Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Prvi mož Elesa Milan Jevšenak je ovaden zaradi šikaniranja na delovnem mestu - k odhodu naj bi skušal prisiliti Roberta Rožiča, direktorja splošnega sektorja Direktor splošnega sektorja Elesa Robert Rožič je prvega moža družbe Milana Jevšenaka ovadil zaradi šikaniranja na delovnem mestu. Kot pravi, mu je Jevšenak (funkcijo je prevzel od Vitoslava Türka, ki je bil zaradi domnevnih nepravilnosti predčasno odstavljen) preklical vsa pooblastila in mu dal vedeti, da zanj osebno ni primeren. O kadrovskih menjavah v Elesu smo sicer že pisali v članku Ali na Elesu po Türkovi zamenjavi že pometa kadrovska metla? Rožiču vzeli vsa pooblastila, domnevno, ker je kader SDS Kot pravi Rožič, je Jevšenak od njega zahteval, naj pristane na sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. "Razlogov za to ni navedel, izvedel pa sem, da je razlog v tem, da sem pač Türkov kader oz. kader SDS, ki se ga namerava znebiti." Rožič je sicer leta 2004 na državnozborskih volitvah kandidiral na listi SDS. Od tedaj so Rožiču odvzeta vsa pooblastila, Jevšenak pa naj bi v vmesnem času od njega še nekajkrat zahteval naj pristane na sporazumno odpoved. Rožič ob tem dodaja, da je zaradi pritiskov nanj že od 17. aprila na bolniški.

Januarja 1,17 milijona gospodinjstev prejelo socialno pomoč Japonski izvoz se je v letu dni skoraj prepolovil, japonski indeks Nikkei pa je padel na najnižjo vrednost v zadnjih 26 letih. Kot drugod Japonce stiska primež recesije. Drugo največje gospodarstvo na svetu je januarja prvič v zadnjih trinajstih letih imelo primanjkljaj na tekočem računu, ki je sledil zaradi zmanjšanja izvoza, ki je posledica vse večje recesije. Japonsko je posebno prizadel upad povpraševanja po avtomobilih, visokotehnološkem blagu in strojih, ki so področja, pri katerih je bil japonski izvoz še posebno močan. Izvoz se je v letošnjem januarju v primerjavi z lanskim zmanjšal za kar 46,3 odstotka, uvoz pa za 31,7 odstotka, k zmanjšanju izvoza pa je najbolj pripomoglo zmanjšanje izvoza v ZDA, ki so v težkem primežu recesije. Januarski primanjkljaj v plačilni bilanci je bil večji od pričakovanj, nekateri analitiki pa so izrazili bojazen, da bo japonski tekoči račun plačilne bilance v rdečem območju še več mesecev. Izvoz avtomobilov se je zmanjšal kar za 66,1 odstotka, najslabše pa sta jo odnesla velikana japonske avtomobilske industrije Toyota, ki bo prvič v 70 letih imela izgubo, in Honda, ki je že zmanjšala proizvodnjo. Tudi pogled na japonsko borzo ne daje upov na boljši jutri v bližnji prihodnosti Nikkei je padel na najnižjo raven v zadnjih 26 letih. Ob koncu trgovanja se je ustalil pri 7.086,03 točke, kar je 87,07 točke oz. 1,21 odstotka manj kot v petek. Indeks izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic. Rasteta števili stečajev in brezposelnih Samo februarja je šlo v stečaj 1.318 podjetij, kar je 10 odstotkov več v primerjavi s februarjem lani. Število stečajev se sicer povečuje že devet mesecev zapored, vse več Japoncev pa se le s težavo prebije čez mesec. Število japonskih gospodinjstev, ki dobivajo socialno pomoč, je januarja doseglo rekordno število, zaradi vse bolj poglabljajoče se depresije pa lahko oblasti v prihodnje pričakujejo še višanje prošenj za oblasti. Vse več Japoncev prejema socialno pomoč Januarja je socialno pomoč prejelo skoraj 1,17 milijona gospodinjstev, število prošenj za pomoč pa se je v primerjavi z decembrom povečalo za 30 odstotkov, poroča japonski dnevnik Asahi. Zaradi drastičnega upada svetovnega povpraševanja, na katerem je slonela japonska uspešnost, se zdaj država spopada z najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni. Drugo največje svetovno gospodarstvo se je v zadnji četrtini lanskega leta zmanjšalo za 12,7 odstotka glede na isto obdobje leto predtem. Najtežje v industrijskih regijah Pričakovano je položaj najtežji na območjih, kjer so nameščene avtomobilske tovarne in tovarne, ki izdelujejo elektroniko v prefekturi Aiči, kjer domujejo Toyota in njeni številni partnerji, se je število prosilcev za pomoč v primerjavi z lanskim januarjem povečalo kar za 72 odstotkov. Japonska podjetja so se hitro odzvala na težko situacijo podjetja so zadnja leta povečala delež zaposlenih za določen čas, zaradi česar so jim zdaj lahko hitro pokazali vrata, številna podjetja pa so prešla na skrajšan delovnik, mnogi so začasno ustavili proizvodne linije ter napovedali množično odpuščanje. Nedavni vladni podatki so razkrili, da je zadnje pol leta brez dela v proizvodnji ostalo 158.000 delavcev brez pogodbe o redni zaposlitvi.

Washington - Ameriški proračunski primanjkljaj naj bi se po prvih ocenah v poslovnem letu 2009 potrojil in dosegel približno 1400 milijard dolarjev. To predstavlja 9,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je največ od leta 1945, so sporočili iz urada ameriškega kongresa za proračun. Proračunski primanjkljaj ZDA v poslovnem letu 2009, ki se je končalo konec septembra, naj bi bil po napovedih tako za 950 milijard dolarjev večji kot v poslovnem letu 2008, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Razlog krepkega povečanja proračunskega primanjkljaja je padec proračunskih prihodkov in povečano trošenje države. Država je namreč v času največje krize po Veliki depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja namenila vrsto pomoči finančnemu sistemu in fiskalne spodbude. Proračunski prihodki v minulem poslovnem letu so bili za 420 milijard dolarjev oziroma za 17 odstotkov nižji kot leto prej. Dosegli so najnižjo raven v zadnjih 50 letih. Izdatki so po drugi strani narasli za več kot 530 milijard dolarjev oziroma za 18 odstotkov. V poslovnem letu 2008 je zvezni proračunski primanjkljaj znašal 459 milijard dolarjev, navaja AFP. Prve ocene o proračunskem primanjkljaju v minulem poslovnem letu so bile izdelane na osnovi podatkov ameriškega ministrstva za finance in kongresnega urada za proračun. Finančno ministrstvo bo sicer podatke o primanjkljaju objavilo sredi oktobra.

Ljubljana - Zaradi nasprotovanja dveh vladnih strank SLS in DeSUS so po včerajšnjem koalicijskem sestanku z dnevnega reda seje vlade umaknili spremembe zakonodaje, s katerimi bi odložili kotacijo delnice Zavarovalnice Triglav na borzi in določili pogoje za javno prodajo 34,47-odstotnega deleža Kapitalske družbe v Triglavu. Državni sekretar Andrej Šircelj po seji vlade ni želel podrobno razložiti, kje se je zapletlo pri koalicijskem odločanju o sprejetju zakonskih rešitev, s katerimi bi izpeljali javno prodajo delnic Zavarovalnice Triglav, katerih skrbnik in lastnik je Kapitalska družba. "Vsak zakon je predmet političnega usklajevanja in o vsakem predlogu zakona so potrebna posvetovanja s strokovno javnostjo. Pri prodaji Zavarovalnice Triglav si je vlada vzela nekaj časa, da zadevo uskladi." "Ne strinjam se z načinom umika države iz Zavarovalnice Triglav, ki ga predlaga finančno ministrstvo. Ne razumem, zakaj bi na vrat na nos prodajali takšno državno premoženje. Sploh ker vlada poudarja, da ima presežek v proračunski blagajni," je povedal Bojan Šrot, predsednik SLS. Osebno podpira predlog državnega sveta, po katerem bi Kadov delež prenesli v last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). SLS bo v parlamentarni obravnavi predlagala dopolnilo k zakonskemu predlogu državnega sveta, po katerem bi moral ZPIZ pred morebitno prodajo svojega deleža, ki ga bo upravljal Kad, dobiti dvotretjinsko soglasje državnega zbora. Državni svetniki takšne rešitve niso predvideli, vendar ne gre pozabiti, da so se državljani na novembrskem referendumu izrekli proti takratni vladni rešitvi, po kateri bi Kad prosto razpolagal s svojim deležem Triglava in bi ga torej lahko tudi prodal, kar mu sedanja zakonodaja za okoli 600.000 delnic Triglava onemogoča. Podobno stališče ima DeSUS. Njegov predsednik Karl Erjavec pravi, da se mu zdi pomembno na ZPIZ prenesti delež Triglava: "V DeSUS nam gre za to, da z dobrimi podjetji zagotavljamo stabilnost pokojninske blagajne, kajti njena likvidnost je lahko čez nekaj let resen problem. Zato ne vidim razlogov, zakaj bi zdaj razprodajali dobra podjetja." V poslanski skupini DeSUS rešitev državnega sveta po besedah vodje poslanske skupine Francija Žnidaršiča načeloma podpirajo, čeprav so nekoliko skeptični do tega, ali je s pravnega vidika skladen z vsemi drugimi zakoni s tega področja. Tudi viri blizu finančnega ministra Andreja Bajuka opozarjajo na problematičnost predloga državnega sveta. Prvič, zakonska rešitev naj bi bila v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki javnim zavodom - kar ZPIZ je - prepoveduje lastništvo kapitalskih naložb, kot je delež v Zavarovalnici Triglav. Drugič, zgolj prenos deleža na ZPIZ, če bi ta lahko svoj delež kadar koli prodal, naj ne bi skladen z referendumsko voljo, češ da so se volilci javno izrekli proti prodaji tega deleža Triglava. Tretjič, zgolj prenos deleža na ZPIZ brez neposredne udeležbe državljanov naj ne bi bil skladen z določilom zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, po katerem bi morale biti fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanje, medtem ko naj bi finančno ministrstvo z javno prodajo delnic predlagalo enega od načinov prenosa delnic na fizične osebe. Četrtič, vladni finančniki se sprašujejo, ali je predlog državnih svetnikov sploh pravno vzdržen, saj na primer kar v posebnem zakonu o lastninjenju ureja še spremembo popidovskega zakona, ki od Triglava zahteva kotacijo delnic na borzi do 25. januarja.

»Sem zelo nezadovoljen s predsednikom vlade o(Borutom Pahorjem »Sem zelo nezadovoljen s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. Zdaj, dokazano, ne govorimo več o varnosti, temveč o šikaniranju slovenskega gospodarstva,« je dejal prvi avtoprevoznik Andrej Klobasa. Pahor in avstrijski kancler Werner Faymann namreč včeraj v Celovcu nista našla rešitve za sporno prepoved prometa tovornih vozil skozi predor Karavanke. Najti jo bodo poskušali v prihodnjih dneh. Ali to pomeni novo zaporo konec tedna, Klobasa ni želel napovedati. »O tem se bomo odločali v soboto. Pustimo se presenetiti,« je še dejal. Predor je po njegovem mnenju enako nevaren danes kot v petek in soboto, zato se mu zapora ne zdi smiselna. Diplomacija nas bo potopila, dodaja Klobasa. Če se zadeva kmalu ne bo rešila, bomo izdali račun slovenski vladi. Spomnimo, prejšnji teden sta se o karavanškem predoru pogovarjala prometni minister Patrick Vlačič in avstrijska prometna ministrica Doris Bures, vendar se nista sporazumela. Avstrijci so namreč zaradi varnosti v času turistične sezone uvedli omejitev tovornega prometa skozi predor ob petkih in sobotah.

Sindikalist Mitja Gregorc ne razume, da manj obiskovalcev pomeni manj posla in manj plačanih davkov, s tem pa manj sredstev tu... Tuje državljane, ki bodo v času počitnic potovali na morje, bomo obveščali, v kakšni državi so in da se tukaj ni smiselno ustavljati. Vir: www.finance.si Sindikalist Mitja Gregorc ne razume, da manj obiskovalcev pomeni manj posla in manj plačanih davkov, s tem pa manj sredstev tudi za plače policistov.

Ljubljana - Mali delničar SCT Sandi Kucler je v petek na okrožnem sodišču v Ljubljani proti Delfiju vložil predlog za sodni preizkus odpravnine in določitev primerne odpravnine malih delničarjev SCT. Kot je znano, so konec avgusta na skupščini odločali o iztisnitvi malih delničarjev iz SCT, katerega stoodstotni lastnik bo postal Delfi, v kratkem pa je pričakovati tudi iztisnitev malih delničarjev iz Delfija. V postopku bo Kucler poskušal dokazati, da je bila odpravnina v višini 26,74 evra za delnico SCT občutno prenizka. Naj spomnimo, da po tej ceni sledi, da je celotni SCT, katerega več kot 90-odstotni lastnik je Delfi, vreden zgolj 12 milijonov evrov. Po oceni Kuclerja bi bila poštena cena, ki bi jo moral Delfi ponuditi malim delničarjem SCT, 70,80 evra, kar je knjigovodska cena delnice. "Revizijska hiša UHY Revizija, ki je izdala poročilo o primernosti denarne odpravnine, je hkrati opravljala tudi revizijo Delfija, kar ni običajna praksa v svetu in je v nasprotju z mednarodnimi stališči o revidiranju, temeljnimi revizijskimi načeli in kodeksom poklicne etike zunanjih revizorjev," je navedel Kucler. Ob tem so po njegovem sporne tudi metode, po katerih se je ocenjevala vrednost oziroma višina denarne odpravnine, saj je rezultat obeh metod, ki so bile uporabljene, izredno občutljiv za vhodne parametre, ki jih je mogoče po njegovem mnenju poljubno prilagajati, kar so nam potrdili tudi naši neuradni viri. "Naše mnenje je, da stvar na sodišču ne bo zdržala, saj je bilo vse opravljeno po zakonih in tudi odpravnino je potrdilo sodišče," je povedal Klemen Grebenšek, nekdanji predsednik uprave Delfija, zdaj pa član nadzornega sveta SCT. Ob tem Kucler ocenjuje, da obstaja še vrsta drugih metod, po katerih bi ocenjena odpravnina znašala bistveno več in niso bile upoštevane v škodo malih delničarjev (glej okvir).

Ljubljana - Vzajemna kljub uvedenim postopkom Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) nima pravne podlage za prekinitev sklica izredne skupščine zavarovalnice, ki ga je zahtevala Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). To bi vodstvu z Boštjanom Averjem na čelu omogočila šele odločba AZN o imenovanju izredne uprave zavarovalnice, kar pa ne pomeni, da v današnjem Uradnem listu objavljen sklic skupščine ne bo pozneje preklican. Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak je odločna: "Skupščina bo. Zamenjali bomo nadzorni svet, ki bo čakal na konec izredne uprave." Od sklica izredne skupščine v ZDUS ne odstopajo, če bo sklic umaknjen, bodo pravico iskali na sodišču. Predstavniki ZDUS so se želeli z direktorjem AZN Mihaelom Permanom pogovoriti o načinu sodelovanja, a je prvi nadzornik zavarovalniškega trga predlog za sestanek zavrnil. Kožuh-Novakova se zdaj sprašuje, ali je AZN njihovo načrtovano zamenjavo nadzornega sveta prestregla zato, "ker je na Vzajemni res toliko dvomljivih stvari, ali zato, da bi odgnali civilno družbo". V AZN so jim po besedah Kožuh-Novakove pojasnili, da se "v času trajanja zaupnih postopkov, ki tečejo, ne morejo sestajati z nikomer, niti ne z raznimi interesnimi skupinami". A v ZDUS poudarjajo, da jih postopki AZN zoper Vzajemno ne zanimajo, jih pa zanima, kako bo AZN sodelovala z lastniki zavarovalnice, tudi upokojenci. Ti vztrajajo, da se morajo preveriti vsi domnevno sporni posli Vzajemne, če to ne bo omogočeno njim, zahtevajo to od izredne uprave, torej najverjetnejšega kandidata Dušana Novaka. Da bi poseg AZN dovoljeval zameglitev spornih poslov, ne bodo dovolili, obljubljajo in vztrajajo, da bodo zahtevali, da tudi izredna uprava deluje v interesu zavarovancev. AZN se je medtem zavila v molk, tako pa ni jasno niti, ali so postopke o imenovanju izredne uprave začeli zaradi vodstva zavarovalnice ali nadzornega sveta, ki ga kot glavnega krivca ukrepa regulatorja označuje Aver. Ta pravi, da se pregledov in revizij ne boji, vodstvo ni naredilo ene same napake, je prepričan. Ob tem je treba izpostaviti, da izredna uprava deluje po navodilih AZN, ki dobi z njenim imenovanjem vlogo nadzornega sveta, hkrati ji zakon dopušča, da izredni upravi nalaga delo, ki je za to obvezno. Tako lahko sklepamo, da bodo sporne posle na Vzajemni pregledali, če bo to želela oziroma zahtevala AZN. Profesor na mariborski pravni fakulteti Šime Ivanjko, idejni vodja izstopa Vzajemne izpod okrilja ZZZS, je prepričan, da je poseg AZN pravilna odločitev, ampak le, poudarja, če obstajajo utemeljeni razlogi. Da bi bile lahko razlog za tak ukrep vnaprej podpisane odstopne izjave članov nadzornega sveta, dvomi. "AZN bo morala utemeljiti, zakaj bo imenovala izredno upravo," pravi Ivanjko in dodaja, da lahko AZN na tak način poseže le, če napaka, ki jo bo izredna uprava odpravljala, vpliva na delovanje celotnega sistema. [email protected]

Revizorji s težavo do potrebnih dokumentov Naložba v gradnjo logističnega terminala Čehov predstavlja tveganje za nemoteno poslovanje koncerna, ugotavlja revizija petletnega poslovanja Intereurope. Posebna revizija, ki jo je opravila družba KPMG, odkriva tudi velike vrzeli v korporacijskem upravljanju družbe . Predmet revizije so bili poleg terminala Čehov v Moskvi tudi nakup podjetja Zetatrans, najem prostorov na Kosovu, naložbe v osnovna sredstva družbe, naložbe v informacijsko tehnologijo in odprodaja nepremičnin. Zaradi nezmožnosti pridobitve določenih dovoljenj za zagon carinskega terminala na lokaciji logističnega centra Čehov v Moskvi in zaradi neuresničevanja načrtovanega obsega poslovanja naložba v logistični terminal Čehov v tem trenutku tako za družbo Intereuropa East kot za poslovanje koncerna samega predstavlja veliko grožnjo, ugotavlja posebni revizor v poročilu, ki ga je Intereuropa objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Revizor Intereuropa se je le s težavo ločila od dokumentov Pri naložbi v Čehov je revizor ugotovil razkorak med nakupno ceno primerljivih zemljišč na lokaciji logističnega centra in vrednostmi, ki sta jih v računovodskih evidencah izkazali družbi Intereuropa East in Intereuropa. Revizor je naletel tudi na težave pri pridobivanju dokumentacije, saj naj bi jo Intereuropa posredovala po delih in kronološko neurejeno, nekatere osebe, ki naj bi bili za posamezne odločitve odgovorne, pa naj z njimi po lastnih trditvah ne bi bile seznanjene oziroma naj pri sprejemanju odločitev ne bi sodelovale. Revizijo zahtevala Kad in Sod Posebno revizijo sta zahtevala Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Kad in Sod, ki imata v Intereuropi skupaj 15,1-odstotni delež, sta v zahtevi za uvedbo revizije, ki so jo aprila na skupščini potrdili delničarji, izrazila sum, da so se pri sklepanju določenih poslov izvajala negospodarna in škodljiva ravnanja. Intereuropo po predčasni razrešitvi Andreja Lovšina vodi Ernest Gortan. Lovšina je nadzorni svet razrešil zaradi nedoseganja poslovnih ciljev in prekoračitve pooblastil.

Za drugačno rešitev malo upanja Stečajni upravitelj Vina Brežice Zlatko Vili Hohnjec je vsem 80 zaposlenim izročil odločbe o odpovedi delovnega razmerja. Brez zaposlitve bodo ostali 1. oktobra. Glavni sindikalist Vina Brežice Janko Kržan je za STA dejal, da je za drugačno rešitev malo upanja. Po njegovih besedah so se v družbi sicer ponujali novi vlagatelji, vendar pa je treba zadeve gledati realno, saj je Vino Brežice veliko podjetje, vlagatelji pa bodo verjetno počakali do konca stečajnega postopka in podjetje takrat odkupili ali najeli. Nekaj upanja ponuja še napoved pritožbe na 9. septembra objavljeni stečaj, ki jo je napovedal novi direktor Vina Brežice Luka Repovž, če pritožba obstaja, pa bodo izvedeli šele po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka oziroma 24. septembra, je dejal. Če imajo vlagatelji resen namen in denar za novi program v Vinu Brežice, bo jasno takrat, je še povedal Kržan.

V primerjavi z enakim četrtletjem lani je britanski letalski prevoznik v drugem četrtletju izgubo povečal za 15 odstotkov na 146 milijonov evrov Britanski letalski prevoznik British Airways je v drugem letošnjem četrtletju povišal izgubo iz enakega obdobja leto poprej za 15 odstotkov na 122 milijonov funtov (146 milijonov evrov). Izguba je med drugim posledica izpada prihodkov zaradi stavk kabinskega osebja ter motenj letalskega prometa zaradi vulkanskega pepela z Islandije. Za dva odstotka nižji prihodki Med aprilom in junijem je družba vknjižila 1,94 milijarde funtov prihodkov, kar je 2,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Brez omenjenih enkratnih dogodkov sicer v British Airways ugotavljajo, da bi prihodke v primerjalnem obdobju zvišali za 11 odstotkov. Poslovanje prizadel vulkanski pepel in stavka osebja Kot je znano, je kabinsko osebje British Airwaysa v maju in juniju stavkalo 23 dni, aprila pa je bil promet močno moten zaradi vulkanskega pepela po izbruhu vulkana z Islandije. S kabinskim osebjem družba sicer še ni uspela skleniti dogovora, zato so možne nove stavke.

