Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Ljubljana - Boško Šrot je Pivovarno Laško zapustil s 152.000 evri odpravnine, skupaj pa je za sedem mesecev dela prejel 268.962 evrov bruto prejemkov, razkriva letno poročilo Laškega. Prav v letu, ki ga je Skupina Pivovarna Laško končala z največjo izgubo v svoji zgodovini (164,5 milijona evrov), je tako Šrot prejel najvišje prejemke - vsak mesec povprečno skoraj 40.000 evrov. Podobno kot v minulih letih je Pivovarna Laško tudi letošnje leto začela z izgubo. Matična družba Pivovarna Laško je namreč v prvih treh mesecih ustvarila 0,8 milijona evrov čiste izgube, na ravni skupine pa 3,4 milijona evrov. Znižal se je tudi dobiček iz poslovanja, kar generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko pripisuje višjim stroškov vzdrževalnih del in večjemu vlaganju v trg. Iz peščice podatkov o poslovanju, ki so jih včeraj razkrili v Laškem, pa je razvidno, da je izguba v veliki meri posledica padca prodaje. Skupina Pivovarna Laško je namreč v prvih treh mesecih ustvarila le 62,8 milijona evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov manj kot lani. Padec prihodkov pri matični družbi je bil nekajkrat manjši, vendar pa ni znano, koliko prihodkov je matična družba Pivovarna Laško ustvarila pri poslovanju s svojimi odvisnimi in hčerinskimi družbami. Količinska prodaja Skupine Laško se je sicer v prvem četrtletju na medletni ravni znižala za 11 odstotkov, količinska prodaja matične družbe pa se je nekoliko zvišala.

Hranilnica Lon je v lanskem devetmesečju dosegla skoraj 1,3 milijona evrov bruto dobička Kranjska Hranilnica Lon ob 20. obletnici svoje ustanovitve med drugim načrtuje širitev svojega poslovanja. V letu 2012 naj bi tako odprli 12. poslovalnico v Sloveniji, v Kranju pa naj bi letos začeli graditi novo poslovno stavbo - leta 2011 so v ta namen namreč odkupili zemljišče bivše Merkurjeve Gradbinke. V letu 2012 načrtujejo razširitev poslovne mreže z odprtjem nove poslovne enote, 12. po vrsti, nadaljnjo širitev ponudbe z dodajanjem novih storitev ter praznovanje 20-letnice ustanovitve hranilnice Lon, so zapisali na svojih spletnih straneh. Novo poslovno enoto načrtujejo v okolici Ljubljane, najbrž na območju Mengša ali Trzina, je pojasnil sodelavec za marketing in komunikacije Mitja Urbanček . Gradili bodo na območju bivše Gradbinke - Merkur Letos se bo začela tudi gradnja nove poslovne stavbe hranilnice Lon na območju bivše Gradbinke - Merkur v Kranju. Nova poslovna stavba bo omogočala kakovostnejše delovne pogoje zaposlenim, nadaljevanje rasti poslovanja, v njej pa bo tudi nova poslovna enota s posebnim oddelkom za samostojne podjetnike in podjetja, ki bodo tako imeli še lažji dostop do storitev, pojasnjujejo. Cena investicije še ni dokončno znana, saj se še odločajo o prihodnji podobi stavbe, je povedal Urbanček, vendar bodo z gradnjo začeli letos, samo odprtje pa se bo morda zavleklo v naslednje leto. Kot je povedal, bo nova lokacija pravnim osebam med drugim omogočala precej lažje parkiranje. Lanskoletna devetmesečna bilančna vsota pri 178 milijonov evrov Starih prostorov ob Kranjskem mestnem parku, kjer je prostora za parkiranje precej manj, ne bodo zapustili, temveč bodo namenjeni vodenju osebnih financ, prav tako pa ob poslovni stavbi ostaja njihov bankomat. Hranilnica Lon je v prvih devetih mesecih leta 2011 sicer dosegla za 15 odstotkov višjo bilančno vsoto glede na konec leta 2010 in znašala 178 milijonov evrov. V tem obdobju je hranilnica dosegla skoraj 1,3 milijona evrov bruto dobička, kar je 20 odstotkov več kot v predlanskih prvih devetih mesecih. Obseg slabitev so glede na leto prej znižali za 37 odstotkov, še pojasnjujejo na svoji spletni strani.

Turbulence na trgih še leto ali dve Berlin, Atene - Turbulence na finančnih trgih, ki so posledica evropske dolžniške krize, se bodo umirile v letu ali dveh, je danes ocenil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Ob tem je znova izpostavil željo Nemčije, da Grčija ostane članica območja z evrom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob polnoči bomo vendarle dočakali znižanje cen goriv na bencinskih servisih. Prihranki ne bodo ogromni, bo pa bencin cenejši za dva centa in pol, dizel pa za slaba dva centa. Po nekajkratnem zvišanju cen pogonskih goriv se bodo te opolnoči le znižale. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je za 24ur. com potrdil, da slovenska vlada vendarle ni sprejela zvišanja trošarin. Tako bo opolnoči 95-oktanski bencin cenejši za 2,5 centa, 98-oktanski za 2,6 centa, dizel za 1,8 centa, ekstra lahko kurilno olje pa za 1,5 centa, je še dejal Brečevič. Cene goriv Vrsta goriva Stara cena Nova cena 95-oktanski bencin 1,142 evra 1,117 evra 98-oktanski bencin 1, 165 evra 1,139 evra Dizelsko gorivo 1,061 evra 1, 043 evra Kurilno olje 0,652 evra 0, 596 evra Poudaril je še, da bodo cene pogonskih goriv tudi v naslednjih tednih najverjetneje padle. Cene naftnih derivatov na mediteranskih borzah, ki so podlaga za izračun goriv v Sloveniji, pa so v zadnjih 14 dneh padle za odstotek. Na pocenitev je vplival tudi padec ameriškega dolarja. Na vprašanje, ali ima vlada pri trošarinah dovolj manevrskega prostora, saj smo bili času, ko so bile na svetovnih trgih relativno nizke, v Sloveniji deležni dviga trošarin, je dejal, da bo morala vlada predvsem upoštevati, da bo cena goriva morala biti primerljiva s sosednjimi državami. Znižanje cen nafte Foto Reuters Cene nafte so v zadnjem letu močno nihale, od rekordnih 147 dolarjev julija lani do 32 dolarjev v februarju letos. Po mnenju Savdske Arabije, največje proizvajalke v okviru Opeca, bi bila poštena cena nafte, tako za porabnike kot za proizvajalce, okrog 75 dolarjev. Cene nafte se danes že četrti dan zapored vrtijo okrog 68 dolarjev za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo oktobra se je sredi azijskega elektronskega trgovanja na newyorški blagovni borzi gibala pri 68,14 dolarja, kar je 12 centov višje kot v petek. Na ta dan se je omenjena nafta sicer podražila za šest centov, na 68,02 dolarja. Cena za 159-litrski sod severnomorske nafte brent se je medtem danes na borzi v Londonu zvišala za 33 centov, na 67,15 dolarja. Na sestanku Opeca, ki naj bi potekal še ta teden, najverjetneje ne bodo zvišali kvot za črpanje nafte, vse to pa pomeni po mnenju direktorja Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečeviča pritisk na cene nafte.

Delavci Steklarske nove še vedno čakajo pismo Boruta Jamnika, ki bi jim dalo jamstvo, da bo steklarska proizvodnja ostala. Ali bodo v nekdanji steklarski Meki dokončno ugasnili peči? Delavci Steklarske nove še vedno čakajo pismo Boruta Jamnika, ki bi jim dalo jamstvo, da bo steklarska proizvodnja ostala. Ali bodo v nekdanji steklarski Meki dokončno ugasnili peči?

Turčija je ukinila vizumsko obveznost za državljane Republike Slovenije, kar bo še posebej razveselilo vse športne navdušence, ki se bodo odpravili na svetovno prvenstvo v košarki. Turčija za slovenske turiste od danes ni le cenovno ugodna turistična destinacija z rajskimi plažami. Slovenski državljani (imetniki navadnih potnih listov) namreč ne potrebujejo več vizumov za vstop v to priljubljeno turistično deželo. Ukinitev vizumske obveznosti je za državljane Republike Slovenije pomembna tudi v luči svetovnega prvenstva v košarki, ki se bo v Turčiji začelo v soboto, sporočajo z ministrstva za zunanje zadeve. Do danes je veljalo, da so slovenski državljani v Turčiji lahko preživeli največ 90 dni, za kar so potrebovali vizum, ki so ga pridobili na letališču takoj po prihodu. Za pridobitev vizuma je bil potreben veljavni osebni dokument z veljavnostjo vsaj šest mesecev, za vizum pa je bilo treba odšteti 15 evrov.

Ker po treh tednih pogajanj ni prišlo do dogovora med vodstvom in sindikatom v General Motorsu, so slednji danes sprožili največjo splošno stavko po letu 1976 Ker po treh tednih pogajanj ni prišlo do dogovora med vodstvom in sindikatom v General Motorsu, so slednji danes sprožili največjo splošno stavko po letu 1976 Delavci General Motorsa (GM) so začeli največjo splošno stavko po letu 1976, v kateri bo sodelovalo okoli 73 tisoč zaposlenih. Vodstvo družbe namreč ni ugodilo zahtevam ameriškega sindikata delavcev v avtomobilski industriji (The United Auto Workers Uninon, UAW ). Tri tedne dolga, neprekinjena pogajanja med GM in UAW so se začela, ko je uprava GM sporočila, da bo ukinila svoje, skoraj pet milijard dolarjev visoke izdatke za letno zdravstveno varstvo zaposlenih in ustanovila sklad, ki bo pokrival stroške pokojnin, povezane s številnimi upokojenimi delavci ameriškega velikana. "Šokirani in razočarani smo, da General Motors ni uspel pripoznati in ceniti, kar je naše članstvo prispevalo v preteklih štirih letih", je izjavil predsednik UAW, Ron Gettelfinger v svoji izjavi za javnost. Sindikat je v preteklosti namreč pomagal pri odpustitvi 34 tisoč presežnih delavcev.

tokio - Na Japonskem je januarja upadel obseg naročil strojne opreme, ki velja za pomemben indikator prihodnjih poslovnih investicij. Obseg naročil je decembra lani močno narasel, nakar so podjetja januarja zmanjšala porabo, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes sporočila japonska vlada. Obseg naročil strojne opreme je januarja v primerjavi z decembrom lani upadel za 3,7 odstotka na 723,8 milijard jenov (osem milijard dolarjev), je sporočila vlada. Podatki za januar so kljub upadu naročil presegli pričakovanja, saj so ekonomisti po poročanju japonske tiskovne agencije Kyodo pričakovali 4,4-odstotni upad naročil. Obseg tovarniških naročil je zahvaljujoč izvoznikom na področju elektronike in proizvodnje avtomobilov januarja narasel za 3,3 odstotke, medtem ko sta obsega prekomorskih in vladnih naročil upadla za 8,8 oz. 20,8 odstotka.

Vlada na Goriškem. Pahor pohvalil Idrijce, Židan podprl namero Ajdovcev. Očistiti Lokavšček Plaz Stogovce. Okoljski minister Roko Žarnić je predlagal, naj Občina Ajdovščina poskrbi, da bodo lastniki preventivno očistili zdaj močno zaraščeno strugo potoka Lokavšček. Za nadaljevanje sanacije plazov bodo sredstva na voljo, prav tako za prvo fazo nujne sanacije zadrževalnika Vogršček. “Severna Primorska se uspešno prestrukturira v kapitalsko intenzivne panoge z visoko dodano vrednostjo in kot prva regija že izhaja iz krize. Tudi igralništvo se znova postavlja na noge,” je ob včerajšnjem prvem vladnem obisku v tej regiji dejal predsednik vlade Borut Pahor. Kot zgled je izpostavil idrijsko gospodarstvo, ki se je prestrukturiralo še pred recesijo, tako da ima Idrija danes najnižjo stopnjo brezposelnosti pri nas. Z gospodarsko ministrico Darjo Radić je obiskal Hidrio in koncern Kolektor, kjer si želijo pomoči države zlasti pri vlaganju v raziskave. Manj optimistični so na Ajdovskem, kjer se je brezposelnost v zadnjem obdobju najbolj povečala, trenutno jih skrbi tudi usoda Fructala. Novogoriški oddelek delovnega sodišča je na meji obvladljivosti, zato bo kadrovsko okrepljen. Aleš Zalar, pravosodni minister “Pri prodaji Fructala bi moral biti sklenjen tak delničarski sporazum, ki bi omogočal razvoj na tej lokaciji in sodelovanje z okoliškimi kmeti,” je ob obisku družbe poudaril kmetijski minister Dejan Židan, ki sicer podpira namero ajdovske občine oziroma lokalnega konzorcija za nakup vsaj kontrolnega deleža, 25 plus ene delnice, v Fructalu.

Žiga Vavpotič v oddaji Prava ideja Mladim ni vseeno za starejše, lani se nam je v Simbiozi pridružilo več kot 2.500 prostovoljcev, pravi Žiga Vavpotič. Tudi letos bodo prostovoljci starejše seznanjali z računalniki. Mladi podjetnik in direktor zavoda Ypsilon, v katerem izobražujejo in združujejo mlade med 20. in 30. letom, že drugo leto s sodelavci pripravlja projetk Simbioz@, ki je namenjen medgeneracijskemu sodelovanju in seznanjanju starejših z računalniki, družabnimi omrežji in mobilno telefonijo. Žiga Vavpotič je bil gost Prave ideje. V oddaji so objavili tudi pogovor z vodilno svetovno avtoriteto na področju kreativnega razmišljanja Edwardom de Bonom. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Spodbuda v vprašanju kaj je www? Kaj je www, me je vprašala babica in to vprašanje mi je dalo misliti, da smo diskriminatorna družba, celo do tistih, ki jih imamo najraje. V zavodu Ypsilon je medgeneracijsko sodelovanje pomembna rdeča nit in tako smo se vprašali, kaj lahko mladi naredimo za to sodelovanje med generacijami. Prišli smo na idejo, da se lahko mlajši in starejši srečajo ob računalnikih, je pojasnil za MMC. V tednu med 15. in 19. oktobrom bodo starejše seznanili s petimi moduli, vsak je na sporedu en dan - osnove računalnik - moj prijatelj, internet - okno v svet, elektronska pošta, družabna omrežja in mobilna telefonija. Spoznajo osnove, da vidijo, da računalnik ni bav-bav . Tako kot so oni učili nas, jim zdaj mi pravimo Vaja dela mojstra. Delavnice so brezplačne, starejši se morajo le prijaviti. Več informacij na www.simbioza.eu ali na telefonski številki 040 940 888. Lani so v tem projetku povezali več kot 8.000 ljudi, sodelovalo je 2.500 prostovoljcev. Najstarejši prostovoljec je bil star 72 let, najstarejši udeleženec pa je imel 97. Prišel je le na modul o elektronski pošti, ker te še ni imel, druge stvari pa je že znal. Takih zgodb smo vedno veseli, pravi Vavpotič. Nagradil jih je Evropski parlament Da gre za pozitiven in pomemben projekt, ugotavlja tudi tujina, saj so letos prejeli nagrado Evropskega paramenta. Torej tudi tujina ugotavlja, da je to lahko zanimiva socialna inovacija, poudarja naš sogovornik. Verjamemo, da bomo Simbiozo ponovili še enkrat. Želimo jo širiti tudi mednarodno, hkrati pa bomo veseli, če bomo znali postaviti medgeneracijska središča po Sloveniji. Žiga Vavpotič je bil pred tedni izglasovan kot Ime tedna na Valu 202. Naš radio tudi sodeluje pri samem projektu Simbiozi. Idej jim ne zmanjka niti v Zavodu Ypsilon, kjer bi radi dosegli, da bi Slovenija postala mentorska država - da bi vsi mladi med 20 in 25 letom imeli zanimivega mentorja. Mislim, da bomo državo s ponovitvijo druge Simbioze prepričali, da se z nami izplača sodelovati. Pri tem mislim na celotno civilno iniciativo, saj Simbioza ni edini projekt medgeneracijskega sodelovanja. Zato pozivamo državo, da nas posadi za isto mizo in da skupaj naredimo strategijo, dodaja Vavpotič.

V četrtek je v Koper vplula Natova bojna skupina. Pri nas si bodo ogledovali ''znamenitosti''. "Po napornem delu in tednih na ladji se prav prileže iti malo na kopno in se sproščati," je dejal Sven, eden izmed 1300 Natovih mornarjev, ki so v četrtek vpluli v koprsko pristanišče in si bodo do ponedeljka ogledovali slovenske znamenitosti ter pokušali lokalne kulinarične dobrote. Po napornem dnevu Ekipa Žurnala24 se je v četrtek zvečer odpravila v koprske lokale in tam smo srečali množico zabave željnih mornarjev in mornark iz Nemčije, Velike Britanije in Grčije. "Dan je bil naporen, zdaj si bomo dali malo duška in se pozabavali. V soboto in nedeljo pa nas peljejo na oglede po Sloveniji in pokušino istrskih vin. Zares se veselim tega, ker sem v Sloveniji prvič," je povedala Johanna, dvajsetletno dekle, ki v nemški mornarici že dve leti skrbi, da njihovi mornarji niso lačni. Mornarica kot vir zaslužka V Nemčiji imajo še vedno obvezno služenje vojaškega roka, ki ga lahko odslužijo v vojski, mornarici ali pa civilno v bolnišnicah oziroma ustanovah, kjer potrebujejo njihovo pomoč. Vojaški rok traja sedem mesecev, večina naših sogovornikov pa je v mornarici že več kot dve leti, saj je to tudi primeren vir zaslužka. "Prvih sedem mesecev je plača sicer bolj klavrna, nato pa ti z vsakim dodatnim mesecem na ladji plačujejo več. Po dveh letih je plača že kar solidna," razlaga dvajsetletni mornar Franck. Neosvojljiva grška trdnjava Za sosednjo mizo je sedela skupina mlajših britanskih mornarjev, ki so imeli za sabo že kar nekaj vrčkov piva, bili so nekoliko glasni, a kljub temu dokaj samoobvladani. Na vse možne načine so poskušali osvojiti skupino prelepih grških mornark in s tem dodobra nasmejali druge goste v lokalu, a grška mornariška trdnjava se je odlično izkazala in se ni pustila osvojiti. Po neuspelih poskusih nekoliko razočarani Britanci pa so z vrčkom piva v roki hitro prišli k sebi in naši fotografinji v objektiv zelo ponosno razkazovali svoje mišice in tatuje.

Znani borzni posrednik je izvedel eno od največjih prevar v ameriški zgodovini. Vlagatelji, ki so vlagali v njegov posel, so skupaj izgubili okrog 50 milijard dolarjev. Gre za znano finančno prevaro, ki je dobila ime po Charlesu Ponziju, največjemu prevarantu v ameriški zgodovini. V 20. letih prejšnjega stoletja je namreč sprožil verigo pisem, preko katerih je s kuponi za povratno pošto zaslužil milijone. Okrog 17 tisoč ljudi je v njegov fond vložilo več milijonov dolarjev. Ponzi, ki s svojim delom nikoli ni zaslužil niti centa, je s pomočjo prevare v žep pospravil okrog 250 tisoč dolarjev na dan. Finančna prevara, ki jo je izvedel znani posrednik z Wall Streeta in tudi nekdanji predsednik newyorške elektronske borze Nasdaq Bernard Madoff, je ena od največjih v zgodovini, poroča tiskovna agencija Reuters. Vsak dan se pojavljajo nove in nove žrtve njegovega piramidnega sistema, v katerem je izpuhtelo v zrak okrog 50 milijard dolarjev. Madoff je namreč v svojo tako imenovano Ponzi shemo privlekel številne mednarodne banke, fonde in premožne zasebne vlagatelje. Med njimi so bili tudi lastnik newyorškega bejzbolskega moštva Mets Fred Wilpon, nekdanji lastnik ameriških nogometašev Philadelphia Eagles Norman Braman, francoska banka BNP, tokijska Nomura Holding Inc. in še vrsta drugih. Največjo izgubo so utrpeli trije ameriški fondi, ki naj bi od zasebnih vlagateljev zbirali denar in ga vlagali v Madoffov posel, za katerega so bili prepričani, da jim bo prinesel bogato pokojnino, v resnici pa so ostali brez stotin milijonov dolarjev. Madoff je bil cenjen borzni posrednik in tudi nekdanji predsednik elektronske borze Nasdaq. Madoff je bil sicer eden od najbolj uglednih borznih posrednikov z Wall Streeta, ki je imel imidž sposobnega poslovneža in je mnogim že pomagal obogateti. Kjer koli se je obračal denar, se je pojavilo tudi njegovo ime, zaradi česar je dobil vzdevek proizvajalec denarja . Tokrat pa denarja ni proizvedel, ampak ga je pognal v zrak. Deloval je namreč po načelih piramidnega sistema vlaganja. Tako je starim vlagateljem izplačeval denar, vendar pa je zato potreboval vedno nove in tako postal odvisen od njih. Precej hitro je prišlo do težav, saj denarja ni plemenitil z vlaganji, ampak ga je zgolj jemal enim in dajal drugim. Sistem je propadel, prav tako vsi investitorji, ki svojega denarja najverjetneje nikoli več ne bodo videli. Madoffu grozi 20 let zaporne kazni, kjer bo premišljeval o svojih napakah, in denarna kazen v višini 5 milijonov dolarjev.

Proti razglasitvi neodvisnosti Kosova, so se postavili tudi znani hollywoodski igralci George Clooney, Sharon Stone, Richard Gere in Sean Connery Tudi znani hollywoodski igralci, kot so George Clooney, Sharon Stone, Richard Gere in Sean Connery so proti neodvisnosti Kosova, poroča Večernji.hr. Zvezdniki so se pri vprašanju Kosova postavili na stran Srbije in jim izrazili podporo. Tuji mediji poročajo, da če ne bo uspelo srbskim državnikom ali Rusiji obdržati Kosova, bi lahko pri tem uspeli slavni Hollywoodčani. Slavni zvezdniki so namreč že za prihodnji mesec napovedali protestne shode za ohranitev te srbske pokrajine. Prvi protesti bodo predvidoma takoj po drugem krogu srbskih predsedniških volitev v začetku februarja. Gere: V tem Kosovu je nekaj, zaradi česar je tako zanimivo svetovnim silam Igralec Gere, ki je posnel film 'Pomlad v Bosni', kjer kot novinar lovi Radovana Karadžića, se namerava v akcijo vključiti, ker se mu "zdi zelo sumljivo, da želijo svetovne sile tako odločno podariti neodvisnost Kosovu". Prav zato je prepričan, da je v "tem Kosovu nekaj, zaradi česar je tako zanimivo svetovnim vodjem". Connery: V čem je razlika med mojo Škotsko in Kosovom Connery je problem Kosova takoj povezal s svojo rodno Škotsko. Povedal je, da je imela Škotska v svoji zgodovini veliko več možnosti, da bi postala neodvisna, vendar ji tega niso pustili. Sprašuje se tudi, v čem je razlika med domovino Škotsko in Kosovom. Stoneova je odraščala s Srbi Znana igralka in velika humanistka Sharon Stone ima še iz otroštva prijatelja iz Srbije, ki sta ji kot brat in sestra. Že od malega se je tako spoznala s Srbijo in Kosovom. Povedala je, da je kosovski lobi zelo vpliven in na žalost so tudi interesi ZDA na njihovi strani. Čakamo na konec pogajanj, nato pa bomo videli, kaj lahko organiziramo, je še povedala. George Clooney, glavni igralec filma 'Mirovnik', kjer preganja državljana BiH, ki je ukradel jedrsko konico, se pridružuje Stoneovi. Povedal je, da se trudi svojo popularnost izkoristiti v dobro človeštvu. Želim pomagati pri reševanju številnih težav, ki pestijo današnji svet, je še dodal.

Plače pri nas okoli 3,5-krat nižje Med Slovenijo in Švico je precej razlik - še zlasti v ravneh cen in kupni moči neto plač, je pokazala raziskava Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo. Primerjava maloprodajnih cen je tako pokazala, da so te v Sloveniji za kar 28 odstotkov nižje kot v Švici. Še bolj očitna je razlika pri cenah storitev, ki so nižje za 38 odstotkov, poroča TV Slovenija. Slovenske plače okoli 3,5-krat nižje od švicarskih Ta slika je kljub temu precej drugačna, če primerjamo švicarske in slovenske plače. Vodja raziskave Davorin Kračun je pojasnil, da povprečna neto plača v Sloveniji znaša 864 evrov marčni podatek, v Švici pa okoli 3.000 evrov. Prejemnik povprečne plače tako v Sloveniji kupi za 60 odstotkov manj enakih dobrin kot Švicar s svojo plačo. Zanimiv je podatek, da so v Sloveniji relativno dražje pridelane in konzervirane ribe, sveže in predelano mleko, cenejše pa so sveže ribe, sveže vrtnine in sveže meso. Slovenija od Švice boljša, ko gre za javni dolg Ko se našo državo primerja s Švico, pa lahko ugotovimo, da smo boljši po kriteriju javnega dolga. Slovenski je za polovico manjši od švicarskega, še navaja TV slovenija. Vse podrobnosti raziskave so strnjene v knjigi z naslovom Kupna moč slovenskega evra in švicarskega franka.

Koper - Na javno zbiranje ponudb za odkup večinskega dela Intereurope, ki ga skupaj prodajajo Kad, Sod, NLB, Zavarovalnica Triglav, Abanka in Luka Koper, se ni odzval nihče, so nam včeraj potrdili v Kapitalski družbi, ki je vodila postopek zbiranja ponudb. Prav tako se nihče ni odzval niti na javni razpis, ki ga je Luka Koper objavila sama in na prodaj ločeno ponudila svoj 24-odstotni delež v Intereuropi. V Kadu so bili ob objavi javnega zbiranja ponudb prepričani, da bo zanimanje za nakup večinskega deleža Intereurope veliko, čeprav so se nekateri že takrat spraševali, koga bi utegnilo resno zanimati nakup tako močno zadolženega podjetja, kot je Intereuropa, ki se zaradi nekaterih spornih potez nekdanje uprave z Andrejem Lovšinom na čelu še kar nekaj časa ne bo izkopalo iz rdečih številk. Glede na zadnjo tržno vrednost delnice bi sicer kupec za skoraj 51-odstotni delež Intereurope odštel okoli 12 milijonov evrov. Za nakup Intereurope so se po neuradnih informacijah že pred časom zanimali v Schenkerju in v izraelskem logistu Mamanu, za logistični center v Čehovu, ki Intereuropi povzroča največ težav, pa naj bi se zanimalo rusko podjetje Complex Logistics. V upravi Intereurope, ki jo vodi Ernest Gortan, pravijo, da so že v strateškem načrtu za obdobje 2010-2014 zapisali, da je eden izmed ključnih ciljev pridobiti strateškega partnerja. "Glede na stopnjo zadolženosti družbe pa je vstop strateškega partnerja možno pričakovati le ob hkratnem dogovoru potencialnega kupca z bankami, za kar pa ocenjujemo, da ni bilo dovolj razpoložljivega časa," je Gortan komentiral nezanimanje vlagateljev za nakup deleža Intereurope. [email protected]

Študija. Visoka samomorilnost, nizka rodnost, več bolniških. Sevnica. “Visoka umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, visoka samomorilnost, nizka rodnost in vedno več prebivalcev, starejših od 65 let,” je podatke iz študije o javnem zdravstvu v občini svetnikom naštel Dušan Harlander, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Izobrazbena struktura je v občini pod slovenskim povprečjem in tudi neto dodana vrednost na zaposlenega je nižja kot drugod po Sloveniji. “Bojevati se moramo za gospodarstvo in visoko dodano vrednost, kajti tudi socialno-ekonomske razmere vplivajo na kakovost življenja, zdravje in bolniške dopuste, ki jih je vse več,” meni Harlander. Svetniki so zato predlagali temeljito analizo stanja v gospodarstvu in kmetijstvu.

