini 4,2 milijona evrov, kar je predstavljalo 100 odstotkov ocenjene likvidacijske vrednosti. Na današnji dražbi je bila cena za polovico nižja in je bila tako sprejemljiva za Muro.

Toulouse - Avstralska letalska družba Qantas je prevzela prvo od 20 naročenih največjih potniških letal na svetu airbus A380, razmišlja pa še o dodatnih nabavah tega letala. Največje potniško letalo ima 525 sedežev, ob prerazporeditvi pa lahko prepelje tudi do 850 potnikov, vendar bo družba Qantas število sedežev zmanjšala na 450. Prvi mož Qantasa Geoff Dixon je predajo "novega revolucionarnega letala" pričakal v francoskem Toulousu. O nabavi še večjega števila teh letal Dixon zaenkrat ni dajal konkretnejših napovedi, je pa povedal, da bodo nakup dodatnega števila letal A380 ter nove generacije potniških A350 še proučili. Qantas je bila prva letalska družba, ki je naročila omenjena letala, v Sydney pa naj bi prvo letalo prispelo v nedeljo. Letalo bo ob zmanjšanju števila sedežev ponujalo večje udobje za potnike, od 450 sedežev jih bo za ekonomski razred namenjenih 332.

Evropska komisija je Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS pozvala, naj razloži, zakaj razlikuje med dostopom do optike za podjetja in zasebnike. V Telekomu prikimavajo. Evropska komisija (EK) je Agenciji za pošto in elektronske komunikacije RS (Apek) poslala pismo, v katerem ga poziva, naj pregleda svojo analizo trga širokopasovnih storitev. V Apeku so se že odzvali in sporočili, da so poziv "vzeli skrajno resno". Apek je letos na omenjenem trgu uvedel več ukrepov, med drugim cenovni nadzor Telekoma Slovenije (TS), ki je operater s prevladujočim položajem. Apek pa z zadnjimi ukrepi razlikuje med rezidenčnimi in poslovnimi uporabniki ter tako spreminja regulacijo cen za razvezano optično linijo. To naj bi sicer TS spodbudilo k investicijam, s čimer pa se v EK očitno ne strinjajo. Cene za dostop do optičnega omrežja operaterja s prevladujočim položajem naj bi se namreč močno povečale, Apeku pa EK očita, da o tem ni naredil samostojne študije in se je zanesel na podatke ponudnika. "Telekom se predstavlja v čudni luči" Zadnji poziv EK po mnenju Apeka tako še dodatno potrjuje nesmiselnost zadnjih Telekomovih izjav, da mu bo regulacija letno povzročila med 10 in 20 milijoni evrov škode. Kot poudarjajo v Apeku v TS z izjavami izkrivljajo resničnost, saj je njihovo optično omrežje praktično nezasedeno in bi z oddajanjem na veleprodajnem trgu dodatno zaslužili. "Izjave, ki smo jim bili priča, mečejo posledično čudno luč na Telekom Slovenije. Navedenih 'izgubljenih' 20 milijonov evrov bi nedvomno lahko prišlo zgolj iz žepov uporabnikov kot monopolna renta, pri tem pa prebivalci Slovenije s strani navedene družbe nimajo nobenih zagotovil, da se jim bo ta denar povrnil kot naložba v hitrejše in bolj razširjeno omrežje," poudarjajo v agenciji. Telekom pritrdil EK V Telekomu Slovenija pa so pojasnili, da se strinjajo z EK v delu, v katerem poziva Apek, da spremeni predhodno opredeljeno tržno analizo. "Prepričani smo namreč, da se razmere na širokopasovnem poslovnem segmentu precej razlikujejo od tistih na rezidenčnem trgu. Na tem segmentu Telekom Slovenije namreč še zdaleč ni edini ponudnik," so zapisali.

Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je začelo s padcem tečajev delnic, v rdečem pa je začela tudi Ljubljanska borza. Na trgih še vedno vlada nervoza zaradi težav, v katerih sta se znašli Grčija in Italija. Pocenil se je tudi evro. Razpoloženje na trgih je bilo zaradi političnih sprememb v Grčiji in Italiji v minulih dneh nekoliko boljše, zdaj pa vlagatelje skrbi, ali bo Italija, ki se je v ponedeljek zadolžila najdražje po letu 1997, kdaj imela dovolj robustno gospodarsko rast, da bi lahko poplačala svoje dolgove, poročajo tuje tiskovne agencije. Nemška kanclerka Angela Merkel je v ponedeljek v Leipzigu Nemce pozvala k pogumnim reformam. Živimo v času epohalnih sprememb, je dejala in dodala, da se je Evropa morda znašla v najhujšem obdobju po drugi svetovni vojni . Na borzi v Parizu je indeks CAC 40 doslej izgubil 1,56 odstotka in se giblje pri 3060 točkah, frankfurtski DAX se je znižal za 1,11 odstotka in je pri 5918 točkah, medtem ko je londonski FTSE 100 trenutno pri 5495 točkah, kar je 0,44 odstotka nižje kot v ponedeljek. Doslej je največ izgubil milanski FTSE Italia All-Share, ki se je znižal za 1,95 odstotka in je pri 15.927 točkah. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je zdrsnil za 1,35 odstotka in se giblje pri 2257 točkah. Na Dunaju je indeks ATX izgubil 1,25 odstotka in se giblje pri 1886 točkah, züriški SMI pa je ob 0,40-odstotnem padcu trenutno na ravni 5639 točk. Pocenil se je tudi evro. Na borzi v Frankfurtu je trenutno vreden 1,3564 dolarja, kar je 0,43 odstotka manj kot v ponedeljek, ko je skupna evropska valuta trgovanje sklenila pri 1,3622 dolarja. Ljubljanska borza tik pod izhodiščem Ljubljanska borza je današnje trgovanje sklenila tik pod izhodiščem. Indeks blue chipov SBI TOP je trgovanje končal pri 626,14 točke, kar je 0,59 točke oz. 0,09 odstotka manj kot v ponedeljek. V indeksu so padec utrpele delnice Krke in Telekoma Slovenije. Borzni posredniki so sklenili za 749.650 evrov poslov. Najbolj prometne so bile Krkine delnice, s katerimi so vlagatelji sklenili za 439.680 evrov prometa, njihov tečaj pa se je ob 0,87-odstotnem padcu oblikoval pri 51,35 evra. Padec med blue chipi so utrpele tudi delnice Telekoma Slovenije 26.420 evrov, -0,16 odstotka, na 61 evrov. Tečaj delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM je ob 55.070 evrov prometa ostal nespremenjen pri 3,50 evra. Na varšavski borzi z delnicami druga največje slovenske banke danes še ni bilo sklenjenega posla. Ostali blue chipi so zabeležili rast. Najbolj so se ob skromnem prometu podražile Gorenjeve delnice, in sicer za 0,99 odstotka, na 5,10 evra. Sledile so delnice Petrola 25.230 evrov, +0,38 odstotka na 159 evrov in Mercatorja 86.140 evrov, +0,22 odstotka na 180,40 evra. Glavobol ob gibanju tečajev Preostali delnici v prvi kotaciji sta se pocenili Intereuropine ob skromnem prometu za štiri odstotke, na 0,96 evra, delnice Luke Koper pa ob 30.400 evrov prometa za 1,60 odstotka, na 8,61 evra. V standardni kotaciji, kjer z nobeno od delnic, s katerimi se je trgovalo, ni bilo sklenjenega posla nad 10.000 evrov, pa so se pocenile delnice Kompasa MTS -20 odstotkov, na šest evrov, Aerodroma Ljubljana -5,39 odstotka, na 10,88 evra in Zavarovalnice Triglav -1,74 odstotka, na 11,30 evra. Rast so po drugi strani zabeležile delnice Abanke +10 odstotkov, na 22 evrov, Pivovarne Laško +4,35 odstotka, na 12 evrov, Žita +2,35 odstotka, na 87 evrov in Save +0,05 odstotka, na 19,99 evra. Nespremenjeni pa so ostali tečaji delnic Etola 65 evrov, Pozavarovalnice Save 5,60 evra in Salusa 260 evrov.