Do 17. junija bo Alstom vsa dela na gradbišču Teša 6 opravljal v skladu s terminskim načrtom. Če poslanci ne bodo sprejeli zakona o poroštvu, pa takrat začne veljati najava suspenza pogodbe. Dela bi lahko stala vsaj pol leta, v celoti pa bi se projekt podražil za 500 milijonov evrov. Francosko podjetje Alstom bo do 17. junija 2012 vsa dela na gradbišču šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj opravljal v skladu s terminskim načrtom, so sporočili iz Termoelektrarne Šoštanj. V primeru, da zakon o poroštvu ne bo sprejet na junijski seji državnega zbora, op. p., s 17. junijem stopi v veljavo najava suspenza pogodbe zaustavitev projekta, so še dodali. Tako so se odzvali na informacije, da naj bi podjetje Alstom, ki je dobavitelj glavne tehnološke opreme za Teš 6, svojim izvajalcem in podizvajalcem na gradbišču 1,3 milijarde vrednega projekta že razposlal sporočilo, naj začnejo pripravljati vse za umik. Sporočili so še, da se po njihovi oceni lahko projekt v primeru suspenza pogodbe zaustavi najmanj za pol leta. Projekt se tako lahko samo zaradi polletne zamude podraži tudi do 100 milijonov evrov, v celoti pa tudi prek 500 milijonov evrov, izpostavljajo in dodajajo, da je treba upoštevati stroške zaustavitve gradbišča in nato ponovnega začetka gradnje. Opozarjajo, da so v projekt do zdaj vložili več kot 580 milijonov evrov in tega denarja ne bodo dobili nazaj. Rezervni scenariji so veliko dražji. Treba pa je upoštevati tudi to, da bomo morali poplačati obveznosti do bank Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD in Evropske investicijske banke EIB in nato iskati nove variante. Stroški financiranja pri drugih bankah pa bodo občutno višji, tudi za polovico, so zaključili. Zaustavitev projekta Teš 6 bi imela torej za Teš in HSE katastrofalne posledice. Med temi so dodatni stroški v višini najmanj dveh milijard evrov v naslednjih dveh letih, manjšanje energetske samozadostnosti Slovenije in s tem potencialno višje cene elektrike, problem nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline, vprašljivost nadaljnjega obstoja Teša in Premogovnika Velenje ter s tem nekaj 1000 delovnih mest, na dolgi rok pa tudi vprašljivost obstoja HSE. V primeru uveljavitve suspenza bomo sicer takoj pristopili k izdelavi programa finančnega prestrukturiranja v skladu z veljavno zakonodajo. Že sedaj pa vemo, da bo v načrtu finančnega prestrukturiranja treba predvideti dokapitalizacijo obvladujoče družbe skupine HSE, ki bo omogočila tudi izvedbo finančnega prestrukturiranja v Tešu, so poudarili v Tešu. Zagotavljanje finančnih virov ni povezano s politiko Z ministrstva za infrastrukturo in prostor pa so sporočili, da so poslovne odločitve investitorja v izključni pristojnosti tega. Poudarili so, da je vodstvena ekipa Holdinga Slovenske elektrarne HSE in Teša odgovorna za uspešno in racionalno dokončanje projekta. V sporočilu so zapisali tudi, da je način zagotavljanja virov financiranja odgovornost tistih, ki projekt vodijo in to ni povezano s političnimi odločitvami ter ni stvar politike. Teš je za financiranje projekta pri EIB najel tudi 110 milijonov evrov posojila, zavarovanega z bančno garancijo. Poleg tega je pridobil še 200 milijonov evrov posojila pri EBRD, ki ni zahtevala državnega poroštva. Vlada RS je podprla pobudo poslancev v Državnem zboru o državnem poroštvu in pri tem izpostavila svoje videnje glede racionalnega dokončanja projekta v obliki petih pogojev. Do danes ni izpolnjen eden izmed bistvenih pogojev, ki se nanaša na končno ceno projekta, saj je strošek montaže še vedno neznanka, so sporočili. Dodali so, da je naloga poslancev ta, da ovrednotijo uspešnost vodstvene ekipe HSE in Teša glede obvladovanja projekta tako po tehnološki kot finančni strani in zavzamejo svoje stališče glede državnega poroštva.

Videoposnetki nadzornih kamer Darsa postavljajo na laž izjavo ministra Patricka Vlačiča glede nedeljske vožnje s službenim audijem po odstavnem pasu. Vlačič je namreč v ponedeljek zatrjeval, da je službeni avtomobil, ki ga je upravljal najeti voznik družbe Protokol d. o. o., po odstavnem pasu avtoceste Logatec–Vrhnika vozil z modro lučjo zato, da je lahko utiral pot reševalnemu vozilu, ki se je zagozdilo v gneči zaradi prometne nesreče. Na posnetkih nadzornih kamer Darsa pa je razvidno, kako po odstavnem pasu audi A6 z ministrom Vlačičem pri veliki hitrosti prehiteva kolono, medtem ko je reševalno vozilo na nujni vožnji resda sledilo, a šele po pretečene skoraj pol minute. Prav ministrov avtomobil naj bi po poročanju Dnevnika v nadaljevanju poti pri izvozu Vrhnika tudi oviral reševalno vozilo pri prevozu bolnika v ljubljanski UKC. Za 24ur.com pa so na ministrstvu za promet navedli, da je ministrov avtomobil pri Vrhniki pravzaprav pomagal reševalnemu vozilu iz zagozdene situacije, vendar pa tam ni nadzornih kamer, ki bi to lahko potrdile. Minister "ni bil pozoren" Vlačič zatrjuje, da ni odredil namestitve posebne signalizacije (modre luči) v avtu ali naročil njene uporabe. Magnetna modra luč, ki je v avtomobilu ministrstva za promet, je bila kupljena leta 2004, pravi Vlačič in dodaja, da je bila uporabljena z njegovo vednostjo za pomoč reševalnemu vozilu. "Seveda pa dopuščam tudi možnost, da je bila ta naprava uporabljena brez moje vednosti," je še dejal Vlačič v odzivu medijem. Z rdečo črto je obrobljen audi z ministrom Vlačičem, ki je divjal po odstavnem pasu z veliko hitrostjo. Reševalno vozilo je sledilo šele po skoraj pol minute. © Dars Vlačič sicer trdi, da na vožnjo in početje svojega voznika ni bil pozoren, saj se je v ozadju avtomobila pripravljal na televizijski nastop, na katerega se mu je mudilo. Zaradi dogodka je že napovedal ukrepe, njegov voznik bo moral policiji pojasniti početje, sam pa napoveduje, da bo sprejel posledice vseh dejanj, za katere je kot minister objektivno odgovoren. Med drugim je Vlačič za 24.com že napovedal, da pogodbe z družbo Protokol d. o. o. za prevoz, ki poteče prihodnji teden, ne bodo podaljšali. Minister kot vsak drug udeleženec Zakon prepoveduje vožnjo po odstavnem pasu, prav tako pa prepoveduje tudi neupravičeno uporabo modre luči. Vozilo prometnega ministra, za katerega veljajo pravila prevozov varovane osebe po 4. stopnji, nima prednosti in bi zato moralo spoštovati cestnoprometne predpise, kot vsi ostali vozniki, ugotavlja Dnevnik.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju potrdil dodelitev 2,2 milijona evrov pomoči za nekdanje delavce Mure. Pomoč mora sedaj odobriti še Svet EU. Poslanci v evropskem parlamentu Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprl dodelitev sredstev iz sklada za prilagoditev globalizaciji nekdanjim delavcem Mure. Za pomoč je glasovalo 489 poslancev, 51 jih je bilo proti, 19 pa vzdržanih. Slovenija je za pomoč 2554 odpuščenim presežnim delavcem nekdanjega pomurskega tekstilnega velikana aprila zaprosila za dobra 2,2 milijona evrov, sama pa bo prispevala 1,2 milijona evrov. Evropska komisija je slovensko vlogo za pridobitev sredstev iz globalizacijskega sklada za Muro potrdila 19. oktobra, 9. novembra pa jo je potrdil tudi odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve. Po potrditvi v Evropskem parlamentu je na potezi še Svet EU. Evropska pomoč bo namenjena za financiranje različnih oblik pomoči za presežne delavce Mure, ki jih v okviru aktivne politike zaposlovanja že izvajajo Sklad dela Prekmurje in Regionalni sklad dela za Pomurje ter zavod za zaposlovanje. Gre za pomoč pri iskanju zaposlitve, programe izobraževanja in prekvalifikacije, poklicno usmerjanje, usposabljanje na delovnem mestu, spodbujanje samozaposlitve ter podjetniške pobude in motivacijske ter informacijske delavnice. Prošnja za pomoč delavcem Mure je za zdaj edina prošnja Slovenije za sredstva iz tega sklada. Slovenija sicer tudi še preučuje možnost za podajo vloge za pridobitev sredstev iz tega sklada za delavce Vegrada in Preventa.

Komisija za preprečevanje korupcije imela veliko dela v naši družbi, prav tako preiskovalni organi, je dejal prvi mož Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič. Prejšnji predsedniki uprave so družbo oškodovali za več milijonov evrov, veliko je bilo klientelizma in nepotizma, trdi. Nadzorni svet Luke Koper na današnji seji ni podpisal pogodbe o zaposlitvi predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča, saj je menil, da je prav, da pogodbo podpišejo novi nadzorniki, je dejal namestnik predsednika nadzornega sveta Nikolaj Abrahamsberg. Na vprašanje, kakšen je potemtakem delovnopravni status Gašpar Mišiča, je Abrahamsberg odgovoril, da je nadzorni svet sprejel sklep, da se mu za opravljeno delo izplača ustrezen znesek, tako kot bi sicer veljalo po zakonu in omejitvah, ki jih določa zakon oziroma merila za velike gospodarske družbe . Sicer pa je namestnik predsednika nadzornega sveta spomnil, da je že skupščina delničarjev zahtevala posebne revizije preteklega poslovanja družbe. Kot je dodal, je uprava korektno pripravila poročilo in podatke, iz katerih je razvidno, da je v preteklosti dejansko prišlo do oškodovanja družbe . Nadzorniki so upravi zato naložili pripravo nadaljnjih poročil in ukrepov, da bi zadeve dokončno razčistili. Med drugim je na mizo prišel predlog pogodbe za novo investicijo v podaljšanje pomola v znesku več kot 9,5 milijona evrov. Po pogajanjih, ki jih je vodil Gašpar Mišič, se je pogodba znižala na 8,5 milijona evrov. To po mnenju Abrahamsberga kaže, da strokovne službe v Luki niso ne strokovno ne odgovorno pripravile to pogodbo . Zato so upravi tudi predlagali razrešitev vodje investicij Roberta Levaniča. Kot so naknadno sporočili iz Luke, se 8,5 milijonov evrov vredna naložba, ki jo je potrdil nadzorni svet, nanaša na izgradnjo zaledne skladiščne površine ladijskega priveza 7. C na kontejnerskem terminalu in je del širšega projekta podaljšanja južnega dela prvega pomola za povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala. Foto Aljoša Kravanja Upravi so po Abrahamsbergovih besedah sicer naložili tudi vložitev ustreznih odškodninskih tožb. Gašpar Mišič pa je glede možnosti vložitve kazenskih ovadb navedel, da bodo najprej opravili ustrezne notranje revizije in postopke, pri tem pa je dodal, da bi Komisija za preprečevanje korupcije imela veliko dela v naši družbi, prav tako preiskovalni organi . Ob tem je znova izpostavil, da je v času, odkar vodi Luko, ugotovil veliko anomalij, o čemer bodo v prihodnjih dneh podrobneje seznanili javnost. V družbi je bilo v preteklosti prisotno kadrovanje po načelih klientelizma in nepotizma, je poudaril ter izpostavil po njegovem mnenju neracionalno razporeditev dela, saj da tudi po tri vodje izmene delajo v isti izmeni. Prejšnji predsedniki uprave so, tako Gašpar Mišič, družbo hote ali nehote oškodovali za več milijonov evrov. Ob tem je dodal, da mu je v prvih devetih dneh na čelu Luke uspelo preprečiti sklenitev škodljivih pogodb, ki bi družbo oškodovali za več kot 2,5 milijona evrov. Napovedal je še, da si bo prizadeval za sprejetje prioritetnega načrta investicij družbe. Gapšar Mišič se je obregnil tudi ob zunanje izvajalce, ki da pridno zaračunavajo svoje storitve. Samo za piar izvajalca, ki nam je lani vodil Facebook stran in kvazi skrbel za stike z lokalno skupnostjo, je družba plačala 72.000 evrov letno, v letošnjem letu pa 32.000 evrov, je navedel in dodal, da je uprava sklenila prekiniti to pogodbo. Uprava je predlagala tudi znižanje pavšala za odvetniški družbi Senica in Čeferin s 5000 na 3500 evrov iz preprostega razloga, ker se toliko pač ne porabi . Ob tem pa Gašpar Mišič ne misli kar ad hoc preklicevati pogodb z drugimi odvetniškimi hišami, s katerimi ima Luka sklenjene pogodbe, saj zanje vodijo pomembne sodne procese.

V Ljubljani večinoma popravki navzdol Evropske in azijske borze so v pričakovanju objave podatkov o ameriški brezposelnosti, kar bo najverjetneje krivo tudi za slabši začetek na Wall Streetu. Na Ljubljanski borzi se je dan začel obetavno, saj sta se oba indeksa nekoliko dvignila, vendar pa tako ni ostalo do konca dneva. SBI20 je izgubil 0,64 odstotka svoje vrednosti in končal pri 4.216,06 točke. Najbolj so se podražile delnice Pivovarne Laško, za 2, 13 odstotka ter dosegle enotni tečaj 36,97 evra. Za 0,77 odstotka so se dvignile delnice Krke enotni tečaj 69,76 evra. Za deset odstotkov so se znova poceni delnice Istrabenza, za 2,63 odstotka pa delnice Zavarovalnice Triglav. Vrednost je izgubila tudi delnica Gorenja in Mercatorja, Sava in Petrol pa sta ostala na skoraj enaki ravni. Najprometnejše delnice Krka 0,77 % 69,76 EUR Sava -0,01 % 239,97 EUR Petrol 0,01 % 325,89 EUR NKBM -0,69 % 11,45 EUR Gorenje -1,15 % 10,31 EUR Telekom Slovenije -0,45 % 162,66 EUR Zagrebški Crobex je po sredinem strmoglavljenju, zaradi odstopa premierja Sanaderja, izgubil še 0,68 odstotka. Evropske borze so dan začele v rdečem in ga tako tudi končale. Vlagatelji so zadržani predvsem pred obajvo podatkov o ameriški brezposelnosti. Osrednji borzni indeksi so zdrsnili za več kot odstotek. Nikkei se je po spodbudnem torku že drugič zapored znižal. Tokrat za 0,64 odstotka in pristal pri 9.876,15 točke. Slabši trgovalni dan je predvsem posledica vnovčevanja dobičkov pred objavo podatkov o ameriški brezposelnosti. Ameriške delnice so v sredo dosegle rast. Indeks Dow Jones se je povzpel za 0,68 odstotka in dan končal pri 8.504,06 točke, indeks Nasdaq pa se je povišal za 0,58 odstotka in končal pri 1.845,72 točke. Višja vrednost indeksov je predvsem posledica spodbudnih informacij proizvajalcev iz Kitajske, Evrope in ZDA, vendar pa so vlagatelji ostali previdni predvsem zaradi objave vrednosti plač.

Preiskava primera mariborskih radarjev se bo najverjetneje dodatno zavlekla. Kriminalista Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki sta preiskovala sume kaznivih dejanj v zvezi z mariborskimi radarji, sta bila razrešena s tega primera, danes pišeta časnika Delo in Večer. Razrešitev naj bi bila posledica anonimne prijave. Po poročanju časnikov naj bi kriminalisti NPU našli dokaze za sum, da je bil posel z radarji med mestno občino Maribor na čelu s takratnim županom Francem Kanglerjem in podjetjem Iskra Sistemi vnaprej dogovorjen. A ker sta bila kriminalista razrešena, se bo preiskava primera najverjetneje dodatno zavlekla. Spomnimo, pri radarjih je sume korupcije ugotovila tudi protikorupcijska komisija. Anonimka o kriminalistih Kriminalistoma je primer odvzel začasni vodja NPU Karol Turk, ki je za Večer povedal, da je na NPU res prišla anonimka o kriminalistih, ki se ukvarjata s primerom, in da bo treba navedbe v njej preveriti. "Če se bo zgodilo, da sta kriminalista dejansko storila kaj narobe, kakor piše v anonimki, bomo zoper njiju ustrezno ukrepali, seveda pa moramo najprej z njima opraviti razgovore in zadevo preiskati," je povedal. V anonimni prijavi naj bi se po neuradnih navedbah kriminalistoma med drugim očitalo, da se neprimerno vedeta do zaposlenih na mariborski občini, omenjal naj bi se tudi sum podkupovanja. V Mariboru negativno presenečeni Mariborski župan Andrej Fištravec je bil po poročanju Dela nad temi informacijami neprijetno presenečen. Povedal je, da je bil prepričan, da bo preiskava kmalu končana in da so bili kriminalisti zelo korektni in profesionalni, zaposleni na občini pa so z njimi dobro sodelovali. Po njegovih besedah so preiskovalci očitno nekomu stopili na žulj. Mestna občina Maribor je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun. Množični protesti ob vzpostavitvi delovanja radarjev vodili do odstopa župana Franca Kanglerja. Po izvolitvi novega župana Fištravca je Iskra Sistemi prekinila pogodbo z občino in začela groziti z večmilijonsko tožbo, Fištravec pa je dal sredi aprila radarje izklopiti.

Dušan Uršič, prvi mož in lastnik Radia Dur, je zanikal tožbo Cityparka. Trdi da se bodo najprej poskušali civilno dogovoriti ter rešiti nastali problem. Lastnik Radia Dur Dušan Uršič nam je danes pojasnil, da trditve o napovedani tožbi Cityparka , ki smo jih včeraj po poročanju STA zapisali v novici z naslovom Radio Dur toži Citypark ne držijo. Uršič nam je zatrdil, da jim je upravitelj Cityparka protipravno izklopil elektriko v njihovih prostorih, kar jim je onemogočilo delovanje ter jih prisililo k oddajanju iz zasilnega studia na Šmarni gori. Poudaril je, da so z argumenti zavrnili sodno odločbo. Direktor in lastnik Radia Dur je še povedal, da se bodo z upravitelji Cityparka poskušali rešiti problem na civilen način. »Če se ne bomo dogovorili bo motenje posesti predmet tožbe,« je povedal Uršič.

Sodišče je odločitev o stečaju podjetja CPL zavleklo za skoraj mesec dni. V tem času naj bi finančni izvedenec ugotovil, ali je podjetje res insolventno. Nekateri se bojijo, da bo vodstvo v tem času prodalo mehanizacijo.

Ob tem ko v nacionalnem letalskem prevozniku državo prosijo za šest milijonov evrov pomoči, spor s stevardesami rešujejo z zaposlovanjem Adria Airways naj bi državo zaprosila za približno šest milijonov evrov pomoči, vlogo pa naj bi predvidoma danes obravnavala strokovna medresorska komisija, poroča Dnevnik. Medtem naj bi Adria kljub napovedanemu zmanjšanju plač in odpuščanju zaposlovala, neuradno pod grožnjo odškodninskih tožb. Razlog naj bi po poročanju Dnevnika tičal v starem sporu, ki so ga v času, ko je družbo vodil Tadej Tufek, sprožile stevardese, pogodbeno zaposlene za določen čas. Ker jim Adria po zakonsko določenem obdobju ni ponudila službe za nedoločen čas, so vložile tožbo. Adrio bi v primeru pravnomočne sodbe čakalo plačilo visokih odškodnin (povrnitev vseh prispevkov in razlik v plačah), naj bi se spor odločili rešiti po mirni poti.

Ker vlada ni spremenila trošarin, bodo šle cene vseh goriv malenkost navzdol. Liter najbolj prodajanega bencina bo po novem 1,439 evra, liter dizla 1,365 evra in liter kurilnega olja 0,995 evra. Gorivo se bo malenkost pocenilo. Vlada ni posegla v trošarine za energente, zato bo od polnoči liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina cenejši za 0,5 centa in bo 1,439 evra. Liter 100-oktanskega bencina bo cenejši za 0,4 centa in bo 1,479 evra. Za liter dizelskega goriva bo treba odšteti 0,5 centa manj in bo po novem 1,365 evra. Za 0,4 centa bo cenejši tudi liter kurilnega olja in bo 0,995 evra. V Avstriji stane liter 95-oktanskega bencina 1,329 evra, liter dizelskega goriva pa 1,32 evra. V Italiji je liter 95-oktanskega bencina 1,778 evra, liter dizelskega goriva pa 1,708 evra. Na Madžarskem je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,347 evra, za liter dizla pa 1,416 evra. Na Hrvaškem je liter najbolj prodajanega bencina 1,357 evra, liter dizelskega goriva pa 1,303 evra.

Na Goriškem kljub vsemu optimistični Tudi na severnem Primorskem, kjer so imeli v zadnjih letih eno najnižjih stopenj brezposelnosti, se število oseb brez zaposlitve skokovito povečuje. Konec januarja je bilo v evidenci območne službe Nova Gorica brezposelnih 2.641 oseb oz. 14,4 odstotka več kot januarja lani. Od začetka decembra do 6. februarja se je v evidenco brezposelnih prijavilo več kot 1.000 oseb, je pojasnila direktorica novogoriške območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje Erna Kufersin Rehberger. Manjše tudi število objavljenih prostih delovnih mest Na novogoriškem zavodu za zaposlovanje opažajo, da se je število objavljenih prostih delovnih mest v zadnjih treh mesecih zmanjšalo. Lani so delodajalci objavili 9.633 prostih delovnih mest, kar je 0,8 odstotka več kot v letu 2007. Januarja letos so delodajalci objavili 654 prostih delovnih mest, kar je petino manj kot v lanskem januarju, je podatke predstavila Kufersin Rehbergerjeva. Po njenih besedah so z območja Vipavske doline, Goriške in gornjega Posočja za državno subvencijo ob skrajšnem delovnem tednu zaprosila štiri podjetja s skupno 2.700 zaposlenimi. Vseeno večina delodajalcev na tem območju za letos napoveduje zmanjševanje števila brezposlenih. Na Goriškem kljub vsemu optimistični Na severnem Primorskem obstajajo optimistični in menijo, da trg dela pri njih kljub vsemu še deluje. Januarja se je namreč iz evidence brezposlenih odjavilo 175 oseb, pri čemer se jih je 110 zaposlilo ali samozaposlilo, 14 pa se jih je vključilo v javna dela. Poleg tega je za ta konec Slovenije značilno tudi zaposlovanje Slovencev v Italiji.