98-oktanski bencin, dizel in kurilno olje se dražijo za 0,010 oziroma 0,017 evrov za liter, medtem ko cena 95-oktanskega bencina ostaja enaka. Vlada je sicer na dopisni seji znižala trošarino za neosvinčen bencin, a se 98-oktanski bencin kljub temu draži, in sicer za 0,010 evrov na liter. Nova cena je tako 1,319 evra za liter bencina, kar pomeni, da boste za poln tank odšteli okoli 66 evrov. Cena 95-oktanskega bencina ostaja enaka, torej 1,292 evra za liter. Dražita pa se dizelsko gorivo in kurilno olje, oba za 0,017 evra za liter. Nova cena dizla je tako 1,254 evra za liter, kurilnega olja pa 0,949 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Brez znižanja trošarin bi se neosvinčeni 95-oktanski bencin podražil na 1,320 evra, 98-oktanski pa na 1,348 evra za liter.

Tudi v šestem poizkusu odkup delnic NLB v lasti NFD ni bil uspešen. Družba NFD na javno vabilo za odkup 131.693 rednih imenskih kosovnih delnic NLB , kar predstavlja 1,19-odstotni delež, ni prejela nobene ponudbe. Kot je pojasnil Izidor Jerman iz NFD, je glavni razlog za nezanimanje negotova prihodnost NLB. Dokler ne bo jasna prihodnost ne bo povpraševanja Zanimanja za to delnico že dolgo ni, glavni razlog pa je, ker se ne ve točno, kaj bo z NLB, je pojasnil Jerman in dodal, da kaj več ni pričakovati, dokler se ne bo zjasnilo, kaj bo s slovenskimi bankami. "Slaba banka je en začetek, a dokler ne bomo vedeli kaj več, je težko pričakovati kakšno konkretno odločitev in zanimanje drugih potencialnih delničarjev," je poudaril. Že šesti poizkus prodaje delnic NFD je delnice NLB tokrat prodajal že šestič. Prvič jih je ponudil oktobra, drugič januarja, tretjič februarja, četrtič marca lani in petič decembra lani. V NLB, ki je nedavno z dokapitalizacijo in drugimi ukrepi povečala osnovni kapital za skupaj 500 milijonov evrov, je za približno 1.5 milijarde evrov slabih terjatev. Vlada razmišlja, da bi slabe naložbe državnih bank prenesla na Slovenski državni holding. Predlog tega zakona je v parlamentarnem postopku.

Direktor urada za varstvo konkurence je ponudil svoj odstop. Spodnesel naj bi ga njegov mlačen odziv na podražitve. So Plahutnika odnesle nedavne podražitve hrane? Direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik je dal odstopno izjavo, poroča današnje Delo. Novico je že potrdil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je tudi povedal, da bo Plahutnikov odstop sprejel. Čeprav je Plahutnik zapisal, da so ga k odločitvi privedli osebni razlogi, je neuradno slišati, da je njegov odstop zahtevala vlada, piše Delo. Z njegovim delom naj bi bila vse manj zadovoljna, dokončno pa naj bi Plahutnika spodnesel njegov pozen in mlačen odziv na velike podražitve hrane. Predsednik vlade Janez Janša je njegov urad celo javno pozval, naj preveri informacije o dogovarjanju največjih trgovcev glede cen.

Gospodarstvo Velike Britanije je še v lanskem tretjem četrtletju beležilo 0,6-odstotno rast, sedaj pa je na poti v drugo recesijo v zadnjih treh letih, saj se je BDP v zadnjem četrtletju skrčil za 0,2 odstotka. K upadu so največ prispevale proizvodnja, oskrba z elektriko in plinom ter hotelske in gostinske storitve, medtem ko je storitveni sektor stagniral. V celotnem letu 2011 je gospodarstvo doseglo 0,9-odstotno rast, torej se je ta glede na leto 2010 zmanjšala več kot za polovico. Japonska trgovina po 31 letih z minusom Japonska je lani prvič po letu 1980 zabeležila primanjkljaj v blagovni menjavi s preostalim svetom. Ta je znašal 2490 milijard jenov (24,5 milijarde evrov). Uvoz je zlasti zaradi večjega uvoza energentov zrasel za 12 odstotkov in dosegel 68.040 milijard jenov, izvoz pa se je na račun močnega jena in posledic marčevske naravne katastrofe znižal za 2,7 odstotka, na 65.550 milijard jenov. Zaradi umika iz jedrske energije bodo stroški energentov tudi v bodoče visoki. Ericsson v zadnjem četrtletju pokvaril vtis Švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson je lani ustvaril 226,9 milijarde kron (25,6 milijarde evrov) prihodkov od prodaje oziroma 12 odstotkov več kot leta 2010, čisti dobiček pa je medtem zrasel za 9,4 odstotka, na 12,2 milijarde kron. Toda visoka izguba proizvajalcev mobilnih telefonov Sony Ericsson in polprevodnikov ST-Ericsson, ki sta skupaj prispevala skoraj dve milijardi kron minusa, je dobiček v zadnjem četrtletju znižala kar za 73 odstotkov. Norwegian z rekordnim naročilom Norveški nizkocenovni letalski prevoznik Norwegian Air Shuttle (NAS) je naročil 222 ozkotrupnih letal obeh največjih proizvajalcev Airbusa in Boeinga v skupni vrednosti 127 milijard kron (16,6 milijarde evrov). Ker gre pri naročilu povečini za letala nove generacije, torej Airbus A320neo in Boeing 737 MAX, ki so do 30 odstotkov varčnejša, bo NAS uspešno krotil naraščajoče stroške, z največjim naročilom evropskega letalstva doslej pa si želijo tudi utrditi mesto med pomembnimi igralci na evropskem letalskem trgu. Delta in US Airways spodbudno, Boeing napovedal nižji dobiček Ameriška letalska prevoznika Delta Air Lines in US Airways sta v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobiček, ki je presegel pričakovanja analitikov, saj so višje cene vozovnic nadomestile rast cen goriva. Delta je čisti dobiček na letni ravni zvišala kar za 22-krat, na 425 milijonov dolarjev, medtem ko je US Airways utrpel 36-odstotni padec na 18 milijonov. Aeronavtična družba Boeing pa kljub rekordnim ravnem proizvodnje komercialnih letal za letos napoveduje upad dobička, saj se soočajo z rastjo pokojninskih izdatkov in krčenjem vojaških izdatkov ameriških oblasti. Roche bo poskusil še sovražno Švicarski farmacevt Roche je, potem ko so v ameriški družbi Illumnia zavrnili pogovore o prijateljskem prevzemu, napovedal sovražno ponudbo v vrednosti 4,4 milijarde evrov. Roche tako ponuja 64-odstotno premijo glede na decembrsko ceno delnice, ob tem pa poudarja, da so še vedno pripravljeni na konstruktiven dialog z družbo, ki je vodilna na področju integriranih sistemov za določanje zaporedja DNK. S prevzemom bi Roche okrepil položaj na področju raziskav in diagnostike genetskih bolezni.

Ljubljana - Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 1,9-odstotno rast, za naslednje leto pa 2,5-odstotno, kar je nad povprečjem v območju evra in EU. Sicer pa bo Slovenija letos po napovedih iz Bruslja beležila 5,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, naslednje leto pa petodstotnega, kar je slabše od povprečja v območju evra in EU. Javni dolg Slovenije se bo po napovedih komisije vztrajno večal, a bo še vedno bistveno pod povprečjem območja evra in EU ter bistveno pod referenčno mejo 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ki jo določa pakt za stabilnost in rast. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 42,8-odstotni dolg, za prihodnje leto pa 46-odstotnega. Poleg tega Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Inflacija v Sloveniji bo tako letos po napovedih komisije enaka kot v povprečju v območju evra in pod povprečjem EU, prihodnje leto pa nekoliko nad povprečjem v območju evra in celotne EU. Po napovedih iz Bruslja bo Slovenija letos beležila večjo brezposelnost kot lani. Medtem ko je bila ta lani po ocenah komisije 7,3-odstotna, naj bi bila letos 8,2-odstotna, prihodnje leto pa osemodstotna. To je še vedno manj kot v povprečju v območju evra in celotne EU, kjer naj bi bila letos 10-odstotna, prihodnje leto pa 9,7-odstotna oziroma 9,5-odstotna in 9,1-odstotna. V lanski novembrski gospodarski napovedi je komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala 1,9-odstotno rast, za leto 2012 pa 2,6-odstotno, a njene napovedi za javnofinančni primanjkljaj Slovenije so bile novembra boljše kot danes. Novembra je namreč napovedala, da bo ta v Sloveniji letos 5,3-odstoten, naslednje leto pa 4,7-odstoten. Slovenija je sicer - kot velika večina držav EU - zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja v postopku Evropske komisije. Evropska komisija je kot rok za znižanje javnofinančnega primanjkljaja Slovenije pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, določila leto 2013. Slovenija je po navedbah finančnega ministrstva v programu stabilnosti, ki ga je posredovala Evropski komisiji, zapisala, da za leto 2012 načrtuje znižanje primanjkljaja na 3,9 odstotka BDP. Na zvišanje letošnjega primanjkljaja bo sicer po navedbah komisije vplivala dokapitalizacija največje slovenske banke, Nove Ljubljanske banke. Glede primanjkljaja v letu 2012 je komisija zapisala, da je izračunan ob predpostavki, da ne bo dodatnih ukrepov. Glede nadaljnjih ukrepov za zajezitev izdatkov v letu 2012 sicer komisija ugotavlja, da ti v glavnem še niso podrobno opredeljeni in dogovorjeni. Glede gospodarske rasti pa Evropska komisija v primeru Slovenije ugotavlja razmeroma medlo okrevanje, ki temelji na izvozu. Ta pa je po njenih navedbah ohromljen zaradi izgub konkurenčnosti, ki so se nabrale pred in med krizo, ter zaradi usmerjenosti izvoza na gospodarsko šibek Zahodni Balkan. Drugi dejavnik, ki zavira gospodarsko rast Slovenije, so po navedbah Evropske komisije razmere v gradbeništvu. Poleg tega se je po navedbah komisije v prizadevanjih bank za izboljšanje svojih bilanc skrčil tudi tok posojil v realno gospodarstvo.

Medtem ko slovenski Geoplin še pripravlja analizo o škodi, ki je nastala zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, so hrvaški delodajalci že sporočili, da je njihovo gospodarstvo izgubilo 266 milijonov evrov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso Po plinski krizi ne bo negativnih ukrepov proti Ukrajini, čeprav nismo bili veseli tega problema, je danes v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso po srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom. Predsednik Juščenko mi je danes zagotovil, da bo Ukrajina spoštovala sporazum z Rusijo, je povedal Barroso. Nobenih negativnih ukrepov proti Ukrajini ne bomo sprejeli, je zatrdil in dodal, da so bili zelo razočarani zaradi tega problema. Barroso verjame, da Ukrajina ni namerno povzročila krize, a problem kljub temu ostaja objektivno dejstvo. Konkreten korak v prizadevanjih, da se kaj takega ne bi več ponovilo oziroma da plinska kriza ne bi postala redni novoletni dogodek, je posebna mednarodna energetska konferenca, ki jo je Barroso napovedal za 23. marec v Bruslju. Vlagateljska konferenca naj bi bila namenjena posodobitvi ukrajinskega energetskega sistema, je pojasnil predsednik komisije. Juščenko pa je danes v Bruslju vnovič zatrdil, da Ukrajina ni nič kriva za plinsko krizo, ki je v EU najbolj prizadela Bolgarijo in Slovaško, resne posledice pa je čutila tudi Slovenija. Plinska kriza po njegovih besedah ni bila tranzitni problem, ampak problem dobave, je poudaril, češ da noben ukrajinski politik ne more zapreti ruskih pip. Stana Analiza o škodi zaradi plinskega spora še poteka Analiza o škodi, ki jo je Geoplin utrpel zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, še poteka, rezultati pa bodo znani prihodnji teden, je danes povedal generalni direktor Geoplina Alojz Stana. Zaradi spora je bila Slovenija podobno kot druge evropske države skoraj dva tedna brez ruskega zemeljskega plina. Gospodarstvo izgubilo 266 milijonov evrov Na Hrvaškem je zaradi plinske krize četrtina industrije utrpela neposredno škodo, in sicer je ta znašala dve milijardi kun 266 milijonov evrov, so ocenili v Hrvaškem društvu delodajalcev HUP. Dodali so, da gre za odstotek celotnega letnega prihodka industrije. Zaradi pomanjkanja plina so imela nekatera podjetja  od 30 do 80 odstotkov manj letnega dobička. Največ izgub so imeli v kemijski industriji, ki je zgubljala približno 350.000 evrov dnevno, je objavil HUP. Na Hrvaški televiziji HTV so v nedeljo poročali, da je Zagrebško imelo podjetje za izdelavo akumulatorjev Munja ogromno škodo, ker so zaradi pomanjkanja plina poškodovani tudi stroji in oprema. Sicer pa je ravno januar najbolj pomemben mesec za proizvodnjo akumulatorjev, izgub ni mogoče izmeriti, je dejal predsednik uprave Munje Ivan Milolože. Ocenil je, da so vsak dan izgubljali dva milijona kun 266.000 evrov. Podobne dnevne izgube je imelo tudi podjetje Limex iz Donjeg Miholjca, mesta v Slavoniji na meji z Madžarsko. Gre za enega izmed največjih evropskih proizvajalcev gradbeniške opreme, ki ima 700 delavcev. HUP opozarja, da bo plinska kriza vplivala tudi na gospodarsko rast, vendar pa niso ocenili, za koliko naj bi zmanjšala predvideno dvoodstotno rast BDP ali vplivala na trg delovne sile. Bolgarija še naprej grozi z jedrsko elektrarno Jedrska elektrarna Kozloduj Bolgarski parlament je v petek odobril ponoven zagon omenjenih reaktorjev nuklearke, ki leži na Donavi, okoli 100 kilometrov od meje s Srbijo. Nuklearka ima šest reaktorjev iz nekdanje Sovjetske zveze. Posredna in neposredna škoda zaradi plinskega spora bo dosegla 250 milijonov evrov, je po poročanju bolgarskih medijev dejal bolgarski minister za energetiko Petar Dimitrov. Ob tem je ocenil, da ta izguba nalaga vnovični zagon tretjega in četrtega reaktorja edine bolgarske jedrske elektrarne v Kozloduju. To so sicer zaradi zastarelosti in varnostnih razlogov zaprli neposredno pred vstopom Bolgarije v EU. Možnost odprtja omenjenih reaktorjev je predvidena v sporazumu med Bolgarijo in EU, pri čemer ponovno aktiviranje četrtega reaktorja zahteva štirimesečno tehnično pripravo, po tem pa bodo Evropsko komisijo zaprosili za dovoljenje. Dodal je, da ta zahteva Bolgarije mogoče ne bo odobrena. Dimitrov je dejal, da od ponovnega zagona četrtega reaktorja lahko pričakujejo od 50 do 65 milijonov evrov prihodkov, pri čemer pa ji ne bo treba dodatno kupovati goriva, saj ima nuklearka zaloge za pet mesecev. Bolgarija je na predlog Evropske komisije zaprla prve štiri reaktorje, ki imajo moč po 440 megavatov. Prvega in drugega so zaprli konec leta 2003, tretjega in četrtega pa konec leta 2006. Peti in šesti reaktor, ki sta novejše izdelave, imata po 1000 megavatov inštalirane moči in zadovoljujeta varnostne kriterije Evropske komisije.

Stara Sava. V torek podpis pogodbe za celostno obnovo. Cestno podjetje Kranj in Občina Jesenice bosta v torek podpisala 4,75 milijona evrov vredno pogodbo za izvedbo projekta celostne obnove urbanega središča Stara Sava, v katerega je vključena tudi gradnja nove osrednje tržnice. Na občini pravijo, da jim je uspelo pridobiti evropsko sofinanciranje v višini 2,9 milijona evrov. Županova svetovalka Božena Ronner je ob tem povedala, da so prvič dobili vsa sredstva za sofinanciranje v višini stroškov. Projekt celostne ureditve Stare Save tako obsega obnovo objektov nekdanjega Fiproma (lužilnice), kjer bosta nastali tržnica in odprti muzej, prenovo Prešernove ulice in gradnjo pešpoti, podporni stolp z dvigalom in most za pešce na Hrenovco, ureditev trga ob Ruardovi graščini in drugo. Dela se bodo začela predvidoma konec septembra in bodo končana do konca prihodnjega leta.

London/Frankfurt/Pariz - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje začeli optimistično, potem ko je odjeknila novica, da bo najbogatejši in najvplivnejši izmed Združenih arabskih emiratov Abu Dabi z desetimi milijardami dolarjev pomagal sosedu Dubaju pri odplačevanju dolga državnega investicijskega holdinga Dubai World. V Frankfurtu se je indeks DAX v uvodnem delu trgovanja povzpel za 1,13 odstotka, londonski FTSE 100 je pridobil 1,06 odstotka, pariški CAC 40 pa 0,78 odstotka. Na Dunaju so tečaji po odločitvi o podržavljenju banke Hypo Aple Adria više za 1,11 odstotka, v Milanu enako, v Zürichu pa so pridobili 0,53 odstotka. Novica iz Zaliva je ob koncu trgovanja pozitivno vplivala tudi na vodilne azijske borze. Na vodilni azijski borzi v Tokiu so tečaji v povprečju na koncu kljub temu izgubili 0,02 odstotka, a nadoknadili precej večje padce na začetku dne. V Seulu so tečaji porasli za 0,47 odstotka, v Hongkongu za 0,87 odstotka, v Šanghaju pa celo za 1,71 odstotka. Duabjski voditelji so danes zjutraj sporočili, da bo Abu Dabi pomagal svojemu sosedu z desetimi milijardami dolarjev, ki naj bi bili namenjeni "izpolnitvi nekaterih manjkajočih obveznosti Dubai Worlda". Osrednji državni investicijski holding dubajskega emirata Dubai World je konec novembra upnike pozval k odlogu plačila približno 60 milijard dolarjev dolga do maja 2010, kar je za nekaj dni pretreslo svetovne finančne trge.

Leto se je obrnilo in na reviji Moje finance smo za vlagatelje tretjič zapored pripravili ocene vzajemnih skladov in podelili zvez... Leto se je obrnilo in na reviji Moje finance smo za vlagatelje tretjič zapored pripravili ocene vzajemnih skladov in podelili zvezdice. Z veseljem lahko zapišem, da sem izjemno ponosen na našo ekipo: Sama, Jana, Marjo in analitika, ki se sicer ne želi izpostavljati. Delo, ki ga v razvitem svetu počnejo bataljoni finančnih analitikov, so opravili tako rekoč sami in na podobni ravni, kot to počnejo v tujini. In prav to prepričanje in vera sodelavcev, da se lahko primerjamo z večjimi, močnejšimi, bogatejšimi ..., me vsak leto resnično navdušita. Seveda nikoli ne gre brez težav in zapletov, toda ekipa jih sproti rešuje, tudi v sodelovanju z vsemi tistimi, ki jih ocenjujemo. Predstavnikom družb za upravljanje domačih skladov in tistim, ki tržijo tuje sklade pri nas, se zato iskreno zahvaljujem. Večina vestno odgovarja na naše vprašalnike in zagotavlja vse potrebe podatke. In vse to počnejo z zavedanjem, da na ocenjevanje in končne rezultate ne morejo vplivati, kar v tem prostoru, kot vemo, ni ravno pogost pojav. Prepričan sem, da bomo lahko le s takšnim spoštovanja vrednim in poštenim sodelovanjem eni in drugi rasli tudi v prihodnje. Po prvih porodnih krčih je industrija ocenjevanje zdaj lepo sprejela. Vsaj takšen je moj občutek. Od začetnega kar precejšnjega nezaupanja, ko se nekateri z ocenjevanjem nekako niso mogli sprijazniti, do tega, da so uvideli, da je preglednost na koncu za vse najboljša. No, kakšen njihov takratni očitek je bil tudi upravičen, to moramo priznati. Prvo leto smo se zaradi zapletenosti ocenjevanja in posebnosti majhnega slovenskega trga res še malo lovili. Toda to je zdaj večinoma za nami. Stvari so na svojem mestu in koristi je za vse veliko. Najpomembnejše je seveda to, da ste vlagatelji dobili kakovostno dodatno merilo pri odločanju o tem, komu boste zaupali denar. Družbe za upravljanje imate neodvisnega zunanjega ocenjevalca svojega dela. Tistim, ki delate dobro, ste ambiciozni in želite še dolgo vztrajati na svoji poti, dajemo možnost, da vaše delo postane vidno. Tisti, ki teh ambicij nimate, boste dolgoročno prej ali slej morali posel prepustiti drugim. Obrisi enih in drugih so se v triletnem ocenjevanju že lepo pokazali. Prav tako smo ponosni še na nekaj. Kdo je pred tremi leti sploh poznal slovenske upravljavce vzajemnih skladov po imenih in priimkih? Poznali smo le tiste, ki so se pojavljali v medijih, kar pa vlagateljem nič ne pove o kakovosti upravljanja. Nismo vedeli ne, kdo upravlja kateri sklad, kaj šele, kako uspešen je pri tem. Nekateri letošnji rezultati pa kažejo noro zanimive rezultate. Seveda pa s tem naše poslanstvo še ni končano. Prihodnje leto želimo narediti še nekaj velikega. Vse resda ni odvisno le od nas, a ekipa verjame, da nam bo skupaj uspelo.

40 delavcev Gradbenega podjetja Bežigrad je samooklicanim lastnikom zaprlo vhod v podjetje. Že tri mesece so brez plač, najboljša rešitev pa se jim zdi stečaj, saj bi potem vsaj lahko šli na zavod.

Rabljena stanovanja in hiše so se v zadnjem lanskem četrtletju na državni ravni podražile, v prestolnici cene bolj ali manj stagnirajo. V zadnjem lanskem četrtletju je bilo treba za kvadratni meter stanovanja v Sloveniji v povprečju odšteti 1.717 evrov, potem ko je ta cena v trimesečju prej znašala 1.663 evrov, ugotavljajo na Geodetski upravi (Gurs). To je triodstotna rast v primerjavi s četrtletjem prej in prva rast po drugem četrtletju leta 2008. V prestolnici se je cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja povzpela za sedem evrov na 2.466 evrov, v Mariboru pa je cena po dveh zaporednih četrtletjih rasti upadla za tri odstotke na 1.235 evrov za kvadratni meter. Na letni ravni so bile v teh dveh mestih cene tako nižje za sedem, oziroma osem odstotkov. Za odstotek so bila dražja tudi stanovanja v Celju, v Kranju, Kopru, Novem mestu in Murski Soboti pa so cene upadle. A je bilo v zadnjih treh mestih opravljenih premalo poslov za zanesljive ocene, sporočajo z Gursa. Dražje hiše, garaže, pisarne in lokali Hiše so se po podatkih Gursa v zadnjem četrtletju 2009 zvišale za pet odstotkov na 128.540 evrov, podražile pa so se tudi garaže, pisarne in lokali. Najbolj so se podražile prav garaže in sicer za 974 evrov na 8.178 evrov na kvadratni meter. Za 8,8 odstotka pa se je pocenil tudi kvadratni meter stavbnega zemljišča, za katerega je bilo v povprečju potrebno odšteti 62 evrov.

Za hlajenje sodobnega POS-terminala ventilator ni več potreben Zasloni na dotik so prevzeli vodilno vlogo na trgovinskih blagajniških mestih, z razvojem programskih orodij pa je izvedba blagajniških programov zelo poenostavljena. Potreb po klasični tipkovnici ni več, z enostavno in praktično zasnovo ter dizajnom programskih rešitev pa lahko z uporabo zaslona na dotik znatno zmanjšamo število operacij, potrebnih za izdajo računa. Za hlajenje brez ventilatorjev POS-terminalov poskrbijo hladilne reže na zadnji stranici naprave. Boštjan Gabrijel iz podjetja Gambo je povedal, da vsako sodobno blagajniško mesto vključuje napravo, pri kateri sta PC in zaslon, občutljiv za dotik, združena v eno enoto. Po potrebi se odvisno od blagajniškega mesta (za trgovino, gostinski lokal, hotelsko recepcijo ali drug prostor) dodajo ustrezne zunanje enote, kot so termični tiskalniki, prikazovalniki za kupca, čitalniki za črtno kodo, čitalniki prstnega odtisa (za avtorizacijo blagajnika), čitalniki pametnih kartic, magnetnih kartic (plačilne kartice), RFID-kartic in podobno. Učinkovitost delovanja pa je precej odvisna tudi od blagajniškega dela poslovnega programa. Robustno in vzdržljivo S premišljeno konstrukcijo in izvedbo POS-terminalov so se proizvajalci rešili nepotrebnih mehanskih delov, pri katerih se lahko pojavljajo mehanske poškodbe in seveda obraba. Gabrijel je kot primer navedel zgradbo ohišja POS-terminala Posiflex, pri katerem je zadnji del ohišja narejen iz aluminijevega odlitka, ki prek svoje površine in hladilnih reber iz notranjosti odvaja toploto v prostor. LCD-zasloni, občutljivi za dotik, so zaščiteni s tršo amortizirano površino, odporno tudi proti udarcem, pri novejših izdelkih, tako imenovanih IR-zaslonih na dotik, pa mehanski dotik sploh ni več potreben, zadošča že toplota prstov. Njihova prednost je majhna mehanska obraba, ki se lahko pri klasičnih zaslonih pojavi na mestih stalnih pritiskov. Kot pravi Gabrijel, lahko tako ustrezno zaščiteni in načrtovani POS-terminali delujejo tudi v najtežjih razmerah. POS-terminali brez ventilatorjev Danes gre razvoj v smeri tako imenovanih fanless POS-terminalov, ki za hlajenje ne uporabljajo ventilatorjev. Kot je razložil Gabrijel, so bile take naprave razvite zaradi včasih zahtevnih delovnih razmer, kjer je v zraku veliko trdnih delcev in vlage. Pri prvih POS-terminalih z zasloni na dotik je bila največja težava pregrevanje naprave, ki je bil tudi najpogostejši vzrok okvar in nestabilnosti delovanja. Uporabniki pa so zahtevali čim manjše naprave, ki naj bi kljub temu vsebovale vse funkcionalnosti in potrebne komponente za delo. Gabrijel je kot glavno težavo omenil, da so se zaradi pomanjkanja prostora v sisteme vgrajevali večinoma premajhni ventilatorji, ki so dobro delovali le v optimalnih razmerah, vendar pa so v notranjost naprav vlekli prah, soparo, cigaretni dim in drugo nesnago. Nečistoče iz prostora so se tako nalagale na elektronske komponente, ki so se zato še hitreje pregrevale, ventilatorji pa so se začeli vrteti počasneje in na koncu tudi prenehali delovati. Zaradi tega je bilo že samo vzdrževanje takega sistema dražje, delovanje pa nestabilno. Vse te pomanjkljivosti so odpravili z razvojem sistemov, ki za hlajenje ne potrebujejo ventilatorjev.