Nad družbo Icon Capital Group so v stavkovnem odboru obupali Čeprav so v upravi obljubljali, da bodo vložili predlog za stečaj, če ne bodo mogli zagotoviti denarja, se to ni zgodilo. Zato se bodo predstavniki delavcev z upravo še v torek poskušali dogovoriti o začetku stečaja. Stavkovni odbor delavcev se je ves dan pogovarjal z edinim preostalim članom upravnega odbora Primorja Štefanom Činčem, a dogovora o predlogu za stečaj niso dosegli. Če tudi v torek dogovorov ne bo, bodo delavci sami vložili predlog za začetek stečajnega postopka, je za TV Slovenija poročala Mojca Dumančič. 4. junij je bil skrajni rok, do katerega bi moralo biti jasno, ali podjetje lahko preživi ali pa bo še zadnje veliko slovensko gradbeno podjetje doživelo stečaj. V stavkovnem odboru so na petkovem sestanku pričakovali, da bo Dušan Črnigoj predstavil novega mogočega strateškega partnerja. Nad družbo Icon Capital Group so namreč že obupali, prav tako ni bilo nič z večkrat omenjenimi mogočimi partnerji iz Turčije, Kitajske ali Rusije. Medtem pa rubežniki že nekaj dni odvažajo gradbene stroje in druge vredne stvari iz družbe. Bančne račune ima družba blokirane, dolgovi so veliki. Stavka se nadaljuje že četrti teden Zaposleni v Primorju še vedno niso prejeli aprilskih plač, zaradi česar se je stavka po prejetju preostanka marčne plače nadaljevala in poteka že četrti teden. Delavci pa so kljub stavki ostali doma, saj je tak dogovor med upravo in stavkovnim odborom, da se po nepotrebnem podjetju ne bi ustvarjali dodatni stroški. Večina zaposlenih v Primorju je domačinov Oglasil se je tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. Lastnike in vodstvo Primorja Holdinga ter Primorja in največje banke upnice je javno pozval, naj čim prej sprožijo in čim hitreje vodijo stečaj Primorja Holdinga in Primorja. Prepričan je, da bi lahko na pogorišču Primorja nastala nova mala podjetja. Večina izmed približno 700 zaposlenih v Primorju je domačinov, ki prebivajo v ajdovski občini in sosednjih občinah. Če bo Primorje šlo v stečaj, bi tako v zgornji Vipavski dolini brezposelnost z zdajšnjih 12,8 odstotka močno narasla in se približala 25 odstotkom. Menedžerski prevzem, pokupovalna afera Vzpon Primorja se je sicer začel z gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Tudi po zaslugi dogovarjanj med gradbincev je imelo Primorje pri teh delih veliko poslov. Leta 2006 pa je direktor Dušan Črnigoj, ki je bil tedaj najbolje plačan slovenski menedžer, začel s prevzemom družbe. Ustanovil jePrimorje Holding in pri Novi Ljubljanski banki in Factor banki zastavil 80 odstotkov delnic Primorja. Po aferi s podkupovanjem za gradnjo letališkega stolpa, je Primorje dobilo vse manj poslov in po 27 letih je na zahtevo bank Črnigoj odstopil. Sledilo je več novih predsednikov uprav, podjetje pa se utaplja v dolgovih.

Policija je prijela dve osebi, ki sta z valutnimi posli za okoli 250 tisoč evrov oškodovali več fizičnih oseb. Novomeški kriminalisti so prijeli 33-letnega in 40-letnega osumljenca z območja Novega mesta, ki sta več ljudi oškodovala z valutnimi (forex) posli. Osumljena sta kaznivega dejanja goljufije, so sporočili iz PU Novo mesto. Navidezna vlaganja Triintridesetletnik je dvema oškodovancema lažno prikazal, da bo njun denar prek uradnih investicijskih družb vložen v zakonite valutne – forex trge. Sredstva naj bi bila vložena v investicijsko družbo iz tujine, ki se je večkrat preimenovala, njen sedež pa je bil nazadnje na Kitajskem. Oškodovanca sta mu izročila 66 tisoč evrov, osumljenec pa je na začetku prikazoval lažne visoke donosne obresti in jima v začetnih mesecih izplačeval navidezne obresti v višini 14.700 evrov. Kot so pozneje ugotovili, denarja nikoli ni vložil v forex trg, oškodovanca pa je na ta način oškodoval za več kot 51 tisoč evrov. "Zaslužil" več kot 200 tisoč evrov Drugi primer je podoben. Oškodovanec je v prepričanju, da je denar vložil v forex trge, 40-letnemu osumljencu izročil 60 tisoč evrov. Sprva mu je izplačeval navidezne obresti v skupni višini 17 tisoč evrov, vendar denarna sredstva nikoli niso bila vložena v uradne valutne forex trge. Fizično osebo je oškodoval za več kot 43 tisoč evrov. Na enak način je nato oškodoval še dve osebi, ki sta mu izročili 200 tisoč evrov, izplačal pa jima je obresti v višini 40 tisoč evrov. Fizični osebi sta bili oškodovani za več kot 160 tisoč evrov. Kriminalisti nadaljujejo s predkazenskim postopkom. O ugotovitvah bodo obvestili pristojno tožilstvo s poročilom v dopolnitev.