Zanikajo odtekanje denarja na račune družine Živanov Družbe iz skupine NLB so proti odgovornim osebam iz srbske družbe Agroživ sprožile ustrezne pravne postopke za zaščito svojih interesov, so sporočili iz banke. V sporočilu za javnost so v NLB-ju dejali, da so srbski organi pregona spomladi 2008 sprožili kazenski postopek zoper vodstvene delavce družbe zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. Postopek poteka, v njem pa se upnice iz skupine NLB pojavljajo kot oškodovanci, so poudarili v NLB-ju, kjer posplošitev, ugibanj in špekulacij ne morejo komentirati. Če pa obstajajo informacije, ki po navedbah Večera nakazujejo na utemeljen sum, da so zaposleni v Agroživu delovali v navezi s posamezniki znotraj banke, pa v NLB-ju pričakujejo, da bodo te nemudoma posredovane organom pregona. Denar ni šel na NLB-jeve račune družine Živanov V NLB-ju so odločno zanikali tudi navedbo v Večeru, da je denar iz banke namesto na račun Agroživa romal kar na zasebne račune Miroslava Živanova nekdanjega direktorja družbe ter njegovega sina Nenada in žene Sunčice pri NLB Ljubljana ter njeni nemški in švicarski izpostavi. Po pojasnilih NLB-ja namreč nihče od poimensko navedenih od leta 2007 dalje ni imel odprtega računa kot fizična oseba pri kateri izmed omenjenih bank. Večer je v ponedeljek poročal, da je iz NLB-ja skozi kreditiranje Agroživa izginilo 30 milijonov evrov. Denar naj bi izginil na računih vodilnih v Agroživu in organizirane združbe znotraj banke, ki naj bi Agroživu kljub znanim tveganjem odobravala visoka nezavarovana posojila.

V nedeljo so se sklenila pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Singapurjem, ki bodo v prihodnje pomembno prispevala k oživitvi gospodarstva in širjenju evropskih podjetij na trge Jugovzhodne Azije. Foto: Bloomberg Prostotrgovinski sporazum, katerega osnutek predloga naj bi bil pripravljen do spomladi 2013, bo evropskim podjetjem omogočil večji dostop do bančnega, finančnega in sektorja javnih naročil ter pospešil izvoz evropske avtomobilske industrije na singapurski trg poročata Reuters in Evropska komisija. To je že drugi prostotrgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila z azijsko državo. Prvi je bil sklenjen z Južno Korejo v letu 2011. Hitrorastoči singapurski trg in močne trgovinske povezave predstavljajo odskočno desko za vstop in nadaljnje poslovanje evropskih podjetij na trgih Jugovzhodne Azije. Singapur je drugi največji azijski investitor v EU, takoj za Japonsko. Lani je trgovina med partnerjema znašala 46 milijard evrov, s presežkom EU v višini osem milijard evrov, pri čemer avtomobilska panoga predstavlja velik delež celotne menjave. Tudi EU je za Singapur druga največja partnerica, takoj za Malezijo. EU skuša pospešiti izvoz avtomobilov in kmetijskih proizvodov Sklenjen sporazum je tudi prvi, ki promovira »zeleno rast« in je usklajen z evropsko »Strategijo 2020«, ki je namenjena izboljšanju konkurenčnosti EU. Sicer pa EU želi, da bi omenjeni sporazum služil kot precedenčni primer za sklepanje vseh prihodnjih prostotrgovinskih sporazumov z državami članicami ASEAN. Trenutno že potekajo pogajanja EU z Malezijo in Vietnamom. EU je prejšnji mesec še dorekla, da bo začela še pogajanja z Japonsko, potekajo pa tudi preliminarna pogajanja z ZDA.

Bolniki bodo lahko od zdaj naprej prek spleta preverili, kateri zdravnik je specializiran za določeno področje in ali imajo veljavno licenco. Zdravniška zbornica Slovenije je na spletni strani www.zdravniskazbornica.si/iskalnik.asp objavila aplikacijo Javni iskalnik zdravnikov. Tu se lahko pacienti seznanijo o veljavnih licencah zdravnikov in njihovi specializaciji. Iskalnik vsebuje podatke o imenu, priimku in področju veljavne licence za zdravnike, podatki o zaposlitvi pa so navedeni le za zdravnike, ki opravljajo zdravstvene storitve v javnih zavodih. Na idejo o spletni aplikaciji so v zbornici prišli zaradi nenehnega povpraševanja medijev in posameznikov o veljavnosti licence posameznih zdravnikov. Tako pravi predsednica Gordana Živčec Kalan in dodaja, da je to najverjetneje edina tovrstna aplikacija v Evropi. Po njenih besedah bodo razmislili tudi o nadgradnji aplikacije, morda o kakovosti zdravnikov, vendar prej potrebujejo soglasje informacijske pooblaščenke. Aplikacija je sicer neposredno povezana z registrom zbornice in se ažurira dvakrat dnevno.

Prodane za 5 odstotkov manj pijače Pivovarna Laško je v letošnjih prvih šestih mesecih poslovala nekoliko slabše kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček na ravni celotne skupine se je znižal za 60,3 odstotka in tako zdaj znaša 11 milijonov evrov, obenem pa so se povečali prihodki od prodaje. Ti so se zvišali za 18,7 odstotka na 178,8 milijona evrov. Vzrok za zmanjšanje dobička bi bilo treba iskati v poslovnem izidu iz financiranja. V primerjavi z istim lanskim obdobjem je Pivovarna prodala za 5,13 odstotka pijače manj, oziroma 535.615 hektolitrov. Čisti prihodki so se znižali za 7 odstotkov, na 52,7 milijona evrov. Tudi polletni dobiček je nižji, in sicer za 26,7 odstotka in znaša 6,4 milijona. Rezultate so danes predstavili tudi nadzornemu svetu, ki je obravnaval še poročilo strokovnih služb glede domnevnega financiranja prevzema družbe s sredstvi Pivovarne Laško in njenih odvisnih družb. Ugotovili so, da spornih poslov ni bilo. Na skupščini so se delničarji družbe še odločili, da bodo od 13,14 milijonov evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend namenili 8,75 milijona evrov oziroma en evro bruto za delnico.

Ameriška bančna korporacija, ki je lastnica nekdanjega Goodyeara, naj bi odpustila 100 slovenskih delavcev.

Evropska banka za razvoj je posojilo odobrila julija lani V Termoelektrarni Šoštanj so z Evropsko banko za obnovo in razvoj podpisali 200 milijonov evrov vredno posojilno pogodbo za gradnjo šestega bloka termoelektrarne. Pogodbo so podpisali direktor TEŠ-a Simon Tot, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Matjaž Janežič in direktorica sektorja za energetiko pri Evropski banki za obnovo in razvoj Nandita Parshad. Prvi mož TEŠ-a je ob tem dejal, da verjame, da je to še dodaten korak na poti k realizaciji nacionalno izredno pomembnega projekta. Zmanjšale se bodo emisije 600-megavatni šesti blok termoelektrarne bo nadomestil trenutne premogovne enote, saj imajo bistveno nižje izkoristke, posledično pa tudi bistveno višje emisije ogljikovega dioksida. Tehnološko, energetsko in ekološko visoko učinkovit TEŠ 6 bo za proizvodnjo enake količine električne energije, kot jo proizvedejo obstoječi bloki TEŠ-a, porabil za 30 odstotkov manj premoga, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2-ja, in sicer za 35 odstotkov, so poudarili v termoelektrarni. Dolgoročno to pomeni znatno zmanjšanje izpustov CO2-ja, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To pomeni, da se bodo za približno osem odstotkov zmanjšale vse toplogredne emisije Slovenije.

Treba je biti pripravljen izkoristiti redke ponujene priložnosti, je teza libanonskega esejista Nassima Taleba, ki je zaslovel s knjigo Črni labod. Številne velike spremembe na svetu so po njegovem posledica nepredvidljivih naključij - imenuje jih črni labodi -, na katere je treba biti pripravljen. V krizi to še posebej velja. Pred dnevi sem se v Bruslju pogovarjal s finskimi novinarji, ki drugače kot številni drugi iz držav članic evrske skupine niso tarnali nad zdajšnjimi razmerami v državi. Pravijo, da so finančno krizo premagali v začetku 90. let prejšnjega stoletja. In kako jim je uspelo? 1. Proračunski primanjkljaj so med drugim zmanjšali z višjimi davki. Zgroženo so razlagali, da so bili novinarji po takratni dohodninski lestvici obdavčeni z 41 odstotki (zdaj 27 odstotkov). Seveda je za tak ukrep treba imeti nižje davčne stopnje, v Sloveniji pa je danes vsak z malenkost nadpovprečno plačo že v vrhu dohodninske lestvice. Ker smo v preteklosti imeli visoke davke, bi dodatno zvišanje verjetno pregnalo še tista redka podjetja, ki ustvarjajo v Sloveniji, zato si tega ne moremo privoščiti. 2. Poglavitna rešitev za izhod iz krize pa je po njihovem sreča oziroma natančneje Nokia . Finski proizvajalec mobilnih telefonov je bil takrat pripravljen zajahati val mobilne telefonije in postal vodilni proizvajalec telefonov na svetu. Družba je tako z novimi delovnimi mesti, plačanimi davki in poslom za številne podizvajalce pospešila rast BDP in pomagala državo potegniti iz recesije. Finsko gospodarsko okolje je tudi v času krize omogočilo podporo Nokii. Podobno v 21. stoletju, ko se je na Finskem - prav tako v času krize - rodila ena izmed najuspešnejših aplikacij za mobilne telefone Angry Birds podjetja Rovio . Tudi slovenski IT-geniji iz podjetja Outfit 7 z enim najbogatejših Slovencev Samom Loginom na čelu so ustvarili družino aplikacij za mobilne telefone Talking Friends, ki v marsikaterem pogledu prekaša Angry Birds. Po letu poslovanja so družbo preselili na Ciper. Kot nam je Login pojasnil junija lani, so se za to odločili zaradi boljših možnosti za poslovanje na globalnem trgu. Outfit 7 ima podružnico v Sloveniji, a še zdaleč ni tako dejaven, kot je Rovio na Finskem, ki ustvarja tematske parke po vzoru disneylanda, to pa ustvarja nova delovna mesta. Ne le danes, tudi v preteklosti naše okolje ni znalo izkoristiti genialnih zamisli posameznikov. V času Jugoslavije gospodarsko okolje ni zmoglo podpreti velikega uspeha Iskre z znamenitim telefonom ETA 80 oblikovalca Davorina Savnika. Elan je leta 1993 po zaslugi inovacije Pavla Škofica in Jureta Franka javnosti predstavil smuči za carving, ki so spremenile kulturo smučanja. A kaj, ko je bila družba tretje leto v stečaju. Stečajni postopek se je vlekel 19 let, konkurenčni proizvajalci smuči pa so krepili svoj tržni položaj in kovali dobičke na račun tega nepatentiranega izuma. Še danes inovatorji Elana postrežejo z izumi, ob katerih zahod obnemi, blagovna znamka ima ugled, vse to pa ob menedžmentu, ki tako ali drugače izčrpava družbo, ne pomaga veliko. Lahko imamo vso srečo pri lovljenju globalnih usmeritev in najboljše inovatorje na svetu, a če jim okolje ni naklonjeno, nam to ne pomaga kaj dosti. Zato se Sloveniji ne more zgoditi nokia, izhod iz gospodarske krize pa bo dolgotrajnejši in bolj boleč. Avtor: Jure Ugovšek, novinar časnika Finance Komentar je bil objavljen 5. marca 2012 v tiskani izdaji časnika Finance

Vlaganja v sklade ali varčevanje s spremenljivo obrestno mero za nekatere ni sprejemljivo, saj želijo varno varčevanje, pri katerem bodo že vnaprej vedeli, kdaj in koliko bodo ob izteku varčevanje dobili. Vsak evro šteje! Takšna vrsta varčevanja so vezani depoziti s fiksno obrestno mero. Pri različnih slovenskih bankah smo preverili, kakšne so njihove obrestne mere za kratkoročne vezane depozite s fiksno obrestno mero. Za primer smo vzeli Majdo, ki nima velikega zneska, rada pa bi svojih privarčevanih 1000 evrov oplemenitila. Ker se ne želi obvezati varčevanju na dolgi rok, bo njen denar vezan v obdobju do enega leta. Največje obresti na spletnih straneh obljubljata banki NKBM in Probanka. Tako bo Majda, če bo vezala denar 1001 evro na eni izmed omenjenih bank za 365 dni, po koncu vezave prejela 28 evrov. Morda se ne sliši veliko, je pa verjetno dosti več kot tistih nekaj centov, ki jih vsak mesec prejme na svojem osebnem računu. Se pa precej večje številke vrtijo pri višjih zneskih in dolgoročnih vezavah. Pri vezavi 20.000 evrov lahko z dolgoročnim depozitom do dve leti dobite obresti tudi do 800 evrov. Poleg tega si lahko na banki izpogajate višje obresti. Vas zanima, kako? Zrno na zrno pogača! Kamen na kamen palača!

Ljubljana - Škoda, nastala med potresom in cunamijem, ki je pred slabima dvema tednoma opustošil obalo Japonske, se po ocenah tamkajšnje vlade lahko približa 25.000 milijardam jenov (217 milijard evrov), kar je skoraj štirikrat toliko, kolikor je ZDA stal orkan Katrina, ki je zavarovalničarjem doslej pomenil največji zalogaj. Če se je do nedavna o škodi, ki jo bo prek plačila odškodnin zavarovalnicam povzročil japonski potres, govorilo v okvirih dosedanjih katastrof, bi lahko tokratni dogodki na Daljnem vzhodu potolkli vse rekorde. Prve napovedi sicer kažejo, da naj bi zavarovalnice za japonsko namenile okoli 42 milijard evrov, medtem ko jih je Katrina stala dobrih 55 milijard. K japonski tragediji, ki se lahko ob zapletih z jedrskimi reaktorji še zaostri, pa lahko prištejemo še potresa na Haitiju in v Novi Zelandiji, ki sta že prej napovedala težko leto zavarovalnic. Mnoge pozavarovalnice so v minulih dneh objavile svoja predvidevanja o lastnih stroških, povezanih s katastrofami. Nemška Munich Re, največja svetovna pozavarovalnica po zbranih bruto premijah, naj bi morala za povračila škode, nastale na Japonskem, nameniti približno 1,5 milijarde evrov. Če prištejemo še škodo ostalih katastrof, stroški narastejo na 2,5 milijarde evrov, zaradi česar je pozavarovalnica že napovedala, da ne more doseči letošnjih poslovnih ciljev. Pozavarovalnica Swiss Re bo za plačilo odškodnin na Japonskem namenila 1,2 milijarde evrov, s čimer bodo skupna povračila v začetku leta porasla na 2,3 milijarde evrov - več kot podvojen načrt za leto 2011. Nemirna tla v začetku leta povzročajo preglavice mnogim zavarovalnicam in pozavarovalnicam. Resne težave pa bi lahko nastale, če si bodo katastrofe sledile v takem tempu vse leto.

30 delavcev celjskega Gradisa je dobilo predčasno odpoved začasnega delovnega razmerja, ker so v začetku meseca neopravičeno izostali z dela Gradis Celje , ki ga vodi Lidija Žagar, je 30 delavcev svoje hčerinske družbe Gradis Hiše obvestil, da jim predčasno prekinja pogodbe za delo za določen čas, je poročal Radio Slovenija. Razlog je neopravičen izostanek z dela. Delavci namreč na začetku marca nekaj dni niso delali, ker niso prejeli januarske plače. To so nato prejeli 11. marca. Kot je za Radio Slovenija povedal eden izmed delavcev so med odpuščenimi delavci samo državljani Bosne in Hercegovine. Predstavnik sindikata ZZZS v podjetju Srečko Čater je že izrazil razočaranje nad dejanji direktorice, ki jim je sicer zagotovila, da do odpuščanj ne bo prišlo.

Voznik službenega vozila ministrstva za notranje zadeve je povzročil prometno nesrečo, v kateri sta bili dve ženski poškodovani, ena huje. Včeraj nekaj pred četrto uro popoldne sta na Cesti na Brdo v Kranju trčili dve osebni vozili. Nesrečo je povzročil voznik BMW-ja. Fotografije nam je poslal naš bralec, ki je tudi opozoril, da je bil BMW protokolarno vozilo. To smo preverili na Kranjski policijski upravi, kjer nam je tiskovni predstavnik Andrej Zakrajšek potrdil, da gre za službeno vozilo ministrstva za notranje zadeve. Povzročitelj ovaden © Naš bralec 49-letni moški iz okolice Kranja je vozil BMW iz smeri Brdo proti Kranju in v rahlem levem ovinku zapeljal na nasprotno vozišče. Ravno v tem trenutku je iz nasprotne strani pripeljal51-letnik z osebnim vozilom, v katerem sta bili tudi dve sopotnici. Vozili sta čelno trčili, 42-letna sopotnica je utrpela hude telesne poškodbe, 12-letnica pa je bila lažje poškodovana. Obe so morali prepeljati v ljubljanski klinični center. Nastalo pa je tudi precej materialne škode, in sicer po prvih ocenah za 15 tisoč evrov. Zoper povzročitelja nesreče, torej voznika ministrstva za notranje zadeve, so policisti podali kazensko ovadbo.

Ameriški predsednik George W. Bush je od Janeza Janše prejel kristalno skledo z zvezdicami Steklarne Rogaška in gorsko kolo znamke Cult, od Danila Türka pa faksimile Dalmatinove Biblije. Darila, ki so jih gostje prejeli ob vrhu EU-ZDA, so vrhunski dosežki slovenskega znanja in ustvarjalnosti. So estetska, kakovostna, nekatera predstavljajo slovensko dediščino, druga so rezultat sodobne ustvarjalnosti, vsa pa veliko prispevajo k promociji Slovenije v svetu, so sporočili iz Protokola Republike Slovenije. Znamka gorskih koles Cult je nastala pred več kot desetimi leti v Idriji, danes pa je s sedežem v Logatcu in z lastno proizvodnjo ena od najbolj cenjenih in prodajanih znamk na domačem trgu. Za predsednika Georga W. Busha je bil izbran model Black Gold XTR, ki predstavlja vrh ponudbe gorskih koles. Okvir kolesa je iz karbona, spada pa v razred tekmovalnih koles, saj je s težo pod desetimi kilogrami in dobrimi voznimi lastnostmi primeren tudi za tekmovanja. Faksimile Dalmatinove Biblije © Protokol RS Simbolika Evrope v steklu Zvezde na kristalni skledi so skupni evropski simbol, znak in razpoznavno znamenje. Oblikovalci in steklopihači Steklarne Rogaška iz Rogaške Slatine so to simboliko "ujeli" v spominski evropski skledi. Dalmatinova Biblija iz leta 1584 je slovenščino uveljavila kot razvit knjižni jezik in je služila kot vzorec za poznejše biblijske prevode ter izvirne strokovne in leposlovne spise v naslednjih stoletjih. Spada v sam vrh slovenske protestantske književnosti in je eno od ključnih del na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva, sporočajo iz Protokola. Kristal iz Rogaške © Protokol RS. Lauri vrček za mleko Prva dama ZDA gospa Laura Bush je od gospe Urške Bačovnik prejela set šestih porcelanastih skodelic s podstavkom in vrček za mleko Katje Jurgec - Bricman in Jureta Bricmana. Izdelek je tehnološko in oblikovalsko plod njunega znanja ter ustvarjalnosti. Temelji na cvetlični motiviki: nageljčku, ki je eden od razpoznavnih simbolnih cvetov Slovenije. Gospa Barbara Miklič Türk je gospe Lauri Bush podarila vazo z zlato nitjo, unikatno ročno delo Ljubice Kočice, ki je ena izmed naših vodilnih oblikovalk stekla. Za njeno ustvarjanje je značilna vitalnost, ki se odraža v vsaki mojstrovini in odseva estetsko doživetje. Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je od ameriškega predsednika prejel Zbirko del ustanoviteljev Združenih držav Amerike (Collection of Works by our Country's Founding Fathers), predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša pa je prejel snežno desko.

Več kot 40 upnikov je prijavilo za 501 milijon evrov terjatev do Istrabenza. Dokončen seznam naj bi sestavili do novembra, konec leta ali v začetku naslednjega pa bodo odločali o prisilni poravnavi. Kot je znano, ima Istrabenz za več kot 500 milijonov evrov ugotovljenih obveznosti do upnikov. Po Dolamičevih besedah sicer ni nenavadno, da je vrednost v bilancah izkazanih terjatev višja od vrednosti terjatev, ki so jih do 10. avgusta prijavili upniki, saj vsi upniki svojih terjatev ne prijavijo. V roku za zbiranje terjatev, ki se je v skladu s postopkom prisilne poravnave iztekel 10. avgusta, je terjatve do družbe Istrabenz prijavilo 44 upnikov, njihova vrednost pa znaša približno 501 milijon evrov, je potrdil prisilni upravitelj družbe Boris Dolamič. Dolamič ima za popis terjatev in izdelavo seznama časa do 10. septembra. Do 10. septembra bo znano, katere terjatve se bodo v celoti priznale in katere se bodo prerekale, pojasnjuje Dolamič. Seznam bo po njegovih besedah že dokaj natančno nakazoval končno višino priznanih terjatev, čeprav se lahko zgodi, da bo kateri od ugovorov upnikov priznan. Upniki imajo namreč po objavi seznama okrožno sodišče v Kopru ga mora objaviti tri dni po prejemu od prisilnega upravitelja dva tedna časa za vložitev ugovora. Na podlagi zbranih ugovorov bo prisilni upravitelj sestavil nov, dopolnjeni seznam, ki ga bo znova posredoval sodišču, nato pa imajo upniki še nekaj možnosti za prerekanja. Dokončni seznam terjatev naj bi bil po neuradnih informacijah izdelan do konca novembra, o prisilni poravnavi pa naj bi upniki odločali konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta. Da bo prisilna poravnava sprejeta, jo mora podpreti 60 odstotkov upnikov. Istrabenz je od marca insolventen, 8. julija pa se je s sklepom koprskega sodišča začel postopek prisilne poravnave. Kljub intenzivnim pogajanjem, ki potekajo že več mesecev, 19 bank upnic še ni našlo dogovora glede prostovoljne poravnave.