Le varna smuka je užitek - 10 osnovnih pravil Snežni topovi so že pripravljeni dopolniti jutrišnje sneženje v gorah. Žičničarji zagotavljajo, da so slovenske žičnice med najvarnejšimi na svetu in da nikakor niso muzej na prostem . Lani ob tem času so se slovenska smučišča množično odpirala. Letos je snega le za vzorec, umetno zasneževanje pa je preprečeval toplotni obrat. Žičničarji veliko upov polagajo v prihodnje dni, saj je napovedano sneženje. Ne glede na to pa so, glede na tiskovno konferenco ministrstva za promet, inšpektorji že na delu. Le varna smuka je užitek, pravijo. Preberite več Policisti na smučiščih. Kaj lahko storijo? Sveža vremenska napoved na MMC-ju. Slovenska smučišča med najvarnejšimi na svetu Srečko Jesenšek, prvi mož združenja slovenskih žičničarjev, z optimizmom zre dneve pred nami. Zagotavlja, da je večina središč že pognala snežne topove, da bo v kratkem mogoča smučarija. Edino smučišče, kjer je obratovanje vprašljivo, je Ivančko. Poudaril je, da je varnost prva prioriteta in interes žičničarjev. Da bomo konkurenčni tudi po svetu, je prvi poudarek na varnosti. Statistično so slovenska smučišča najvarnejša v Evropi in po svetu, je dejal in dodal, da letno prepeljejo do dva milijona potnikov. Odgovoril je tudi na očitke, da so slovenske žičnice muzej na prostem . To nikakor ne drži, je zatrdil, neprestano se gradijo novejše in moderne - sploh pa starost naprave ni merilo za varnost. Edino merilo je, koliko so vzdrževane in obnavljane, je dodal. Stanje bi bilo še boljše, če bi Slovenija sledila zgledom drugih alpskih držav. Te izdatno finačno pomagajo pri postavitvi žičničarske infrastrukture, saj je ta predpogoj za razvoj druge turistične dejavnosti. Turizem pa je z 12-odstotnim deležev v BDP-ju zelo pomemben, je zatrdil. 150 let za menjavo vseh žičnic Da naše žičnice niso nič starejše od drugih po svetu, je zatrdil tudi Gorazd Bedrač iz sektorja za žičnice. Povprečna starost naprav je leta 2003 znašala 28 let, zdaj pa je padla na 23 letih. Izpostavil je še podatek, da je na setu 20.000 žičnic, proizvajalci pa letno izdelajo le 200 novih. 150 let bi porabili, da bi jih vse zamenjali, je dodal. S prej omenjenim novim pravilnikom se uvaja tudi sistematičen pregled vseh starejših naprav. Prihodnje leto bodo inšpektorji pod drobnogled vzeli vse naprave, zgrajene pred letom 1975, se pomikali proti mlajšim in polagoma pregledali vse, ki so starejše od 15 let. Za nujne primere bo na voljo policijski helikopter Skupaj s policijo bodo inšpektorji na smučiščih izvajali poostren nadzor, predvsem med zimskimi počitnicami in konci tedna, je dejal Simon Savski iz sektorja za občinsko redarstvo in varovanje. Poudaril je, da je za varnost najprej odgovoren vsak posameznik, ki mora smučati tako, da ne ogroža ne sebe ne drugih. Da pa bodo svoj del odgovornosti pravilno opravili žičničarji sami, inšpektorat pospešeno izvaja dodatna izobraževanja. Za nujne primere bo na voljo tudi policijski helikopter. Kot je povedala generalna direktorica direktorata za žičnice Nina Mavhler, bo letos željne belih strmin prevažalo 225 žičniških naprav po 14 smučiščih, ki jim je uspelo pridobiti dovoljenje. Vsa bodo podvržena novemu pravilniku o tehničnih pregledih za žičniške naprave, ki združuje pred razdrobljene pravilnike in uveljavlja evropske smernice. Ministrstvo ima tudi v pripravi novelo zakona o žičniških napravah.

Zunanjega ministra Dimitrija Rupla lahko kot odgovorno osebo doleti denarna kazen, ki jo bo moral poravnati iz lastnega žepa. Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj potrdil informacijo, da je ministrstvo poslalo odgovor informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar glede notranjega nadzora ob nedavnem razkritju dokumenta na MZZ. Na ministrstvu so namreč opravili interni nadzor, in sicer zaradi odtekanja informacij glede pogovora med slovenskimi in ameriškimi diplomati lanskega božiča v Washingtonu. Informacijska pooblaščenka je povedala, da bo odgovor ministrstva preučila, dodaja pa, da sta možna dva scenarija, piše današnji Dnevnik. Če kršitve na ministrstvu ne bodo ugotovili, je zadeva zaključena, če pa bodo ugotovili, da je šlo za nezakonito pridobitev podatkov o telefonskih klicih diplomata Marjana Šetinca, bodo izpeljali postopek o zakonu o prekrških, ki lahko kaznuje odgovorno osebo. V tem primeru je odgovorna oseba ministrstva minister Rupel sam, doleti pa ga lahko kazen do 8200 evrov, še piše Dnevnik. V primeru kršitve bi moralo ministrstvo nezakonito pridobljene podatke tudi takoj uničiti. Spomnimo: Potem ko je osem ljudi na zunanjem ministrstvu zaseglo računalnik veleposlanika Šetinca in mu sporočilo, da so prek službenega telefona našli njegove pogovore z novinarko Dnevnika, je informacijska pooblaščenka Pirc Musarjeva na ministrstvo poslala dva inšpektorja, ki sta ugotavljala, ali je MZZ kršilo Šetinčevo pravico do zasebnosti. Rupel je glede preiskave na MZZ izjavil, da ne gre za nobeno afero, ampak normalno preiskavo v skladu s pravili in zakoni. "Prišlo je do odtujitve dokumenta, ki je last ministrstva za zunanje zadeve, in preiskovalci se trudijo, da bi prišli tej zadevi do dna." Na zunanjo politiko ne vpliva nihče Diplomatska depeša, ki jo je objavil Dnevnik, ni škodila slovensko-ameriškim odnosom, je pa povzročila "nekaj manjših napetosti," je v sinočnji oddaji Vroči stol povedal minister . "Do zdaj sem že nekajkrat govoril z ameriško državno sekretarko. Iz pogovorov lahko sklepam, da so naši odnosi enako pristni kot so bili prej," je dejal minister. Sama depeša po mnenju slovenskega zunanjega ministra ni bila nič posebnega. Bila je "več ali manj del normalnega komuniciranja naše diplomacije z drugimi diplomacijami, zato ne gre za kakšno veliko odkritje," je dejal. Osebno je bil sicer presenečen na odmevom strokovne javnosti na njeno objavo: "Osebno sem bil zelo prijetno presenečen, ko je 380 diplomatov, ne da bi jih kdorkoli pozval, podpisalo izjavo, s katero so protestirali zoper takšno nevestno poslovanje." "Slovensko zunanjo politiko vodi slovenski parlament," je še dejal Rupel in zanikal, da bi bila slovenska zunanja politika pod vplivom koga drugega. "Slovenska zunanja politika je daleč od tega, da bi bila pod nekim fascinantnim vplivom ameriške politike, kar pa ne pomeni, da je protiameriška," je dejal Rupel. Po njegovih besedah so ZDA tradicionalna slovenska zaveznica.

Stari starši so izjemno pomembni pri odraščanju vnukov, saj jim poleg ljubezni nudijo tudi varnost, pozornost in podporo. Povsem nerazumljivo je, da je vloga babic in dedkov danes tako podcenjena. Ne nazadnje so stari starši vselej na voljo, ko so otrokovi starši prezaposleni. Vnukom nudijo varnost, toplino pozornost in naklonjenost. In med tem, ko sta oče ter mama utrujena, slabovoljna ali pa »težita« zaradi razmetane sobe, se babica in dedek dobesedno stopita, ko zagledata prikupen obraz svojega vnuka. Ljubezen med generacijami Starejši po navadi dosežejo v življenju tisto raven, ko postanejo bolj potrpežljivi, si lahko vzamejo čas za igro in tudi potujejo. Starši pa so pogosto preveč zaposleni, da bi vse to počeli s svojimi otroki. Stari starši (ali pa celo prababice in pradedki) nudijo otrokom še nekaj več: vez z drugo generacijo. Učijo jih o družinski zgodovini, o tem, kakšno je bilo življenje pred leti in kako je treba spoštovati preteklost. Lahko bi rekli, da imajo prezaposleni mladi starši srečo, če jih njihovi starši podpirajo, so pripravljeni prevzeti skrb za vnuke ter z njimi deliti neprecenljive trenutke v skupnem življenju. Tisti otroci, ki niso deležni ljubečega odnosa s svojimi starimi starši, so na nek način prikrajšani. Odrasli lahko pozitivno vplivajo na otrokov značaj in so njihovi vzorniki. »Moji otroci zagotovo ne bi postali tako uspešni in samozavestni, če ne bi nanje vplivala dedek in babica,» meni marsikdo izmed staršev. Na žalost nekateri stari starši ne želijo oziroma ne morejo sodelovati pri odraščanju svojih vnukov ter se raje posvečajo stvarem, ki jih v zrelejšem obdobju bolj zanimajo. Velika nevšečnost za številne stare starše (in vnuke) pa se zgodi, če se starša ločita. Ko babica in dedek postaneta otrokovo zatočišče Tudi babica in dedek pa imata ob ločitvi staršev pravico do stikov z vnuki - to pri nas ureja novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 2004. Zakon sicer ne določa pogostosti stikov, vendar se pri tem upošteva korist otroka. Tako kot niso vsi starši dobri za svoje otroke, tudi vsi stari starši nimajo pozitivnega vpliva na razvoj otroka, menijo strokovnjaki. Nekateri stari starši postanejo ob razpadu družine ujetniki med sprtimi starši in lahko z opravljanjem enega ali drugega starša negativno vplivajo na otrokov razvoj. Zato je zelo pomembno, da stari starši ostanejo nevtralni in otrokom nudijo predvsem varno zatočišče. Zbegani otroci bodo od tega imeli veliko koristi. [email protected]

Čeprav je ponudba nepremičnin na trgu velika, je kupce trenutno težko najti. Tudi banke, ki vse bolj intenzivno oglašujejo svoja stanovanjska posojila, kakšnega večjega povpraševanja po njih večinoma ne opažajo. Nekateri gradbinci in nepremičninarji so prepričani, da je znižanje cen stanovanj povsem nepotrebno in neprimerno. Če so na eni strani tisti, ki o nakupu nepremičnine šele razmišljajo, pa so na drugi tisti, ki stanovanjsko posojilo že imajo. In vse več se jih znajde v težavah. Banke o natančni številki zaseženih nepremičnin modro molčijo, a priznavajo, da ljudje posojila res vse težje odplačujejo. A po drugi strani trdijo, da se da marsikaj dogovoriti, če le pravočasno razkrijete svoje težave. Mira Babič iz Abanke pojasnjuje, da je kreditojemalcu še pred sklenitvijo kredita na voljo sklenitev zavarovanja za primer brezposelnosti, ki krije 6 mesečnih obrokov. Ob zmanjšani plačilni sposobnosti stranki ponudimo podaljšanje odplačilne dobe in s tem nižji obrok sklene se aneks k pogodbi, kjer je dogovorjena nova nižja anuiteta, glede na novo odplačilno sposobnost kreditojemalca, in s tem se podaljša doba odplačevanja kredita, še dodaja Babičeva. Preverite, kakšne rešitve so še na voljo in kaj se trenutno dogaja na slovenskem nepremičninskem trgu.

Pobuda bivšega grškega ministra za zdravje Gerasimosa Giakoumatosa je prišla le nekaj dni zatem, ko je nemška kanclerka Angela Merkel dejala, da je nova tranša mednarodne denarne pomoči Grčiji pod vprašajem Nekdanji grški poslanec in minister za zdravje Gerasimos Giakoumatos je včeraj dejal, da bi Grčija lahko dala atensko Akropolo tujim podjetjem v najem, s čimer bi si država lahko vsaj delno opomogla pri zapolnjevanju vedno večje luknje v državnem proračunu, poroča Daily Mail. Kot je povedal Giakoumatos, je za Grke ponižujoče, da je kljub nenehni mednarodni denarni pomoči Akropola še vedno zaprta za turiste. "Namesto, da država sprejema vedno bolj kontroverzne varčevalne ukrepe, ki zadevajo tudi zmanjšanje pokojnin, bi Grčija lahko prodala Akropolis in vsa njena arheološka najdišča, s čimer bi se vsaj delno finančno opomogla," meni Giakoumatos. Nova tranša pomoči EU pod vprašajem Giakoumatosova pobuda je prišla nekaj dni zatem, ko je nemška kanclerka Angela Merkel dejala, da nova tranša mednarodne pomoči Grčiji ne bo odobrena, dokler ta ne bo začela izvajati vse predvidene ukrepe, s katerimi bi upočasnili rast grškega javnega dolga, je še poročal Daily Mail.

Gradnja. Najprej osnovna šola in vrtec. “Z ministrstvom za šolstvo in šport smo se dogovorili, da gremo v fazno gradnjo,” je o gradnji nove osnovne šole z vrtcem in športno dvorano, ki je ocenjena na 8,5 milijona evrov, pojasnil župan Zvone Lah. “Septembra moramo čim prej popraviti proračun z novimi dejstvi in investicijski program, pričakujemo pa tudi sklep ministrstva za financiranje in potem gremo v razpis,” je pristavil. Odvisno od ponudb V prvi fazi bodo zgradili šolo in vrtec, pri tem pa upajo na ugodne ponudbe za izvedbo naložbe. “Za tak znesek se zdaj pulijo praktično vsi gradbinci. A dokler ne bomo dobili ponudb od samih izvajalcev, je težko govoriti, kakšna bo cena naložbe. Računam, da ne bo presegla petih milijonov evrov,” je povedal in dodal, da bi lahko gradnja stekla letos, če bo vse potekalo po načrtu.

Prijave. Inšpektorat za delo, policija, Davčna uprava RS dobivajo vse več klicev o nepravilnostih. Strokovnjaki: vzroke lahko iščemo v večji seznanjenosti ljudi in v frustracijah, povezanih s krizo. "Prijavljanje se je stoodstotno povečalo," nam potrdi glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. "Tudi narava teh prijav je bistveno bolj nervozna, brezkompromisna, tudi žaljiva v smislu: 'Mi, davkoplačevalci, vas hranimo, vi pa ničesar ne naredite'," opisuje prvi delovni inšpektor v državi in dodaja, da so bile take grožnje pred leti izjemno redke, danes pa ne več. "Splošno nezadovoljstvo je na različnih področjih, in to je samo seštevek," meni. "Skoraj vsak drugi prijavitelj pravi, da bo poklical medije, če zadeve ne bomo uredili. Ne navajajo več samo domnevnih nepravilnosti, ampak zelo ilustrirajo ravnanje svojega delodajalca ali pa države, ki se po njihovem mnenju odzove prepočasi. Vsak potem to sporoči tudi na sedem naslovov – varuhu, protikorupcijski komisiji, ministrstvom ... –, ti pa zahtevajo, naj jim o tem poročamo," razloži inšpektor. Na delovni inšpektorat še vedno dobijo največ prijav, povezanih z izplačilom plač in regresa za letni dopust, odpovedjo pogodb o zaposlitvi ter delovnim časom. Vse več je tudi uporabnih prijav, ocenjuje Brezovar: "Ker je kršitev toliko več. V vsaki je tudi nekaj resnice, redko se zgodi, da gremo pogledat in ne najdemo ničesar. Edino, kar se zgodi, je, da naletimo na primer, ki ni v naši pristojnosti." (Foto: grafika Žurnala24) Poskok zaradi volitev Dvojno porcijo pobud za revizijo so lani dobili tudi na računskem sodišču (RčS). "Pred vsakimi volitvami se delež anonimnih pobud poveča. Največ se jih nanaša na nepravilno porabo javnih sredstev v lokalnih skupnostih," odgovarja Nina Furman z RčS. Več anonimnih prijav opažajo tudi na policiji, ljudje jih največkrat obveščajo o preprodaji, predelavi in uživanju mamil, premoženjskih deliktih ter korupciji. "Na anonimni telefon kličejo tudi taki, ki ne želijo dati prijave, ampak v telefon kričijo ali molčijo, nekateri pa večkrat ponavljajo eno in isto prijavo," ugotavljajo na davkariji, kjer je število prijav poskočilo za petino. Po besedah njihovega tiskovnega predstavnika Stojana Glavača so enkrat celo dobili ponudbo, ko je prijavitelj predlagal, da bi mu v zameno za prijavo in dokaze dali denar. Poštenje ali zamere? In kateri so razlogi za vse več prijav? "Vzroke lahko iščemo po eni strani v večji seznanjenosti ljudi s tovrstnimi mehanizmi, po drugi pa v frustracijah, povezanih s krizo," pravi sociolog Matej Makarovič. "Ob polni luni se število prijav takoj poveča. Dokler nisem začel delati na inšpekciji, tega nisem verjel," pravi glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. (Foto: Saša Despot) Po njegovem mnenju "lahko samo ugibamo, koliko so tovrstne prijave motivirane z občutkom za poštenje in pravni red ter koliko z osebnimi zamerami in nevoščljivostjo". Hudobija na delu

Zaradi dveh milijonov evrov kratkoročnega posojila, ki pa ga za premostitev likvidnostnih težav v štajerskem podjetju Ledinek ne dobijo, je ogroženih 275 delovnih mest. Na gospodarskem ministrstvu jim kot rešitev ponujajo srbske in hrvaške inženirje, češ ta delovna sila je cenejša.

Svetovalec vlade pri sanaciji SŽ Mehdorn meni, da bi povezovanje SŽ, Intereurope in Luke Koper v Slovenski logistični holding lahko privedel do 16 milijonov evrov prihodkovnih in nekaj stroškovnih sinergij. Po izračunih Hartmuta Mehdorna naj bi povezovanje treh igralcev privedlo do 10 milijonov evrov prihodkovnih sinergij pri SŽ in šest milijonov pri Luki Koper. Stroškovne sinergije naj bi se odrazile v 3,6 milijona evrov dobička pred davki EBIT. Morebitna prihodkovna tveganja na drugi strani menda za SŽ znašajo od 12 do 15 milijonov evrov, niso pa strogo povezana s holdingom. Brez logističnega holdinga naj bi tržni delež SŽ do leta 2015 z zdajšnjih 95 odstotkov upadel na 80, v primeru holdinga pa samo na 93 odstotkov. Holding lahko prav tako okrepi tržni položaj Luke Koper glede na druga evropska pristanišča, in sicer s sedanjih 18 odstotkov na 25 leta 2020, v nasprotnem primeru bo upadel na približno sedem odstotkov. Tesno sodelovanje s pristaniščem in SŽ pa bo Intereuropi omogočilo, da bo izkoristila prednost nižjih stroškov kapitala. Holding bi bil lahko rešilna bilka za preprečitev stečaja. Pri stroških pa Mehdorn po pisanju Financ, ki povzemajo najnovejše Mehdornove predloge, ugotavlja, da je treba takoj zagotoviti 60 milijonov evrov za Intereuropo ter 130 milijonov evrov kapitala za preprečitev prezadolženosti SŽ. Za nakup razpoložljivih delnic Luke Koper in Intereurope, ki zdaj niso v lasti države, pa bi bilo potrebnih še približno 130 milijonov evrov, in sicer 106 milijonov za Luko in 24 milijonov evrov pa za Intereuropo, piše časnik. Zvišati bi bilo treba tarife Ob tem Mehdorn meni še, da je pri železniškem potniškem prometu treba določiti državno nadomestilo za izvajanje obveznih javnih služb, zvišati tarife in tako dvigniti prihodke od vozovnic, znižati stroške, odpraviti nekatere proge ter jih nadomestiti z avtobusnimi. Dolgoročno morajo SŽ razviti več nesubvencioniranih storitev. Pri tovornem prometu SŽ pa mora biti poudarek na znižanju obratovalnih in fiksnih stroškov ter obsega osnovnih sredstev, na drugi strani pa je treba povečati prihodke in okrepiti konkurenčnost. Infrastruktura SŽ mora racionalizirati poslovanje, centralizirati nadzor prometa in povečati učinkovitost vzdrževanja. Poleg tega se je treba odločiti o lastništvu železniške infrastrukture. Mehdorn se zavzema, da bi to breme na pleča prevzela država. Intereuropa mora medtem dezinvestirati cestni promet in zmanjšati obseg sredstev, zmanjšati zlasti zmogljivosti v logistiki, nadaljevati zniževanje stroškov dela ter optimizirati gibanje sredstev, zlasti terjatev. V okviru programa prestrukturiranja mora pripraviti nadaljnje vzvode za znižanje stroškov in povečanje prihodkov. Pri Luki Koper pa Mehdornov načrt predvideva, da mora za povečanje sinergij luška uprava ostati pri družbi.

Ko se pojavi strah, ga moraš poslušati, je eden on nasvetov ženske, ki je izgubila v poslovnem svetu, a se ponovno pobrala in postala še uspešnejša. Na prvi slovenski konferenci Strahu in neuspeha, ki je potekala 26. oktobra 2013 v Ljubljani,  smo slišali vrsto podobnih zgodb, udeleženci pa so bili enotni, da je strah potrebno spoznati, ga izkoristiti in se iz njega tudi učiti. Zakaj je taka konferenca pomembna si lahko preberete v intervjuju z prvim "failerjem" Josejem Antonijem Moralesom: Prekmurski Perujec, ki bo Slovence učil o neuspehu. Udeleženci konference so se preiskusili, kako dobro poznajo svoj strah Do ideje o organizaciji prve tovrstne konference v Sloveniji je prišel Jose Antonio Morales, Prekmurski Perujec, sicer podjetnik, ki ga je ljubezen pripeljala v Slovenijo. Morales je pred dnevi v intervjuju za Finance med drugim  povedal, da se ljudje bojimo poloma, zato se nam res zdi bolje, da sploh ničesar ne naredimo.  "Neuspeh je gonilo napredka, iz njega se učimo. Ne smemo ga kaznovati, prej nasprotno, zanj si je treba čestitati - to, da sem propadel, pomeni, da sem poskusil. Sami moramo rešiti svoje težave, za kar je potreben pogum. Ko ugotoviš, da si pogumna oseba, lahko premagaš strah in neuspeh. To je moje sporočilo," je povedal. Na sobotnem dogodku, ki ga je poleg Moralesa organiziral tudi CEED Slovenia s pomočjo podjetnika Andraža Torija iz Zemante, je svojo zgodbo o neuspehu, sramoti in strahu delila tudi Anita Lozar, ki je skupaj z Matejem Peliconom ustanovila Obrtno pivovarno Pelicon. Kot mlada podjetnika sta za svoj projekt potrebna sredstva iskala na Kickstarterju, kjer pa nista zbrala potrebne vsote. Lozarjeva je izpostavila predvsem občutek sramote, saj jim kot enim redkih Slovencev ni uspelo na Kickstarteju. A namesto, da bi se izgubila v labirintu obupa, sta neuspeha s pridom izkoristila za lastno promocijo. "Ljudje so hodili k nam, pa čeprav pivovarna sploh ni delovala. Govorili smo o pivu," je povedala. Kasneje sta pivovarno dokončala in sedaj uspešno varita pivo, ki pa tako kot njuna zgodba ni povsem običajnega okusa. Lozarjeva pa medtem sporoča: "Pripravljeno smo, da delamo napake."

Skoraj vsakemu izmed 'običajnih smrtnikov' tu in tam finančno zaškripa. Če bi življenjsko zavarovanje prekinili in dvignili denar, bi vam v prvih letih zavarovanja zavarovalnice ponudile smešno vsoto za odkup. Ko vas želijo prepričati, da se zavarujete, so sladki, prepričljivi in medeni. V teh negotovih časih marsikdo išče denarne rezerve, ki bi mu olajšale prebiti vsakdanjo finančno stisko. Kar nekaj ljudi zagotovo pomisli na stornacijo ali prekinitev naložbenih ali življenjskih zavarovanj, saj zaradi finančne stiske ne morejo odplačevati premij ali pa nujno potrebujejo gotovino, ki jo tako črpajo iz vseh varčevalnih naložb. Po tehtnem razmisleku vsakdo hitro ugotovi, da odkup ni finančno smiselna poteza, saj so odkupne vrednosti zavarovalnic smešno nizke še posebej v prvih letih trajanja zavarovanja glede na pričakovane zneske, ki jih imetnik zavarovanja s svojimi premijami vplača. Za nameček pa je predvsem pri starejših policah iz prejšnjega desetletja odkup možen le pod določenim pogojem. Prav zato se je v tujini razvil tako imenovani sekundarni trg z življenjskimi policami, kjer je zakonodaja omogočila trgovanje z zavarovanji v obliki trga rabljenih polic življenjskih zavarovanj. Velik razmah je tovrstno trgovanje doživelo v Veliki Britaniji in Nemčiji, kjer je odkup izpodrinila prav prodaja polic, saj so bili tako prodajalci kot tudi kupci polic v večini primerov na boljšem. Če vas zanima konkreten primer izračuna, koliko denarja bi po določeni dobi plačevanja življenjskega zavarovanja lahko sploh dobili in kakšen je odgovor slovenskih zavarovalnic, kliknite tukaj, na portal Cekin.si. Zaupate zavarovanjem? Kaj pa zavarovalnicam?

Kolekcija ekstravagantne urednice bo na voljo od 4. oktobra dalje Foto: H&M Kolekcija prinaša nakit, sončna očala, čevlje in torbice ter tako kupcem H&M ponuja edinstvenost po dostopnih cenah. Glamurozna kolekcija bo dostopna od 4. oktobra dalje v okoli 140 prodajalnah po celem svetu. Modni dodatki so ključnega pomena "Nad sodelovanjem sem navdušena: H & M je tokrat prvič v poseben projekt vključil modnega urednika, kar je znak pomembnega razvojnega koraka v modi ... Želela sem oblikovati dragocene modne dodatke, ki jih je sicer nemogoče najti. Kot stilistka vem, da je uporaba modnih dodatkov ključnega pomena: daje oseben pridih vsaki opravi. Vsakdo se bo s temi kosi lahko zabaval in običajen dan spremenil v čudovit modni dan," je o sodelovanju s švedskim velikanom ulične mode povedala Anna Dello Russo. Fantastično oko in izbran okus »Vznemirljivo je bilo v projekt vključiti Anno Dello Russo. Anna ima fantastično oko in izbran okus, poleg tega da je resnična modna ikona. Ustvarila je ekstravagantno paleto modnih dodatkov, ki bo vzburila H&M-ove kupce. Kolekcija slavi pretiravanje, domišljijo in okraševanje« je povedala Margareta van den Bosch, kreativna svetovalka H&M-a.