Na ljubljanskih Žalah na voljo električna vozila, parkiranje bo brezplačno na osmih parkiriščih. "Invalidom in osebam, ki težko hodijo, bodo na ljubljanskih Žalah tudi letošnje leto pred dnevom spomina na mrtve olajšali obisk grobov z uporabo električnih vozil," je povedal direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič. V tem času bo v bližini pokopališča veljala tudi posebna prometna ureditev. Pokopališče Žale bo tudi letošnje leto od 27. oktobra do vključno 4. novembra organiziralo dobrodelno prodajo sveč. Izkupiček od prodaje bo tokrat namenjen društvu Hospic, organizatorji pa pričakujejo, da bodo s prodajo zbrali okoli 4000 evrov. V času od 22. do 28. oktobra bo vozilo ob 11. in 15. uri čakalo na parkirišču pri cerkvi Svetega Križa, med 29. in 31. oktobrom pa bo vozilo na razpolago ves čas med 9. in 17. uro, je dejal Martinčič. Vozilo se bo ustavljalo na štirih postajališčih, na vsako polno uro. Od 29. do 31. oktobra pa bosta na voljo tudi dve vozili Kavalir, ki bosta med 9. in 17. uro obiskovalce peljali do želene lokacije, vendar pa v primeru dežja ali snega ne bosta aktivni, je poudaril Martinčič. Vse vožnje bodo brezplačne. Brezplačno parkiranje na osmih parkiriščih Od 31. oktobra od 5. ure pa do 1. novembra do 23. ure pa bo na območju Žal veljala posebna prometna ureditev. Tomačevska cesta bo na odseku od Koželjeve ulice do parkirišča nove Žale v smeri Tomačevega urejena enosmerno. Enosmerna ureditev velja tudi za povezovalno dovozno pot na delu Tomačevske ceste v smeri Jarške ceste, je pojasnila Tatjana Piškur z Mestne občine Ljubljana. Parkiranje bo v tem času brezplačno, in sicer na osmih parkiriščih v bližini Žal, vključno s Stožicami. Prilagojen tudi avtobusni vozni red Nasvet policije: Ob povečanem prometu ob koncu tedna na cestah, predvsem pa v okolici pokopališč, naj bodo vozniki strpni in previdni pri vožnji ter upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo, kot tudi dosledno spoštujejo cestno-prometne predpise. V krajih, kjer bo organiziran javni prevoz, priporočajo njegovo uporabo. Dušan Mohar iz javnega podjetja Ljubljanski potniški promet pa je dejal, da bodo zaradi povečanega obiska pokopališča od 31. oktobra do 1. novembra linije mestnega potniškega prometa obratovale po prilagojenem voznem redu. Linije 8, 18 in 24 v tem času ne bodo vozile. Linije 2, 7, 19, 19I, 19B in 22 bodo obratovale po prirejenem voznem redu, linije 1B, 3, 3G in 27K pa bodo obratovale po nedeljskem voznem redu.

Sindikati: Vlada ignorira dejanske razmere na trgu dela. Pokojnine. Nobena reforma ne bo rešila pokojninskega sistema, če vlada ne bo najprej poskrbela, da bodo mladi dobili varne zaposlitve, menijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Vlado bi moralo po njihovem mnenju skrbeti, da imajo mladi vsako leto manj pokojninske dobe, zato ni realno pričakovati, da bi si lahko do 65. leta nabrali 41 oziroma 43 let delovne dobe, kot predlaga vlada. V ZSSS so prepričani, da so za luknjo v pokojninski blagajni krivi vladni odpustki delodajalcem iz leta 1996, ko jim je prispevno stopnjo znižala z dobrih 15 na 8 odstotkov, s čimer so delodajalci po izračunih sindikalistov od leta 2008 privarčevali kar 6,4 milijarde evrov. Sindikati zato namesto polnjenja blagajne s podaljševanjem delovne dobe predlagajo izenačitev prispevnih stopenj, plačevanje prispevkov od vseh oblik dela in obdavčitev dividend. Vlada bo na pripombe socialnih partnerjev počakala do konca avgusta. Če bodo predlogi konstruktivni, bo odprla nov krog usklajevanj, sicer bo zakon v torek poslala v parlamentarno proceduro.

Ljubljana - Poslabšanje razmer v mednarodnem okolju bo močno vplivalo na gospodarsko rast v Sloveniji. Po najnovejši napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija letos zabeležila 4,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, leta 2009 pa 1,1-odstotno. Septembrske napovedi urada so tako navzdol popravljene za 0,7 oz. dve odstotni točki. Naglo poslabševanje razmer v mednarodnem okolju, predvsem v najpomembnejših gospodarskih partnericah, je vplivalo na spremenjeno jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je danes v Ljubljani predstavil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. "Leto, ki je pred nami, bo najslabše v zadnjih 20 letih, zna se zgoditi, da celo najslabše po letu 1985," je dejal. Opozoril je na tveganja, ki spremljajo tudi tokratno napoved urada. Če bo padec gospodarske rasti v mednarodnem okolju bistveno večji, se bo Slovenija lahko v letu 2009 približala stopnjam rasti, ki ne bodo dosti večje od ničelne, je izpostavil Vasle. Najbolj bosta prizadeta menjava s tujino ter investicije. Prihodnje leto se bo predvidena 5,2-odstotna rast znižala na 1,5 odstotka Izvoz naj bi se letos namesto prej napovedanih 6,6 odstotka povečal za 5,8 odstotka, prihodnje leto pa se bo prvotno predvidena 5,2-odstotna rast znižala na 1,5 odstotka. Na uvozni strani je napoved gibanj podobna: letos naj bi se okrepila za 6,6 odstotka (prej 6,9 odstotka), prihodnje leto pa za skromnih 0,5 odstotka (prej štiri odstotke). Državna potrošnja bistvenih sprememb po napovedih Umarja ne bo doživela. Letos naj bi se okrepila za 3,9 odstotka, prihodnje leto pa ostala pri napovedani 2,2-odstotni rasti. Večje spremembe Umar pričakuje pri rasti zasebne potrošnje. Ta naj bi letos znašala 3,4 odstotka (prej 4,5 odstotka), v letu 2009 pa naj se povečala za 2,8 odstotka (prej 3,5 odstotka). Obseg bruto investicij v osnovna sredstva bo prihodnje leto celo nazadoval Obseg bruto investicij v osnovna sredstva bo prihodnje leto glede na prenovljeno napoved urada celo nazadoval, in sicer za 2,2 odstotka, septembra pa je urad pričakoval 1,3-odstotno rast. Letos naj bi se rast investicij zaustavila pri sedmih odstotkih (prej 8,8-odstotna rast). Po prenovljeni jesenski napovedi Umarja naj bi inflacija letos na medletni ravni znašala 2,2 odstotka, kar je 3,1-odstotne točke manj od napovedi, ki jih je urad pripravil septembra. V letu 2009 naj bi bila inflacija triodstotna, s čimer je urad svojo prvotno jesensko napoved znižal za 0,6 odstotne točke. Število registriranih brezposelnih se bo povzpelo za 15.000 Zaostrovanje razmer v svetovnem gospodarstvu in ohlajanje slovenskega gospodarstva bo vplivalo tudi na gibanja na trgu dela. Umar napoveduje, da se bo število registriranih brezposelnih, ki naj bi se konec letošnjega leta ustalilo pri 65.200, v prihodnjih letih povzpelo za približno 15.000. Stopnje registrirane brezposelnosti naj bi leta 2009 tako po najnovejših ocenah Umarja znašala 7,7 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več od njegovih septembrskih predvidevanj. Stopnja zaposlenosti pa naj bi se v letu 2009 znižala za 1,3 odstotka.

Slovenci danes tretjič obeležujemo dan spomina na žrtve holokavsta. Eno najtemnejših poglavij zgodovine človeštva je sledove za vedno pustilo tudi na našem območju. Generalna skupščina Združenih narodov je 1. novembra 2005 razglasila 27. januar za dan spomina na žrtve holokavsta. "Ta nepopisno brutalen zločin brez primere še danes predstavlja eno najtemnejših poglavij v zgodovini človeštva," ob dnevu spomina meni Pavel Gantar, predsednik državnega zbora. Pravi še, da bomo le s skrbnim negovanjem spomina na pretekle grozote in krivice lahko računali na spremembe v miselnosti in posledično tudi v ravnanju. "Vse to z osnovnim namenom, da se takšna tragedija ne bi nikoli več ponovila," dodaja. Ob 18. uri bo v Sinagogi Maribor spominska slovesnost za žrtve holokavsta in odprtje mednarodne fotografske razstave Preteklo in pozabljeno – Judovska kultura v Sloveniji. V Krškem pa bo ob 11. uri odprtje razstave o genocidni politiki fašistov in nacistov do slovanskih narodov med drugo svetovno vojno, ki jo pripravlja Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945. Sprva za politične zapornike in Sovjete Kot je znano, so nacisti januarja 1940 v bližini znanega poljskega mesta Oswięcim (bolj znan kot Auschwitz) začele graditi koncentracijsko taborišče, sprva namenjeno političnim zapornikom in sovjetskim vojnim ujetnikom. Kmalu je taborišče postalo premajhno, zato so zgradili še Auschwitz II - Birkenau. Ugotovili so, da je Zyklon B učinkovito morilsko sredstvo, in ker so lahko vzeli več življenj, kot so sprva načrtovali, so zgradili še več plinskih celic. Po koncu romali v Izrael in ZDA Prvi judovski ujetniki so tja prispeli pozimi leta 1942. Tja je bilo deportiranih tudi 2.346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v taborišču umrlo 1.351. Na današnji dan pred 66 leti je Rdeča armada vkorakala v Auschwitz in osvobodila več kot 7.000 zapornikov, med njimi tudi 21 Slovenk. Mnogi so nato odšli v Izrael, drugi v ZDA, tretji pa v sosednje države. Nacizem je v Sloveniji pustil zelo močen pečat in številni se niso želeli vrniti domov. Ena redkih, ki pa se je odločila za vrnitev v Mursko Soboto, je Erika Fürst. Ob prihodu v taborišče je bila stara 13 let, rešila pa se je z laganjem zloglasnemu zdravniku Josephu Mengeleju, znanemu tudi kot Angelu smrti. Če Fürstova ne bi rekla, da je nekaj let starejša, se smrti ne bi mogla izogniti. Danes bo svojo zgodbo predstavila tudi obiskovalcem razstave in slovesnosti v Sinagogi Maribor. Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta smo se pogovarjali z vodjo Sinagoge Maribor, Marjanom Tošem. Slovenska judovska skupnost si ni nikoli opomogla, ubitih je bilo okoli 87 odstotkov slovenskih Judov, opozarja. Več si preberite tukaj.

Svet mode v času krize igra na varnost. Predvsem pri izbiri manekenk, kjer se najbolj znani oblikovalci, modne in kozmetične hiše raje kot za sveže mladenke odločajo za stare mačke. Celo Victoria s Secret, družba, znana po tem, da svetu v svojih katalogih in na modnih brveh predstavlja vedno nove, sveže lepotice, že dve leti ni najela niti enega novega angelčka. Zadnja, ki se je pridružila elitni ekipi njihovih manekenk, je bila Nizozemka Doutzen Kroes. Svet mode je za novinke postal nekoliko manj prijazen. Naročniki želijo zagotovilo, da bo manekenka, v katero bodo za kampanjo vložili denar, vložek tudi upravičila. In trenutno je najboljši način za to, najemanje že uveljavljenih imen, pojasnjuje Ivan Bart, podpredsednik agencije IMG Models, ki med drugim zastopa tudi supermodela Gisele Bündchen in Heidi Klum. V modni in kozmetični industriji je tako vse manj dela, pa tudi zaslužki manekenk so se znižali za skoraj četrtino. Se pa kriza ni dotaknila vseh enako.Preverite, katerih 10 najbolje plačanih manekenk na svetu, večinoma gre za uveljavljena imena, je svoje finančne imperije od lanskega junija pa do danes le še povečalo. Multipraktik Heidi Klum. Manekenka, fotomodel, televizijska voditeljica in mamica. V zadnjem letu je zaslužila 16 milijonov dolarjev in je druga najbolje plačana manekenka na svetu.

Delodajalci napovedujejo zmanjševanje števila zaposlenih V Sloveniji bo konec leta po pričakovanjih zavoda za zaposlovanje registriranih okoli 114.000 brezposelnih, razmere pa naj bi se v prihodnjem letu še poslabšale. Skromno okrevanje gospodarstva naj bi po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar şledilo leta 2014, zaradi prilagoditve z zamikom pa naj bi se razmere na trgu dela izboljšale šele leta 2015. V zadnjem mesecu letos se brezposelnost ne bo zmanjšala, saj se v tem mesecu običajno prijavlja večje število brezposelnih oseb, ki jim preneha delovno razmerje za določen čas, skromnejše je tudi zaposlovanje, napoveduje Zavod RS za zaposlovanje. Ker so trenutne razmere na trgu dela negotove, na zavodu predvidevajo, da se gibanja tudi v letu 2013 še ne bodo bistveno izboljšala - ocenjujejo, da bo ob koncu prihodnjega leta več brezposelnih kot letos, in sicer okoli 117.000. Najslabše možnosti v javnem sektorju in gradbeništvu Tudi napovedi zaposlovanja so slabe - kot kaže raziskava agencije za zaposlovanje Manpower, je skoraj petina delodajalcev napovedala, da bodo v prvem četrtletju 2013 zmanjševali število zaposlenih. Zaposlitvene možnosti so glede na raziskavo negativne v kar devetih od desetih panog - najslabše so v panogi javnega sektorja in socialnih storitev, kar je posledica varčevalnih ukrepov vlade, ter v gradbeništvu. Pozitivna pričakovanja glede zaposlovanja pa so v panogi finančnih storitev, zavarovalništva in nepremičnin. Povpraševanje delodajalcev po delavcih je bilo novembra najslabše v letošnjem letu - po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo prijavljenih skoraj 30 odstotkov manj prostih delovnih mest kot oktobra in več kot petino manj kot novembra lani. V prvih 11 mesecih letos je bilo prostih delovnih mest za več kot 11 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, šibko zaposlovanje pa zavod pričakuje tudi za december. Razmere naj bi se izboljšale šele leta 2015 Trg dela se obratu v gospodarski aktivnosti v večini primerov prilagodi z zamikom - ko se začne gospodarska rast, so podjetja pri postopnem skromnem okrevanju gospodarstva praviloma previdna pri zaposlovanju, pojasnjuje Umar. Na Umarju v letu 2014 sicer pričakujemo skromno okrevanje gospodarstva, razmere na trgu dela pa se bodo po naših napovedih izboljšale šele v letu 2015, pravijo. Ministrstvo za delo med ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti izpostavlja programe aktivne politike zaposlovanja, med katerimi so usposabljanje brezposelnih, spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih, mlajših brezposelnih in prejemnikov socialne denarne pomoči, programi javnih del, spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, sofinanciranje kadrovskih štipendij. Padec BDP-ja, rast pričakovana leta 2014 Slovenski bruto domači proizvod BDP se je v tretjem četrtletju letos na letni ravni realno zmanjšal za 3,3 odstotka. Podatkov za zadnje četrtletje še ni, je pa statistični urad konec novembra naredil manjšo simulacijo, ki je pokazala, da če bi bil padec BDP-ja v zadnjem četrtletju letos podoben kot v preteklih dveh trimesečjih, torej približno triodstoten, bi to za celotno leto 2012 pomenilo padec BDP-ja 2,4 odstotka. Umar je za letos napovedal krčenje BDP-ja za dva odstotka, za prihodnje leto pa za 1,4 odstotka, Banka Slovenije znižanje BDP-ja letos za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 0,7 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa za letos krčenje za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka. Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 2,3-odstotni, prihodnje leto pa 1,6-odstotni padec BDP-ja, šele v letu 2014 pa 0,9-odstotno rast. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD za letos pričakuje padec BDP-ja Slovenije za 2,4 odstotka, leta 2013 za 2,1 odstotka, država pa naj bi rast, 1,1-odstotno, znova imela v letu 2014.

Na vzhodni obali ZDA se pripravljajo na orkan Sandy, ki je do sedaj terjal 65 življenj Župan New Yorka Michael Bloomberg je zaradi približevanja orkana Sandy že odredil evakuacijo 375 tisoč prebivalcev, poroča Sky News. Od 19. ure dalje po tamkanšnjem bov New Yorku prenehal delovati tudi javni prevoz, odpovedanih in prestavljenih je bilo tudi več sto letalskih poletov na notranja letališča. Orkan naj bi sicer ZDA dosegel v ponedeljek.Orkan sicer ogroža 60 miljonov ljudi na vzhodu ZDA."Čas je, da se pripravimo. Učinki orkana bodo v New Yorku vidni že zvečer, vrhunec pa bo dosežen v ponedeljek," je na Twitterju zapisal Bloomberg.Do zdaj 65 smrtnih žrtevTropska nevihta Sandy naj bi bila med največjimi v zgodovini. V četrtek in petek je pustošila po Karibih in na Jamajki, Haitiju, Kubi ter na Bahamih, kjer je zahtevala 65 smrtnih žrtev. Večino na Haitiju. Gre za redek vremenski pojav, ki bo nastal z združitvijo orkana in snežnih viharjev in se bo odrazil v obliki močnega deževja, vetra in snega.Izredne razmere od Severne Karoline do ConnecticutaIzredne razmere je razglasilo že več guvernerjev- od Severne Karoline do Connecticuta. Guverner zvezne države Delaware je medtem odredil tudi obvezno evakuacijo prebivalcev obalnih občin. Izredno stanje je v soboto razglasil tudi guverner zvezne države New Jersey. V notranjost te države se je začelo umikati na stotine obalnih prebivalcev.

Gospodarska kriza bo odnesla delo 300 zaposlenim v ormoškem podjetju Carrera Optyl Kljub trenutni izgubi službi bodo v ormoški družbi Carrera Optyl v drugi polovici leta 2009 znova zaposlili nekaj odpuščenih delavcev. V prvih treh mesecih prihodnjega leta bodo v največjem ormoškem podjetju Carrera Optyl , ki trenutno zaposluje več kot 1400 ljudi, delo izgubili 303 delavci, so potrdili na sedežu italijanske skupine Safilo v Padovi, kjer so zagotovili, da bodo spoštovali vse zakonske obveznosti do delavcev, ki bodo ostali brez zaposlitve. Nekatere bodo čez pol leta znova zaposlili Kot je pojasnila Nicoletta Chinello, ki je v omenjeni skupini zadolžena za stike z mediji, je izključni vzrok za takšno odločitev aktualna globalna gospodarska kriza. Ob tem so v Safilu prepričani, da bodo že v drugi polovici prihodnjega leta lahko znova povečali proizvodnjo v ormoški tovarni, ki se ukvarja z izdelavo okvirjev za očala, s tem pa bodo vsaj del odpuščenih delavcev lahko znova zaposlili. "Vsi ekonomski pokazatelji za prvo polletje prihodnjega leta kažejo na težke čase za številne gospodarske panoge. Po drugi strani pa v skupini Safilo veliko denarja in truda namenjamo v inovacije ter tehnologije, s čimer želimo še povečati konkurenčnost in izkoristiti tržne priložnosti," je dejala Chinellova, ki je še povedala, da se v njihovi družbi niso odločili za skrajševanje delovnega časa, saj je njihova politika na področju upravljanja človeških virov drugačna.

Ameriki grozi novo znižanje bonitetne ocene Na razvitih delniških trgih se na začetku tedna niso mogli izogniti občutnim padcem. Bonitetne agencije opozarjajo ZDA in Francijo, da sta njuni kreditni oceni ogroženi. Da evrska kriza ne popušča, še naprej dokazuje dogajanje na trgu obveznic. Po volitvah v Španiji so donosi 10-letnih španskih obveznic še naprej v območju nevarnih sedmih odstotkov. Newyorški indeks Dow Jones 11.547 točk je v ponedeljek izgubil več kot dva odstotka in je spet nižje, kot je bil na začetku leta. Vrednost delnic Bank of Americe je padla za pet odstotkov. Wall Street se lahko za četrti zaporedni minus zahvali tudi kongresnemu odboru, ki še vedno ni dosegel kompromisa o znižanju proračunskega primanjkljaja in bo očitno do zadnjega preizkušal živce vlagateljev. Finančne krivulje Lahko se zgodi, da bo v ZDA januarja 2013 prišlo do prisilnega avtomatskega krčenja proračunske porabe. Za evro 1,35 dolarja Dodatne skrbi prinaša visok ameriški dolg, ki dosega skoraj vrednost ameriškega letnega BDP-ja, medtem ko je proračunski primanjkljaj kar 10-odstoten. V Evropi bi se takšno gospodarstvo že zlomilo, v deželi, ki lahko neomejeno tiska dolarje, pa se morajo spopadati le z grožnjami bonitetnih agencij. Fitch in Moodys sta opozorila, da utegneta spet znižati kreditno oceno ZDA, ki od letošnje jeseni ni več trojni A. Dolar se vseeno dobro drži in je v primerjavi s košarico valut na najvišji ravni v zadnjih šestih tednih. Za evro je treba odšteti okrog 1,35 dolarja. Visoka dividendna donosnost številnih delnic Agencija Moodys je včeraj opozorila tudi Francijo, da je njen trojni A ogrožen, kar je dodatno navzdol potisnilo evropske delniške trge. Frankfurtski DAX30 5.606 točk se je znižal za 3,3 odstotka in je le še dobrih 10 odstotkov nad letošnjim dnom. S padcem cen delnic se posledično povišuje njihova dividendna donosnost. Malokdaj se zgodi, da lahko vlagatelj kupi delnico in računa na osemodstotno dividendno donosnostjo. Med delnicami, ki so tako privlačne, omenimo Banco Santander, Nokio in Peugeot. Toda pojavlja se klasična dilema ali je to res nakupna priložnost, ali pa znak za zaskrbljenost. Računati je namreč treba, da bodo podjetja v primeru nove recesije in nižjih dobičkov prisiljena znižati dividende. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze TELEKOM +0,97 % 62,60 EUR PETROL +0,37 % 161,60 MERCATOR -0,88 % 180,00 LUKA KOPER -0,88 % 8,00 NOVA KBM -1,86 % 3,58 KRKA -3,73 % 49,55 GORENJE -4,51 % 5,06 INTEREUROPA -9,86 % 0,73 Intereuropa samo letos ob 80 odstotkov Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP 623 točk po štirih zaporednih pozitivnih dneh v torek zdrsnil za 1,39 odstotka. Mercator, z 1,3 milijona evrov daleč najprometnejši, je zdrsnil na 180 evrov. Cena Krke se je prvič po dveh mesecih spustila pod 50 evrov, na koncu pa so se posli sklepali le pri 49,55 evra. Med šesterico delnic, ki sestavljajo SBI TOP, je največ, štiri odstotke in pol, padlo Gorenje, vendar se obdržalo nad petimi evri. Še večjo kalvarijo doživljajo lastniki Intereurope tečaj 0,731 evra, ki dnevno padajo po deset odstotkov. V novembru so izgubile 35 odstotkov, letos pa so se te delnice, nekoč vredne 50 evrov, pocenile za več kot 80 odstotkov.

Izredna uprava Vzajemne bo vložila odškodninske tožbe Izredna uprava Vzajemne bo vložila odškodninsko tožbo zoper člane prejšnjih uprav ter predsednika Marka Jakliča in Boštjana Averja. Zdajšnja uprava zdravstvene zavarovalnice je namreč prepričana, da so uprave, ki so družbo vodile med junijem 2003 in oktobrom 2009, z negospodarnim in nevestnim ravnanjem zavarovalnici povzročile škodo. Škodo ocenjujejo na 1,2 milijona evrov, je povedal predsednik izredne uprave Vzajemne Dušan Kidrič. Po njegovih besedah je bila škoda ugotovljena v primeru sklepanja poslov in naročanja storitev z dvema pravnima osebama ter zaradi škodljivih pogodb, sklenjenih z nekdanjim članom uprave. V zavarovalnici sicer še vedno potekajo revizijski postopki v zvezi z nekaterimi drugimi posli. Zoper upravo, v kateri je bil poleg Jakliča še član uprave Franc Henigman, Vzajemna uveljavlja škodo v višini 70.733,87 evra, zoper upravo, v kateri je bil poleg Averja še član uprave Peter Pustatičnik, pa v višini 184.292,41 evra. O odgovornosti - ta je med vse štiri člane prejšnjih uprav porazdeljena glede na čas sklenitve spornih pravnih poslov ter glede na čas poročanja o domnevno opravljenih storitvah in fakturiranju storitev - bo pa odločalo sodišče, je poudaril Kidrič. Po odstavitvi Averja uvedena izredna uprava Spori v zvezi z vodenjem Vzajemne se vlečejo že več let. Agencija za zavarovalni nadzor je razrešitev Jakličeve uprave zahtevala junija 2007. Kot razlog je navedla, da Vzajemna ni pravočasno obvestila nekdanjih zavarovancev o spremembah statuta zavarovalnice o zaprtju osebnih računov. Averjeva uprava je mandat nastopila septembra 2007, lani oktobra pa se je v postopek zoper Vzajemno, ki je privedel do razrešitve uprave z Averjem na čelu, vmešala tudi Agencija za zavarovalni nadzor. Nadzorni svet zavarovalnice je nato na izredni seji odpoklical Averja, AZN pa je izdal odločbo o izredni upravi pod vodstvom Kidriča. Naročili so revizijo poslovanja zdravstvene zavarovalnice v času vodenja Jakliča in Averja, ki je pokazala, da je vodstvo naročalo storitve, ki niso bile potrebne, in sklepalo ekonomsko neupravičene pogodbe.

Evropski voditelji ne razumejo narave te krize. Milijarderski vlagatelj George Soros je evropske voditelje opozoril, da imajo le še tri mesece časa, da rešijo evro. Nemčija naj bi po njegovih napovedih gospodarsko oslabela že jeseni. Ameriško-madžarski špekulant, ki je med drugim leta 2000 prejel častni znak svobode Republike Slovenije, verjame, da bo Grčija na predčasnih volitvah 17. junija izbrala politično opcijo, ki ne bo naklonjena politiki zategovanja pasu. Evropski voditelji ne razumejo narave te krize, je dejal na konferenci v Italiji in dodal, da zato tudi niso našli prave rešitve pri reševanju evra. Teže dolga ne morete zmanjšati tako, da še bolj oslabite gospodarstvo, ravno nasprotno, gospodarstvo morate okrepiti. Evropski voditelji, ki so osredotočeni predvsem na višino dolga posameznih držav, naj bi se tako ne zavedali, da je jedro gospodarske krize pravzaprav v bančnem sistemu in zahtevi po vse večji tekmovalnosti. Evro bi rešila politika gospodarske rasti 82-letni poslovnež je še poudaril, da bi evroobmočje bolj kot politiko varčevanja potrebovalo politiko spodbujanja gospodarske rasti. A pri tem se evru neusmiljeno izteka čas. Kriza bo svoj klimaks doživela jeseni. Do takrat bo nemško gospodarstvo oslabelo, zato bo nemška kanclerka Angela Merkel zelo težko prepričala domačo javnost, naj breme reševanja evra znova prevzame na svoja pleča, je dejal Soros. George Soros, ki je javnosti postal znan leta 1992, ko je s prodajami funta na kratko zlomil britansko centralno banko, britansko vlado pa prisilil k izstopu iz ERM-območja in k razvrednotenju funta, je že pred letom dni razburil evropsko javnost, ko je napovedal, da bo Grčija morala izstopiti iz evrskega območja. Že takrat je pozval Evropsko unijo k iskanju nadomestnega načrta.

Slovenski škofje, ki se od ponedeljka mudijo na obisku ad limina apostolorum v Rimu, so se udeležili zasebne avdience pri papežu Benediktu XVI., so sporočili s Slovenske škofovske konference. Svetega očeta, ki je v pogovoru pokazal, da je dobro seznanjen z razmerami v Sloveniji, so med drugim znova povabili na pastoralni obisk. Papež je najprej sprejel štiri škofe ordinarije, ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana, mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, koprskega škofa Metoda Piriha in ljubljanskega pomožnega škofa Andreja Glavana, nato pa še preostale škofe s pomožnimi škofi in spremljevalci, slovenskimi duhovniki. Nadškof Uran je papežu povedal, da se škofje zavedajo pomembnosti trenutka, ko se lahko kot pastirji Cerkve na Slovenskem na grobovih apostolov srečajo z vrhovnim poglavarjem Cerkve. Poudaril je, da je bila velikega pomena ustanovitev treh novih škofij in nove metropolije, ki omogočajo tesnejši in osebnejši stik škofa z duhovniki in verniki. Omenil je tudi plenarni zbor Cerkve na Slovenskem (1997–2000) in izvajanje njegovih sklepov. Vsakega posebej je spodbudil k zaupanju Benedikt XVI., ki je med pogovorom s škofi pokazal, da je dobro seznanjen tako z družbenimi razmerami kot tudi z življenjem Cerkve v Sloveniji, je vsakega škofa posebej spodbudil k zaupanju in ga spomnil, da po molitvi in žrtvi prihaja tudi božji blagoslov, so še sporočili s SŠK. Škofje so danes obiskali tudi kongregacijo za bogoslužje in disciplino zakramentov, kjer jih je sprejel prefekt kardinal Francis Arinze. Nadškof Kramberger je ob tem predstavil zakramentalno življenje v Cerkvi na Slovenskem, ki je v zadnjih letih posebno skrb posvečala zakramentom uvajanja v krščanstvo – krstu, birmi in evharistiji. Zakrament zakona vse redkejši Pojasnil je, da na Slovenskem raste število odraslih katehumenov, ki se za krščanstvo zavestno odločijo pozneje. Opazno se zmanjšuje število mladih parov, ki sklenejo zakrament zakona, po drugi strani pa narašča število raznolikih kakovostnih priprav na zakon, kar pomeni, da so pari, ki se cerkveno poročijo, na zakonsko življenje temeljiteje pripravljeni kot v preteklosti. Na Slovenskem se število duhovnih poklicev zmanjšuje in ne zadošča za opravljanje poslanstva Cerkve, Slovenija pa se – podobno kot sosednje in druge primerljive države – srečuje z relativizmom in izgubo temeljnih vrednot, je menil škof Kramberger.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec napoveduje, da bodo predčasne volitve izvedene do konca leta oziroma takoj po novem letu. Golobičeva napoved pa po njegovem kaže na to, da je vlada dejansko že razpadla. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec kot prelomnico vidi referendum 5. junija. V primeru, da bo rezultat podoben kot pri referendumu o malem delu, bo premier Borut Pahor ponudil odstop, kar pomeni padec celotne vlade, je v pogovoru za Večer dejal Erjavec. Napovedani odstop ministra in predsednika Zaresa Gregorja Golobiča po Erjavčevem mnenju kaže na to, da je vlada dejansko že razpadla. Prepričan je, da bi Pahor imel možnost uskladitve pokojninske reforme tako s sindikati kot z DeSUS-om, če bi se po referendumu o malem delu odločil, da gre po zaupnico v državni zbor. Slednje mu je Erjavec po referendumu tudi predlagal. "Vlada je zaupanje izgubila" Na vprašanje, zakaj se ne bi poskušalo z novim mandatarjem, Erjavec odgovarja, da bi bila to "neuspešna transfuzija na mrtvem telesu. Ljudje morajo na novo presoditi, komu dajo zaupanje, in to lahko naredijo le na volitvah. Vlada je zaupanje izgubila. Poglejte ankete," dodaja. V razpustitvi parlamenta vidi rešitev tudi predsednik države Danilo Türk, medtem ko starosta slovenske politike France Bučar opozarja, da Slovenija lahko zdrsne še globlje. Odstop povod za odhod Glede odstopa ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan Erjavec pravi, da je začela reševati določene probleme, od Pomurja do Stožic. "Če pa ni imela potrebne podpore, je prav, da se je odločila, da odstopi. Če protikorupcijska komisija predlaga odvzem pooblastil za nekoga, pa ta še naprej opravlja delo državnega sekretarja in deli ministrici nasvete, to potem ni ne vem kakšna podpora. Zakaj smo se odločili oditi? V ponedeljek je ministrica odstopila, to je bil povod za odhod iz koalicije," pojasnjuje. Zanika, da bi zdaj že nekdanji ministrici rekel, naj odstopi. "Nismo mogli tiščati glave v pesek, da je vse v redu, če je ministrica odstopila," dodaja Erjavec. A glavni razlog za odhod DeSUS-a iz koalicije je bila pokojninska reforma. "Če se odhod iz koalicije ne bi zgodil zdaj, bi se pa zanesljivo po pokojninskem referendumu," še pravi Erjavec.

Peking, Washington - Kitajska je imela oktobra v rokah že prek 1300 milijard dolarjev ameriškega dolga, kar pomeni 1000 dolarjev na kitajskega prebivalca, je razvidno iz danes objavljenih podatkov ameriške zakladnice. Skupaj s Hongkongom je medtem v kitajski lasti že za 1440 milijard dolarjev ameriških obveznic. Največji gospodarstvi na svetu tako ohranjata odnos posojilodajalec - dolžnik, četudi je Kitajska oktobra nakazala, da bo zaradi političnih spopadov, zaradi katerih je ZDA grozila delna insolventnost, kopičenje ameriškega dolga v prihodnje zajezila. V Pekingu so sicer v zadnjih letih večkrat opozorili pred tveganji velikanskega dolga ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ker pa sta državi pomembni trgovinski partnerici in ker Kitajska ob tem beleži velikanski zunanjetrgovinski presežek, še naprej kupuje ameriške obveznice. Boji se namreč, da bi se sicer vrednost juana zviševala prehitro. Dolar predstavlja skoraj 40 odstotkov kitajskih deviznih rezerv. Te so konec tretjega četrtletja znašale 3660 milijard dolarjev. Drugi največji lastnik ameriškega dolga je bila z zneskom 1170 milijard dolarjev tudi oktobra Japonska.

Bern - Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Švice je bil v letošnjem tretjem četrtletju za 0,3 odstotka višji kot v četrtletju prej. S tem je država izšla iz recesije, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Pred tem je Švica dve četrtletji zapored beležila padec obsega BDP: v drugem četrtletju za 0,3 odstotka in v prvem za 0,8 odstotka. Rahlo pozitivno gospodarsko rast v tretjem četrtletju je po podatkih sekretariata za gospodarstvo spodbujal izvoz. Ta se je prvič po občutnem enoletnem upadanju v tretjem četrtletju vnovič povečal - blaga za 2,2 odstotka, storitev pa za 0,3 odstotka. Po drugi strani se je je razmeroma krepko povečal tudi uvoz blaga (+3,6 odstotka), medtem ko se je uvoz storitev zmanjšal za 0,8 odstotka. Zasebna potrošnja in gradbene investicije so se tako kot v prejšnjem četrtletju vnovič povečale, in sicer za 0,6 oz. 3,4 odstotka. Z izjemo industrije, ki še naprej beleži zmanjševanje aktivnosti, so številne proizvodne panoge pozitivno prispevale k rasti. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 se je obseg BDP Švice zmanjšal za 1,3 odstotka.

Stečajni postopek Primorja Do konca letošnjega leta naj bi nekdanji delavci Primorja v stečaju dobili poplačan del svojih terjatev neizplačanega dela plač in odpravnin. Stečajni upravitelj Rudolf Hramec je s prodajo dela premičnin nekdanjega Primorja zbral okoli 3,7 milijona evrov, ki jih bo namenil za poplačilo prednostnih terjatev. Socialna stiska nekdanjih zaposlenih je namreč velika, saj večina med njimi še ni našla zaposlitve, večini pa se je tudi izteklo nadomestilo za brezposelnost. Pretežni del teh prednostnih terjatev sicer predstavljajo prav terjatve nekdanjih zaposlenih. Hramec tako predlaga, da bi nekdanjim zaposlenim razdelili denar v znesku 15 odstotkov priznanih prednostnih terjatev. Skupni znesek vseh prednostnih terjatev, ki jih je upošteval ob prvi prednostni razdelitvi pa znaša 16,6 milijona evrov. To je le drobiž v prazne denarnice delavcev, upnikov. Od 21. junija 2012, ko se je začel stečajni postopek, pa do danes je dnevno izhlapeval njihov denar, ker se ni usklajeval z letno inflacijo. V sindikatu smo pričakovali, da bo do konca letošnjega leta poplačana vsaj polovica terjatev, ki so jih prijavili delavci v stečajno maso, je predlog Hramca komentiral nekdanji vodja sindikatov v Primorju Damjan Volf.

Po razkritju, da so vložili za 66,5 milijona evrov odškodninskih tožb zaradi slabih poslov in pooblastilu uprave za dvig kapitala v višini največ 400 milijonov evrov so delnice NKBM padle za več kot 26 odstotkov. Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP trgovanje končal pri vrednosti 606,51 točke, kar je 9,77 točke oziroma 1,59 odstotka manj kot v ponedeljek. Med trgovanjem na Ljubljanski borzi so se najbolj pocenile delnice NKBM. Delnice Nove Kreditne banke Maribor NKBM so po včerajšnji skupščini padle najmočneje, in sicer za 26,39 odstotka. Za 4,76 odstotka so zdrsnile delnice Gorenja, za 2,48 odstotka pa Petrola. Za 2,21 odstotka so padle delnice Zavarovalnice Triglav, Krkine pa za 1,76 odstotka. S temi je bilo danes tudi največ prometa, in sicer za 351.730 evrov. V indeksu so bolj optimistično trgovali z delnicami Mercatorja, ki so pridobile 2,82 odstotka, delnice Telekoma Slovenije pa so šle navzgor za 0,05 odstotka. V prvi kotaciji zunaj indeksa so najmočneje potonile delnice Intereurope, in sicer za 3,45 odstotka. Za 0,79 odstotka pa so se podražile delnice Luke Koper. Delnice Pozavarovalnice Sava ostajajo na ponedeljkovi zaključni ravni. S prvimi je bilo za 82.110 evrov prometa, z drugimi pa za 72.000 evrov. V standardni kotaciji so za 9,12 odstotka na 3,39 evra zdrsnile delnice Save, za 4,66 odstotka na 4,50 evra pa delnice Pivovarne Laško. Mlinotestove delnice so se pocenile za 1,82 odstotka na 2,16 evra, delnice Salusa za 0,55 odstotka na 182 evrov, delnice Žita pa za 0,18 odstotka na 55 evrov.

Države BRICS so lani ustvarile 14 tisoč milijard dolarjev oziroma 18 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) Foto: © Bloomberg businessweek Indonezija se namerava pridružiti skupini BRICS, ki jo trenutno sestavljajo hitro rastoče države Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika, je ta teden sporočil indonezijski veleposlanik v Moskvi Djauhari Oratmangun. Krepitev vloge Azije Stroka verjame, da bo Indonezija visoke standarde držav skupine na različnih področjih dosegla v prihodnjih letih, po pridružitvi te države pa se bo BRICS po pričakovanju analitikov preimenoval v BRIICS. Pridružitev Indonezije, ki je po številu prebivalcev četrta največja država na svetu, bi okrepila vpliv skupine hitro rastočih držav v jugovzhodni Aziji in v arabskem svetu, saj ta država igra pomembno vlogo v Organizaciji islamske konference (OIC), je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. BRICS vse vplivnejši Države BRICS, ki predstavljajo 42 odstotkov svetovnega prebivalstva, so leta 2010 ustvarile 14 tisoč milijard dolarjev oz. 18 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Predlani so imele v rokah 40 odstotkov svetovnih deviznih rezerv, njihov delež v svetovni trgovini pa je bil 15-odstoten. Moč Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južnoafriške republike v svetu se počasi krepi. Te države postajajo vse pomembnejši dejavnik spreminjanja svetovnega upravljavskega sistema in so postale tudi resen partner mednarodne skupnosti na področju reševanja svetovnih težav.

Ljudje v Nikoziji tudi danes množično dvigajo denar z bankomatov. Bankirji protestirajo pred predsedniško palačo Pred parlamentom v Nikoziji se je zbralo okoli dva tisoč protestnikov, predvsem bančnikov iz vseh ciprskih bank. Vzklikajo gesla v podporo banke Laiki in pozivajo k stavki. Med njimi je slišati, da bi lahko začeli s stavko naslednji teden, ko se odprejo banke. To bi bil še udarec več za ciprsko gospodarstvo, ki že teden dni stoji zaradi zaprtih bank. Dvigovanje denarja z bankomatov Prebivalci Nikozije tudi danes množično dvigujejo denar na bankomatih. Okoli 16. ure smo opazovali šest ljudi zapored, ki denarja niso uspeli dvigniti. Slabo uro za tem so bankomate očitno napolnili, saj so bili dvigi spet možni. V lokalih v centru mesta ne sprejemajo več plačil s kreditnimi karticami. Emram, ki je bil neuspešen pri dvigovanju denarja z bankomata, je bil kratek: "Ne vem, kaj bom, v denarnici nimam več denarja." Jutri sestanek finančnih ministrov Finančni ministri območja evra se bodo na nujnih pogovorih o Cipru sestali v nedeljo ob 18. uri, je danes na Twitterju potrdil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Ciprski finančni minister Michalis Saris je pred tem po pogovorih s predstavniki trojke posojilodajalcev - EU, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada - v Nikoziji dejal, da so dosegli "pomemben napredek", a morajo rešiti še nekaj vprašanj. Predstavil jim je načrt za rešitev države pred bankrotom oziroma zagotovitev posojila v višini 10 milijard evrov. Trojka posojilodajalcev zahteva, da Nikozija v zameno zbere 5,8 milijarde evrov.

V konzorciju bank, ki prodajajo Mercator, sedaj ostajajo še Unicredit banka Slovenije, matična Unicredit, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo banka Po tem, ko sta od prodaje Mercatorja odstopili NLB in Banka Celje , sta iz konzorcija bank - prodajalk naše največje trgovske družbe - izstopili tudi Abanka in NKBM , piše Dnevnik. "Ostali ostajajo," pravi Uroš Marter iz Arkasa . Izstop so potrdili tudi v Abanki, medtem ko v NKBM "vsebin odnosov in dogovorov s strankami" ne razkrivajo. V konzorciju zdaj ostajajo še Unicredit banka Slovenije - ta ima v lasti 8,01-odstotni delež Mercatorja, matična Unicredit s sedežem v Avstriji pa še 0,89-odstotni delež - Gorenjska banka s 3,8-odstotnim deležem, Banka Koper z 2,08-odstotnim deležem in Hypo banka z 2,01-odstotnim deležem.

Višina trošarine odvisna od cene Vlada je na dopisni seji sprejela uredbo, s katero se bodo v skladu z julija sprejeto novelo zakona o trošarinah cene cigaret 1. avgusta zvišale s 74 na 77 evrov za 1.000 cigaret. Poleg zvišanja trošarin uredba, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance, uvaja tudi nov način izračunavanja specifične in proporcionalne trošarine, ki skupaj sestavljata celotni znesek trošarine. Po starem načinu, ki bo v EU-ju veljal do 1. januarja 2014, so se trošarine izračunavale na osnovi najbolj prodajanega cenovnega razreda, po novem pa se bo izračunavalo tehtano povprečje drobnoprodajne cene. Višina trošarine odvisna od cene Trošarina 77 evrov tako ne bo fiksen znesek, saj bo odvisna od proporcionalne trošarine, izražene v drobnoprodajni ceni. Specifična trošarina znaša 0,3910 evra za zavojček oz. 19,55 evra za 1.000 cigaret, proporcionalna trošarina pa znaša 46,1446 odstotka drobnoprodajne cene. Trošarina v višini 77 evrov bo tako veljala za tiste cigarete, ki se prodajajo po ceni 2,49 evra ali po nižji ceni, kar predstavlja določeno varovalko pred nizkocenovnimi prodajalci. Pri dražjih cigaretah pa bo lahko trošarina višja od 77 evrov, so pojasnili na ministrstvu. DZ je 6. julija sprejel novelo zakona o trošarinah, ki prinaša zvišanje trošarin za električno energijo in zemeljski plin z letošnjim 1. avgustom, hkrati pa pospešuje načrtovano dinamiko zviševanja trošarin za cigarete. V skladu z evropsko direktivo se morajo namreč trošarine v vseh članicah EU-ja najpozneje do 1. januarja 2014 zvišati na 90 evrov za 1.000 kosov cigaret. V Sloveniji se bodo na to raven povzpele že 1. oktobra 2012.