Ni se še dobro posušilo črnilo na sporazumu o dodatnih 130 milijardah pomoči Grčiji, že nadzorniki pravijo, da bo država potrebovala še 50 milijard evrov »Ni garancije, da se bo Grčija leta 2015 spet lahko začela zadolževati na trgu, so nadzorniki Evropske Komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, zapisali v osnutku poročila o stanju v Grčiji. Po njihovem mnenju naj bi Grčija med 2015 in 2020 potrebovala še 50 milijard evrov. Zgoraj omenjeni odstavek je bil iz končnega poročila izbrisan pod pritiskom nemške vlade. Preden bo 130 milijard evrov iz naslova drugega paketa reševanja grških upnikov izplačanih, mora Grčija izvesti odpis. Neformalni rok za dogovor o odpisu, ki bi dal čas za izdelavo dokumentacije še pred 20. marcem, je potekel že pred tedni. Rok za dogovor je sedaj osmi marec - četrtek. Kaže, da Grčiji prostovoljcev ne bo uspelo najti »Grčiji najbrž ne bo uspelo najti dovolj zasebnih upnikov, ki bi prostovoljno pristali v odpis dolga,« piše nemški časnik Der Spiegel, ki citira neimenovan vir iz Evropske centralne banke. V kolikor prostovoljcev ne bo dovolj, bo morala Grčija upnike v odpis prisiliti. Točno to pa je razvoj dogodkov, ki se mu želijo deležniki, z izjemo grških upnikov, na vsak način izogniti. Prisilni odpis oziroma razglasitev plačilne nesposobnosti, bi namreč sprožil plačila zavarovanj iz naslova kreditnih zamenjav »CDS«. Trg teh je nenadzorovan in nihče točno ne ve, kakšne posledice bi unovčitve zavarovanj imele na likvidnostno stanje svetovnega finančnega sistema. Možnost neplačila dolga se lahko zavaruje v neskončnost Težava izvira v tem, da je, za razliko od hiše, možnost neplačila dolga mogoče zavarovati neskončno mnogokrat in tudi v primeru, ko zavarovalec nima nikakršne povezave z upniško-dolžniškim razmerjem, ki ga zavaruje. Sabotaža ni izključena Finančni blog Zerohedge pravi, da je Nemčija zelo jasno dala vedeti, da, če prostovoljnega odpisa ne bo, tudi drugega kroga pomoči ne bo. Poudarjajo, da je zaprtje denarne pipe Grčiji nekaj, kar je Nemčija načrtovala že vse od začetka.

Zaupanje v nemško gospodarstvo je novembra po zmanjšanju povpraševanja po izvozu padlo na najnižjo vrednost v zadnjih 16 letih. Kazalec münchenskega inštituta za gospodarske raziskave IFO se je tako znižal z 90,2 na 85,8 točke, medtem ko so analitiki pričakovali znižanje na 88,2 točke. Britansko gradbeništvo ob 300.000 delovnih mest V primeru, da britanska vlada ne bo izvedla novih infrastrukturnih projektov, bo britanski gradbeni sektor izgubil 300.000 delovnih mest, ocenjujejo v inštitutu Royal Institution of Chartered Surveyors. Od junija lani do junija letos je službo v gradbeništvu izgubilo 17.000 zaposlenih, kar predstavlja odstotek vseh. Anheuser-Busch Inbev v dokapitalizacijo Največji pivovarski koncern na svetu Anheuser-Busch Inbev bo izdal za 6,36 milijarde evrov delnic, nova sredstva pa bo uporabil za financiranje transakcije, s katero je bil oblikovan novonastali koncern. Koncern, ki ima v lasti blagovne znamke, kot so Budweiser, Stella Artois in Beck', bo delnice ponujal po ceni 6,45 evra na delnico, kar je za 69 odstotkov manj od njihove tržne vrednosti. Sodba v primeru podkupovanja v Siemensu Sodišče v nemškem Nürnbergu je nekdanjega člana uprave koncerna Siemens Johannesa Feldmayerja zaradi podkupovanja sindikata AUB obsodilo na dve leti zapora pogojno in plačilo 28.800 evrov kazni. Vodja sindikata Wilhelm Schelsky pa je bil obsojen na štiri leta in šest mesecev zapora. Kot je znano, je koncern vpleten tudi v večjo korupcijsko afero, saj naj bi s podkupovanjem pridobival dela v tujini. Več kot 400.000 Italijanov ob službo V največjem italijanskem sindikatu CGIL ocenjujejo, da bo do konca leta 400.000 Italijanov, zaposlenih za določen čas, izgubilo službo. Telefonica, Vivendi v prevzem Digitala Plus Največji španski telekomunikacijski operater Telefonica in največje svetovno glasbeno podjetje Vivendi se dogovarjata o tem, da bi podala skupno ponudbo za prevzem španske televizije Digital Plus, poroča Financial Times. Vrednost prevzema naj bi po ocenah analitikov znašala 3,8 milijarde evrov. Gazprom: nove rekordne cene plina Ruski plinski velikan Gazprom napoveduje, da bodo cene zemeljskega plina v prihodnjih treh letih dosegle nove rekordne vrednosti, saj naftne družbe ne vlagajo dovolj v infrastrukturo. To pa naj bi povečalo razkorak med dobavo in povpraševanjem ter posledično vplivalo na cene nafte. Madžarska znižala obrestno mero Madžarska centralna banka je nepričakovano znižala svojo ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke, na 11 odstotkov. Johnson & Johnson se širi v Izrael Največji proizvajalec proizvodov za zdravstveno nego na svetu Johnson & Johnson bo za 438 milijonov dolarjev prevzel izraelskega konkurenta Omrix Biopharmaceutical. Ameriška družba je tako plačala 25 dolarjev na delnico, kar je 18 odstotkov več od trenutne tržne vrednosti Omrixa.

Po veselem decembru bo prišel januar, ko moramo ponavadi zategniti pas in nekako stakniti konec s koncem. Največ denarja odteče za navidez nepomembne stvari, kjer se bi dalo s skrbnim načrtovanjem ogromno prihraniti! Po veselem decembru pride žalostni januar! Marsikdo si brez vikend zabave in potepanja naokrog ne zna predstavljati zabave. Tudi prav, to je stvar okusa, a lahko kmalu postane zelo drago. Mogoče velja obnoviti stare navade in ponovno preživeti sobotni večer doma, v krogu najožjih prijateljev. A v kakšnem stilu? Izbira je prepuščena vsakemu posebej če ste samski, je lahko to nov start v novo leto. Ne le, da bodo gostje s sabo prinesli kakšno steklenico vina ali zabojček piva, pripeljali bodo tudi kakšnega podobno osamljenega. Kar je idealno, če ste pred kratkim postali bivši , pa bi se ponovno radi podali v duet. Prihranek pri organizaciji domače zabave bo okoli 50 odstotkov tistega, kar sicer potrošite zunaj. Tudi darila so zgodba zase, saj jih ne podarjamo le v novoletnem času. Zakaj ne bi zavili daril v zanimive, že uporabljene plastične vrečke ali še bolje v časopisni papir? Najbrž bodo idejo pozdravili tudi obdarovanci in jo praviloma uporabili tudi sami. Še posebej, ker ves ta bleščeč papir roma v koš. Prihranek na zavoj darilnega papirja je med enim in petimi evri. Močno pritisnite! Do zadnje kaplje! V tubi zobne paste, majoneze, gorčice ali česa podobnega lahko ostane še dosti dobrot, če jo nemarno stiskamo kar na sredini, kar je, roko na srce, tudi najlažje. Navadite se tubo iztiskati od konca do vrha ali pa navijajte tubo okoli kakšnega svinčnika, dobijo pa se tudi preprosti ključki, s katerimi boste iz tube spravili prav vse. Tudi šampone in gele za tuširanje boste najbolje izkoristili, če boste plastenko, ko bo šla h koncu, obrnili na glavo. Prihranek znaša od 10 do 15 odstotkov, pa še brez ne boste ostali, kar se po Murphyju zgodi navadno takrat, ko so ravnokar zaprli bližnjo trgovino. Preberite še, zakaj boste letno prihranili čez 1.000 evrov, če se boste odpovedali kavi in cigareti, pa tudi o tem, da se hrano kupuje s polnim želodcem, da lahko pri frizerju prihranite vsaj 100 evrov in kakšni so polni užitki za polovično ceno!

Krepka rast NKBM in Gorenja je precej pripomogla k temu, da je indeks SBI TOP dosegel skok nad 600 točk Stanje ob 13:00 NKBM +12,5 odstotka in Gorenje +8,8 odstotka - to sta najboljša dosežka na LJSE danes. Rast omenjenih delnic ob prometu 11 oziroma 16 tisoč evrov je pomagala tudi k okrepitvi indeksa SBI TOP za 1,65 odstotka, trgovanje je zaključil pri 60,186 točke. Prometa je bilo za milijon evrov, s 550 tisočaki je bila vodilna Krka, pri tem se je podražila za 0,4 odstotka na 50,2 evra. mejo sto tisočakov je presegel Petrol, pridobil je 0,3 odstotka, za 0,2 odstotka se je okrepil Mercator. Malo več kot odstotek in pol je pridobila Luka Koper, približno toliko Telekom. V prvi kotaciji se je pocenila Intereuropa, in sicer za 4,4 odstotka, osem odstotkov nad gladino je pristal Istrabenz, za 0,2 odstotka se je okrepila Sava Re. Triglav in Žito sta ostala na izhodišču, rahlo se je pocenilo Laško, Aerodrom je izgubil pol odstotka. Pet odstotkov je odneslo Savi in Slovenijalesu, 91 odstotkov je izgubil holding Zvon dva. Stanje ob 12:00 Intereuropa in Petrol sta edini delnici z negativnim predznakom v prvi kotaciji, indeks SBI TOP pa je posledično v plusu - pridobil je 0,67 odstotka. Posredniki so sklenili za 760 tisoč evrov prometa, s 478 tisočaki je vodilna Krka, po 60 tisoč sta dodala Petrol in Mercator, 25 tisoč pa Telekom. Najboljše ostaja Gorenje, ob prometu 15 tisoč evrov je zraslo za 5,4 odstotka, malo manj kot pet odstotkov je pridobila NKBM. Rast Luke Koper dosega okoli dva odstotka, za 1,3 odstotka je poskočil Telekom, odstotek v plusu je Krka. Z njenimi delnicami se trguje po 50,51 evra. Desetinko odstotka v plusu je Mercator, za 1,7 odstotka se je podražila Sava Re, Triglav je na izhodišču, Laško je izgubilo desetinko odstotka, Aerodrom in Cinkarna Celje pa okoli odstotek. Stanje ob 11:00 Po uri in pol trgovanja se je promet okrepil na 550 tisočakov, s 325 tisočaki je prva Krka, po 60 tisoč sta navrgla Petrol in Mercator, 20 tisoč je dodal Telekom. Indeks SBI TOP je pol odstotka v plusu, najboljša sta Gorenje in NKBM. Cena Gorenja je zrasla za 5,3 odstotka, prometa je za 14 tisoč evrov, malo več kot tri odstotke in pol je pridobila NKBM. Luka Koper je porasla za malo več kot odstotek in pol, odstotek v plusu je Krka. S farmacevtom se trguje po 50,5 evra. Tudi Telekom je zrasel, in sicer za pol odstotka, rahlo pozitiven je Mercator. Pod gladino sta Intereuropa in petrol, izgubila sta 0,9 oziroma 1,9 odstotka. Na dnu borze je Unior, padel je za devet odstotkov, malo manj kot dva odstotka je izgubila Sava, 0,9 odstotka pa Aerodrom. Triglav je na izhodišču.

Razlog je plačilna nesposobnost družbe Eden izmed direktorjev družbe Prevent PUR, Carsten Unverricht, je na sodišču zaradi plačilne nesposobnosti podjetja podal predlog za uvedbo stečaja. Vložitev predloga za uvedbo stečaja sta Unverricht in druga direktorica Polona Krpač napovedala na četrtkovi skupščini, saj lastnika družbe Prevent Global in Prevent DEV nista podprla nobenega izmed predlogov za rešitev podjetja. Kljub predlogu za stečaj si bo vodstvo prizadevalo za ohranitev proizvodnje, ki zaposluje 170 delavcev. Becker Za plačilno nesposobnost kriv Prevent Global Predloge so v Prevent Globalu označili za izrazito njim škodljive, zastopnik Prevent DEV-a Christian Becker pa je podprl dva izmed treh predlogov in dejal, da je plačilna nesposobnost nastala zato, ker Prevent Global ni podprl nobenega izmed predlogov za rešitev Slovenije. Je pa Prevent Global v torek poslovodstvu Prevent PUR-a naložil sklic nove skupščine, na kateri bi z Prevent DEV-om, s katerim obvladujeta polovico PUR-a, odločala o dokapitalizaciji družbe v višini 5,3 milijona evrov v denarju ali stvarnem vložku. Vsak izmed družbenikov bi po predlogu prispeval polovico. Prevent Global za PUR predlaga dokapitalizacijo Prevent Global bi tako dolg Pura 5,34 milijona evrov pretvoril v lastniški kapital, če Prevent DEV ne bo privolil v udeležbo pri povečanju osnovnega kapitala, pa je Global pripravljen povečati osnovni kapital v celotnem znesku. Prevent PUR izdeluje polnila za avtomobilske sedeže iz rezane pene za Volkswagen. Konec leta se izteče program sedežev za touarege, zaradi česar bo delo izgubilo 40 delavcev, za preostale delavce pa vodstvo meni, da bo zanje dovolj dela.

Wall Street teden začel rahlo negativno Drugi dan zapored se nobena od delnic v sestavi delniškega indeksa SBI TOP ni podražila, promet pa se je še znižal. S Krko ga je bilo za 269 tisoč evrov, kar je četrti najnižji letošnji promet. Cena se je gibala med 60,2 in 61,1 evra. Za primerjavo v petek je bilo s Krkinimi delnicami že za več kot dva milijona evrov prometa, indeks SBI TOP pa je takrat poskočil za 3,8 odstotka in se prvič letos zavihtel nad 850 točk. Tokrat je njegova vrednost zdrsnila za 1,15 odstotka, na 831 točk. Najmanj je izgubil Petrol, ki se je obdržal nad 250 evri, največ pa so izgubile Telekomove delnice, s katerimi je bilo sklenjenih vsega sedem poslov, najnižji pri 80 evrih. Kaže, da bo treba spet počakati na - petek. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA+1,71 %2,97 EUR LUKA KOPER +0,00 %13,00 PETROL -0,12 % 250,20 KRKA-0,84 %60,48 MERCATOR -1,62 %176,00 GORENJE-1,62 %12,10 NOVA KBM-1,62 %10,035 TELEKOM -2,44 %80,00 Negotovost pred sezono objav svežih dobičkov Na newyorški borzi vrednostnih papirjev je bil v ponedeljek promet letos najnižji, Dow Jones 12.197 točk pa je izgubil 22 točk. Če so bili vlagatelji prejšnji teden, ko je Dow poskočil za tri odstotke, optimistični pred začetkom objave poslovnih rezultatov prvega četrtletja, je zdaj opaziti več previdnosti. Nekatera podjetja so namreč posvarila, da dobiček ne bo dosegel pričakovanj. Zaradi vedno višjih cen surovin je pričakovati še nekaj težav, razen če ne bodo podjetja vse vgradila v višje cene. No, v tem primeru bo posledica inflacija, kar spet ni dobro. Februarska potrošnja višja od napovedi Potrošnja je v ZDA februarja porasla že osmi mesec zapored, tokrat za 0,7 odstotka. Lep del rasti gre na račun višjih cen energentov. Ekonomisti se bojijo, da bodo zlasti visoke cene nafte vplivale na to, da bo imel ameriški potrošnik na razpolago manj denarja za preostale dobrine. Inflacija je na ravni potrošnika februarja dobila največji enomesečni pospešek po juniju 2009, saj je porasla za 0,4 odstotka. Wall Street ta teden nestrpno čaka na petkovo poročilo o marčevskem trgu dela. Analitiki pričakujejo, da je ameriško gospodarstvo prejšnji mesec ustvarilo neto 190 tisoč delovnih mest.

Slovenj Gradec - Z enotedenskega prisilnega kolektivnega dopusta se bo v prihodnjih dneh na delo vrnilo 780 delavcev, zaposlenih v Preventovih družbah avtomobilske dejavnosti. Potem ko je vodstvo podjetja potrdilo, da je zaradi 40-odstotnega upada naročil ogroženih 400 delovnih mest, pa že tretji teden na čakanju na delo ostaja 120 Preventovih šivilj. Predsednik uprave slovenjgraškega Prevent Globala Ivan Majcen je minuli teden potrdil, da je zaradi upada naročil ogroženih 400 delovnih mest v Preventovih slovenskih tovarnah avtomobilske dejavnosti, vendar pa glede morebitnih odpuščanj ni še nič dokončnega. Da so delovna mesta zaradi upada naročil ogrožena, se zaveda tudi predstavnik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman, ki se je o tem minuli teden pogovarjal z vodstvom družbe. Kot je povedal Zoman, je vodstvo podjetja napovedalo, da bo konec februarja ali v začetku marca podalo konkretne podatke o morebitnem odpuščanju. Medtem si bo vodstvo podjetja prizadevalo najti rešitve za nastali položaj v Preventu, kjer se zaradi gospodarske krize soočajo z upadom naročil, hkrati pa podjetje ogrožajo tudi nesoglasja med največjima lastnikoma Prevent Globala, Jankom Zakeršnikom in Nijazom Hastorjem. Zakeršnik ima v lasti 52 odstotkov podjetja, Hastor pa obvladuje 45 odstotkov Prevent Globala. Majcen kot eno od možnih rešitev vidi dokapitalizacijo družbe v višini od sedem do deset milijonov evrov, ki jo bo predlagal lastnikom, ne izključuje pa možnosti vključevanja drugih investitorjev, če bo za to interes. Po Zormanovih podatkih naj bi bila zato v kratkem sklicana izredna skupščina družbe. V prihodnjih dneh se bo na delo z enotedenskega prisilnega dopusta vrnilo 780 delavcev v Preventovih avtomobilskih tovarnah v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Mirni, Šentjanžu in Otiškem Vrhu. Nekateri delavci so z dopustom začeli prej, nekateri zaradi nujnega dela kasneje, zato se tudi različno vračajo na delo. Prisilni dopust so v Preventu prilagodili prisilnemu dopustu partnerskih Volkswagnovih podjetij v Nemčiji in na Slovaškem. Prevent sicer na področju šivanja sedežnih prevlek za največje evropske proizvajalce avtomobilov v Sloveniji zaposluje 1350 delavcev, nekaj pa tudi v drugih z avtomobilsko industrijo povezanih dejavnostih.

V Pomurju se stanje spet slabša Statistični urad je objavil podatke o novembrski brezposelnosti, ki je bila pri nas 11,1-odstotna. Znano je, da je sicer decembra še porasla. Novembra je bilo tako po podatkih Sursa pri nas 103.831 brezposelnih, kar je 0,2 odstotni točki več kot oktobra. A znano je, da je zavod za zaposlovanje pred slabima dvema tednoma objavil svoje podatke o decembra prijavljenih brezposelnih, ki jih je bilo v zadnjem mesecu lanskega leta že več kot 110.000. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri moških novembra znašala 10,4 odstotka, pri ženskah pa 11,9 odstotka. V Pomurju 18,1-odstotna brezposelnost Najvišjo stopnjo so še vedno imeli v pomurski statistični regiji, kjer se je po osmih mesecih zniževanja novembra brezposelnost že drugi mesec zapored zvišala in je znašala 18,1 odstotka. V zadnjih štirih mesecih se je stopnja brezposelnosti sicer najbolj zvišala v koroški statistični regiji za eno odstotno točko, v obalno-kraški za 0,9 odstotne točke in v notranjsko-kraški statistični regiji za 0,8 odstotne točke. Število delovno aktivnih se je novembra znižalo za približno 2.100, in sicer zaradi zmanjšanja števila delovno aktivnih moških, saj se je število delovno aktivnih žensk zvišalo. Tri četrtine teh moških je bilo zaposlenih pri pravnih osebah, četrtina pa pri fizičnih. Najbolj se je število delovno aktivnih znižalo v gradbeništvu za okrog 1.300, predelovalnih dejavnostih za okrog 500 ter trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil za okrog 400.

Čakalne dobe. Med slovenskimi izvajalci velike razlike, na ambulanto za bolezni dojk ponekod čakajo 583 dni, drugod pa le sedem. "Opozarjamo na dolge čakalne dobe pri artroplastiki kolena s čakalno dobo 517 dni in ortopedski operaciji rame s čakalno dobo 449 dni," o povprečnih čakalnih dobah pravijo na inštitutu za varovanje zdravja. V marčevskem poročilu opozarjajo na dolge povprečne čakalne dobe še v ambulanti za bolezni dojk (400 dni), za posege na perifernem ožilju (329), v revmatološki ambulanti (299), za operacije krčnih žil (288) ter posege in operacije v ustih, grlu in žrelu (199). Sodeč po poročilu je najdaljša dopustna čakalna doba v Sloveniji spoštovana, saj je za določeno zdravstveno storitev vsaj pri enem izvajalcu mogoče najti čakalno dobo, ki je znotraj postavljenih meja. Ti sta 180 dni za stopnjo nujnosti redno in 90 dni za stopnjo nujnosti hitro. Neravnovesje med člani Med specialističnimi ambulantami je bil v začetku marca izvajalec z maksimalno čakalno dobo mariborski zdravstveni dom, kjer so morale pacientke za ambulanto za bolezni dojk čakati 583 dni. Za primerjavo, najmanj so za ambulanto za bolezni dojk čakale pacientke v železniškem zdravstvenem domu, in sicer sedem dni. Mariboru sledi revmatološka ambulanta Splošne bolnišnice Izola s čakalno dobo 450 dni, na revmatološko ambulanto pa so najmanj čakali pacienti v Splošni bolnišnici Celje, in sicer 180 dni. Med zdravstvenimi storitvami je bil izvajalec z maksimalno čakalno dobo novomeška bolnišnica, kjer so pacienti na artroplastiko kolena na začetku marca čakali 1.129 dni, v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec bi čakali 32 dni. Delež čakajočih pacientov nad dopustno dobo za artroplastiko kolena je sicer več kot 15 odstotkov.

V Nemčiji se krepi pesimizem Gorenjeve delnice so nadoknadile ponedeljkov padec, se podražile na 13 evrov in preprečile, da bi slovenski borzni indeks zdrsnil že šestič zapored. Žal je bila to edina svetla točka torkovega trgovanja na Ljubljanski borzi, pa še ta zbledi ob pogledu na promet z Gorenjem je bilo sklenjenih le 11 poslov v skupni vrednosti 22 tisoč evrov. Zaradi večjega svežnja je bilo s Krkinimi delnicami za 2,328 milijona evrov prometa, njihov enotni tečaj pa je malce nižji. Ob koncu dneva je bila cena Krke 66,85 evra. Tudi preostale delnice v prvi kotaciji so le malenkost spremenile svojo vrednost. Slovenski borzni indeks 4.131 točk se je zvišal za 0,17 odstotka.Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0.07 % 66,95 EUR NOVA KBM 0,17 % 12,00 PETROL -0,09 % 319,72 LUKA KOPER -0,04 % 24,11 GORENJE 2,44 % 13,00 TELEKOM -0,24 % 132,04 INTEREUROPA 0,17 % 5,75 MERCATOR 0,29 % 157,36 Sijaj plemenitih kovin V ZDA v ponedeljek zaradi praznika ni bilo trgovanja, vodilne evropske borze pa so ob nizkem prometu nadoknadile lep del petkovih izgub. Delniški indeks FTSEurofirst 300 1.060 točk se je povzpel za 0,8 odstotka. Največ so pridobile delnice naftnih in rudarskih podjetij. Cena paladija in platine je dosegla večmesečni vrh, delno tudi zaradi izboljšanih napovedi o rasti svetovnega gospodarstva. Cena lahke nafte, ki je prejšnji teden le padala, se je ustalila pri okrog 78 dolarjih. Evro še naprej pod pritiskom Vrednost evra je bila danes ob 14. uri 1,427 dolarja, cena zlata pa okrog 1.130 dolarjev. V Tokiu delnice ta teden padajo, potem ko so bile v petek v povprečju še na 15-mesečnem vrhu. V torek se je indeks Nikkei znižal za 0,8 odstotka, zaradi močnejšega jena pa so trpele zlasti delnice izvoznih podjetij. Evropa je bila danes dopoldne v rdečih številkah, kar zlasti velja za bančne papirje. Indeks Zew razočaral V Frankfurtu so bili borzniki razočarani zaradi indeksa Zew. Konjukturna pričakovanja finančnih analitikov in institucionalnih vlagateljev kažejo veliko mero previdnosti. Januarja je namreč Zew-indeks precej padel - na 47,2 točke z decembrskih 50,4. To je že njegov četrti zaporedni mesečni padec. Nadaljnji scenarij na delniških trgih bo odvisen od podobnih makroekonomskih podatkov in seveda od objav četrtletnih rezultatov vodilnih korporacij. V ZDA bodo ta teden na vrsti Bank of America, Citigroup, Morgan Stanley, Goldman Sachs, IBM, General Electric in Google.

Koper - Predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je na zadnji seji od nadzornikov dobil zeleno luč za nadaljevanje projekta v Moskvi, za katerega je mimo soglasja nadzornikov porabil bistveno več denarja, kot bi smel. Vendar se njegove težave s tem niso končale. Po neuradnih podatkih se upravi Intereurope še vedno krepko maje stolček, saj nadzorniki in lastniki ne morejo mimo tega, da jih je Lovšin s svojo samovoljo v Rusiji dejansko postavil pred zid. Predsednik nadzornega sveta Intereurope Boštjan Rigler nam je potrdil, da so morali vsi nadzorniki zaradi naložbe v Rusiji pred dnevi na zaslišanje h koprskim kriminalistom. Lovšina bodo kriminalisti zaslišali v petek, ovadbi zaradi zlorabe položaja pa se najbrž ne bo mogel izogniti, saj naj bi ga po naših podatkih dejansko vsi nadzorniki precej obremenili. Natančno kako naj bi potekalo financiranje projekta v Moskvi in kakšni bodo petletni učinki za matično družbo in hčerinsko podjetje Intereuropa East v Moskvi, bo morala uprava Intereurope podrobno pojasniti prihodnji četrtek. Andrej Lovšin pojasnjuje, da je naložba v Moskvi res večja, kot so sprva načrtovali (123,5 milijona evrov), vendar to opravičuje z obljubami, da bodo večji tudi prihodki. Pojasnil je še, da imajo za zdaj sklenjeno predpogodbo z General Motors in da imajo trenutno na lokaciji v Rusiji okoli 11.000 avtomobilov. Vendar naši viri opozarjajo, da Intereuropa za avtomobilski terminal sploh nima uporabnega dovoljenja in da avtomobile pravzaprav skladišči na črno. Zato naj bi bilo le od dobre volje ruskih oblasti odvisno, ali vse skupaj zaplenijo in prepovejo uporabo terminala ali ne. "Res je, da uradnega uporabnega dovoljenja v Moskvi še nimamo, ker avtomobilski terminal še ni povsem končan. Moskovske oblasti pa so nam dovolile, da lahko na terminalu začasno skladiščimo avtomobile," se je včeraj izgovarjal Lovšin. Natančno ni znal razložiti, kaj jim to začasno dovoljenje sploh dovoljuje in kakšno naj bi bilo. Vendar je odločno zatrdil, da v Moskvi zagotovo lahko parkirajo avtomobile. Lovšin je včeraj zavrnil namige, da ima Intereuropa likvidnostne težave. Prav tako je zanikal naše podatke o tem, da jim ena od bank ni odobrila kredita. S tem, kakšno je finančno stanje v Intereuropi, bodo nadzorniki natančno seznanjeni prihodnji teden, ko bodo na seji obravnavali revidirano poslovno poročilo za minulo leto in rezultate za prvo četrtletje letošnjega leta. Vsekakor pa stanje v družbi ni najboljše, saj jo zaradi slabih plač in razmer zapuščajo številni kadri. Na zadnjem svetu delavcev so bili zaposleni precej zaskrbljeni zaradi prodaje premoženja družbe, s čimer naj bi uprava izboljševala finančno stanje družbe. [email protected]

Val 202 že tretjič zapored označen kot Trusted Brand Val 202 - 2. program Radia Slovenija na nacionalni ravni v kategoriji radijska postaja je že tretjič zapored postal blagovna znamka, ki ji potrošniki najbolj zaupajo. Gre za pomemben rezultat evropsko uveljavljene akcije oz. raziskave Tursted Brand revije Reader s Digest. Val 202 tako na vrhu priljubljenosti med poslušalci ostaja že skoraj štiri desetletja, to pa potrjuje njegovo verodostojnost, za katero se novinarji, voditelji in drugi ustvarjalci vsebin trudijo vsak dan. Čeprav je virov informacij vse več in je tekma med mediji in medijskimi hišami vse bolj neusmiljena, torej Val 202 ohranja svoje mesto med pomembnimi oblikovalci javnega mnenja v Sloveniji.

Ljubljana - Rast cen je bila v marcu nepričakovano kar 1,3 odstotka. Čeprav imamo marca v Sloveniji tradicionalno nekoliko višjo inflacijo, je tako visoka mesečna rast cen spodkopala pričakovanja o znižanju letne rasti cen na podlagi baznega učinka. Letna rast cen je namreč v marcu pospešila na 6,9 odstotka, medtem ko smo v enakem obdobju lani imeli le 2,3-odstotno rast cen na letni ravni. Kot kaže, so se na začetku tega leta podražitve z blaga začele prenašati na storitve, kar ni posebno spodbuden podatek za umirjanje inflacije. ***Debata na to temo se odvija tukaj*** V marcu že drugi mesec zapored glavni krivec za zvišanje inflacije niso bile cene hrane in brezalkoholnih pijač, temveč so te celo nekoliko prispevale k znižanju inflacije, saj so se v povprečju pocenile za 0,1 odstotka. Da se inflacija razširja tudi na druga območja, ugotavlja tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj: "V nasprotju z minulim letom prihaja letos do hitrejše rasti cen tudi v nekaterih drugih skupinah indeksa cen." Kaj je vplivalo na to, da so se cene v letošnjem marcu podražile za 1,3 odstotka, kar je največ od aprila 2002? Tradicionalno so v marcu k inflaciji največ prispevali dražja oblačila in obutev, ki so se v letošnjem marcu podražili za 9,2 odstotka, k skupni rasti inflacije pa so prispevali 0,6 odstotne točke. Odstop od tega trenda kaže kar za dve odsotni točki višja rast od rasti v enakem obdobju lani. Na drugem mestu po prispevku k marčni inflaciji so višje cene goriv, ki so k rasti cen prispevale 0,5 odstotne točke. "Ob tem opozarjam, da zadnja podražitev cen naftnih derivatov še ni všteta v podatke," je dodala Irena Križman, generalna direktorica statističnega urada. Višje so bile tudi cene v izobraževanju, in sicer v povprečju za tri odstotke, zlasti zaradi podražitev vrtcev. Višje so bile tudi cene v skupini zdravje, ki so v marcu zrasle za 2,8 odstotka. Na spreminjanje vplivov na inflacijo kažejo tudi letne rasti v različnih skupinah. Če je bila še v začetku leta letna rast cen blaga 7,2-odstotna, je v marcu poskočila na 7,4 odstotka. Na drugi strani je bila rast cen storitev v januarju 4,7-odstotna, v marcu pa se je povzpela kar za odstotno točko, kar pomeni, da so se cene storitev od lanskega marca podražile že za 5,7 odstotka. Še nekoliko drugačno sliko kaže rast cen, merjena po drugem indeksu, tako imenovanem HICP, ki se uporablja za mednarodne primerjave. Po tem indeksu so se cene storitev zvišale za 5,9 odstotka, cene blaga pa za sedem odstotkov. Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bajuka je visoka marčevska inflacija presenetila, saj je bila "nad pričakovanji". "Cene hrane so se sicer umirile, k skupni rasti cen pa so v marcu največ prispevale višje cene obleke in obutve ter naftnih derivatov," ugotavljajo na ministrstvu. Ob tem že nekaj časa opažajo, da bo inflacija dosegla vrhunec v prvem četrtletju, zato pričakujejo, da se bo glavni pritisk na cene srednjeročno umiril. "Tveganje za zviševanje inflacije, povezano z rastjo cen nafte, še vedno obstaja," opozarjajo na ministrstvu. [email protected]

Na območju zgornje Gorenjske in Alp se stalno zadržuje najmanj pet medvedov, vsako leto pa kakšen izmed njih napada živino. Tako je tudi letos, zato bodo gozdarji zaprosili za odstrel medveda. Vsako leto se najde kakšen 130-kilogramski kosmatinec, ki pobija živali na območju Bohinja in tudi letos ni nič drugače. Gozdarji bodo zato zaprosili za odstrel medveda, dolgoročno pa predlagajo preselitev večjega števila medvedov na drugo območje. "Zaradi stalne prisotnosti prihaja do konfliktnih situacij, ki smo jim priča v zadnjih letih," je za STA dejal vodja blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek. Pojasnil je, da letno zabeležijo več kot 30 škodnih primerov, njihovo število pa še narašča. Skoraj vsako leto je izdana tudi odločba za odstrel kakšnega medveda, vendar je lovci ne uspejo vedno uresničiti, saj se medved lahko hitro premakne na drugo območje ali pa gre na zimsko spanje. Ker je časa za odstrel tudi to jesen malo, Avsenek upa, da bo Agencija RS za okolje čim prej izdala odločbo. Ubil kravo, telico in žrebe Medved je v ponedeljek ubil kravo, prejšnji teden telico, pred desetimi dnevi pa žrebe. Če bo ostal na območju Bohinja, pa se bo škoda v prihodnjih tednih še povečevala. Ko se bo živina umaknila iz planin, se bo medved lotil čebelnjakov, silažnih bal in krmišč. Lahko pride tudi do vasi, opozarja. Gre za mlajšega medveda, ki se je začel prehranjevati s svežim mesom, česar se najverjetneje ne bo odvadil. Ogroža varnost živali in ljudi, zato je mogoč le njegov odstrel. Če bi bil medved miren, tako kot medved, ki je pred nekaj leti praznil smetnjake v urbanem okolju v Ukancu, pa bi bila mogoča tudi njegova preselitev, ocenjuje Avsenek.

Zaradi varčevanja bodo zdravniki že v nekaj mesecih ob osebne recepte. Ob naslednji spremembi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja se osebni recepti ukinejo. Sklep je minuli teden sprejel upravni odbor (UO) Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je potrdila predsednica (UO) Lučka Böhm. '' Že delodajalci so ugotovili, gre za boniteto zdravnikov, od katere se ne plačuje dohodnine in je neupravičena,'' pravi Böhmova. Dodaja, da bo sprememba v nekaj mesecih tudi izpeljana. 0,7 milijona evrov so lani zdravstveno blagajno stali osebni recepti, ki so jih predpisali zdravniki. Dvojna merila Lani je 4.827 zdravnikov predpisalo 41.116 receptov za osebno rabo (vsak je na leto upravičen do največ 30 receptov). Vsak zdravnik je v povprečju porabil 8,5 recepta in skupaj predpisal za 227 evrov zdravil. To je zdravstveno blagajno lani stalo 690.275 evrov. Kljub temu v ZZZS ocenjujejo, da gre za minimalen strošek in '' da je to pravico zdravnikov smiselno ohraniti, saj so zdravila predpisana zavarovanim osebam, ki bi ta zdravila dobile, a jim je prihranjena pot k izbranemu osebnemu zdravniku.'' ''Vrhunec norčevanja'' '' Da takšne recepte dobivajo tudi zdravniki zasebniki, ki so povsem izven zdravstvenega sistema in celo upokojeni zdravniki, pa je vrhunec norčevanja iz bolnikov, ki so jim ta sredstva namenjena. Vprašljivo je celo, ali ZZZS s tovrstnimi pravili krši evropska pravila s področja javnih financ,'' opozarja Aleš Živkovič, direktor inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu INERHC.

Nižji dobiček pri številnih družbah, Mlinotest bolje kot lani V prvem četrtletju letošnjega leta sta Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav svoj dobiček skoraj prepolovila, Pozavarovalnica Sava je ostala skorajda brez njega, Istrabenz pa ima 30,7 milijona evrov čiste izgube. Na nižji dobiček Telekoma ustvaril je 12,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 46 odstotkov manj kot lani so poleg krize vplivali še restriktivni ukrepi regulatorja, spremenjene razmere na trgu elektronskih telekomunikacij in upadanje števila klasičnih priključkov. Prihodki skupine so se sicer v prvih treh mesecih zvišali za šest odstotkov, na 197,8 milijona evrov, je družba objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Zmanjšali so se prihodki od klasičnih telefonskih priključkov Čisti dobiček družbe Telekom Slovenije se je znižal za 38 odstotkov, na 6,05 milijona evrov, medtem ko so prihodki ostali na enaki ravni kot lani 100,48 milijona evrov. Za družbo je značilno, da so se zaradi zasičenosti trga, konkurenčnih vplivov in padanja prometa zmanjšali prihodki od klasičnih telefonskih priključkov, kar je posledica zmanjševanja števila priključkov PSTN in ISDN BA, manjše prodaje novih priključkov, nižjega prometa uporabnikov, delno pa tudi nižjih cen naročnine. Z manjšim dobičkom je posloval tudi Mobitel dobiček 9,69 milijona, manjši za 44 odstotkov, kosovski Ipko je prihodke povečal za 107 odstotkov, na 11,72 milijona evrov, uspelo pa mu je tudi zmanjšati čisto izgubo. Pozavarovalnica Sava z 94,7 odstotka manj dobička Pozavarovalnica Sava je po nerevidiranih nekonsolidiranih podatkih v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 232.000 evrov čistega dobička, kar je 94,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Kosmate pozavarovalne premije so se zvišale za 49,1 odstotka, na 48,93 milijona evrov, kosmate škode pa za 43 odstotkov, na 24,32 milijona evrov. Čisti prihodki od pozavarovalnih premij so znašali 33,6 milijona evrov, kar je 42,2 odstotka več kot v prvih treh mesecih lani oz. 28,5 odstotka letne načrtovane vrednosti. Čisti odhodki za pozavarovalne škode so se zvišali za 20,2 odstotka, na 18 milijonov evrov, in predstavljajo 23 odstotkov letne načrtovane vrednosti. Bilančna vsota je ob koncu prvega trimesečja znašala 418,1 milijona evrov in je bila v primerjavi s koncem leta 2008 višja za 4,8 odstotka. V Zavarovalnici Triglav skoraj polovičen upad Kar za 43-odstotkov nižji dobiček v primerjavi z istim obodbjem lani so zaznamovali v Zavarovalnici Triglav - letos tako znaša 3,77 milijona evrov. Na nižji dobiček je vplival predvsem nižji donos finančnih naložb, največ donos naložb kritnega premoženja, in trajne slabitve naložb. Vpliv na dobiček je imela tudi rast škod. Kriza prizadela tudi Luko Koper Očitno nižji čisti dobiček imajo tudi v Luki Koper, saj je z 8,4 milijona padel na 2,9 milijona. Za deset odstotkov so na 32,5 milijona padli tudi poslovni prihodki. Dobiček iz poslovanja se je zmanjšal za tretjino in dosegel 5,87 milijona. Tako kot pri ostalih družbah je tudi pri Luki Koper na nižji dobiček vplivala gospodarska kriza. Opaziti je bilo namreč zmanjšan pretovor, predvsem avtomobilov in generalnih tovorov. Istrabenz v prvem četrtletju s 30,7 milijona evrov izgube Koprski holding Istrabenz je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 30,7 milijona evrov čiste izgube, kar je predvsem posledica visokih odhodkov financiranja. Izgubo je Istrabenz zaznal tudi na ravni skupine, dosegla je 35,8 milijona evrov. Poslovni prihodki družbe Istrabenz, ki je od konca marca insolventna, so v četrtletju dosegli dobrih 177 milijonov evrov, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani , ko so znašali 173 milijonov evrov. Družba je konec marca izkazala negativni kapital v višini 27,6 milijona evrov, ki je predvsem posledica izvedene slabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo v letu 2008, v katerem je bila ustvarjena čista izguba v višini dobrih 222 milijonov evrov. Droga Kolinska S 5,6 milijona na 1,8 Izgubo ugotavlja tudi Droga Kolinska, ki sicer spada v skupino Istrabenz - od lanskega 1,8 milijona se je v letošnjem prvem četrtletju izguba zvišala na 5,6 milijona. Prihodki so namreč za 11 odstotkov znižali zaradi odprodaj nestrateških programov, prekinitve pogodbe z Unileverjem ter nenadne depreciacije srbskega dinarja Srbija je pomemben trg Droge Kolinske, in znašajo 75,8 milijona. Dobiček iz poslovanja je dosegel milijon evrov, medtem ko je bil lani 3,2-milijonski. Mlinotest z višjimi prihodki in prodajo Medtem ko nekatere družbe poročajo o slabših in slabih poslovnih rezultatih, pa se v ajdovskem Mlinotestu lahko pohvalijo z višjimi prihodki in dobičkom. V prvem četrtletju je bilo iz prodaje ustvarjenih 9,7 milijona evrov čistih prihodkov, dobiček pa so zvišali iz lanskih 30.900 na 46.300 evrov.

Policisti so na shodu zaradi naraščajočega nasilja razgnali protestnike. Shoda naj bi se udeležilo okoli 400 protestnikov. Priprtih 11 oseb Sprva mirni protest na Jesenicah, ki se je pričel ob 18. uri je kmalu po 19. uri prešel v nasilje, ko je manjša skupina protestnikov začela metati pirotehnična sredstva in molotovke v policiste. Posledično so posredovale okrepljene vrste policistov, ki so razgnale protestnike. Pridržanih 11 izgrednikov. Tudi zoper 'grobarje' hokejskega kluba Danes so protestni shod, ki tako kot drugi na Gorenjskem poteka pod geslom "Ejga, konc je", preselil pred občinsko stavbo, kritiko pa usmerili tudi zoper tiste, ki so botrovali propadu hokejskega kluba Acroni. Protest so tako naslovili "Za pravno državo in z grobarji jeseniškega hokeja v zapor!" s podnapisom "Vse se vrača, vse se plača!". Gorenjska vstaja z drugim shodom Nezadovoljstvo z vladajočo politiko so Jeseničani s protestnim shodom pokazali že pred tednom dni, ko se je kljub močnemu nalivu na Čufarjevem trgu zbralo okrog sto ljudi. Pobudnik shoda pa je bila prav tako kot danes skupina Gorenjska vstaja, ki se je izoblikovala na spletnem družbenem omrežju Facebook.

Vseh deset občin v prihodnji Savinjsko-šaleški pokrajini je enotnih, da zdaj še najbolj potrebujejo hitro cesto, ki bi jih še bolj povezala in ne ločevala. Sedež Savinjsko-šaleške (SA-ŠA) pokrajine bo v Velenju, a si ga delček želijo tudi Šoštanjčani. Enajsto referendumsko območje združuje deset občin iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Tako naj bi se o vprašanju, ali so za to, da se ustanovi Savinjsko-šaleška pokrajina, 22. junija na referendumu odločali prebivalci občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Dvomov o potrebnosti pokrajine v teh občinah ni, prav vse pa še najbolj druži skupna skrb za čimprejšnjo umestitev tretje razvojne osi. "Zavedamo se, da je hitra cesta ta trenutek za vse nas nujna za nadaljnji razvoj prihodnje skupne pokrajine," pravi velenjski župan Srečko Meh in poudarja, da so vsi župani, vse občine in vse uprave na območju Šaleške in Zgornje Savinjske pokrajine dobro sodelovali že doslej in bodo tudi v prihodnje. Sedež pokrajine naj bi bil v Velenju, s tem pa se še vedno niso povsem sprijaznili v Šoštanju. "Mi tega, da ne bomo imeli celotnega sedeža, nismo preboleli in si bomo še naprej prizadevali,da bi dobili vsaj delček pogače. Želeli bi, da bi imeli vsaj tako imenovan energetski sedež pokrajine, saj bi si zaradi termoelektrarne in premogovnika to tudi zaslužili," pravi župan občine Šoštanj Darko Menih.

Ljubljana - Nadzorni svet Vzajemne bo danes nadaljeval ponedeljkovo zasedanje, na katerem so razpravljali o razrešitvi sedanje uprave zavarovalnice. Ponedeljkovo sejo so namreč prekinili zaradi opozoril Agencije za zavarovalni nadzor, da je delovanje nadzornikov nesmiselno in neodgovorno ter da bodo morali prevzeti posledice za svoje ravnanje in odločitve. Nadzorni svet Vzajemne se je v ponedeljek sestal, da bi razrešil trenutna dva člana uprave Igorja Jarca in Milojko Kolar, saj se z njima niso uspeli dogovoriti glede višine plače. Namesto njiju pa bi imenovali Katjo Jelerčič in Ivana Gracarja, ki sta prejšnji teden po štirih mesecih čakanja od Agencije za zavarovalni nadzor dobila dovoljenje za delovanje v upravi zavarovalnice. Poleg tega pa so na dnevni red uvrstili razrešitev Dušana Kidriča z mesta predsednika uprave. Vodenje zavarovalnice naj bi po poročanju medijev prevzela dosedanja članica uprave Milojka Kolar. Nadzorniki so sejo zaradi dopisa Agencije za zavarovalni nadzor prekinili do srede. V agenciji so namreč delovanje nadzornikov Vzajemne označili za nesmiselno in neodgovorno tako do zavarovalnice kot tudi do novoimenovanih članov uprave. Ob tem so tudi opozorili, da bodo nadzorniki morali prevzeti posledice za svoje ravnanje in odločitve. Prvega nadzornika Vzajemne Mirka Miklavčiča je dopis agencije presenetil. Neodgovorno se mu namreč zdi, da se nadzornikom "grozi z zakonom, da ne smemo nič odločati". Poudaril je, da želi nadzorni svet delati v korist družbe in želi postaviti odgovorno in kompetentno vodstvo za normalno delovanje družbe. "Izgleda, da je dosti botrov okrog tega z raznimi interesi, zato se to dogaja," ocenjuje. Kidrič pa meni, da bi bila njegova razrešitev popolnoma nepotrebna in neracionalna, saj se mu mandat tako ali tako izteče z imenovanjem nove uprave, kar naj bi se zgodilo v naslednjih mesecih. Tudi Jarc meni, da glede na poslovne rezultate racionalnih razlogov za razrešitev ni.

Preiskava. Policija še vedno preverja vzroke za nesrečo na Kaninu. Lahko bi šlo za kaznivo dejanje. Smučišča. Policisti iz Bovca še vedno preiskujejo, zakaj se je v petek na smučišču Kanin zgodila nesreča, v kateri sta padli gondoli, v katerih ni bilo smučarjev. Policija namreč še ni izključila možnosti, da bi nesrečo zakrivil človek, zato preverjajo, ali bi komurkoli lahko očitali sum povzročitve splošne nevarnosti. Policija namerava krivca – če ga izsledi – kazensko ovaditi. Tožilka usmerja policiste “Omenjena policijska preiskava okoliščin nesreče še vedno intenzivno poteka in ni zaključena, saj policisti navedene policijske postaje še vedno zbirajo obvestila, pregledujejo določeno dokumentacijo in sodelujejo s pristojnimi službami, ki so vključene v omenjeno preiskavo,” pravijo na policijski upravi v Novi Gorici. Prizorišče nesreče si je po nesreči takoj ogledal tudi preiskovalni sodnik skupaj s tožilko. Zadnja zdaj usmerja policiste in kriminaliste, ki vodijo preiskavo nesreče.

Maribor - Na Trgu svobode v Mariboru se je danes zbralo nekaj deset ljudi, večinoma odpuščenih delavcev Mariborskih livarn Maribor (MLM), ki so jim sindikalni predstavniki razdelili pakete s hrano. Po besedah sindikalista Koste Nešića je bila udeležba skromna, a je bil namen kljub temu dosežen. Ob tem je opozoril, da je vladno poroštvo le začasna rešitev. »Namen današnjega shoda je bil enak kot na prejšnjem 18. maja, ko smo pozvali vlado, da naj ukrepa. Vlada je to storila, danes pa opozarjamo, da če tega denarja ne bo v MLM, je ogroženih 500 delovnih mest, ki brez hitre pomoči, ki je bila obljubljena, ne morejo preživeti,« je pojasnil predsednik sindikata KNSS-Neodvisnost v livarni Nešić. Spomnil je, da je država dala livarni že prej nekatere obljube, ki pa niso bile uresničene. Zbrali več ton hrane Zbranim so razdelili hrano, ki so jo v minulih dneh zbirali po trgovinah in na stojnici v središču mesta. »To je že tretja takšna akcija. Doslej smo zbrali od sedem do osem ton pomoči,« je povedal Nešić. Zadržano zaradi prisotnosti kamer in fotoaparatov so odpuščeni delavci prevzeli vrečke s prehrambenimi izdelki. Brez dela je ostala tudi dosedanja predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije (Skei) v MLM Janja Veber, ki je povedala, da so hvaležni za pomoč, a bi jim v tem trenutku bolj kot hrana koristil denar. »S hrano lahko nekaj stvari rešiš, a naši bivši sodelavci imajo velike težave s položnicami,« je dejala. V stiski tudi tisti, ki še imajo službe Sama je delala v MLM 27 let in je nad dogajanjem v tem podjetju razočarana. Pokonci jo drži upanje, da bo našla novo službo, saj je pripravljena poprijeti za vsakršno delo. »Zavedam se, da si bom službo morala sama poiskati,« je dejala. Poudarila je še, da za vsakim odpuščenim delavcem stoji družina, ki je odvisna od njega. »Ogromno je ljudi, ko sta tako mož kot žena zaposlena v livarni.« Mnogi so na današnjem shodu opozarjali tudi na stisko ljudi, ki so zaenkrat še obdržali delo v livarni. »Tudi njim je MLM dolžna dve plači, ker je v prisilni poravnavi, so pa tudi pod velikim psihičnim pritiskom,« je pojasnila Vebrova. Za prestrukturiranje najmanj 17 milijonov Nešić je opozoril, da posojilo v višini 5,1 milijona evrov, za kar je vlada v četrtek odobrila poroštvo, ne bo dokončno rešilo položaja livarne. »MLM potrebuje najmanj 17 milijonov evrov za prestrukturiranje,« je prepričan. Zbrane je med drugim nagovoril poslanec DZ Matevž Frangež (SD), ki meni, da je četrtkov sklep vlade rezultat tega, »ker so delavci, sindikat, mesto in državna politika stopili skupaj in ključne ljudi v Ljubljani prepričali, da MLM moramo rešiti«. »To je morda nauk za naprej: stopiti skupaj, da rešimo stvari,« je dejal. MLM je od aprila v postopku prisilne poravnave, zaradi česar je delo izgubilo okoli 350 ljudi.

Študentje Fakultete za strojništvo so predelali osebni avto v dvosedežni športni avtomobil brez strehe. Projekt se je začel leta 2000, ko je podjetje Peugeot Slovenija študentom strojništva podarilo osebni avtomobil peugeot 406, ki je služil kot mehanska osnova gradnje novega prototipa. Študentje višjih letnikov Fakultete za strojništvo so ob podpori priznanih slovenskih podjetij na področju avtomobilske industrije v minulih sedmih letih razdelali celoten razvojni postopek pretvorbe vozila peugeot 406 v različico Roadster. V seminarjih, projektnih nalogah, diplomskih seminarjih in diplomah so dokazali, da obvladajo sodobno raziskovalno-razvojno tehnologijo in opremo, številni so po diplomi začeli profesionalno pot v praksi s konkretnim in aktualnim inženirskim znanjem, je dejal mentor projekta in Predstojnik katedre za strojne elemente in razvojna vrednotenja na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Matija Fajdiga. Eden najbolj zanimivih delov avtomobila so žarometi, ki imajo obliko levjih krempljev. Prav vsi, ki smo bili aktivni v projektu smo spoznali, da moramo za uspešen projekt delovati kot dobro uigran orkester, kjer so vsi inštrumenti med seboj usklajeni, če želimo, da je skladba vrhunsko odigrana. Prepričan sem, da se je v projektu Student Roadster oblikovala dobra ekipa ljudi, ki so drzni, se ne bojijo izzivov in delujejo kot homogena celota za dosego skupnih ciljev, je ob predstavitvi projekta povedal vodja projekta Uroš Rosa. Med posebnostmi prototipnega vozila so na predstavitvi izpostavili tudi barvo. Ta je črna, vendar se na soncu oz. svetlobi spreminja v mavrično. Projekt Student Roadster so opazili tudi v FISITI, svetovnem združenju na področju avtomobilske industrije, ki je projekt Student Roadster izbral v nabor petih projektov odličnosti, ki bodo predstavljeni na svetovnem kongresu FISITA 2008 v Münchnu. Notranjost Student Roadsterja Za več informacij o projektu si lahko preberete na spletni strani www.studentroadster.com.