Stanje na področju pokojnin je vse prej kot rožnato, zato je reforma brez dvoma neizogibna. Toda pokojninska reforma je v očeh vlade precej drugačna kot pa tista, ki jo želijo sindikati in upokojenci. Ker so pokojnine premajhne, se morajo upokojenci za dodaten zaslužek znajti po svoje ... Predlagana pokojninska reforma še kar buri duhove. Po nekaterih podatkih upokojenskih strank naj bi več kot ena tretjina upokojencev prejemala pokojnino, ki je nižja od minimuma življenjskih stroškov, izračunanega za enočlansko gospodinjstvo v Sloveniji. Medtem ko številni ekonomisti opozarjajo na nevzdržnost slovenskega pokojninskega sistema, pa upokojenske stranke opozarjajo na dejstvo, da so se v zadnjem desetletju pokojnine vztrajno zniževale in da je na račun življenjskega standarda upokojencev država prihranila veliko denarja, zaradi česar je zdaj veliko upokojencev pahnjenih v revščino. Burne pa so tudi razprave o bodočem usklajevanju pokojnin, kjer še vedno ni dokončno znano, ali bodo pokojnine sledile plači ali inflaciji. Kot vse kaže, bo ubrana srednja pot po tako imenovanem principu švicarskega modela, kjer se pokojnine usklajujejo deloma s plačo in deloma z inflacijo. Sindikati želijo 38 oziroma 40 let delovne dobe in starostno mejo 60 let, vlada pa predlaga višje številke upokojitev pri starosti 60 let in 43 letih delovne dobe, za ženske pa starost 58 let in 41 let delovne dobe. In kakšne pogoje bomo glede na nov osnutek predloga sprememb pokojninske zakonodaje morali izpolnjevati glede na starost in delovno dobo, če se bomo želeli upokojiti?

Občinski inšpektorji in Komunala Izola v aprilu izvajata nenapovedan poostren nadzor nad pravilnim zbiranjem in ločevanjem odpadkov v poslovnih lokalih in podjetjih. Ključni namen te akcije je osveščanje s področja ločenega zbiranja odpadkov. Občinski inšpektorat in komunala v aprilu izvajata preglede pravilnega ravnanja z odpadki na terenu. Po ogledu zabojnikov iz poslovnih lokalov in podjetij bodo sestavili zapisnik, ki ga bo prejel tudi vsak povzročitelj odpadkov. Vztrajni kršitelji bodo kaznovani V primeru, da bodo pri ravnanju z odpadki ugotovili nepravilnosti, bo povzročitelj poleg zapisnika prejel še navodila o pravilnem ločevanju odpadkov. Sledil bo ponoven nenapovedan ogled vsebine zabojnika. Če se bodo nepravilnosti pri odlaganju odpadkov nadaljevale, bodo povzročitelji sankcionirani v skladu s pooblastili občinskega inšpektorata.

Odločitev o prihodnosti znana že ta teden? Kljub zagotovilu o nemoteni proizvodnji so v slovenjegraški Prevent Global prispeli štirje tovornjaki družbe Prevent DEV, da bi naložili repromaterial, a so jim to preprečili. Po podatkih delavcev so namreč prispeli štirje tovornjaki, dva pa naj bi bila še na poti. Prevent DEV namreč vztraja pri nameri, da proizvodnjo izseli iz Slovenije, če se ne bo zamenjala uprava, je dejal predstavnik podjetja Carsten Unverricht. Generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Anton Rozman pa je za STA povedal, da so se v nemški družbi kljub temu še pripravljeni konstruktivno pogovarjati . Rozman tako upa, da bodo predstavniki obeh podjetij zmogli dovolj modrosti za dogovor, da bi v Sloveniji ohranili vsaj od 700 do 800 delovnih mest v avtomobilski proizvodnji. Sam namreč meni, da bo Prevent Global ne glede na prihodnje dogovore pristal v stečaju . Pripravljeni odstopiti, če zagotovijo, da ne gre v stečaj Kot je znano, je uprava Prevent Globala na čelu z Ivanom Majcnom na nedeljski izredni seji seznanila nadzorni svet, da je pripravljena odstopiti, če nemški Prevent DEV, ki je kupec večine v Sloveniji sešitih avtomobilskih sedežnih prevlek, zagotovi, da družba Prevent Global ne bo šla v stečaj, da se ohranijo delovna mesta in da se ohrani vsaj dozdajšnji obseg proizvodnje. Nadzorni svet v nedeljo ni razrešil uprave, je pa izrazil načelno podporo zahtevi Prevent DEV-a po razrešitvi uprave, v kolikor lahko Prevent DEV zagotovi 5,2 milijona evrov takojšnjega posojila, redefiniranje komercialnih pogojev, ki bi zagotovili normalno poslovanje družbe Prevent Global, in ohranitev vseh programov vsaj do izteka pogodb. Prevent DEV bo, kot so sporočili iz komunikacijske skupine SPEM, predvidoma v torek podal izjavo o dogajanju. Slab položaj zaradi spora o prihodnosti družbe Kot je znano, položaj v Prevent Globalu poleg gospodarske kriza močno bremeni spor med največjima lastnikoma družbe Jankom Zakeršnikom 52 odstotkov in Nijazom Hastorjem 45 odstotkov, ki se ne uspeta dogovoriti glede prihodnosti družbe, ki v Sloveniji v svojem avtomobilskem delu zaposluje 1300 delavcev. Čeprav ima Zakeršnik večji lastniški delež, ima poslovne niti v rokah Hastor, saj prek njegovega Prevent DEV-a s sedežem v nemškem Wolfsburgu poteka 80 odstotkov poslov Prevent Globala. Hastor sicer že nekaj časa uresničuje napovedi o selitvi proizvodnje iz podjetij, ki spadajo pod okrilje Prevent Globala. Tako je v letošnjem letu že preselil nekatere proizvodne programe, med drugim iz proizvodnega podjetja v Radljah ob Dravi v proizvodno podjetje v Lenart, ki je v njegovi lasti. Delna posledica tega je bilo tudi julijsko in avgustovsko odpuščanje skupno 169 zaposlenih. Delavci napovedali stavko Medtem se likvidnostni položaj Prevent Globala vseskozi slabša. Dolgovi, ki izvirajo predvsem iz preteklosti, se približujejo številki 60 milijonov evrov. Da bi se podjetje izognilo grozeči plačilni nesposobnosti, nujno potrebuje 5,2 milijona evrov posojila, delavci pa so za 19. november že napovedali stavko, če do 18. novembra ne bodo dobili plač za oktober.

Delavci, zaposleni v igralnici Hit, spet stavkajo, saj z upravo niso našli skupnega jezika. Uprava sicer pravi, da je nova stavka nezakonita, sindikat pa poudarja, da to ni res. Sindikat igralniških delavcev SIDS je skladno z napovedmi ob 18. uri začeli ponovno stavkati. Uro pred začetkom stavke sta se sicer dobila pogajalska skupina uprave in stavkovni odbor, vendar dogovora nista sklenila. Delavci na igralnih mizah v igralnicah Perla in Park ter Kranjskogorski Koroni bodo stavkali do druge ure ponoči. Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Iztok Černigoj, uprava ne popusti v svojih zahtevah. Neresno je že to, da nas povabijo na pogajanja uro pred začetkom napovedane stavke. S tem dokazujejo, da si ne želijo preprečiti stavke, je dejal Černigoj. V Hitovih igralnicah se obeta nova stavka. Povedal je še, da je predsednik uprave Drago Podobnik, ki ga tudi tokrat ni bilo na pogajanja, na zborih delavcev grozil z odškodninskimi tožbami, in to ne le proti organizatorjem stavke. Danes so nas želeli prepričati, da stavka ni legalna, ker ni bila podana napoved zanjo, vendar smo današnjo stavko napovedali že ob prvi stavkovni napovedi novembra letos, je dejal in dodal, da jim je o zakonitosti stavke pritrdilo celo delovno sodišče, ki je zavrnilo zahtevo uprave o začasni prepovedi stavke. Odločitev o tem je uprava Hita prejela v petek. Pogajalska skupina uprave je pogajalcem SIDS podrobno predstavila za sanacijo podjetja nujno potrebne spremembe, predvsem predlog novega razporejanja delovnega časa. SIDS je vztrajal pri nespremenjenem načinu razporejanja ter ob 18. uri začel stavko, zato je pogajalska skupina uprave pogajanja za danes zaključila. Meni namreč, da so pogajanja namenjena prav preprečevanju stavke. Še enkrat je opozorila, da današnja stavka v zadnji napovedi ni bila napovedana, da je nezakonita in da bodo za škodo odgovarjali tako organizatorji kot stavkajoči. Pogajalci uprave so predstavnikom SIDS predlagali, naj prekličejo vse stavkovne napovedi in se srečajo ponovno v sredo, 15. decembra. Uprava se je ves čas pripravljena dogovarjati in iskati skupne rešitve, ki bi bile zakonite, ki bi ustrezale spremenjenim potrebam tega podjetja in ki bi hkrati ne povečevale stroškov. Zahteve SIDS naravnost rušijo sanacijski program in s tem podjetje, so še zapisali v sporočilu v upravi Hita.

Krka ni kršila patenta MSD glede učinkovine Iosartan, je ugotovilo norveško pritožbeno sodišče. Če se MSD ne bo pritožila, bo morala novomeški tovarni zdravil izplačati okoli 3,5 milijona evrov. Pritožbeno sodišče v norveškem Oslu je potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, da Krka ne krši patenta družbe MSD, ki ščiti postopek za proizvodnjo učinkovine losartan, so sporočili iz Krke. Zoper sodbo pritožbenega sodišča lahko MSD vloži pritožbo na norveško vrhovno sodišče. MSD mora Krki povrniti škodo zaradi začasne prepovedi prodaje izdelkov z omenjeno učinkovino na Norveškem za obdobje, ko je potekal spor. MSD bo, če se ne bo pritožila, plačala približno 3,5 milijona evrov skupaj z zamudnimi obrestmi in vse pravdne stroške v višini približno 267.000 evrov. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi s tem primerom odločilo 26. junija lani, so še navedli v Krki.

Osrednji borzni indeksi po svetu z novimi padci Izredni ukrepi vlad in centralnih bank po svetu niso zajezili padca delnic. V rdečih številkah so se znova znašle borze v Aziji, ZDA in Evropi. Po finančni pomoči ameriške centralne banke opotekajočemu zavarovalniškemu koncernu AIG so se razmere na mednarodnih finančnih trgih za kratek čas umirile, nato pa so osrednji svetovni borzni indeksi znova začeli pot navzdol. Delnice na ameriških borzah so padle za več kot 4 odstotke, predtem pa so jim v tej smeri sledile tudi delnice na evropskih borzah. Najpomembnejši borzni indeks v Nemčiji DAX je zaznal 1,75-odstotno znižanje, v Parizu je indeks CAC 40 padel za 2,14 odstotka, londonski FTSE 100 je izgubil kar 5,78 odstotka. V Rusiji so zaradi drastičnega znižanja vrednosti indeksov RTS in MICEX že drugi dan zapored začasno ustavili trgovanje na tamkajšnjih borzah. Osrednji newyorški delniški indeks Dow Jones je sredino trgovanje končal pri vrednosti 10.609,66 točke, kar je padec za 449,36, točke oz. za 4,06 odstotka. Index S&P je padel za 57,20 točke oz. za 4,71 odstotka in pristal pri 1.156,39 točke, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq izgubil 109,05 točke oz. 4,94 odstotka in padel na 2.098,85 točke. Finančna injekcija japonske centralne banke v višini 14,4 milijarde dolarjev ni prinesla miru nitu na azijskih borzah, kjer so se borzni indeksi znižali med 3 in 7 odstotki. Japonski indeks je v povprečju padel za 3,6 odstotka in se znašel na najnižji točki v zadnjih treh letih, pri čemer so jo najslabše odnesle delnice izvoznih podjetij, kot sta Sony in Honda. Tudi finančna posredovanja drugod po Aziji niso pomagale. Hongkongški indeks Hang Seng se je znižal za 6,6 odstotka, najbolj pa ga je navzdol vlekla največja bančna skupina na svetu HSBC, katere delnice so se znižale za 5,9 odstotka. Tajvanski borzni indeks je končal 4,5 odstotka nižje, avstralski pa 3,5 odstotka.

Ljubljana - Boštjan Nagode, predsednik uprave in največji lastnik družbe MKT Print, bo danes delavce seznanil s tem, da bo zaradi finančnih težav predlagal stečaj MKT Printa, smo izvedeli iz neuradnih virov. To pomeni, da bo delo izgubilo približno 170 delavcev, kolikor jih je še danes zaposlenih v MKT Printu in njegovem hčerinskem podjetju Euroadria. Razplet agonije MKT Printa, ki se vleče že nekaj mesecev, ni nikakršno presenečenje. Tako vse nepremičnine MKT, ki stojijo za Bežigradom v Ljubljani, kot vsi stroji na sedežu družbe so namreč zastavljeni s hipotekami. Po javno objavljenih podatkih so konec junija finančne in poslovne obveznosti MKT Printa znašale okoli 37 milijonov evrov. Zaradi neizplačanih plač so delavci minuli mesec dvakrat stavkali. Poleg MKT Printa je Nagode lastnik tudi tiskarne Schwarz, v katero so se pred kratkim začeli prenašati določeni posli MKT Printa. V minulem letu mu je prek podjetja Sana Investicije uspel nakup 67-odstotnega deleža domžalske Tosame.

To ni stavka, to je zbor razočaranih ljudi, je glede zbiranja delavcev pred stavbo podjetja Viator Vektor dejal sindikalist Marko Vučko. Hčerinska družba Logistika se je namreč odločila, da začasno ustavi svoje dejavnosti. Hčerinska družba Skupine Viator Vektor, družba Viator Vektor Logistika, s ponedeljkom začasno ukinja izvajanje logističnih in servisnih storitev. V podjetju pravijo, da ne morejo več zagotavljati njihovega kakovostnega izvajanja. Kot so v Logistiki tudi navedli v sporočilu za javnost, je bila odločitev za začasno ukinitev izvajanja dela težka, saj imajo zasedene vse svoje zmogljivosti in sklenjene pogodbe tako z domačimi kot mednarodnimi kupci. Pred stavbo družbe pa so popoldne zbrali delavci. Sindikalist Marko Vučko je za 24ur.com dejal, da ne gre za stavko, pač pa za zbor razočaranih ljudi. Zbralo se jih je okoli 30, na poti domov pa so tudi vsi vozniki tovornjakov, ki so trenutno še v tujini. Delavce so poslali na prisilni dopust, pri tem pa jim vodstvo ni povedalo, do kdaj bo ta dopust trajal. Vučko je povedal, da je zdaj prioriteta, da prekinejo to kalvarijo. Da bi zdaj mi v nedogled bili doma na prisiljenem dopustu, pač ne gre, je dejal. V podjetju sicer razlagajo, da je bil za večino zaposlenih v vseh treh podjetjih torej v Skupini Viator Vektor in v njenih hčerinskih družbah, to je v Viator Vektor Logistiki in Viator Vektor Storitvah sicer že odrejen dopust, nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od dogovora med bankami . Sindikalist Vučko pa je povedal, da vodstvo še vedno pričakuje, da bi se čarobno v ponedeljek ali torek banke le nekaj odločile, da bodo zagotovile sredstva. Sam pri tem dodaja, da bi bilo najbolje, če bi podjetje razglasilo stečaj in bi bili delavci prerazporejeni na zavode za zaposlovanje. Glede plač, ki so že dlje časa jabolko spora med vodstvom in delavci, v podjetju pravijo, da so zaposleni v vseh treh podjetjih že prejeli izplačano glavnino majske plače in da bodo preostanek dobili prihodnji teden. Sindikalist Vučko pa je dejal, da so še jim vedno dolžni del majske plače, junijskih pa delavci še niso dobili. Sindikat je sicer nameraval sredi junija zaradi zamujanja pri izplačilu plač ter nekaterih predlogov, povezanih z delom, stavkati, a je nato stavko po nekaterih doseženih kompromisnih rešitvah prestavil do 1. septembra. V tem času pričakuje normalizacijo razmer glede bank. Vučko je sicer dodal, da se bodo delavci mogoče pred stavbo spet zbrali v ponedeljek ob 10. uri in od vodstva zahtevali dodatne informacije glede situacije.

NEK posodobitve financira iz lastnih sredstev Po remontu, ki so ga začeli 1. aprila, so Jedrsko elektrarno Krško okoli druge ure zjutraj znova vključili v elektroenergetsko omrežje. Med remontom so zamenjali jedrsko gorivo, opravili preventivna popravila in vgradili 32 novih tehnoloških rešitev, vrednih 22 milijonov evrov, poroča Radio Slovenija. Zaradi obsega del je remont trajal dva dni dlje, kot je bilo prvotno načrtovano, poleg zaposlenih pa je pri njem sodelovalo še 2.000 zunanjih sodelavcev. NEK posodobitve financira iz lastnih sredstev Danes je tako stanje opreme dobro in med remontom ni bilo odkritih nepričakovanih posebnosti. NEK je tako po besedah odgovornih pripravljen na 18-mesečno neprekinjeno obratovanje do naslednjega remonta, ki bo novembra prihodnje leto. Med naslednjimi večjimi posegi je načrtovana zamenjava reaktorske glave leta 2012. NEK letne posodobitve financira iz lastnih sredstev. Spor zaradi financiranja posodobitve Le dobro desetletje nazaj je bila glavna skrb vzbujajoča tema ob remontih vezana prav na vprašanje denarja za rezervne dele. Hrvaško elektrogospodarstvo, pa tudi slovenski Eles, sta bila slaba plačnika električne energije iz Krškega, kar je povzročilo zaplete. Leta 1998 so Hrvaški elektriko odklopili, ker sosednja država ni želela finančno sodelovati pri posodobitvi NEK-a. Posodobitev je vendarle sledila leta 2000, ko je bila izvedena takrat 200 milijonov nemških mark vredna menjava uparjalnikov. 70 milijonov je bilo po besedah direktorja elektrarne Staneta Rožmana lastnih sredstev, 130 milijonov pa so si zagotovili z najetjem posojil pri konzorciju nemških bank z garancijo Ljubljanske oz. slovenskih bank.

Na seznamu prodaje podjetja, ki prinašajo dobičke Sindikalisti državnih podjetij so na konferenci ZSSS-ja opozorili na negativne posledice prodaje družb, kot jo predvideva predlog klasifikacije državnih naložb. Izrazili so negotovost glede zaposlenih in razvoja podjetij. Skrbi jih možnost špekulativnih nakupov. Na seznamu prodaje podjetja z dobički Na seznamu za prodajo so dobra podjetja, ki ustvarjajo dobičke, polnijo blagajno, plačujejo prispevke, njihovi zaposleni plačujejo dohodnino, nanje so vezana številna gospodinjstva, je dejala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje. Meni, da je bil seznam naložb narejen na podlagi političnih preferenc, in poudarja, da bi bilo treba najprej narediti analizo, kaj pomeni prodaja oz. zadržanje določenega deleža, ter pripraviti strategijo. Semolič Kot da je premoženje last strank Stranke, ko pridejo na oblast, se obnašajo, kot da je to premoženje njihova last, da je njihov plen in imajo pravico delati vse, je dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Meni, da so avtorji klasifikacije gledali kratkoročno - kako dobiti denar za znižanje proračunskega primanjkljaja -, dokument pa ne daje odgovora na to, kaj bo v prihodnjih letih. Žal domet politikov seže le do konca mandata. Kaj se bo zgodilo po tem, jih praviloma ne zanima, meni Semolič in dodaja, da bi bile napake, ki bi se zgodile zaradi tega dokumenta, nepopravljive. Kam gre kupnina Ni sporno, da se državno premoženje kdaj pa kdaj proda, prav Semolič, pomembno je, kaj se zgodi s kupnino - ali gre v črno luknjo proračuna ali pa za naložbe, razvoj, produktivna delovna mesta. Tuji lastniki po njegovem mnenju niso a priori dobri, saj da so tako med domačimi kot tujimi lastniki dobri in slabi lastniki. Sindikalist v Družbi za avtoceste v RS Dars Srečko Lorenčak, sicer predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, je dejal, da so zaskrbljeni zaradi klasifikacije in ji nasprotujejo, saj med drugim ni opredeljenih ključnih dejavnikov za razvoj posameznega področja in tudi to ne, kako bo zagotovljena socialna varnost v Sloveniji. Prodaja Telekoma nepremišljena Prodaja celotnega deleža države v Telekomu Slovenije je po Lorenčakovem mnenju nepremišljena. Nobena vlada, ki razmišlja pametno, ne prodaja nacionalnih operaterjev, saj lahko s takšno odločitvijo dolgoročno poseže tudi v nacionalno varnost, je dejal. O prodaji Pošte Slovenije Lorenčak pravi, da so angleške izkušnje pokazale, da se poštne družbe ne prodaja, poleg tega je vprašanje, kaj bo s Poštno banko Slovenije. Prodaja Darsa nerazumna Uvrstitev Darsa med portfeljske naložbe je po njegovem mnenju nerazumna, saj da morajo ceste ostati javno dobro. Pred morebitno postopno privatizacijo bi bilo treba spremeniti sistem cestninjenja težkih tovornjakov in refinancirati obstoječe obveznosti. Država bi morala vseeno v družbi ohraniti kontrolni delež, je dodal. Vodja sindikata v Heliosu Tomaž Kumer, sicer predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, je dejal, da niso slišali niti enega argumenta, zakaj bi morali družbo prodati. Meni, da tudi morebitni tuji kupci nimajo denarja in da bodo kupovali na kredit, ki ga bo poplačevala družba. V Petrolu veliko negotovosti Vodja sindikata v skupini Petrol Boštjan Marinko je dejal, da predlog klasifikacije povzroča veliko negotovosti med zaposlenimi. Družba ima po njegovem mnenju dobre vodilne in zaposlene. Gre za kokoš, ki nese zlata jajca, je dejal. V sindikatu prodaji ne nasprotujejo, želeli pa bi zagotovila glede zaposlovanja, sedeža družbe in vlaganj v razvoj. Zaskrbljeni tudi v Hitu in Zarovalnici Triglav Sindikalist v Hitu Aleš Peserl je dejal, da so proti prodaji igralnic v celoti. Kljub mačehovskemu odnosu države želi Peserl opozoriti na podjetja, ki jih država želi brez analize prodati za majhen denar, je dodal. Tudi v Zavarovalnici Triglav so zaskrbljeni nad načrtovano prodajo, saj da se ne ve, kaj bo z zaposlenimi, je dejal vodja enega izmed sindikatov v tej družbi Srečko Potočnik. Družba veliko denarja plačuje v proračun, poleg tega veliko sredstev namenja športu in kulturi. Sekretar Sindikata finančnih organizacij Slovenije Drago Ščernjavič je dodal, da bi morali v vseh podjetij za mnenje o načrtovani prodaji vprašati vodstva.

Po ocenah strokovnjakov se podjetju Poteza Naložbe obetajo težki časi, saj morajo zaradi nakupa delnic NLB in odločitev vodstva bankam vrniti 171 milijonov evrov. Po poročanju časnika Financ mora Poteza Naložbe pod vodstvom Branka Drobnaka do 30. septembra vrniti 171 milijonov evrov glavnice pri konzorciju slovenskih bank. Poteza Naložbe je bila insolventna že lani, kot drugo pa težave segajo že v leto 2008, ko je EBRD za delnico NLB odštela po okoli 300 evrov. Poteza je za petodstotni delež v NLB plačala okoli 120 milijonov evrov. Ta znesek pa je bil že takrat večji od tržne vrednosti delnice NLB. Vrednost delnice je danes nižja za skoraj polovico. Ko je lani iz igre za nadzorni svet NLB izpadel Drobnak, je bilo jasno, da bodo morali prodati delnice. Poteza Naložbe je pozneje odstotek delnic NLB zastavila pri banki Unicredit, Drobnak pa že nekaj časa poskuša prodati osem odstotkov NLB. Bančniki so že nekajkrat dejali, da bo Poteza Naložbe ena prvih finančnih holdingov, ki jeseni verjetno ne bodo dočakali. Prejšnji četrtek je zahtevo za stečaj Poteze Naložb vložila banka Bawag, ki se umika s slovenskega trga. Včeraj je tako že objavil javni razpis za 1,72 odstotka NLB po izklicni ceni 23,8 milijona evrov, še pišejo v Financah. Finančni strokovnjaki menijo, da bodo za ta delež težko našli kupca, boljše bi bilo, če bi se prodajal večji sveženj delnic. Upniki bi ob stečaju Poteze Naložb izgubili 85 milijonov evrov. Če bi prišlo do stečaja skupine, pa bi bile izgube še večje. V najtežjem položaju bi bili prav navadni upniki, predvsem imetniki obveznic Poteze Naložb in Poteze Skupine. Glavna težava Poteze je prav naložba v NLB. Poteza Skupina je obvladujoča družba Poteze Naložb, ki ima v lasti 90-odstotni delež. V skupini je še več svetovalnih podjetij. Letno poročilo ni dosegljivo Skupina Poteza ima 49,7 milijona evrov kapitala in 66,5 milijona evrov sredstev. V poslovnih knjigah delež v Potezi Naložbah vrednotijo na 32 milijonov evrov. Knjigovodska vrednost naložbe v Potezo Investments je 15 milijonov evrov. Ker letno poročilo o poslovanju podjetja ni dosegljivo, ni znano, koliko so realno vredne naložbe te družbe, še menijo v zgoraj omenjenem časniku. Foto Blaž Garbajs Po oceni Financ je večina naložb prenapihnjena, če pa lani ne bi navzgor prevrednotili naložb v nepremičnine za 4,4 milijona evrov in nekatere družbe slabih sedem milijonov evrov, bi bil kapital družbe negativen, luknjo pa dodatno poglobi 60 milijonov izgube zaradi prevrednotenja delnic NLB, kupljenih od EBRD. Upniki Poteze Naložb so konzorcij slovenskih bank, tuja banka, imetniki obveznic in tudi Poteza Skupina. V letnem poročilu družba razkriva, da ji je banka Bawag februarja letos odpovedala posojilno pogodbo, družba pa išče nadomestne vire kapitala.

Ryanair ne bo več letel iz Maribora v London. Nizkocenovnik je zahteval milijon evrov letno.

Potem ko je 13. avgusta družba Pejo Šampionka pristala v stečaju, so ta teden znova začeli z aktivnostmi za zagon proizvodnje. Obrate je namreč najelo koprsko podjetje Prologistic. V obratih družbe Pejo Šampionka, ki je 13. avgusta letos pristala v stečaju, so v tem tednu znova začeli z aktivnostmi za zagon proizvodnje. Obrate je namreč konec prejšnjega tedna za pol leta najelo koprsko podjetje Prologistic, ki je znova zaposlilo okoli 40 delavcev, je povedal direktor družbe Prologistic Borut Kreft. V tem tednu smo začeli z aktivnostmi za zagon proizvodnje. Kratkoročno želimo nadaljevati s proizvodnjo in ohraniti izdelke Šampionke, dolgoročno pa nas zanima tudi nakup obratov. Če ne bi bili prepričani o uspehu, se za to ne bi odločili. Iskali bomo priložnosti za rast, je poudaril Kreft. Za najem obratov družbe Pejo Šampionka v stečaju so se zanimali štirje interesenti, od tega sta bila dva resna, najboljšo ponudbo pa je podal Prologistic, je danes v Bukovici povedala stečajna upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Koprsko podjetje je odkupilo tudi že končane izdelke, surovine in materiale, za katere je bila najnižja vrednost določena pri dobrega pol milijona evrov, a prodajne vrednosti ni razkrila. Podobno Šantlova ni želela razkriti višine mesečne najemnine, katere vrednost znaša najmanj 15.000 evrov. V okviru stečaja do sredine novembra zbirajo in preverjajo terjatve ter pripravljajo cenitve za prodajo nepremičnin in opreme. Rok za izdelavo otvoritvene bilance je 15. decembra, je povedala Šantlova. Tudi za nakup se že zanimajo, a dokler ni cenitve, se o nakupu ne morem pogovarjati, je pojasnila. Prologistic je z družbo Pejo Šampionka v preteklosti že sodeloval, in sicer kot distributer Šampionkinih izdelkov. Po njenih besedah je bilo ob uvedbi stečaja 13. avgusta v družbi Pejo Šampionka zaposlenih 47 delavcev, ki so nato ob soglasju sodišča v 15 dneh dokončali proizvodnjo. Tri so pozneje zaposlili v okviru stečaja. Direktor in manjšinski lastnik družbe Pejo Šampionka Sebastjan Vežnaver je ob uvedbi stečaja potrdil, da je podjetje prezadolženo in potrebno sanacije, predlog za začetek stečajnega postopka pa je zaradi insolventnosti vložila družba.

Mleko do 16 odstotkov dražje, testenine približno 20 odstotkov Danes so se po napovedih podražili mleko, mlečni izdelki in testenine. ZSSS je napovedal, da bo cene pozorno spremljal. Svojim članom in drugim bo Zveza svobodnih sindikatov nato svetovala, katera trgovska veriga ima izdelke enake kakovosti po nižjih cenah. Z akcijo želijo obveščati ljudi in vplivati na njihovo obnašanje ter tako pritisniti na trgovce. Semolič Izsledki morajo priti v medije Izsledkov ne bodo objavljali le na svoji spletni strani, temveč morajo stvari priti v medije, je dejal predsednik sindikata Dušan Semolič. Podražitve sicer obsoja in pravi, da zanje ni posebnega razloga. ZSSS v luči podražitev opozarja tudi na nujnost dviga plač. Pogajanja o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač z inflacijo so namreč obstala, zato se bodo v sredo sešli predsedniki sindikalnih in delodajalskih organizacij, je še povedal Semolič. Napovedane podražitve uresničene Mleko in mlečni izdelki so dražji za od 12 do 16 odstotkov, testenine pa za približno 20 odstotkov. Poleg tega so se podražili tudi moka, mesni izdelki in olje tistih proizvajalcev, ki izdelkov niso podražili že decembra. Dražja je tudi ekološko pridelana in vegetarijanska hrana. Razlogi za podražitve ostajajo po besedah dobaviteljev enaki kot ob jesenskih podražitvah višje odkupne cene mleka, višje cene energentov, dražji uvoženi fermenti za sirišča, dražja embalaža, pa tudi petkratna podražitev veterinarskih pristojbin. Izdelki dražji že za tretjino V manj kot enem letu so se tako izdelki slovenskih mlekarjev podražili že za tretjino, saj so maja podražili v povprečju za 7 odstotkov, oktobra pa za 11 odstotkov. Kot glavni razlog za podražitev v Ljubljanskih mlekarnah omenjajo višje odkupne cene mleka, saj so kmetom od septembra do konca leta plačali za 21 odstotkov oziroma 6 centov več za liter. Izračun tako pokaže, da so mlekarne izdelke podražile vsaj za 10 odstotkov več, kot so plačale kmetom. Kaj pa menite vi o podražitvah? Izrazite svoje mnenje na Mojem spletu! Cene mleka se višajo tudi po drugih evropskih državah. V Nemčiji so se tako povišale za več kot 28 odstotkov. Izdelki pa se dražijo tudi v vzhodnonemških državah, od koder prihajajo na prodajne police po Sloveniji živila po za zdaj še konkurenčnih cenah. Začele so se razprodaje.

London, Frankfurt, New York - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so danes sledili pozitivnim gibanjem na ameriškem Wall Streetu in nekateri zabeležili kar lepe dobičke. Rast na borznih trgih potiska navzgor tudi cene nafte, prav tako se je nekoliko okrepil evro. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 1,1 odstotka na 3811,92 točke. Indeks borze v Frankfurtu DAX je pridobil 1,1 odstotka in se oblikoval pri 5776,56 točke, indeks borze v Londonu FTSE 100 pa je porasel za 1,45 odstotka na 5484,06 točke. Zvišal se je tako indeks BUX v Budimpešti (za 0,38 odstotka na 21.630,67 točke) kot tudi indeks indeks ATX na Dunaju (za 0,71 odstotka na 2470,91 točke). Pozitivno je trgovanje končal tudi indeks FTSE Italia All-Share v Milanu, ki je pridobil 0,58 odstotka in trgovanje končal pri 21.965,82 točke. Indeks Crobex v Zagrebu je pridobil 0,21 odstotka vrednosti in današnje trgovanje sklenil pri 2149,36 točke. Malenkost se je zvišal tudi indeks beograjske borze Belex, in sicer za 0,03 odstotka na 698,70 točke. Na borzi na Wall Streetu je industrijski indeks Dow Jones približno štiri ure pred koncem trgovanja na 0,27 odstotka višji vrednosti kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq se je danes zvišal za 0,46 odstotka. Cena ameriške nafte se danes giblje okoli 79 dolarjev. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP vlagatelji pozorno spremljajo mešane signale o zdravju ameriškega gospodarstva in gibanju tečaja dolarja v primerjavi z evrom. Popoldne po evropskem času je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v aprilu odšteti 79,03 dolarja, kar je 33 centov več kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja. Severnomorska nafta vrste brent se je podražila za 46 centov na 77,35 dolarja. Cene nafte se v zadnjih osmih mesecih gibljejo med 70 in 80 dolarjev, povpraševanje po črnem zlatu pa v razvitih državah ostaja razmeroma šibko. Razlog je pripisati zadržanosti trga zaradi počasnega okrevanja gospodarstva. Vlagatelji z zanimanjem pričakujejo objavo tedenskega poročila o zalogah surove nafte v ZDA, ki ga bo ameriško ministrstvo za energijo objavilo v sredo. Tečaj evra se je danes povzpel prek meje 1,35 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra opoldne določila pri 1,3548 dolarja, medtem ko je bil evro v ponedeljek vreden 1,3525 dolarja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kljub temu, da je opozarjal na počasnost sodišča, sodbe zdaj ni prevzel. Le nekaj dni pred iztekom roka za prevzem pisnega odpravka v zadevi Patria, je ljubljansko okrajno sodišče sodbo uspelo vročiti štirim od sedmih naslovnikov. Sodbo so namreč poslali v ponedeljek, 9. septembra, zakonski rok za vročitev pa je 15 dni. Če je ta neuspešna, se sodba vrne na sodišče. Po pojasnilu okrajnega sodišča se sodba vroča po osebnem vročevalcu. Na dan, ko je bila ta poslana, so jo prevzeli na tožilstvu in pa zagovornik prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča, odvetnik Dejan Marković. Kasneje jo je prevzel še brigadir Tone Krkovič. Kot pravijo na sodišču, so to tudi vse vročilnice, za katere so do danes prejeli povratnice. Je pa Krkovičev zagovornik Jože Hribernik za STA potrdil, da je sodbo prevzel danes in dodal, da pritožba absolutno sledi. Sodbo namerava v roku, kakor je pojasnil za STA, prevzeti tudi Črnkovič, ki prav tako "dela na tem", da se bo pritožil. Vprašanje je torej, ali bo do izteka roka sodbo prevzel tretji obsojeni, predsednik SDS Janez Janša. V SDS namreč na vprašanje STA, ali je pošto že prevzel, še niso odgovorili, njegov zagovornik Franci Matoz pa je za STA dejal le, "ne komentiram". Sta pa ravno Janša in Matoz v času čakanja na sodbo, ki je bila izrečena 5. junija letos, večkrat poudarila, da bi morala biti poslana v mesecu dni, a da se to ni zgodilo.

Lokali v Stari Ljubljani sicer pokajo po šivih, cene pijače pa so tam občutno višje kot zunaj središča mesta. Samo za kavico boste v samem središču odšteli tudi 1,70 evra. Daleč najdražjo kavo v starem mestnem jedru postrežejo na Prešernovem trgu v Kavarni Tromostovje, in sicer stane 1,70 evra. V lokalu Café Galerija za kavo zaračunajo 1,30 evra, zraven pa postrežejo brezplačen kozarec naravnega soka. Za primerjavo: za 100gramov kave, ki zadosti za približno deset skodelic, v trgovini odštejemo približno 0,50 evra. Za povečavo klikni na fotografijo. © grafika Žurnal Cene zunaj centra nižje V lokalih zunaj strogega centra so cene pijač občutno nižje, v Santani v Intersparu Vič bi za kavo odšteli le 1,10 evra, za steklenico malega piva 1,80 evra ter za stekleničko soka 1,70evra. V lokalu Downtown na Dunajski cesti pa bi vas kava z mlekom stala 1,20 evra, steklenička sadnega soka 1,80 evra in malo pivo 1,80 evra.

Vodje Svetovnega programa za hrano, Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo in Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva svarijo, da podražitve hrane lahko otežijo življenje ljudi. Dodajo, da se s hitro akcijo najslabšemu scenariju lahko izognemo. Vodje Svetovnega programa za hrano, Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo in Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva svarijo, da podražitve hrane lahko otežijo življenje ljudi. Dodajo, da se s hitro akcijo najslabšemu scenariju lahko izognemo. Tri agencije Združenih narodov so danes skupaj pozvale države k hitremu ukrepanju za zajezitev naraščajočih cen koruze, pšenice in soje, da bi se izognili ponovitvi prehranske krize iz let 2007-2008. Svetovne voditelje so tudi opozorile, da v nasprotnem primeru grozi katastrofa, ki bi prizadela na desetine milijonov ljudi. S hitro in usklajeno akcijo se lahko najslabšemu scenariju izognemo Velika podražitev hrane, ki smo ji priča v zadnjih mesecih, namreč grozi, da bo še dodatno otežila življenje več deset milijonov ljudi, večinoma iz revnih držav ugotavljajo vodje Svetovnega programa za hrano (WFP), Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) in Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva (IFAD). Prav tako dodajajo, da se je s "hitro in usklajeno mednarodno akcijo" najslabšemu scenariju še mogoče izogniti. V juliju za tri odstotke višje cene Dolgotrajna suša v ZDA, največji izvoznici koruze, pšenice in soje, ter napovedi o slabi žetvi v Rusiji, ki jo prav tako pesti sušno vreme, dodatno zvišujeta cene hrane. FAO bo naslednji globalni indeks teh cen objavil v četrtek, v svojem zadnjem poročilu je ugotovil, da so v juliju cene po treh mesecih zniževanja narasle za šest odstotkov. Tri agencije Združenih narodov so zato države danes pozvale, naj preprečijo panično kupovanje hrane ter zaradi zmanjšanja proizvodnje ne omejujejo izvoza. Rusija je na primer v preteklosti ob slabih letinah že prepovedala izvoz, da bi se izognila pomanjkanju doma. Prilagodi naj se pravila glede proizvodnje biogoriv Vlade po svetu so tudi opozorile, da je treba ob pomanjkanju hrane ustrezno prilagoditi pravila glede proizvodnje biogoriv. K temu so že pozvali živinorejci v ZDA, kjer gre kar 40 odstotkov žetve za proizvodnjo etanola. Obenem so v skupni izjavi menile, da morajo revne države okrepiti pomoč, ki jo namenjajo malim kmetom, ponuditi prehranske programe za matere in majhne otroke ter zagotoviti šolske obroke, poleg tega pa z boljšimi naložbami v kmetijstvo pospeševati trajnostno proizvodnjo hrane.

V soboto zjutraj vas lahko na avtu pričaka srce. Slovenska filantropija bo po Sloveniji razdelila 10 tisoč src z napisom "Kdaj ste nazadnje kje pustili srce?" Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, skupaj s prostovoljskimi organizacijami in posamezniki jutri prireja posebno promocijsko akcijo v okviru evropskega leta prostovoljstva. Svet Evropske unije je 24. novembra 2009 razglasil leto 2011 za Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva ali kratko Evropsko leto prostovoljstva. Po 59 mestih po Sloveniji bodo tako v noči s petka na soboto na avtomobile in kolesa razdelili 10 tisoč srčkov z napisom "Kdaj ste nazadnje kje pustili svoje srce? Prostovoljstvo.org" . Z magnetkom v obliki srca želijo Slovence vseh starosti povabiti med prostovoljce in s tem prvič postaviti virtualne baze prostovoljcev, so sporočili s Slovenske filantropije. Prostovoljec je lahko vsak V bazo se bodo lahko vpisali vsi, ki bi prostovoljsko delo radi vključili v svoj urnik dnevnih obveznosti. Slovenska filantropija bo vpisanim prostovoljcem pošiljala potrebe po prostovoljski pomoči iz cele Slovenije in s tem ponujala možnost vključevanja vseh, ki se še niso kot prostovoljci zapisali kateri od organizacij. Prostovoljstvo lahko po besedah Slovenske filantropije prinese samo pozitivne spremembe, sebi in drugim, tudi skupnosti, v katero s prostovoljskim delom posegamo.

Skupini Sava je v zadnjem letu dni uspelo odplačati za kar okoli sto milijonov evrov posojil, vendar pa je zaradi visokih slabitev naložb lansko leto ponovno zaključila z visoko izgubo. Zaradi slabitve naložbe v Gorenjsko banko in Abanko je Skupina Sava leto 2012 zaključila s kar 99 milijoni evrov čiste izgube, s čimer se je skupna izguba zadnjih treh let povzpela že na skoraj 360 milijonov evrov. Samo zaradi slabitve delnic Gorenjske banke je imela Sava lani za 53 milijonov evrov izgube, naložba v Abanko je holdingu prinesla 25 milijonov evrov, slabitev delnic in posojil NFD Holdingu pa tri milijone evrov izgube. Tudi letos naj bi po napovedih uprave Skupina Sava poslovala z izgubo, ki pa naj bi bila pri 11,5 milijona evrov bistveno nižja kot v preteklih letih. Matična družba naj bi zlasti zaradi prodaje gumarske dejavnosti letos poslovala s skoraj 15 milijoni evrov dobička. Medtem ko so Savo bremenile zlasti naložbe iz preteklih let, pa se je opazneje izboljšalo poslovanje njene turistične divizije, ki je lani ustvarila okoli deset milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Največje breme Skupine Sava pa še vedno ostaja visoka zadolženost, saj se je kapital zaradi visoke lanske izgube znižal na 67 milijonov evrov in bil tako konec lanskega leta za petkrat nižji od finančnih obveznosti. Lani je Skupina Sava poleg 21,5 milijona evrov obresti sicer odplačala tudi za slabih 30 milijonov evrov glavnic posojil, v začetku letošnjega leta pa se je zaradi prejete kupnine za gumarsko dejavnost in prodaje nekaterih nepremičnin finančni dolg znižal še za okoli 70 milijonov evrov. Trenutno ima tako matična družba Sava pri bankah najetih še za okoli 190 milijonov evrov posojil, medtem ko se skupne finančne obveznosti holdinga ocenjujejo na okoli 230 milijonov evrov. Kljub visoki razdolžitvi pa so revizorji družbe Deloitte k letnemu poročilu Save izdali mnenje s pridržkom, saj se niso mogli prepričati o vrednotenju naložb v delnice Gorenjske banke, Abanke in NFD Holdinga (omenjene tri družbe še niso objavile svojih letnih poročil). Revizorji Deloitte v svojem mnenju opozarjajo tudi na visoko kreditno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti, ki mu je izpostavljena Sava. mp Zaslužki Savine uprave Štiričlanska uprava Save je lani skupno prejela 757.000 evrov bruto prejemkov, od česar na predsednika uprave Mateja Narata odpade 209.000 evrov bruto, člani uprave Andrej Andoljšek, Franci Strajnar in Miha Resman pa vsak po okoli 180.000 evrov bruto. Člani nadzornega sveta in komisij so lani skupno prejeli 140.000 evrov bruto, od tega predsednik nadzornega sveta Aleš Skok 17.000 evrov bruto.