Da bi privabili poljske in predvsem mednarodne vlagatelje, je novomeška farmacevtska družba začela s kotacijo svojih delnic na Varšavski borzi. Prvi posel je sklenjen, lastnika pa je zamenjalo 34 Krkinih delnic. Z delnico Krke je bil na borzi v Varšavi sklenjen prvi posel. Lastnika je zamenjalo 34 delnic novomeške farmacevtske družbe po ceni 204 zlotov 48,91 evra, kar je nekoliko nad trenutnim tečajem na Ljubljanski borzi, ki znaša 48,39 evra. Z delnicami Krke se je v Varšavi začelo trgovati danes, še naprej pa delnice kotirajo tudi na Ljubljanski borzi. Delnice Krke so danes začele kotirati na Varšavski borzi. Družba je včeraj po koncu trgovanja na Ljubljanski borzi sporočila, da je prejela vse potrebne sklepe Varšavske borze in poljske Nacionalne depotne družbe za vrednostne papirje. Tečaj delnic Krke se je v torek na Ljubljanski borzi oblikoval pri 48,40 evra, z delnicami pa je bilo za 3,69 milijona evrov prometa. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič ocenjuje, da bo za izboljšanje likvidnosti trgovanja morda potreben čas, verjame pa, da bo kotacija na Varšavski borzi povečala bazo delničarjev družbe in izboljšala njeno prožnost na kapitalskih trgih. Kot eno vodilnih podjetij v svetovni generični farmacevtski industriji smo veseli, da smo naredili ta strateško pomemben korak in se uvrstili na Varšavsko borzo. Čeprav bo za izboljšanje likvidnosti trgovanja lahko potreben čas, verjamemo, da bo kotacija na Varšavski borzi povečala našo bazo delničarjev in izboljšala Krkino fleksibilnost na kapitalskih trgih, pojasnjuje Colarič. Družba lahko za podporo likvidnosti trgovanja na Varšavski borzi uporabi 2.080.134 lastnih delnic, kar je skoraj 5,9 odstotka obstoječega osnovnega kapitala. Skupina Krka, ki zaposluje okoli 9000 delavcev in ima proizvodne zmogljivosti v Sloveniji, na Poljskem, Hrvaškem, v Nemčiji in Rusiji, svoje izdelke pa prodaja v več kot 70 državah po svetu, je lani ustvarila 1,076 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 163 milijonov čistega dobička.

Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bi Grčija, če se želi izogniti bankrotu, potrebovala še 104 milijarde evrov pomoči. Prispevati bi jo morala EU in zasebni upniki. Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP, do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozni program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za 110 milijard evrov vredno pomoč držav z evrom in IMF, so sporočili iz IMF. A Grčija vendarle okreva počasneje od pričakovanj. Da bi se izvila iz primeža dolžniške krize, bi tako država potrebovala še 104 milijarde evrov svežega denarja 71 milijard evrov s strani EU in 33 milijard evrov s strani bank in drugih akterjev zasebnega sektorja, ocenjuje IMF. Po ocenah IMF trenutno med vlagatelji vlada prepričanje, da bo grški dolg prestrukturiran. Dokler bo to tveganje obstajalo, vrnitev Grčije na mednarodne finančne trge ne bo mogoče, prav tako pa ne vračilo posojila sklada, še ugotavljajo. Ena od vodilnih bonitetnih agencij Fitch je sicer v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, iz B+ na CCC. Znižanje bonitetne ocene odraža odsotnost novega kredibilnega programa EU in IMF za Grčijo, ki jo spremljajo zvišana negotovost v zvezi z vlogo zasebnih upnikov v bodočem financiranju ter poslabšanje makroekonomskih napovedi za Grčijo, so zapisali v Fitchu. Grško finančno ministrstvo je v sporočilu za javnost izrazilo presenečenje nad odločitvijo. V skladu z odločitvijo skupine držav z evrom bo nov program začel veljati pred 15. septembrom, ko bo opravljeno novo izplačilo Grčiji, so poudarili. Prav tako so v sklepni fazi pogovori o sodelovanju zasebnega sektorja pri nadaljnji pomoči. Zato je osupljivo, da se je Fitch odločil za spremembo bonitetne ocene, menijo na grškem ministrstvu in zagotavljajo, da znižanje bonitetne ocene ne vpliva na grški bančni sistem . Grški premier prvi, da bodo prihodnji dnevi ključni. Prihodnji dnevi ključni Grški premier George Papandreu je dejal, da bo prihodnjih nekaj dni še posebej ključnih za prihodnost Grčije in območja z evrom. Za nemški časnik Financial Times Deutschland pa je poudaril, da je nujno potrebna hitra odločitev o novi finančni pomoči Grčiji s strani EU in Mednarodnega denarnega sklada IMF. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je danes v parlamentu v Atenah zatrdil, da bi bila situacija tudi v primeru, da bi bonitetne hiše Grčiji pripisale selektivni default, obvladljiva. Poudaril je, da ni nevarnosti za bankrot in da je grški bančni sistem varen. Besedne zveze selektivni default v grščino ne gre prevajati populistično in neodgovorno, saj ni nevarnosti za bankrot, je opozoril. Po Venizelosovih besedah Grčija že sodeluje pri pogovorih o zmanjšanju dolžniškega bremena z daljšimi odplačilnimi roki in nižjimi obrestnimi merami na posojila ter z mehanizmom, ki bi Grčiji omogočil, da na sekundarnem trgu odkupi del državnega dolga.

Smrečice. Naravne slovenske prodajo le s težavo, nordijske v trgovskih središčih že skoraj pošle. Za povečavo kliknite tukaj. (Foto:Žurnal24 ) ''Prodaja domačih, slovenskih smrek je zelo slaba. Tu smo bolj za preganjanje dolgčasa,'' pravi gozdar Damjan Mihelič, ki na mariborski tržnici proda le do deset smrek na dan. Meni, da je manjši zaslužek posledica recesije, saj ljudje največ kupujejo manjše smreke. Podobnega mnenja je tudi Jože Iršič, ki pravi, da si je dva dni prodajal samo, da si je pokril stroške za najem prostora. Da je prodaja naravnih smrek veliko slabša kot pred leti, ugotavlja tudi Ljubo Cenčič z mariborskega zavoda za gozdove. ''Leta 2000 je bilo v Sloveniji prodanih 40 tisoč smrek, lani le še 23 tisoč, na območju Podravja pa 2.500,'' povzame. Kljub temu meščani Maribora tudi letos ne bodo deležni simbolične predaje prazničnih drevesc, kot je to že leta običaj v Ljubljani. Cenčič dodaja, da trgovski centri prodajo več naravnih prazničnih dreves, ker so nordijske smreke mnogo lepše in obstojnejše. Ljudje so največkrat kupili 185-centimetrsko umetno smreko po ceni slabih 19 evrov, v zalogi pa imamo le še slabih deset kosov naravnih smrek. Rok Istenič, Merkur Trgovci zadovoljni V nasprotju z gozdarji pa so s prodajo zadovoljni v večjih trgovinah. V mariborskem Baumaxu recimo že tri dni ni več mogoče kupiti sveže dvometrske nordijske smreke, saj so 500 primerkov že prodali, dobro pa se prodajajo tudi manjše smreke. Več kot 85 odstotkov zalog umetnih smrečic pa so že prodali tudi v Merkurju.

Ljubljana - Damijan Janković, direktor Electe in sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, pravi, da nad včerajšnjimi policijskimi preiskavami ni presenečen glede na vsebino kazenske ovadbe, ki jo je lani vložil proti Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju. "V kazenski ovadbi so bili opisani posli z delnicami Istrabenza, ki so potekali prek podjetij skupine Pivovarna Laško," razlaga Damijan Janković. Na vprašanje, ali meni, da so bile včerajšnje preiskave povezane z vložitvijo kazenske ovadbe, pa odgovarja, da tega ne ve točno, da pa je bil zagotovo tudi to eden od razlogov. Nekdanji predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina, ki je bil pred Bavčarjem vrsto let predsednik uprave Istrabenza, akcije organov pregona ni želel komentirati, ker je bil ves dan zadržan in je za novico, kot je dejal, izvedel po radiu nekaj trenutkov, preden smo ga poklicali. Zatrjuje, da s prodajo sedmih odstotkov delnic Istrabenza nadzorniki niso bili seznanjeni, tako kot niti ne z drugimi transakcijami Istrabenzovih delnic. Tudi predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Anton Turnšek, ki je bil v času, ko je družbo vodil Šrot, član nadzornega sveta, preiskav ni želel komentirati, češ da z njimi ni seznanjen. Za komentar smo prosili tudi predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Zdenka Pavčka, ki prav tako ni bil seznanjen s podrobnosti, zato preiskave ni želel komentirati. V primerjavi z gospodarstveniki pa so bili včeraj veliko bolj zgovorni politiki. Na spletnih straneh SDS, ki ji predseduje Janez Janša, so pojasnili, da za preiskave in zaslišanje Šrota in Bavčarja zagotovo obstaja veliko razlogov, po njihovem mnenju pa je pravo vprašanje, zakaj so se zgodile tako pozno. Poleg tega se v SDS sprašujejo, kdaj bomo dočakali podobne dejavnosti represivnih organov proti nekaterim drugim tajkunom. Sicer pa je po mnenju SDS največja dilema, če sploh in kdaj bo kateri koli od teh primerov dobil sodni epilog. Predsednik SLS Radovan Žerjav je prepričan, da bi se morale tovrstne dejavnosti začeti že prej. Pojasnjuje, da je pravilno, da odgovorni za nastale razmere v posameznih podjetjih odgovarjajo. Upa, da včerajšnja preiskava ne bo izjema. "Treba je preiskati in ugotoviti kazensko odgovornost nadzornikov in članov uprav tudi v drugih podjetjih," dodaja Žerjav. Po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča se je tajkunski klobčič začel odvijati. "Upam, da se bo to nadaljevalo, bojim pa se, da bo zaradi procesnih napak vse skupaj na sodišču izvodenelo," opozarja. Predsednik poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa pravi, da se je ob včerajšnji policijski akciji izkazalo, da so tajkuni šampanjce odpirali v času prejšnje vlade. "V času te vlade pa zakoni veljajo za vse," dodaja. V največji koalicijski stranki SD akcije organov pregona niso komentirali. Po njihovem mnenju so pristojne institucije odgovorne, da postopke vodijo korektno in v skladu z zakonom. Tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič preiskave ni želel komentirati. [email protected] Več kazalcev poslovanja Skupine Istrabenz, Maksime Holding, Pivovarne Laško, Infonda Holdinga in Centra Naložb si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.

Ljubljana - Konec oktobra je na slovenski trg mobilne telefonije vstopil tretji operater Tušmobil, ki je z drugačnim trženjskim pristopom napovedoval boj za zajeten del trga. Do zdaj je uspel prepričati 11.000 uporabnikov, od tega jih ima kar 70 odstotkov sklenjenih naročniško razmerje. Do konca leta naj bi se uresničile napovedi Iva Kranjčeviča, direktorja Tuš Telekoma, ki s Tušmobilom tvori informacijsko-komunikacijski steber skupine Tuš, torej naj bi pridobili od 13.000 do 14.000 uporabnikov. Po njegovih besedah so uporabnike pridobivali od glavnih operaterjev na trgu Simobila in Mobitela, v razmerju, kot je njun delež na trgu. Po naših ocenah so si tako zagotovili slabih 0,75 odstotka tržnega deleža. "Letos je bilo leto za infrastrukturo, prihodnje bo za storitve," je dejal in za leto 2008 dokaj ambiciozno napovedal dosego 100.000 uporabnikov oziroma v povprečju 7000 novih uporabnikov na mesec. V Tušmobilu se do zdaj še niso spuščali v boj za poslovne uporabnike, saj je njihov položaj na področju gostovanja v tujini še vedno šibak. Do zdaj imajo sklenjenih 18 pogodb o storitvah v tujih omrežjih, med drugim v Avstriji, v državah nekdanje Jugoslavije in na Madžarskem, medtem ko bodo Tuševi uporabniki lahko gostovali v Italiji že kmalu po novem letu.

Narava nas je spet obdarila z obilico snežnih padavin. Na veliko veselje otrok, malo manjše veselje odraslih, na jezo voznikov in nočno moro vseh tistih, ki bodo morali očistiti parkirišča in poti. Če ne na roke, pa z motorčkom! Čiščenje zasneženih površin je skoraj nemogoče brez takšnih ali drugačnih pripomočkov, od navadne snežne lopate za odmet bolj skromne količine snega, če ste bolj udobne sorte, si lahko omislite električno lopato. Ko pa se boste postavili pred ogromen kup snega, pa vam prav lahko pomaga motorna snežna freza ali kakšen mini plug. Marsikoga že zjutraj v slabo voljo spravi misel na sneg in lopato. Predvsem stanovalci stolpnic, blokov in večstanovanjskih hiš so že ugotovili, da za ceno povprečne lopate na stanovanje dobijo snežno frezo, ki močno olajša jutranje zimske boje z darilom izpod neba. Najcenejše plastične lopate, ki nimajo ojačenega kovinskega roba, so pri trgovcih, ki najraje uvažajo iz Kitajske, na voljo že za slabih pet evrov, malo bolj kakovostna lopata, ki je lahko ali ojačena ali v celoti kovinska, pa vas bo stala med 15 in 20 evrov. Če ne na roke, pa z motorčkom. Preverite, kako se med sabo razlikujejo motorne freze za odmetavanje snega, saj so različne tako v zmogljivosti kot tudi v ceni. Ali pa naj namesto vas sneg premetava kdo drug, za ceno povprečne freze si lahko kupite do 150 ur ročnega dela ...

Ta konec tedna bo zelo deževen. Po podatkih agencije za okolje RS nas v nedeljo čakajo zelo obilne padavine, zaradi česar bodo reke ponekod dosegle opozorilne vrednosti. Po podatkih agencije za okolje RS (ARSO) bo do polnoči bo v zahodni Sloveniji lokalno padlo že 15do 30 mm dežja. Ponoči pa se bodo padavine okrepile in ponehale predvidoma šele v ponedeljek sredi dneva. V 36 urah (nedelja 00h do ponedeljek 12h UTC) tako vremenoslovci pričakujejo v zahodni Sloveniji (Posočje, Goriška, Idrijsko-Cerkljansko hribovje, Škofjeloško hribovje, območje Snežnika)od 100 do 150 mm padavin. V osrednji Sloveniji pa 50 do 80 mm padavin, v vzhodni Sloveniji pa od 20 do 40. Žurnalova naveza Če imate posnetke poplav ali naraslega morja, pošljite fotografije na mobilno številko ali elektronski naslov [email protected]. Mobilna številka za pošiljanje SMS-ov ali MMS-ov s slikami:4224. Pred besedilo oziroma v polje Zadeva vpišite ključno besedo NAVEZA. Za fotografijo vam bomo plačali 20 evrov, če jo bomo objavili v časniku Žurnal24 ali tedniku Žurnal. Fotografije,objavljene na spletnem portalu, se ne honorirajo. Reke lahko prestopijo bregove Meja sneženja bo med 1600 in 2000 m nadmorske višine, v noči na ponedeljek pa se bo v severni Sloveniji predvidoma spustila do okoli 1000 metrov. V nedeljo zvečer bo ozračje v jugozahodni Sloveniji nestabilno, možne bodo nevihte, lokalno bo možen pojav stacionarne konvekcije. V nedeljo pa bodo pretoki rek po Sloveniji dosegli velike pretoke. V zahodni in osrednji Sloveniji, ter na vzhodu predvsem Dravinja, lahko dosežejo opozorilne vrednosti pretokov. Poplavljajo lahko reke na zahodu ter Ljubljanica s pritoki, ob nevihtah pa tudi hudourniki v jugozahodni Sloveniji. Okrepil se bo tudi veter V soboto se bo okrepil jugozahodni veter. Najmočnejši bo v severovzhodni Sloveniji, kjer bo v sunkih dosegel hitrosti 70 do 85 kilometrov na uro, v višjih legah (Pohorje) pa tudi nad 100kilometrov na uro. Precej vetrovno bo tudi drugod po Sloveniji. V soboto in nedeljo bo na obali pihal zmeren jugo, visoko bo plimovanje morja. V soboto med 21.45 in 22.30 ter v nedeljo med 11.30 in 12.30 ter med 23. in 24. morje lahko poplavi tudi območja, kjer poplave niso pogoste. V gorah se bo močno povečala nevarnost proženja snežnih plazov (4. stopnja po evropski petstopenjski lestvici).

Ajdovščina, Ljubljana - Vodstvo Primorja je na sobotnem sestanku z bankami dobilo ustna zagotovila, da so banke tej gradbeni družbi moratorij na poplačilo obveznosti pripravljene podaljšati do konca junija letos, je za Radio Slovenija povedal član upravnega odbora Primorja Štefan Činč. V vodstvu družbe pisno zagotovilo bank pričakujejo v tem tednu, je povedal Činč, sicer direktor edinega lastnika Primorja, družbe Primorje Holding. Zaposleni v Primorju pa bodo v ponedeljek ob 7. uri začeli stavkati, in sicer ker niso dobili dokazil, da jim je družba plačala razliko marčevskih plač ter prispevke za socialno varnost za zadnje tri mesece. Činč je za radio povedal le, da nima uradne potrditve, zakaj delavci niso dobili plačil. Več naj bi bilo znanega v ponedeljek dopoldne. Uprava družbe je sicer v tem tednu napovedala, da naj bi denar za plače prispeval strateški partner, s katerim se dogovarjajo za 30-milijonsko dokapitalizacijo.

Najbolj so se zvišale cene hrane Hrvaška je imela decembra lani 5,8-odstotno letno stopnjo inflacije, kar je največ od leta 2000, Nemčija pa se bojuje z najvišjo inflacijo v 13 letih. Na zvišanje inflacije na Hrvaškem je najbolj vplivala podražitev živil, ki so se lani podražila za 11,4 odstotka. Cene energentov in goriv so se zvišale za 2,9 odstotka. Guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski je val podražitev napovedal po novembrskih volitvah, še preden je bila znana novembrska inflacija, ki je znašala 4,6 odstotka. Najbolj so se od leta 2000 podražili mleko, mlečni izdelki, sadje, zelenjava, kruh in žita ter brezalkoholni in tobačni izdelki. Šuker Ni čas za paniko Hrvaški državljani za hrano plačujejo 70 odstotkov njene evropske cene, medtem ko njihova plača znaša le četrtino povprečne evropske. Povprečna hrvaška družina za hrano zapravi 40 odstotkov vseh svojih prihodkov, medtem ko je ta odstotek v EU-ju le 12. Hrvaški finančni minister Ivan Šuker je v oddaji HTV-ja Otvoreno dejal, da se hrvaškemu gospodarstvu ni prižgala rdeča luč, saj se z višanjem cen ne spopadajo le na Hrvaškem, temveč tudi drugod v Evropi. Dodal je, da namerava vlada v proračunu za letošnje leto sprejeti dolgoročne ukrepe, osnova naloga pa je zmanjšanje primanjkljaja. Rekordna tudi inflacija v Nemčiji V Nemčiji je bila lani inflacija 2,2-odstotna, leto poprej pa 1,7-odstotna. Najbolj so se zvišale cene energije 6,8 odstotka, hrane pa 3,1 odstotka. Znotraj prehrambnih izdelkov so se cene moke zvišale za 15,4 odstotka, masla pa za 19,1 odstotka.

Frankfurt - Današnja tretja stavka na frankfurtskem letališču je imela za posledico odpoved 20 odstotkov letov. Največ letal, in sicer 200, je bil prisiljen na tleh pustiti nemški letalski prevoznik Lufthansa, štiri lete pa je odpovedala tudi slovenska Adria Airways. Stavka nemškega sindikata kontrolorjev letenja (GdF) bo trajala vsaj do pete ure zjutraj. Potem ko je Lufthansa danes odpovedala 200 letov, naj bi jih v torek "le" še 80. Brez letalskega prevoza so sicer večinoma ostali potniki na evropskih linijah, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Lufthansa podatke o odpovedanih letih objavlja na svojih spletnih straneh, potnike pa o spremembah obvešča tudi prek SMS obvestil. Letalska družba potnikom, ki so imeli kupljene karte za odpovedane lete, nudi ali povračilo stroškov ali brezplačno menjavo vozovnic. Štiri lete - dva iz Ljubljane v Frankfurt in dva iz Frankfurta v Ljubljano, je bil danes prisiljen odpovedati tudi slovenski letalski prevoznik Adria Airways. Potnike, ki potujejo na teh dveh linijah, so preusmerili na poznejša leta. Upravitelj frankfurtskega letališča, družba Fraport, je medtem danes sporočila, da je mogoče na terminalih še naprej pričakovati nekoliko daljše čakalne dobe, da pa vse operacije vendarle potekajo "gladko". Na letališču so danes izvedli 80 odstotkov letov. GdF želi s stavko doseči občutno, med 25 in 50-odstotno povišanje plač, večje bonuse in krajši delovni čas za okoli 200 kontrolorjev letenja, ki usmerjajo letala na in s parkirnih prostorov. A s prvima dvema stavkama v četrtek in petek mu ni uspelo doseči dogovora z upraviteljem letališča, družbo Fraport. Frankfurtsko letališče je tretje največje v Evropi. Več poletov dnevno poteka le prek londonskega Heathrowa in pariškega Charles de Gaulle.

Zagreb - Izraelska farmacevtska družba Teva bo zaradi nove organizacije dela odpustila 790 delavcev v Zagrebški Plivi, ki je v njeni lasti. Iz Plive so še sporočili, da bodo nekateri izmed delavcev dobili tudi do dva milijona kun odpravnine (260.000 evrov). Izraelski lastniki - Teva je lastnica Plive od lanskega prevzema ameriške družbe Barr Pharmaceuticals, dotedanje večinske lastnice hrvaškega farmacevta -, uprava in sindikati so se dogovorili o višini odpravnin. Povprečna bo znašala 300.000 kun (40.000 evrov), kar je več, kot predvideva kolektivna pogodba. Predsednik uprave Plive Matko Bolanča je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da bodo največje odpravnine dobili nekateri izmed delavcev, ki so celotno delovno dobo delali v Plivi.

Pogajalski skupini uprave in sindikata v Elektru Primorska na celodnevnih pogajanjih nista zbližali stališč. Stavka bo zato v torek potekala v vsaki od štirih poslovnih enot po dve uri. Na pogajanjih med upravo in sindikatom Elektra Primorske tudi danes niso našli skupnega jezika za rešitev spora o višini nagrade delavcem ob koncu leta, ki je bila povod za stavko v podjetju. Vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec je povedal, da bodo v torek delavcem na zborih predstavili predlog sporazuma, ki so ga dali upravi, in njihove pripombe. Od delavcev želimo izvedeti, kaj si mislijo o ponujenih predlogih, da bomo lahko nadaljevali pogajanja, je povedal Vodopivec. Stavka se bo tako ob 8. uri najprej začela v poslovni enoti Koper, ob 10. uri v Sežani, ob 12. uri v Novi Gorici in ob 13.30 v Tolminu. V vsaki izmed poslovnih enot bodo med dvourno stavko izvedli zbor delavcev. Za stavko so se zaposleni v Elektru Primorska odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade. Za stavko so se zaposleni v Elektru Primorska odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim prejšnji teden ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prizadevanja in aktivnosti stavkovnega odbora v Elektro Primorska podpira tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. V sindikatu menijo, da je socialni dialog v energetskem sektorju na zelo nizki ravni, odločitve, ki imajo neposreden vpliv na ekonomsko socialno varnost vseh zaposlenih, pa se sprejemajo enostransko.

Center Naložbe, družba iz verige podjetij Boška Šrota in lastnica Infond Holdinga, je objavila nastop insolventnosti, saj so zaradi nezmožnosti plačevanja zapadlih obveznosti postali trajno nelikvidni. V Centru Naložbe pojasnjujejo, da je v zadnjem času veliko upnikov družbe zoper njih vložilo predloge za izdajo začasnih in predhodnih odredb, ki jim je sodišče sledilo ter izdalo sklepe o predhodnih in začasnih odredbah. Posledica tega je, da so upniki na premoženju družbe pridobili zastavno pravico . Prav tako so po pojasnilih Centra Naložbe upniki družbe dosegli, da je družbi prepovedano kakršno koli izplačilo denarnih sredstev z njenih transakcijskih računov, ki jih ima odprte pri NLB, NKBM in Banki Koper. Glede na navedeno torej družba ne more vršiti nobenih plačil prek njenih TRR-jev, torej tudi ne more plačevati zapadlih obveznosti do svojih upnikov, so opozorili. Družba je zato ugotovila, da je trajno nelikvidna po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Uprava družbe je v zakonskem roku pripravila ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja v skladu z določilom 35. člena omenjenega zakona ter ga predložila v obravnavo nadzornemu svetu družbe, so še navedli. Predsednik uprave Pivovarne Laško Foto Pivovarna Laško Pivovarna Laško je vložila predlog za stečaj Centra Naložbe in Infond Holdinga Za Center Naložbe je sicer na mariborskem okrožnem sodišču že vložen predlog za začetek stečajnega postopka, ki so ga 19. oktobra vložila podjetja iz skupine Pivovarna Laško Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo. Obenem so enak zahtevek vložila za Infond Holding. Za ta korak so se odločila zaradi uveljavljanja in zaščite terjatev družb skupine Pivovarna Laško do Centra Naložb ter zagotovitve enakopravnega poplačila upnikov obeh družb, so tedaj pojasnili v predlagateljicah stečaja. Medtem ko je Infond Holding insolventnost razglasil že v začetku avgusta, je to zdaj storil še njegov največji lastnik Center Naložbe. Skupina Center Naložbe je sicer v prvem polletju ustvarila za 17,13 milijona evrov čiste izgube.

Nekdanjo prvo damo Vegrada Hildo Tovšak naj bi kriminalisti ovadili že petič. Tokratna ovadba naj bi se nanašala na goljufije pri pridobivanju evropskega denarja za izgradnjo Rimskih term. Vegrad naj bi še pred začetkom gradnje izdal za 12 milijonov evrov lažnih računov, da so lahko terme dobile iz evropskih skladov več kot tri milijone evrov, poroča Pop TV. Med ovadenimi naj bi bil tudi bivši direktor term Maks Brečko, ki naj bi ministrstvu za gospodarstvo predložil ponarejene račune, lažna poročila za gradbena dela, ki niso bila opravljena, in lažne posojilne pogodbe. Kriminalisti naj bi neuradno ovadili tudi Hildo Tovšak in uslužbenca Vegrada, ki je potrjeval račune, in nadzornika na gradbišču. Brečko ovadbe ne komentira, Tovšakova izstavljanje lažnih računov zanika. Vegradu plačali za 13 milijonov evrov Nova direktorica Rimskih term Marjana Novak je ugotovila, da je družba oktobra leta 2009 Vegradu plačala za 13 milijonov evrov računov, čeprav naj bi bilo do takrat opravljenih le za 825 tisoč evrov gradbenih del. Ministrstvo za gospodarstvo še ni podalo odgovora na vprašanje, ali bodo morale Rimske terme evropski denar vrniti. Prenovljene Rimske terme, ki so bile zaprte od oktobra 1991, so konec marca letos sprejele prve goste, konec maja pa jih je slovesno odprl premier Borut Pahor.

Prekinitev vsake revije pomeni veliko škodo Zaradi finančnih težav Dela Revij še vedno ni izšla petkova Anja, izšli nista niti Naša žena in Smrklja. Z dvodnevno zamudo bo izšla Jana, z enodnevno pa Lady, Stop in KIH. Direktor in lastnik Dela Revij Matej Raščan je zagotovil, da naj bi vse omenjene revije izšle v četrtek, so po sestanku s predstavniki sindikata in zbora zaposlenih sporočili iz družbe. Dogovori z vsemi akterji še vedno potekajo, družba pa bralke in bralce naproša za razumevanje ob predvidenem nekajdnevnem zamiku izidov revij. Predsednica sveta delavcev Dela Revij Jelka Sežun je sicer po sestanku povedala, da je Raščan pojasnil, da vloge za začetek prisilne poravnave še ni vložil, saj čaka še cenilce. Izpostavila je še, da Raščan ne samo, da ne plačuje prispevkov delavcev, ampak pol leta ne plačuje niti akontacije dohodnine. Družba naj bi zaposlenim po njenih besedah odvajala tudi denar za parkirišče, ki pa ga ne nakazuje lastniku parkirišča. Prekinitev vsake revije pomeni veliko škodo Revije nastajajo na podlagi domačega znanja, ustvarjajo jih slovenski novinarji, uredniki, fotografi, oblikovalci, zato prekinitev izhajanja prav vsake izmed njih pomeni veliko škodo za slovenski revijalni tisk in medijski prostor ter za bralke in bralce, ki so jih revije vzgajale, številne od njih skozi desetletja, pa izpostavljajo v družbi. Revija Naša žena sicer letos praznuje 70-, reviji Jana in KIH pa 40-letnico. Lady, Avto Magazin, Jana, Naša žena ... na prodaj V NKBM-ju so pretekli teden zaradi neporavnanih terjatev za 11. avgust objavili javno dražbo za prodajo zastavljenih znamk v lasti Dela Revij. Vse znamke se prodajajo zgolj v svežnju, z izklicno ceno 10,14 milijona evrov. V svežnju so med drugim znamke Lady, Avto Magazin, Jana, Naša žena, Obrazi, Modna Jana, Eva ... Raščan ustanovil novo podjetje - Rašica Invest Matej Raščan je pretekli teden ustanovil novo podjetje Rašica Invest, ki je ustanovljeno z minimalnim ustanovnim kapitalom 7.500 evrov. Njegov edini lastnik je Invalidsko podjetje za proizvodnjo in trgovino Rašica Point, ki je v lasti Raščanovega podjetja Monera - ta je ostala brez delujočega transakcijskega računa, Raščan pa prek nje obvladuje največjo slovensko revijalno družbo. Družba ima račune blokirane od konca junija V družbi Delo Revije, z 68 zaposlenimi, so tudi po objavi dražbe zatrjevali, da so njihove glavne dejavnosti usmerjene v pripravo dokumentacije za začetek prisilne poravnave, s pomočjo katere si lahko zagotovijo uspešno sanacijo in omogočijo nemoteno delovanje v prihodnje. Načrt finančnega prestrukturiranja družbe naj bi bil po njihovih navedbah v sklepni fazi. Družba ima medtem vse bančne račune blokirane že od konca junija - direktor in lastnik družbe Matej Raščan je namreč po končanem prevzemu nanjo prenesel za več kot 30 milijonov evrov posojil, ki so močno obremenila njeno poslovanje. Delo Revije morajo namreč zaradi tega praktično ves denarni tok namenjati za plačilo obresti. Raščan bi moral skladno z odločitvijo na majski skupščini že pred tedni vplačati za tri milijone evrov dokapitalizacijskih delnic.

Sazas. Združenje nadzornemu organu, ki ga bo tožilo za več kot milijon evrov, očita laži. Avtorske pravice. Združenje slovenskih avtorjev Sazas je poslalo odprto pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju in ministrici za kulturo Majdi Širca, v katerem piše, da Sazasov nadzornik, direktor urada za intelektualno lastnino (UIL) Jurij Žurej širi laži in ustvarja zmešnjavo. Žurej odgovarja, da so “diskreditacija, zlorabe, politični pritiski in izsiljevanja tistih, ki bi morali za svoja dejanja v vsakem normalnem sistemu odgovarjati, v posmeh urejeni državi in vsem davkoplačevalcem, ki financirajo ta cirkus”. Od Lovšina do Kreslina Sazas v pismu Žureju med drugim očita, da je njegovo delo usmerjeno v javno blatenje, ustvarjanje anarhije, kršitev zakonodaje in prekoračevanje pooblastil ter da so bili slovenski avtorji zaradi tega do zdaj oškodovani že za več kot milijon evrov. Njihovi pravniki že pripravljajo odškodninsko tožbo. Pismo je podpisalo 66 slovenskih avtorjev, med katerimi so Matjaž Vlašič, Patrik Greblo, Jože Potrebuješ, Pero Lovšin, Magnifico, Jan Plestenjak, Gal Gjurin, Karmen Stavec, Vlado Kreslin, Adi Smolar in Domen Kumer. “Uradniki smo nadomestljivi” Žurej, čigar UIL spada pod ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Darja Radić, pravi, da se v urejenih pravnih državah nestrinjanje rešuje s pravnimi sredstvi: “Čas je za spremembe v sistemu, saj Slovenija logike elit, ki jim je na račun vseh državljanov dovoljeno prav vse, ne sme in ne more nadaljevati, če hočemo tej državi in njenim ljudem dobro in želimo, da bo sploh še kdo tako nor, da bi uvedel red. Državni uradniki smo nadomestljivi, pravna država pa ne – in te vam ne bodo zagotovili volilni golaži, stiski rok politike in bolj ali manj pomembni estradniki.”

Zaradi deževja in taljenja snega se je v Pomurju sprožilo več manjših plazov, zato je nekaj cest zaprtih. Najbolj kritično pa je v dolini Ščavnice, kjer so aktivirane enote civilne zaščite. Kot je povedala poveljnica gornjeradgonske Civilne zaščite Marjeta Erdela, je aktiviranih vsej šest gasilskih društev ob reki, ki večinoma spremljajo razmere, v Spodnjih Ivanjcih pa tudi pripravljajo nasipe, da bi obvarovali območje kmetijske zadruge. Pri Negovi je plaz pretrgal del vodovodnega omrežja. V Vratji vasi in Podgorju so hudourniki zalili nekaj hiš, tako da je zaprta regionalna cesta Šentilj-Gornja Radgona, cesta v Rodmošcih, ki jo je zasul plaz, pa bo po napovedih pristojnih zaprta več tednov. Zaradi močnih padavin meteorne vode poplavljajo tudi v Dupleku in Lenartu. Plazovi ogrožajo hiše O težavah že poročajo iz občine Slovenj Gradec, kjer se je ob 9.33 sprožil zemeljski plaz v kraju Gmajna. Gasilci so na kraju ugotovili, da gre za plaz na strmem pobočju za stanovanjsko hišo. V bližini hiše je vidna razpoka dolžine 30 metrov in širine 60 centimetrov. Ob 11. uri pa je zaradi močnega deževja meteorna voda vdrla v kletne prostore stanovanjskega bloka v Vuhredu. Zvečer pa se je sprožil zemeljski plaz na cesti Stari trg - Sele, zaradi česar je bil zaprt del cestišča, posledice odstranjujejo delavci Cestnega podjetja Maribor. Plaz se je utrgal tudi v Negovi, kjer je poškodoval vodovodno omrežje. V Zbigovcih pa je v nevarnosti električni daljnovod. Plazove bodo predvidoma sanirali v ponedeljek, nočno dogajanje pa bodo spremljale straže. Gasilci v občini Selnica ob Dravi so odmašili podcestni kanal ter namestili vreče s peskom, da ne mi prišlo do ponovnega poplavljanja ceste v naselju Janževa gora. © Tadej Zorec Ob 13.45 se je Ruperčah blizu Maribora sprožil zemeljski plaz. Slednji ogroža bližnjo stanovanjsko hišo. Zemeljski plaz se je sprožil tudi v Raškem dolu in ogroža dva stanovanjska objekta. Meteorna voda pa ogroža zalitje bivalnega zanojnika. Ob 14.29 pa je zemeljski plaz zasul del ceste Zavrč-Turški vrh v občini Zavrč. Ob 15.14 pa se je v kraju Vršnik v občini Kungota zamašil propust pod mostom potoka, zaradi česar je voda poplavila most. Narasle vode še vedno ogrožajo Po podatkih Agencije za okolje so pretoki rek po Sloveniji veliki, ponekod že upadajo. Naraščajo reke v južni, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji. Reka Ljubljanica poplavlja na Ljubljanskem Barju v območju vsakoletnih poplav. Reka Krka pa bo poplavlja na območju, večjem kot so vsakoletne poplave. Grozi tudi reka Ščavnica, ki ogroža stanovanjsko in gospodarsko poslopje v zgornjem toku na območju Spodje Ščavnice. Poleg tega so tam poplavljena območja s pašniki in polji. Morje bo po napovedih jutri med 8. in 10. uro poplavilo nižje dele obale.

Ministrica je subvencijo podjetju že napovedala V Mariboru se obeta 500 novih delovnih mest, saj je ministrica Radićeva napovedala, da bodo dodelili finančno vzpodbudo podjetju X6D Limited, ki bo izdelovalo 3D-očala. Mariboru se v kratkem obeta nova investicija, ki bo tokrat prinesla tudi delovna mesta. Ministrstvu za gospodarstvo obravnava vlogo podjetja X6D Limited za dodelitev finančne spodbude za tuje neposredne investicije. Podpis je nedavno v Mariboru sicer že napovedala ministrica Darja Radić. Vlagatelj X6D Limited je lastniško povezan s podjetjem Kolosej, sicer pa gre za na Cipru registrirano družbo, sedež evropskega dela je v Ljubljani, podružnice pa v ZDA, od koder vse skupaj vodi Maria Costeira. Njihovi proizvodi za uporabo v 3D-kinematografiji so v svetu uveljavljeni pod blagovno znamko XpanD. Da gre za pomembno investicijo, ki bo v prihodnjih dveh letih zagotovila okoli 500 novih delovnih mest, je potrdil tudi mariborski župan Franc Kangler, ki pa je ob tem dejal, da omenjeni dokument že nekaj časa čaka v predalih ministrstva. Po nekaterih informacijah je sicer podjetje svojo proizvodnjo najprej želelo odpreti v Ljubljani, vendar so na ministrstvu finančno spodbudo pogojevali s selitvijo zunaj Ljubljane.

Ključni področji sta postavitev uporabnika v središče sistema zdravstvenega zavarovanja in ureditev javne mreže zdravstvene dejavnosti, je povedala ministrica za zdravje Mazej Kukovičeva. Ministrica za zdravstvo Zofija Mazej Kukovič, ki je predstavnikom civilnih združenj predstavila osnutek nacionalnega načrta zdravstvenega varstva med letoma 2008 in 2013, je sprva izpostavila vizijo samega načrta, in sicer spodbuditi ljudi k skrbi za lastno zdravje ter organizirati kakovosten in dolgoročen sistem zdravstvenega varstva, kjer je pacient partner. Pri tem je poudarila, da je pomembno oblikovanje pogojev in definiranje politike zdravja v korist uporabnikov in v motivacijo izvajalcev zdravstvenih storitev. Strategija nacionalnega načrta zdravstvenega varstva temelji na zdravstveni strategiji EU in Svetovne zdravstvene organizacije ter na strategiji razvoja Slovenije. Ključna področja so po besedah Mazej Kukovičeve postavitev uporabnika v središče sistema zdravstvenega zavarovanja, povečanje zavesti o lastnem vložku v zdravje in ureditev javne mreže zdravstvene dejavnosti. Ministrica je spregovorila tudi o investicijah, za katere bodo v prihodnje odgovorne pokrajine. Kot je napovedala, se bodo osredotočali predvsem na gradnjo urgentnih oddelkov in novega kliničnega centra. Pri tem so cilji predvsem končanje odprte investicije, tekoče izvajanje prihodnjih in doseganje večje učinkovitosti teh investicij, je še poudarila.

K ukrepanju pristojnih organov pozvali tudi v zbornici Inšpektorat je uvedel nadzor nad varovanjem v slovenski podružnici banke Hypo Alpe Adria. Domnevne nepravilnosti so zmotile tudi zbornico za razvoj zasebnega varovanja. Z inšpektorata za notranje zadeve so sporočili, da so uvedli inšpekcijski nadzor glede zakonitosti izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja v Hypo Alpe Adria banki v Sloveniji. V slovenski podružnici avstrijske banke Hypo Alpe Adria se je, kot je znano, v sredo ob navzočnosti avstrijskih varnostnikov hitro zamenjalo vodstvo - odpoklicali so sedem vodilnih v tej banki, njihova mesta pa je prevzelo novo tričlansko vodstvo iz Celovca. - Vodstvo Hypa neuradno odnesel kup nepravilnosti, tudi posli z Vegradom - Avstrijci počistili v vrhu slovenskih družb Hypo Prav ravnanje varnostnikov pa je zmotilo tudi Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Z zbornice so sporočili, da naj bi po njihovih podatkih varnostniki avstrijske zasebno-varnostne službe brez prej pridobljenih dovoljenj za opravljanje varovanja v Sloveniji opravljali zasebno varovanje in izvajali ukrepe varnostnika. Šlo naj bi, sodeč po njihovih oznakah, za varnostnike družbe Group 4 Securicor. Neposredno dejavnost varovanja po zakonu o zasebnem varovanju izvaja varnostno osebje, zaposleno pri imetniku licence, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, in pridobi službeno izkaznico. Imetniki licenc in službenih izkaznic morajo ves čas opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje, določene za pridobitev licence. Več o tem si preberite tukaj. Varnostniki slovenske državljane odganjali v angleščini Ukrepe so tuji varnostniki izvajali, kot je razvidno iz posnetkov slovenskih televizij, proti slovenskim državljanom v tujem jeziku angleščini, kar je absolutno nesprejemljivo in v nasprotju z zakonom o zasebnem varovanju. Tuji varnostniki naj bi izvajali ukrep opozorila in prepovedi vstopa v varovani objekt, po našem mnenju pa je sporen tudi kraj, kjer so izvajali ukrepe, saj se le ta nahaja zunaj območja varovanega objekta, na javnem kraju, so še zapisali v zbornici in dodali, da je po njihovem mnenju varnostna služba grobo posegla v integriteto in suverenost slovenskega ozemlja ter pri tem kršila ustavnost in zakonitost RS . Zaradi vsega omenjenega so zato pristojne pozvali, naj preučijo položaj, preverijo dejansko stanje in zoper kršilce ukrepajo na podlagi zakonodaje. Hkrati izražamo našo zaskrbljenost nad takšnim ravnanjem tuje službe za zasebno varovanje in nad postopki tujih varnostnikov, ki so v absolutnem nasprotju z našo pravno ureditvijo, še pravijo.

Z afero NLB Sarajevo se že ukvarjajo slovenski organi pregona. Eden od udeležencev posla v Sarajevu, hrvaški poslovnež Veljko Bubić, je namreč proti NLB in njenim odgovornim vložil kazensko ovadbo.

Število vključenih v osnovnošolske programe se je v desetih letih zmanjšalo za dobrih 20 odstotkov, so zapisali na spletnih straneh Statističnega urada RS (SURS). Ob koncu šolskega leta 2006/2007 je po njihovih podatkih v Sloveniji delovalo 796 osnovnih šol s programom osem in devetletne osnovne šole in 59 osnovnih šol s prilagojenimi programi. Število osnovnošolcev, vključenih v redne in prilagojene programe, in oseb, vključenih v programe za odrasle, se je po podatkih SURS od leta 1995 do leta 2006 zmanjšalo za več kot 40.000 ali za dobrih 20 odstotkov. Kot so zapisali, je bilo omenjeno zmanjšanje števila osnovnošolcev predvsem posledica upadanja števila rojstev do vključno leta 2003. Po navedbah SURS je ob koncu šolskega leta 2006/2007 v Sloveniji delovalo 796 osnovnih šol (samostojnih, matičnih in podružničnih) s programom osem in devetletne osnovne šole. Obiskovalo jih je 164.991 učencev. Izobraževanje s prilagojenim programom je izvajalo 59 osnovnih šol, vanje pa je bilo vključenih 1650 učencev s posebnimi potrebami. Nemški jezik najpogostejša izbira V šolskem letu 2006/07 se je poleg obveznega tujega jezika, ki je za večino angleščina, drugi ali celo tretji tuji jezik učilo več kot 25.000 učencev. Največ učencev je kot izbirni predmet izbralo nemški jezik, druga najpogostejša izbira je bil angleški, tretja pa francoski jezik. Osemletka letos zadnjič S šolskim letom 2007/08 se izteka program osemletne osnovne šole. Kot so pojasnili, se po tem programu izobražuje le še okoli 8000 petošolcev. S šolskim letom 2008/09 bo osnovnošolsko izobraževanje, ki se je začelo postopoma uvajati s šolskim letom 1999/2000, v celoti potekalo po devetletnem programu. Ob koncu šolskega leta 2006/2007 je bilo po podatkih SURS v Sloveniji 26 organizacij, ki so izvajale osnovnošolsko izobraževanje za odrasle. Vanje je bilo vključenih 1495 oseb. Vpis v osnovne šole za odrasle se v zadnjih letih nekoliko zmanjšuje, kot so zapisali na SURS, bi lahko bil vzrok za to zmanjševanje populacije brez dokončane osnovne šole in manjši osip otrok v rednih programih osnovne šole. Razmerje med moškimi in ženskami, ki so obiskovali osnovnošolske programe za odrasle, je bilo po navedbah SURS v nižjih razredih precej izenačeno, v višjih razredih pa je bil delež moških bistveno večji.

Čokoladni velikonočni zajčki predstavljajo pomemben delež letne količine prodanih čokoladnih izdelkov, v Nemčiji jih vsako leto prodajo več kot 100 milijonov Velikonočni zajčki in čokoladna jajčka so za nemške proizvajalce sladkarij vse bolj pomemben proizvodni artikel. Velikonočni izdelki predstavljajo že približno devet odstotkov celotne letne količine prodanih čokoladnih izdelkov. Z velikonočnimi izdelki 407 milijonov evrov prometa Nemški proizvajalci so lani z velikonočnimi izdelki ustvarili rekordnih 407 milijonov evrov prometa. Za letos tako proizvajalci kot trgovci kljub zvišanju cen sladkarij in zgodnjemu datumu velike noči pričakujejo vnovičen porast prodaje. Nemci imajo za velikonočne praznike radi klasične velikonočne izdelke, so povedali v združenju. Povprašujejo predvsem po velikonočnih jajčkih z in brez alkohola, zajčkih, jagenjčkih in piščančkih. Najbolje gredo v prodajo velikonočni zajčki, ki jih v Nemčiji vsako leto prodajo več kot 100 milijonov.

Pri kmetijskih predelovalcih so se podražili sadje, zelenjadnice in živali za zakol Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so bile septembra povprečno za 9,8 odstotka višje kot septembra lani, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada (Surs). Sadje dražje za skoraj petino, zelenjadnice za več kot tretjino Cene sadja so bile septembra za 19,3 odstotka višje, razlog za to pa je predvsem v višji povprečni ceni grozdja za predelavo. Cene zelenjadnic so bile višje za 35,4 odstotka, cen vina za 12 odstotkov, cene žit pa za 14,8 odstotka. Višje so bile tudi cene krompirja (za 48,7 odstotka) in industrijskih rastlin (za 1,3 odstotka). Živali za zakol dražje za 11 odstotkov Cene živali za zakol so bile septembra v povprečju za 11 odstotkov višje kot septembra lani. Cene prašičev in goveda so bile višje (cene prašičev za 26,9 odstotka, cene goveda za 11,1 odstotka), cene perutnine pa nižje (za 0,6 odstotka). Cene živalskih proizvodov so bile v povprečju nižje za 3,6 odstotka (cena mleka je bila nižja za 5,3 odstotka, cena jajc pa višja za 13,2 odstotka).

Tripolis - Zaradi nemirov, ki pretresajo državo, je morala Libija za polovico zmanjšati proizvodnjo nafte, je danes za francosko tiskovno agencijo AFP dejal vodja državne naftne družbe Šukri Ganem. Po navedbah Ganema je več vzrokov za zmanjšanje proizvodnje nafte. Eden je ta, da so tuji delavci zapustili državo, saj se v Libiji več ne počutijo varne, odšli pa so tudi domači delavci. Kot je ob tem poudaril Ganem, je bila večina tujih delavcev tehnikov, prav njihov odhod pa je vplival na to, da so morali zmanjšati proizvodnjo nafte. Ganem, ki je de facto tudi libijski minister za nafto, ni želel razkriti natančnejših podatkov o sedanji proizvodnji nafte v Libiji, ki jo že več tednov pretresajo spopadi in protesti proti režimu Moamerja Gadafija. Ganem je še dejal, da nobena od naftnih rafinerij med nemiri in spopadi ni bila poškodovana in da Libija nadaljuje s proizvodnjo in izvozom nafte. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo Libija običajno na dan proizvode 1,6 milijona sodčkov na dan, od tega jih 85 odstotkov izvozi v Evropo. Po ocenah strokovnjakov na vzhod Libije, kjer so se sredi februarja začeli protirežimski nemiri, odpade dve tretjini libijske proizvodnje nafte.

Analitiki so prepričani, da bo do leta 2030 prehitela tudi ZDA Po treh desetletjih spektakularne gospodarske rasti je Kitajska prehitela Japonsko in tako postala drugo največje svetovno gospodarstvo, takoj za ZDA. Podatke je v ponedeljek zjutraj objavila Japonska, in tako je drugo četrtletje leta 2010 prineslo jasen dokaz, da je rast Kitajske resnična in da se bo moral svet kmalu sprijazniti z novo gospodarsko velesilo. Japonska je objavila podatke, da je bilo japonsko gospodarstvo v drugem četrtletju vredno približno 1,28 bilijona dolarjev, kitajsko gospodarstvo pa je že doseglo vrednost 1,33 bilijona dolarjev. Japonsko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju zraslo za 0,4 odstotka, kar je manj, kot je bilo napovedano, in kar napoveduje, da bo kitajsko gospodarstvo japonsko zagotovo pustilo za seboj vse leto. Do leta 2030 Kitajska tudi pred ZDA Strokovnjaki napovedujejo, da bo Kitajska, tako kot je zdaj prehitela Japonsko, pred tem pa že Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, do leta 2030 prehitela še ZDA in tako postala največje svetovno gospodarstvo. Današnji mejnik nosi velik pomen, je za New York Times povedal ekonomist Nicholas R. Lardy s Petersonovega inštituta za mednarodno gospodarstvo, saj potrjuje vse, kar se je dogajalo v zadnjih desetih letih Kitajska je počasi dohitevala Japonsko, in za vse v regiji je zdaj Kitajska največji trgovinski partner, in ne ZDA ali Japonska . Za Japonsko, ki je gospodarsko stagnirala že več kot deset let, številke predstavljajo zaton gospodarske in politične moči. Po podatkih Svetovne banke je bila Japonska drugo najmočnejše svetovno gospodarstvo zadnja štiri desetletja, v 80. letih pa je bilo govora celo o tem, da naj bi Japonska prehitela ZDA. Kitajska z nizkim BDP-jem na prebivalca A medtem ko je japonsko gospodarstvo zrelo in se populacija hitro stara, je Kitajska šele na začetku urbanizacije in se še vedno razvija, kar pomeni, da ima zelo nizek življenjski standard in še veliko prostora za razvoj. Pred samo petimi leti je kitajski BDP znašal približno 2,3 bilijona dolarjev, kar je bila dobra polovica japonskega. Kitajska se razprostira na približno enaki površini kot ZDA, a jo poseljuje petina svetovnega prebivalstva, BDP na prebivalca pa znaša približno 3.600 dolarjev in se lahko primerja z revnejšimi svetovnimi državami, kot so Alžirija, El Salvador ali Albanija, medtem ko ameriški BDP na prebivalca dosega kar 46.000 dolarjev. A pod vodstvom komunistične stranke je Kitajska začela preoblikovati smer svetovnega gospodarstva, saj počasi prevladuje v trgovinski menjavi, ima velike devizne prihranke ter ogromen apetit za nafto, premog, železo in druge naravne vire. Kitajska postaja pogonska sila svetovnega razvoja, državni voditelji so postali vse bolj samozavestni na svetovnem odru, država pa ima vse večji vpliv v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Ogromen vpliv imajo na svetovno gospodarstvo ter postajajo dominantna sila v Aziji, je prepričan profesor Eswar S. Prasad z univerze Cornell, ki dodaja Številna gospodarstva v regiji se naslanjajo na Kitajsko, kar je presenetljivo za gospodarstvo s tako nizkim BDP-jem na prebivalca . Stokovnjaki pojasnjujejo, da je Peking ob vsem tem vse pomembnejši na svetovnem prizorišču tudi na drugih področjih, kot je recimo lanskoletna zahteva, da dolar ne sme biti več edina mednarodna rezervna valuta, ampak mora biti to košarica valut. Kitajska ima pred seboj svetlo prihodnost Medtem ko se ZDA in Evropska unija trudijo, da bi ustvarile gospodarsko rast po najhujši gospodarski krizi v zadnjih desetletjih, Kitajska pridno pleza po gospodarski lestvici. Samo letos naj bi se kitajsko gospodarstvo povečalo za deset odstotkov. To je le začetek, Kitajska je še vedno država v razvoju in ima pred seboj še svetlo prihodnost, je povedal Vang Tao, ekonomist iz Pekinga.

Družba gre v likvidacijo V likvidacijo gre že tretje Kranjsko tekstilno podjetje, po Gorenjskih oblačilih in Ibiju še Aquasava. TV Slovenija poroča, da bo brez dela ostalo 360 zaposlenih. Lastniki podjetja, skupina Bonazzi, se je za likvidacijo odločila na zadnji skupščini, zdaj pa so o tem obvestili zaposlene in sindikat. Slaba četrtina zaposlenih bo delala še do konca oktobra, vsi pa bodo dobili odpravnino. Prva skupina 260 ljudi, ki bo zapustila podjetje, bo odpravnine dobila z redno plačo 15. septembra. Glavni vzrok za likvidacijo so razmere na trgu in povišanje stroškov, pravi generalni direktor Edi Kraus. Druge rešitve ni bilo. Na tej lokaciji smo mesečno izgubljali denar, nismo ustvarjali več dobička, ampak izgubo, je pojasnil in dodal, da so se za likvidacijo odločili v času, ko še lahko poplačajo terjatve. Predsednik sindikata Redžo Marošlič zagotavlja, da verjamejo obljubam, da bodo delavci poplačani. Za odpravnine je po njegovih besedah namenjenih 1,2 milijona evrov, delavcem pa bodo pomagali tudi pri iskanju nove službe. Pravi, da je nekaj družb že izkazalo zanimanje. Skupina Bonazzi je podjetje kupila po stečaju družbe Tekstilindus leta 1993, v teh letih pa so uvedli proizvodnjo poliestrskih in bombažnih tkanin.

Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani je danes začelo stečajni postopek nad družbo GPG Inženiring. Stečajni upravitelj je Jožef Patty, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 8. julija. Kot je sodišče zapisalo v sklepu o začetku postopka, objavljenem danes na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), naj upniki svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 8. julij. Sodišče je stečajni postopek začelo na predlog družbe, ki je tudi vplačala predujem za kritje stroškov začetka stečaja. GPG Inženiring je sestrska družba Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki je tudi v stečaju. Kot je zapisano na spletni strani GPG, se je GPG Inženiring ukvarjal s projektiranjem, razvojem in trženjem lastnih projektov. Gradili so predvsem stanovanja in poslovne objekte. Družbo je vodil Janko Jazbinšek. Družbo GPG, ki je v stečaju od 4. aprila, je vodil Boris Dolamič, ki je tudi njen največji lastnik. Začetek stečaja so pričakovali tudi zaposleni - bilo naj bi jih okoli 120 - ki niso dobili plač za januar in februar. V Dnevniku smo poročali, da sta GPG izčrpavala Dolamič in podjetnik Igor Lah. Šlo naj bi za vrsto kapitalskih in premoženjskih slabitev družbe, tako da je imelo podjetje konec leta 2005 dolgove osemnajstkrat večje od kapitala.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija glede na junij zvišala za 0,1 odstotne točke, na 12,9 odstotka. Stopnja brezposelnosti se je tokrat znižala le v starostni skupini od 55 do 59 let, medtem ko se je najbolj zvišala v starostni skupini od 25 do 29 let. Kaj kažejo statistični podatki glede brezposelnosti v Sloveniji? Nič vzpodbudnega. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija glede na junij zvišala za 0,1 odstotne točke, na 12,9 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti se je tako po štirih mesecih upadanja tokrat rahlo zvišala. Gibanje stopnje brezposelnosti je bilo podobno kot lani in predlani, saj se je tudi takrat zniževanje stopenj brezposelnosti julija prekinilo. Če se bo vzorec gibanja stopenj brezposelnosti zadnjih dveh let ponovil, lahko pričakujemo, da se stopnja brezposelnosti tudi letos ne bo dosti spreminjala do oktobra, v tem mesecu se je namreč v preteklih dveh letih občutneje zvišala, ugotavlja statistični urad. Številke še kažejo, da se je brezposelnost znova znižala med moškimi, in sicer z 12,1 na 12 odstotkov, medtem ko se je med ženskami zvišala s 13,5 na 13,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti za ženske je tako enaka, kot je bila na začetku leta, medtem ko se je stopnja brezposelnosti za moške od januarja do julija znižala že za 1,4 odstotne točke. Stopnja brezposelnosti se je tokrat znižala le v starostni skupini od 55 do 59 let, in sicer z 22,9 na 22,5 odstotka, medtem ko je v drugih narasla ali ostala nespremenjena. Najbolj se je zvišala v starostni skupini od 25 do 29 let, s 16,8 na 17,4 odstotka. Prvo polovico leta je po pojasnilih statističnega urada zaznamovalo naraščanje števila delovno aktivnih, julija pa se je prvič letos znižalo, in sicer s 796.461 na 794.359. Znižalo se je zaradi upada števila delovno aktivnih žensk za približno 2100 konec julija jih je bilo tako približno 356.700. Število delovno aktivnih moških je ostalo skoraj nespremenjeno pri 437.700.

Ljubljana - Ljubljanska borza je včeraj zabeležila največji enodnevni padec tečajev v zgodovini našega trga kapitala. Osrednji indeks SBI20 je namreč izgubil 7,94 odstotka vrednosti in tako nanizal že peti zaporedni negativni dan. Letos so se delnice slovenskih izdajateljev v povprečju pocenile že za slabih 54 odstotkov, od tega samo od začetka septembra za 29 odstotkov. Tržna kapitalizacija sedemnajstih najpomembnejših borznih družb Ljubljanske borze se je letos zmanjšala za kar 9,6 milijarde evrov, samo včeraj je na borzi izpuhtelo več kot 750 milijard evrov premoženja. Da je slovenske vlagatelje včeraj zajela panika, priča tudi podatek o številu poslov in dnevnem prometu, ki je bil pri slabih osmih milijonih evrov znatno nad letošnjim povprečjem. Glede na število poslov – samo z delnico Krke so vlagatelji sklenili skoraj 900 poslov – in vrednost posameznih poslov so bili včeraj očitno glavni prodajalci predvsem mali delničarji, medtem ko večjih delniških paketov ni bilo zaznati, po čemer bi lahko sklepali, da institucionalni vlagatelji po večini niso izstopali iz svojih naložb. Poleg Heliosove delnice, ki je včeraj izgubila več kot petino vrednosti, sta bili najbolj na udaru delnici Aerodroma Ljubljane in Save, ki sta izgubili več kot desetino vrednosti. Uprava Ljubljanske borze je morala pri tem zvišati dnevno omejitev spremembe tečaja na 20 odstotkov. Med vsemi delnicami sta na vrednosti pridobili le delnici Žita in Pivovarne Laško, medtem ko je denimo delnica NKBM izgubila še šest odstotkov in je bila vredna 12 odstotkov manj, kot je znašala njena dokapitalizacijska cena. Kot ocenjuje član uprave Perspektiva DZU Igo Gruden, Ljubljanska borza le deli usodo preostalih svetovnih borz, tečaje pa dodatno znižujejo panika med vlagatelji in nizka likvidnost. Vendar pri tem že opaža, da zaradi zadnjih padcev tečajev nekatere družbe kotirajo pri rekordno nizkih vrednotenjih tako v tujini kot v Sloveniji. [email protected]

Na preiskovalnem oddelku na Okrožnem sodišču v Mariboru so zaslišali Roberta Pogorevca zaradi domnevne vpletenosti v smrt 12-letnega Bora Nekrepa. Zdravnice Zlatke Kanič niso zaslišali. Njeno zaslišanje je preloženo, saj se je zagovornica opravičila. Zahtevo za preiskavo zoper Zlatko Kanič in Roberta Pogorevca je zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti 14. aprila vložilo Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Kaničevo so kazensko ovadili tudi starši Bora Nekrepa, ki je marca lani umrl zaradi previsoke ravni amonijaka v krvi po hospitalizaciji v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Borovi starši so prepričani, da je zdravnica storila umor iz malomarnosti, pravni zastopnik družine Nekrep Andrej Pitako pa je poleg tega vložil tudi kazenski ovadbi zaradi suma storitve kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja proti dvema zdravnikoma na isti kliniki. Ravnanje zdravnikov Zlatke Kanič in Roberta Pogorevca je že obravnavalo prvostopenjsko razsodišče zdravniške zbornice, ki je Kaničevi odredilo dvomesečni odvzem licence, Pogorevcu pa je izreklo ukrep javnega opomina.

Tuji državljani, ki so varčevali v slovenskih bankah in njihovih podružnicah, bodo lahko iskali svojo pravico pred slovenskimi sodišči, je razsodilo ustavno sodišče. A sredstev za njihovo poplačilo ni. Ustavno sodišče je 3. decembra lani odločalo o pobudi dveh hrvaških državljanov Andra in Alana Perića, ki sta menila, da je 23. člen Zakona o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku Republike Slovenije za nasledstvo ZSNVPN v nasprotju s 23. členom Ustave. Ta člen je določal, da vsi postopki, ki zadevajo devizne hranilne vloge v poslovni banki ali kateri koli njeni podružnici v kateri koli državni naslednici nekdanje SFRJ, ki so prekinjeni oziroma odloženi na podlagi Zakona o skladu RS za sukcesijo, na slovenskih sodiščih ostanejo prekinjeni oziroma odloženi. Kot piše današnji Jutarnji list, pa za zdaj niti ni uradno znano, koliko tožb so hrvaški državljani vložili na slovenska sodišča. Samo na pristojnem sodišču v Ljubljani naj bi jih bilo sto, od tega naj bi bilo pet sodb pred odložitvijo tik pred izvršitvijo. Skupno naj bi bilo sicer oškodovanih okoli 130.000 hrvaških varčevalcev, skupni znesek terjatev pa naj bi z obrestmi znašal 150 milijonov evrov. Postopki so se začeli v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja. Ti predpisi so slovenskim sodiščem prepovedovali, da bi o teh primerih odločala. Ustavno sodišče pa je s to odločitvijo te prepovedi razveljavilo, je povedal pravni zastopnik omenjenih hrvaških državljanov Pavel Pensa iz odvetniške hiše Jadek & Pensa. Tako bodo lahko slovenska sodišča začela odločati o utemeljnosti terjatev. Glede utemeljenosti proti Ljubljanski banki, verjetno ne bodo sporne, v kolikor bodo tožniki dokazali, da so denar deponirali pri banki, pravi Pensa, ki dodaja, da imajo v primerih, ki ju zastopa, varovanci vsa potrebna dokazila. Tu mi ne pričakujemo, da bi lahko sodišče drugače odločilo, kot da zahtevku proti Ljubljanski banki ugodi. To pa nič ne pomeni v zvezi s tem, kaj se zgodi, če se izkaže, da Ljubljanska banka tega ne more plačati, ker gre za staro Ljubljansko banko, ki nima nič, in dejstvo je, da ne bo sposobna plačati, je pojasnil odvetnik. Foto POP TV Pri tem je nadaljeval, da se bo kasneje postavilo vprašanje odgovornosti za to, da Ljubljanska banka ni sposobna plačati teh terjatev in ali to odgovornost, oziroma del te odgovornosti po principih sukcesije nosi Slovenija kot država. To pa je res sukcesijsko vprašanje, ki s sporazumom ni rešeno, vprašanje pa je, če s sporazumom ni rešeno, ali kljub temu mednarodni predpisi o sukcesiji ščitijo fizične osebe, da vendarle imajo nek zahtevek proti nekomu. To je vprašanje, o katerem bi se odločalo, če Ljubljanska banka ne more plačati terjatev, meni odvetnik. Postopki se bodo še vlekli Pritrdil je na vprašanje, ali bodo postopki tekli še dolgo, in pojasnil, da se bodo zdaj začeli postopki na prvostopenjskih sodiščih, saj so bile vse zadeve prekinjene. V omenjeni odvetniški pisarni imajo trenutno dva spisa, oba manjših vrednosti, v enem od teh je že razpisan narok, kar pomeni, da se je sodnik seznanil z odločitvijo ustavnega sodišča. Ker gre za star spis, bo obravnavan prioritetno. Foto Kanal A Za reševanje vprašanja ni interesa pri Hrvaški Za komentar smo prosili tudi predsednika uprave Ljubljanske banke v Sloveniji Boruta Ožuro. Ta nam je pojasnil, da se bodo postopki nadaljevali. Povedal je, da bodo argumentirali svoje pozicije, da gre pravzaprav za jugoslovansko sukcesijo in da je mnogo bolje narediti kakšno potezo, da bi se države naslednice čim prej dogovorile, kdo bo prevzel ustrezen del jamstva nekdanje federacije za staro devizno varčevanje. Gre za pogovore, ki so potekali pri Mednarodni banki za poravnave v Baslu. Razlog, da dogovora takrat ni bilo, pa je, da Hrvaška noče pristati na te pogovore. Leta 2002 so bila štiri taka srečanja, potem pa se je Zagreb iz te debate umaknil, pojasnjuje Ožura. Izpostavil je, da je dejstvo, da hrvaška stran noče sodelovati v pogovorih, ker sicer bi to vprašanje že zdavnaj lahko rešili . Povedal je še, da ima Ljubljanska banka praktično vse svoje premoženje na Hrvaškem, na vprašanje, če je tega premoženja dovolj, da poplača morebitne upnike, ki bodo iskali pravico na sodiščih, če bodo slednja tako odločila, pa je odgovoril, da je to problem upnikov. Dejstvo je tudi, da so trije hrvaški varčevalci pri Ljubljanski banki vložili tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Sodišče je takrat njihove tožbe ovrglo in pojasnilo, da je treba vprašanje rešiti z dogovorom med državami, naslednicami nekdanje Jugoslavije. Sicer pa je hrvaška premierka Jadranka Kosor ravno danes izrazila željo po čimprejšnjem srečanju s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, na srečanju pa naj bi po njenih besedah govorila tudi o vprašanju Ljubljanske banke.

Washington - Produktivnost ameriških delavcev se je v prvem četrtletju letos znova zvišala, in sicer za 3,6 odstotka, kar je sicer bolje od napovedi, vendar precej manj kot v prejšnjih treh četrtletjih. Že tretji teden zapored pa je padlo število prošenj za podporo pri brezposelnosti. Poročili ministrstva za delo kažeta na to, da se je kriza na trgu delovne sile vsaj ustavila, če ne že nazadovala. Nižja rast produktivnosti pomeni, da podjetjem počasi zmanjkuje načinov, da iz obstoječega, okleščenega, števila zaposlenih iztisnejo čim več produktivnosti, zato bodo morala kmalu začeti zaposlovati nove ljudi, menijo analitiki. To se počasi že dogaja, saj se je število prošenj za prejemanje podpore zaradi brezposelnosti pretekli teden, s koncem 1. maja, zmanjšalo za 7000 na letno prilagojeno raven 440.000. Kljub temu analitiki napovedujejo, da bo petkovo poročilo o stopnji brezposelnosti pokazalo, da je bila ta aprila že četrti mesec nespremenjena na 9,7 odstotka. Ameriško gospodarstvo je v prvem četrtletju letos raslo po stopnji 3,2 odstotka, produktivnost pa malce hitreje. Vendar pa je produktivnost v zadnjem četrtletju lanskega leta rasla po stopnji 6,3 odstotka, v tretjem lanskem četrtletju je bila rast višji za 7,8 odstotka, v drugem pa za 7,6 odstotka. Stroški na uro dela zaposlenega so medtem v prvem četrtletju letos padli za 1,6 odstotka, v zadnjem četrtletju lani pa za 5,6 odstotka. Ugodni podatki niso vplivali na trgovanje na newyorški borzi, saj tam med vlagatelji še naprej prevladuje zaskrbljenost zaradi grške dolžniške krize. Borzni indeksi v prvih urah trgovanja na Wall Streetu nazadujejo. Visoka stopnja produktivnosti in ničelna inflacija omogočata centralni banki Federal Reserve (Fed), da obrestne mere ohranja na rekordno nizkih ravneh. Predsednik Feda Ben Bernanke je danes na konferenci regionalne podružnice Feda v Chicagu izrazil optimizem, da se bodo kreditni pogoji letos izboljšali. Bernanke je ocenil, da banke spreminjajo odnos do posojanja, čeprav kreditiranje še naprej nazaduje in dostop do kreditov ostaja otežen. Fed si je zato za osnovni cilj zastavil sprostitev kreditnih trgov, kar je pogoj za zvišanje potrošniške porabe, ki bo zagnala gospodarsko rast. Vendar bo pred tem - tako analitiki - potrebno obnoviti tudi zaposlovanje. Potrošniška poraba sicer raste, vendar počasi. To kaže zadnje poročilo o prodaji 28 ameriških veletrgovin, ki ga je danes objavila agencija Thomson Reuters. Prodaja se je aprila na letni ravni zvišala za pol odstotka, kar je manj od pričakovanj analitikov. Kljub temu pa ameriške veletrgovine že osmi mesec zapored beležijo mesečno rast.

Že drugič zapored je globalna medijska agencija leta postala agencija OMD. Naziv ji je podelila strokovna revija Adweek. Polona Javornik, direktorica družb OMG in OMD Medijska agencija OMD deluje v okviru Omnicom Media Group, skupaj s sestrsko medijsko agencijo PHD pa predstavljata najmočnejšo mednarodno mrežo v Sloveniji. Strokovna revija Adweek jo je za globalno medijsko agencijo leta 2009 razglasila na podlagi ocene kakovosti storitev, ki jih OMD opravlja za svoje naročnike, in pomembne vloge medijskega partnerja. Po oceni revije Adweek strokovnost OMD dokazuje tudi zvestoba naročnikov in skupen razvoj v zaostrenih gospodarskih razmerah. Leto 2009 je bilo izjemno zahtevno leto zato pa v leto 2010 agencija OMD vstopa še močnejša in pripravljena na nove izzive, menijo v družbi.

Stranka je homogena, je na današnji seji predsedstva SD dejal premier Borut Pahor, ki so ga v stranki opozorili, da preveč govori z novinarji. Tekavčičeva pravi, da bi lahko imeli boljšega premierja od Pahorja. Borut Pahor je na klavzuri ob polovici mandata v Ljubljani povedal, da so stopili pred volilce s sloganom Spremembe za Slovenijo, a še ni bilo jasno, da bodo potrebne tako obsežne spremembe. "Volumen sprememb bo tak, da je vprašanje, kako jih bomo izvedli. Pogovoriti se je treba, ali so spremembe res dobro premišljene," je dejal Pahor. Pravi, da se stranka tega ni prestrašila, biti pa morajo prediskutirane v javnosti. Stranka jih je prediskutirala kritično. Stranka je ustanovila strokovne svete, ki bodo prediskutirali posamezne prihodnje reforme, je povedal premier in izpostavil, da bo potrebno ljudem bolje pojasniti nujnost reform, ki da so v prid države in ne v prid neki privilegirani skupini. Poenotenje mnenj "Stranka je homogena," pravi Pahor. Vodja poslanske skupine Bojan Kontič se sicer poslavlja, neuradno je slišati, da naj bi ga nadomestil Janko Veber. Je pa Kontič dejal, da poslanska skupina Pahorja podpira, tudi koalicija je v parlamentu enotna, kar kažejo zadnja glasovanja. Razprava glede pokojninske reforme še ni čisto pod streho. Je pa reforma pripravljena na razpravo v državnem zboru. Pahor o pokojninski reformi "Preveč govori z novinarji" Pahorja so v stranki opozorili, da preveč govori z novinarji. Generalni tajnik stranke Uroš Jauševec je dejal, da je stranka v fazi regeneracije, saj leta 2011 ni nobenih volitev. "Za sramotno pred samim sabo bi štel, če bi zaradi javnomnenjskih rezultatov spreminjal svojo politiko v levo ali desno," je komentiral zdrs SD na tretje mesto v javnomnenjskih raziskavah. Opozarja še, da tisti, ki danes gradijo na previsokih pričakovanjih glede reševanja problemov, teh morebiti ne bodo mogli uresničiti. Premier se je odzval tudi na današnjo izjavo Gregorja Golobiča, da je preveč nasedel Lahovniku glede TEŠ. Pahor Golobiču odgovarja, da je razpravo o TEŠ prvi odprl prav on sam. O Dimičevi in Jeretiču molčali Govorili so tudi o Zoranu Jankoviću, a Pahor pravi, da ga je omenila zgolj predsednica mestnega odbora Metka Tekavčič, ker je župan. Sicer o njem niso govorili, kakor tudi ne o pismu Sebastijana Jeretiča ali Simoni Dimic. Na vprašanja o Jankovićevi potencialni kandidaturi za premierja leta 2012 pa je Pahor odgovoril: "To je njegova stvar." Pahor eno, Tekavčičeva trdi nekaj drugega Tekavčičeva je medtem demantirala, da bi ona izpostavila Jankovića, kar je dejal Pahor. Dejala je, da imamo parlamentarno demokracijo, zato je smešno skrivati se za nestrankarstvo. Tisti, ki so nestrankarski, zastopajo interese kapitala, svojega in tujega. Pravi, da ne trdi, da kdo ne bi učinkoviteje vodil vlade od Pahorja, a Pahor jo vodi tako, da lahko vsak pove, kar želi. Tekavčičeva pa ne želi povedati, kdo bi lahko v SD bil drug kandidat za predsednika vlade.

Maribor - Več kot 96 milijonov evrov terjatev so v stečajem postopku prijavili upniki propadlega mariborskega gradbenega podjetja MTB. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger jih je preskusila in jih skoraj 400 upnikom priznala v skupni vrednosti 84,3 milijona evrov. Več kot polovica tega zneska pripada največji upnici - NKBM, ki je najbolj zavzeto kreditirala gradbene projekte MTB. Zdaj ji je ostala več kot 47 milijonov evrov visoka terjatev. V postopku je bila NKBM priznana ločitvena pravica na številnih nepremičninah MTB, zabeleženo pa ima tudi pogojno terjatev v višini več kot osem milijonov evrov. Vendar posojila, ki jih je odobravala gradbenemu podjetju, niso bila dovolj zavarovana. Z odprodajo nepremičnin, na katerih je banka vpisana kot hipotekarni upnik, ta namreč ne bo mogla iztržiti več kot 10 milijonov evrov. Druga največja upnica je NLB, njene terjatve dosegajo skupno skoraj 10 milijonov evrov. V podjetju MTB se je opekla tudi Probanka. Njena terjatev je vredna štiri milijone evrov, pri čemer ji je bila priznana ločitvena pravica za samo 1,05 milijona evrov. Tistim upnikom, ki nimajo zavarovanih svojih terjatev, bodo v stečajnem postopku ostale samo drobtinice. Po besedah Sisingerjeve je vrednost stečajne mase približno 23 milijonov evrov, od tega je tržna vrednost nepremičnin približno 21 milijonov evrov. Vendar niti ena nepremičnina ni brez hipoteke, stroški stečajnega postopka pa so zelo visoki. Samo za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče je moral MTB v stečaju letos odšteti 350.000 evrov. "Stroški bodo požrli vse," napoveduje Sisingerjeva. "Navadni upniki najbrž ne bodo dobili ničesar. Mogoče bo kakšna malenkost ostala za delavce na prednostnih terjatvah, vendar tudi o tem dvomim."Upraviteljica zaznala sum ponarejanja listin Med tistimi upniki, ki jim je bila v celoti zavrnjena terjatev, je tudi Blaž Mlinarič, direktor in lastnik MTB. Mlinarič je v stečajem postopku prijavil, da mu MTB dolguje 837.431 evrov, in sicer večinoma na podlagi neizplačanih plač, odpravnine in najemnin. Upraviteljica je vse te terjatve v celoti prerekala. Stečajna upraviteljica namreč utemeljeno sumi, da so številni dokumenti upnika prirejeni in da so vse prerekane terjatve upnika fiktivne. Mlinarič si je po mnenju upraviteljice z naknadno prijavo terjatev hotel zagotoviti pogoje za pobot, saj ima iz naslova prejetih kreditov visoke obveznosti do MTB. Še hujši pa so sumi upraviteljice v zvezi z vsebino dopisa, ki ga je 20. januarja 2010 poslala Odvetniška pisarna Zidar&Klemenčič. Iz njega izhaja, da naj bi MTB dolgoval Mlinariču 156.000 evrov odpravnine, čeprav se je Mlinarič upokojil šele avgusta lani. Upraviteljica utemeljeno sumi, da gre za ponarejanje dokumentacije, in bo zato ustrezno ukrepala. "Spominjam se, da smo za MTB delali izračune o tem, koliko naj bi drug drugemu dolgovali. In že tedaj sem jim jasno razložila, da dvomim, ali se bo to dalo na tak način urediti," je sume upraviteljice komentirala odvetnica Nina Zidar Klemenčič.

Ljubljana - Zaradi domnevnih predatorskih cen oziroma nelojalne konkurence na javnem razpisu Davčne uprave Republike Slovenije za 600 dostopov do podatkovnih baz (finančnih, računovodskih, pravnih...) je direktorica podjetja Tax-Fin-Lex Zlata Tavčar podjetje Ius Software prijavila Uradu za varstvo konkurence (UVK). "Zadevo preučujemo. V kratkem pričakujemo še nekatera pojasnila. Razen tega, da bi potencialno lahko uvedli postopek, vam drugega ne morem razkriti," pojasnjuje direktor UVK Jani Soršak. In zakaj Tavčarjeva ocenjuje, da je na javnem razpisu Dursa podjetje Ius Software konkuriralo s predatorskimi cenami? "Medtem ko je Ius Software na identičnem javnem razpisu pred enim letom za dostop do 600 gesel ponudil ceno 109.940 evrov, Tax-Fin-Lex pa 90.720 evrov, je na zadnjem natečaju ponudil ceno 35.797 evrov, Tax-Fin-Lex pa ceno 70.200 evrov. Ker je Ius Software pred kratkim na javnem razpisu za več kot trikrat znižal ceno za isto storitev, ocenjujemo, da je to storil zaradi izkoriščanja svojega prevladujočega položaja na trgu s ciljem, da izloči konkurenco," meni Tavčarjeva. Hkrati se Tavčarjevi zdi tudi precej nenavadno, da Ius Software večini davčne uprave ponuja geslo za dostop do podatkovnih baz po ceni 99,6 evra za geslo na mesečni ravni, na javnem razpisu Dursa pa je ponudil ceno 4,968 evra. Zato je Tax-Fin-Lex Durs zaprosil, da s sklepom o dodelitvi javnega naročila počaka do prejema odločbe UVK. V Dursu so nam pojasnili, da je bila za njih pomembna cena, zato so pogodbo z Ius Software že podpisali. "S približno sto evrov nam je v dveh letih uspelo dostop za posamezno geslo na mesečni ravni znižati na pet evrov," pravijo v Dursu. Direktor in solastnik Ius Softwara Tomaž Iskra trdi, da Ius Software ne želi s trga izriniti nikogar, saj spoštuje zdravo konkurenco, in da jim niso znani očitki o predatorskih cenah: "Tax-Fin-Lex s svojo in po kakovosti neprimerljivo ponudbo ne predstavlja konkurence pravnemu informacijskemu sistemu Ius-Info in naši novi ponudbi na področju davkov in financ - sistemu FinD-Info." S sistemom FinD-Info je Ius Software tudi konkuriral na Dursovem javnem razpisu. "Ker FinD-Info v svojem opisu na spletni strani ne zagotavlja dostopa do vse zakonodaje, kar je bila Dursova zahteva na javnem razpisu, je očitno, da je Ius Software Dursu ponudil sistem FinD-Info, ki ga je razširil še za dostop do vse zakonodaje. To pa je v bistvu Ius-Info, tako da bi lahko rekli, da je Ius Software ponudil oba sistema," pravi Tavčarjeva. "Na razpis smo se odzvali s povsem ustrezno in korektno ponudbo. Trditev, da bi Dursu ponudili Ius-Info, ki ga državni upravi prodajamo po višji ceni, je zlonamerna insinuacija, s katero se želi škodovati ugledu našega podjetja, ki je kot pionir na področju pravne informatike na trgu prisotna že 20 let," pa trdi Iskra. [email protected]

Zadovoljni so, da se je zgodba razpletla v to smer Zaposleni v Delu Revijah so zadovoljni z oddajo njihovih blagovnih znamk družbam iz skupine Krater in pričakujejo, da bo nov lastnik poravnal neizplačane honorarje in prispevke. KBM Leasing je blagovne znamke Dela Revij, ki je v velikih finančnih težavah, pretekli teden oddal v najem skupini Krater in njenim hčerinskim družbam Salomon, Dolenjski list ter RGL. Zaposleni pozdravljajo to odločitev, hkrati pa pričakujejo, da bodo ohranili delovna mesta oziroma da se pogodbena razmerja z redno zaposlenimi ne bodo spremenila brez soglasja sindikatov. Takoj bi radi začeli tudi pogajanja o ureditvi položaja honorarnih sodelavcev in sklenili dogovora o zagotavljanju medijske, uredniške in poklicne avtonomije. Zaposleni še poudarjajo, da imajo tako novi najemnik kot zaposleni in honorarni sodelavci isti cilj, kar je po njihovem mnenju dobra podlaga za sodelovanje v prihodnje. Krater že zdaj tiskal revije Skupina Krater sicer deluje na področjih grafične in papirne industrije, medijev, založništva, trgovine s pisarniškim materialom, domačega in mednarodnega transporta, zbiranja in predelave odpadnih in koristno uporabnih surovin ter ekologije. Ob najemu so poudarili, da so zainteresirani, da blagovne znamke Dela Revij nemoteno izhajajo tudi v prihodnje. Že do zdaj so namreč sodelovali pri grafičnem oblikovanju in tiskanju revij Jana, Naša žena, Lady, Kih, Eva, Anja, Obrazi, Smrklja in drugih. Prav zato v konkurenčni družbi Videotop Color Media, ki se je prav tako potegovala za najem blagovnih znamk, trdijo, da je NKBM znamke vrnil praktično enakemu poslovnemu krogu in pod zelo podobnimi pogoji, kot je to storil pred leti ob odobritvi posojila družbam Mateja Raščana .