Nekateri trgovci z dozdajšnjim izkupičkom od prodaje niso povsem zadovoljni, zato kupce vabijo s številnimi popusti. Ponekod so izdelki znižani celo do 70 odstotkov. Mali delničarji vztrajajo na ničnosti avgustovske skupščine Pivovarne Laško. Po njihovem mnenju je ničen sklep o izvolitvi treh novih nadzornikov Aleksandra Svetelška, Marjana Mačkovška in Vladimirja Malenkoviča. Vseslovensko združenje malih delničarjev VZMD je tudi na današnjem naroku na celjskem okrožnem sodišču vztrajalo na ničnosti skupščine delničarjev Pivovarne Laško iz avgusta 2009. Predsednik VZMD Kristjan Verbič je povedal, da je zanje kljub drugačnemu mnenju sodišča veljavna majska skupščina pred dvema letoma. Prepričan je, da je bila ponovljena avgustovska skupščina nezakonita, vsi na njej sprejeti sklepi pa neveljavni. To po njegovi oceni pomeni, da je ničen tudi sklep o izvolitvi treh novih nadzornikov Pivovarne Laško Aleksandra Svetelška, Marjana Mačkovška in Vladimirja Malenkoviča, prav tako je zanj sporna izvolitev Antona Turnška še za prihodnji mandat od 17. junija 2010 dalje. Dva nadzornika Pivovarne Laško, ki sta bila na podlagi nasprotnega predloga VZMD izvoljena na skupščini maja 2009, po Verbičevih besedah dokazano nista mogla opravljati svojega dela, zato je tudi vprašljivo celotno delovanje in sklepanje nadzornega sveta, posledično tudi uprave Pivovarne Laško. VZMD namreč omenjenih nadzornikov ni nikdar uspelo vpisati v sodni register, njunemu vpisu pa je nasprotovala Pivovarna Laško. Celjski okrožni sodnik Dušan Erjavec se je na današnjem naroku znova seznanil z argumenti Pivovarne Laško in VZMD glede omenjenih skupščin. Verbič navaja, da je že možno napovedati, kakšna bo Erjavčeva sodba, saj je celjsko okrožno sodišče majsko skupščino že lani prepoznalo kot nično, to mnenje je potrdilo tudi Višje sodišče v Celju. Zato je VZMD januarja letos na vrhovno sodišče vložilo predlog za uvedbo revizije sodbe celjskega višjega sodišča, ki je potrdilo ničnost majske skupščine Pivovarne Laško. V VZMD smo prepričani o utemeljenosti in upravičenosti našega predloga nenazadnje tudi s stališča daljnosežnih ter izjemno negativnih posledic sodbe Višjega sodišča v Celju, ki prinaša sodno dopustitev splošne korporacijske prakse preklicevanja skupščin delničarjev kadar koli, kakor koli, brez ali pa iz popolnoma nesprejemljivih razlog, pravi Verbič. Zanj je tudi sporno, da je vse naroke glede neveljavnosti sklepov majske skupščine vodil prav sodnik Erjavec, ki mu Verbič očita, da je sodbo o ničnosti majske skupščine izdal več kot tri mesece po glavni obravnavi, predviden zakonski rok pa je mesec dni.

Skupina ruskih odvetnikov je na podlagi uradnih statistik in izjav prič ugotovila, da v Rusiji trg korupcije predstavlja 50 odstotkov BDP V Rusiji lahko mesto v prometni policiji kupite za 40 tisoč evrov, pozitivno odločbo sodišča pa za 26 tisoč evrov. Kar polovica ruskega BDP gre v žepe skorumpiranih uslužbencev, po pisanju Business.hr kaže neodvisno poročilo, objavljeno včeraj. Poročilo je sestavilo združenje odvetnikov za ljudsko pravo med 2. julijem 2009 in 30. julijem letos. V anketi zaključujejo, na osnovi uradnih statistik in izjav prič, da »trg korupcije predstavlja 50 odstotkov BDP«. Rusija med najbolj skorumpiran »Te številke odgovarjajo našim ocenam,« je dejal Ivan Nenenko iz Transparency Internationala. Ob tem spominja, da se Rusija nahaja na 146. mestu (od 180 držav) v klasifikaciji od najmanj do najbolj skorumpiranih držav. Dodajmo še, da je povprečna mesečna plača v Rusiji nižja od 600 evrov.

Skrbi jih predvsem razprodaja državnega premoženja V Zvezi svobodnih sindikatov odločno nasprotujejo predlagani klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga. Od poslancev zato zahtevajo, da je ne potrdijo. Predsednik sindikata Dušan Semolič je prepričan, da želi politika na oblasti s predlogom, ki ga je vlada pretekli teden poslala v DZ, reševati proračun in projekt slabe banke z razprodajo državnega premoženja. Sindikalist opozarja, da gre za a la carte ponudbo tujim vlagateljem, da pokupijo vse, kar je še vrednega v slovenskem gospodarstvu. Ker je čas krize izrazito neprimeren za prodajo lastniških deležev, Semolič v teh načrtih vidi razprodajo državnega premoženja, pri čemer opozarja, da gre za izrazito kratkoročno razmišljanje brez analize dolgoročnih učinkov na državo in gospodarstvo, pridobljena sredstva pa da ne bodo namenjena za prihodnji razvoj države in blaginjo njenih državljanov, temveč za pokrivanje proračunske luknje. Sprejem klasifikacije bi bil neodpustljiva napaka, prodaja pa greh Na spisku za prodajo so tudi naložbe, katerih prodaja bi bil neodpustljiv greh, je še prepričan prvi mož ZSSS-ja, izpostavlja pa Luko Koper, Družbo za avtoceste v RS Dars, Krko, Petrol, Telekom Slovenije in Zavarovalnico Triglav. Takšne prodaje bi po njegovem mnenju gotovo pripeljale tudi do sovražnih prevzemov. Poudaril je še, da te družbe ogromno prispevajo v proračun, h gospodarskemu razvoju in k zaposlovanju. V ZSSS-ju zato od poslancev zahtevajo, da klasifikacije ne potrdijo. Njen sprejem bi bil neodpustljiva napaka, je še prepričan Semolič. Država je slab prodajalec Sekretarka Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije KNG Sonja Kos je opozorila, da država nima nikakršne strategije glede tega, kaj želi s svojim gospodarstvom. To je po njenih besedah pomemben razlog za prepričanje, da je država slab gospodar. Pretekle izkušnje pa kažejo predvsem to, da je država slab prodajalec, je dejala Kosova, saj se o prodajah ne odloča na podlagi strokovnih argumentov, ampak o njih odloča politika, in še najmanj se odloča glede na to, kaj je v interesu državljanov, ki naj bi jih zastopala. Predlagana klasifikacija je v kombinaciji z zakonom o državnem holdingu in slabi banki zato pogubna tako za gospodarstvo kot državo, še meni. Nobena pametna država ne prodaja telekomunikacij Generalna direktorica Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Cvetka Gliha je opozorila, da predlog klasifikacije ne vsebuje ključnih dejavnikov za razvoj posameznega področja in zagotavljanje ustrezne socialne varnosti v državi. Izjemno nepremišljena se ji zdi predvsem prodaja celotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Nobena država, ki razmišlja pametno, po njenih besedah ne prodaja telekomunikacijskih operaterjev, ker to pomeni tudi ogrožanje nacionalne varnosti. Nesprejemljiva se ji zdi tudi prodaja Pošte Slovenije in Darsa. Izvršna sekretarka ZSSS-ja Andreja Poje je opozorila, da je bil seznam naložb narejen brez predhodne strategije in analize učinkov na posamezne sektorje, regije in državo, še posebej na telekomunikacijskem, prometnem in energetskem področju. Prodaja bi pomenila popolno odvisnost od tujcev, je prepričana Pojetova. Kmet, ki proda njivo, postane dninar, je posvarila. Veliko večja težava kot vprašanje lastništva se ji zdi problematika upravljanja podjetij.

Vodje podjetij v državni lasti znižali plače v skladu z vladnimi priporočili Najbolje plačani menedžer v lanskem letu je Krkin Jože Colarič, na drugem mestu je prvi mož Save Janez Bohorič, sledi pa jima Franjo Bobinac iz Gorenja. Lani je zaslužil 27.176 evrov bruto na mesec, kar je tudi štiri odstotke več kot predlani. Bohorič mu sledi z 20.780 evri bruto na mesec plača pa se mu ni nič spremenila. Lanska mesečna bruto plača Bobinca pa je bila 18.913 evrov, oziroma pet odstotkov manj kot leta 2008. A bolj zanimiva je še neka druga primerjava, in sicer med vodstvom in delavci medtem ko je namreč v Krki najnižja neto plača 800 evrov, so v Gorenju nezadovoljni delavci izvedli spontani protest, Bobinac pa jih je tolažil, da so vsi na isti ladji. Vodje podjetij v državni lasti znižali plače v skladu z vladnimi priporočili Kot poroča novinar TV Slovenija Erik Blatnik, so si v primerjavi z letom 2008 lani plačo znižali tudi vodilni v Pozavarovalnici Sava, v Merkurju, Žitu in Mercatorju, prav tako pa tudi v podjetjih v večinski državni lasti, kjer so direktorji plače uskladili z vladnimi priporočili. Tako je prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne Borut Meh namesto 18.000 evrov na mesec prejemal 10.692, oziroma 68 odstotkov manj. Poleg Meha pa so se na lestvici znašli tudi predsedniki uprav državnih Intereurope, Telekoma, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper, NKBM-a in Aerodroma Ljubljana. Njihove plače so se lani gibale od 10.000 do dobrih 11.000 evrov bruto na mesec. Več v priloženem prispevku.

Tudi današnja pogajanja predstavnikov delodajalcev in sindikatov o pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust so se končala neuspešno. Sindikati zahtevajo dvig vseh osnovnih plač, saj je inflacija, kot poudarjajo, prizadela vse, ne le tistih z najnižjo izhodiščno plačo. Za delodajalce je dvig osnovnih plač nesprejemljiv. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je povedal, da so delodajalci danes sicer predlagali določene popravke oziroma dvige plač, a ne osnovnih, hkrati pa bi postavili določene meje dvigovanja plač,tako da dviga ne bi bili deležni vsi po kolektivnih pogodbah tega dviga. Kot je povedal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj, so predlog delodajalcev sindikati odklonili. "Vztrajamo, da je treba dvigniti vse osnovne plače, kajti glede na inflacijo so ogroženi tako tisti z najnižjimi plačami kot srednji in visoki kadri," je dejal Rebolj in dodal, da takšne rešitve ne morejo sprejeti. Protesti so napovedani za 17. november. © BOBO Nadaljevanje pogajanj v ponedeljek Kot je po pogajanjih sporočil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Jože Smole, so predstavniki delodajalcev danes znova izpostavili problem dviga osnovnih plač, saj ta kolektivna pogodba usklajuje najnižje osnovne plače. "Zato dvig osnovnih plač ni možen," je zapisal v sporočilu za javnost. Kot pojasnjujejo,bi dvig osnovnih plač porušil tudi sistem večine veljavnih panožnih kolektivnih pogodb, zato je takšen način dviga plač za delodajalce nesprejemljiv. "Tudi danes ni prišlo do nobenega dogovora, ker so razhajanja vedno prisotna za pogajalsko mizo," je dejal Semolič. "Sindikati vztrajamo, naj pride že letos do takšnega dogovorjenega dviga, ki se bo poznal pri delavskih plačah, ne le na fiktivni ravni, kar se pogosto dogaja, ko pride le do dviga izhodiščnih plač," je dodal. Delodajalska stran je danes predlagala, naj obe strani ustanovita strokovno skupino, ki bi pripravila strokovno rešitev, kar pa so predstavniki sindikatov zavrnili in vztrajali, da se pogajanja nadaljujejo v isti sestavi kot doslej. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala v ponedeljek, a Rebolj napredka ne pričakuje. Prihodnji ponedeljek se bodo predstavniki delodajalcev in sindikatov sešli zadnjič po napovedanih protestih17. novembra, Rebolj pa vse bolj verjame tudi v splošno stavko, katere možnost so sindikati napovedali za začetek prihodnjega leta.

Družbi MKT Print so v sredo zvečer priklopili elektriko, danes je v tiskarni delalo že nekaj delavcev Foto: Bogdan Perko Potem ko so družbi MKT Print v sredo zvečer priklopili elektriko in so v četrtek zagnali kompresor, je danes v tiskarni že delalo nekaj delavcev, je povedal vodja sindikata družbe Bojan Sitar. Dodal je, da je del proizvodnje začasno v najem prevzela skupina Krater . V ponedeljek se bo delo nadaljevalo, Krater pa bo po Stritarjevih besedah zagotovil delo za 40 do 50 zaposlenih (MKT Print ima trenutno okoli 210 zaposlenih). Rebolj: Dela je dovolj Kot je pojasnil predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj, naj bi v torek povečali proizvodnjo, dela pa naj bi bilo dovolj. Po nekaterih ocenah naj bi od okoli 160 naročnikov, ki jih je imel MKT Print, v Sloveniji ostalo okoli 30 odstotkov dela, je pojasnil Rebolj. Krater naj bi najmanj dva meseca zagotavljal proizvodnjo, vse pa je odvisno od stečajnega upravitelja, ki bo v tem času prišel v družbo. Trenutno premalo sredstev za izplačilo julijskih plač Kljub temu, da je predsednik uprave MKT Print Boštjan Nagode prejšnji teden zagotovil, da bo do konca tega tedna sprožil stečajni postopek, se to ni zgodilo. Razlog je, da trenutno nima dovolj sredstev za izplačilo preostanka julijske plače - te bi sicer morale biti izplačane do četrtka -, zato so se s sindikatom dogovorili, da počakajo do prihodnjega tedna. Nagode naj bi do prihodnjega četrtka izplačal preostanek julijskih plač, nato pa takoj sprožil postopek stečaja, je še povedal Rebolj.

Dan reformacije v Sloveniji praznujemo 31. oktobra. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo, v evangeličanski cerkvi pa upajo, da tudi nekaj pozitivnega in dostojanstvenega. Reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, se je začelo tako, da je Martin Luther 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve. "Za nekatere je morda reformacija nekaj negativnega, vendar nam mora biti jasno, da Martin Luther ni želel razkroja v Cerkvi, ni želel nove vere, ampak je želel očistiti takratno srednjeveško učenje od človeških navlak," je pojasnila evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar. Slovencem pa reformacijo predstavlja predvsem Primož Trubar, ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci. A po mnenju mnogih je najpomembnejše delo tega obdobja pravzaprav Biblija, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastala tudi prva slovenska slovnica, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtala slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih. Zato, upa duhovnica, ljudje menijo, da nam je reformacija "prinesla nekaj lepega, pozitivnega in dostojanstvenega za našo življenje". "Borimo se za svoj obstoj" Ob tem prazniku pa se vedno spomnimo tudi položaja evangeličanske cerkve v Sloveniji. V popisu leta 2002 se je v Sloveniji za evangeličane opredelilo 0,8 odstotka vsega slovenskega prebivalstva, za pripadnike drugih protestantskih veroizpovedi pa 0,1 odstotka prebivalstva. Jana Kerčmar pravi, da se ji zdi, kot da bi bili evangeličani sramežljivi oziroma da marsikateri evangeličan v sebi ne čuti svojega evangeličanstva. "Vendar upam in sem prepričana, da čeprav nas je malo po odstotkih, se je marsikateri evangeličan dokazal kot spoštovanja vreden človek," je še dodala.

Na ministrstvu za finance pravijo, da naj nadzorniki na NLB preučijo domnevno sporne odločitve banke, med katere spada tudi nakup novih avtomobilov, in ugotovijo odgovornost. Nadzorniki pa medtem trdno stojijo za direktorjem NLB Jankom Medjo.

Končno poročilo delegacije IMF-a bodo javnosti posredovali čez dva tedna Vnos fiskalnega pravila v ustavo, sanacija bank in pridobivanje naložbenega kapitala so tri stvari, ki so jih v pogovoru s parlamentarnim odborom izpostavili člani delegacije Mednarodnega denarnega sklada IMF. Predstavniki delegacije IMF-a so se v okviru rednega obiska v Sloveniji za zaprtimi vrati sešli s člani parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, ki ga vodi poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Ta je sestanek označil kot zelo konstruktiven. Izmenjali smo mnenja glede rešitev, ki bodo pomenile izhod iz krize, je po sestanku dejal Šircelj in dodal, da so se predstavniki IMF-a strinjali s temeljnimi ukrepi za izhod iz krize. Sem spadajo vpis fiskalnega pravila v ustavo, sanacija bančnega sistema, konsolidacija javnih financ in pridobivanje kapitala za vlaganja v Sloveniji. Vodja delegacije IMF-a Antonio Spilimbergo po sestanku ni želel dajati izjav. Delegacija IMF-a bo sicer končno poročilo o Sloveniji podala po koncu obiska. Poročilo pa naj bi bilo javnosti dostopno čez približno dva tedna.

Tožbe naj bi vložili tudi zoper Merfin in nekdanja člana uprave Nova uprava Merkurja bo zaradi pridržka na revidirano poročilo poslovanja v lanskem letu zoper kršitelje ustrezno ukrepala, je za MMC potrdil prvi mož podjetja Knuplež. Kordež je na prisilnem dopustu. Kot je za MMC pojasnil Bojan Knuplež, ki je na čelu uprave Merkurja od konca junija, se je uprava seznanila z osnutkom revizorskega mnenja za poslovno leto 2009, ki ga je izdala revizijska družba KPMG. Letno poročilo s tem revizorjevim mnenjem bo kmalu obravnaval nadzorni svet, po njegovi potrditvi pa bo v prihodnjih tednih tudi javno objavljeno, je za našo spletno stran pojasnil Knuplež. Več o Merkurjevih težavah Merkur v dveh letih naj bi bilo 1.000 zaposlenih manj Merkur oškodovan za več kot 100 milijonov evrov Poročilo je razkrilo škodo v vrednosti preko 100 miljonov evrov. Tega denarja Merkur po mojih domnevah Merkur ne bo več videl , meni Knuplež. Na Merkurju bodo pripravili sanacijski program, ki pa je odvisen še od podpore bank upnic. Dodal je, da se stečaj podjetja realen scenarij, zaenkrat pa plače in prispevke zaposlenih še zagotavljajo. Ker je revizorsko mnenje s pridržkom, bo uprava zoper kršitelje oz. povzročitelje tega stanja bodisi pravne osebe bodisi takratne vodilne ukrepala v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, je bil splošen Knuplež, ki podrobnosti postopkov in imen ni želel razkriti. Je pa potrdil, da je bil zaradi teh postopkov Binetu Kordežu odrejen izredni dopust. Tožbe tudi za nekdanje člane uprave? Po nekaterih podatkih naj bi zoper Kordeža bile vložene tožbe, višina odškodnin še ni znana, sledile pa bodo tudi kazenske ovadbe. Kordež, ki je leta 2007 s sodelavci izvedel menedžerski prevzem Merkurja prek družbe Merfin, je od prihoda Knupleža v podjetju svetovalec uprave. Zanimivo je še, da je KPMG pred mesecem dni že podpisal letno poročilo, vendar je nova uprava ugotovila, da so podatki za lani precej drugačni od prikazanih. Poleg zoper Kordeža bi lahko tožbe vložili tudi zoper družbo Merfin, ki ga vodi Marta Bertoncelj, in nekdanja člana uprave Gorana Čelesnika ta je upravo zapustil že marca, zdaj pa je direktor Slovenijalesa in Milana Jelovčana.

Postopek naj bi se z izvolitvijo nove vlade nemoteno nadaljeval Na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) verjamejo, da se bo proces dokapitalizacije NLB z izvolitvijo nove vlade nemoteno nadaljeval, so sporočili iz pisarne Dagmar Komar. Trenutno je postopek pridobivanja 400 milijonov svežih sredstev zamrznjen zaradi volitev in posledične menjave vlade, o čemer smo pisali v članku Dokapitalizacija NLB na »ledu«, EU pogreva državne pomoči. Ob tem na agenciji poudarjajo, da je za nadaljevanje dokapitalizacije treba prepričati investitorje, da je banka sposobna uspešno poslovati. Zaradi slabih rezultatov, banka že tretje zaporedno četrtletje beleži izgubo, je AUKN na oktobrski seji NS NLB predlagala "prevetritev" nadzornega sveta.

Trend zniževanja stroškov Nova Ljubljanska banka je objavila poslovne izide. V treh mesecih je zaradi slabih posojil in rezervacij ustvarila 4 in pol milijona evrov izgube. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke NLB se je seznanil s poslovanjem matične družbe in skupine v letošnjem prvem četrtletju, ki kaže, da je NLB dosegel dobiček pred rezervacijami 20,3 milijona evrov. Na rezultat po davkih, ki je bil negativen v znesku 4,5 milijona evrov, pa so vplivale predvsem oblikovane oslabitve in rezervacije. Enako velja tudi za skupino NLB. Ta je pred rezervacijami dosegla dobiček 29,5 milijona evrov, po davkih pa je bil rezultat negativen v znesku 0,7 milijona evrov. Trend zniževanja stroškov Pri stroških NLB-ja je zaradi stalnih prizadevanj viden trend zniževanja, saj so nižji za 3,3 milijona evrov oz. šest odstotkov in znašajo 52,2 milijona evrov. Stroški dela, ki predstavljajo več kot polovico vseh stroškov, so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za osem odstotkov. Tudi na ravni skupine NLB je opazen enak trend, saj so stroški v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 7,1 milijona evrov oz. osem odstotkov. Tudi stroški dela kažejo enako osemodstotno znižanje. Na zadnji dan marca je sicer kapitalska ustreznost skupine NLB znašala 10,7 odstotka, količnik temeljnega kapitala Tier 1 pa 8,9 odstotka. Zniževanje obsega kreditiranja nebančnega sektorja Za prvo četrtletje sta po navedbah banke značilni zniževanje obsega kreditiranja nebančnega sektorja in nadaljevanje slabšanja kakovosti portfelja tako v NLB-ju kot v odvisnih družbah, kar je vplivalo na višino bilančne vsote skupine NLB. Ta je konec marca znašala 14,3 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2012 znižala za 75,3 milijona evrov oz. za odstotek. Priprave na prenos slabih terjatev NLB-ja Nadzorni svet se je na seji seznanil tudi s potekom priprav na prenos slabih terjatev NLB-ja na Družbo za upravljanje terjatev DUTB. V NLB-ju je že pripravljen podroben seznam komitentov in sredstev za prenos, tako da se bo lahko odzval takoj, ko bosta oblikovana zakonski in institucionalni okvir in bodo sprejete ustrezne odločitve pristojnih institucij. Ključen delež je k pripravljenosti na prenos sredstev na DUTB prispevala odločitev NLB-ja, da sam z oblikovanjem področja za nestrateške dejavnosti jasno razmeji njihov obseg od strateškega, jedrnega dela NLB-ja. Program reorganizacije pripravljen do konca maja Nadzorni svet se je seznanil tudi s potekom procesa celovite preobrazbe NLB-ja, katerega cilj je, da banka v čim krajšem času postane zdrava, dobičkonosna in konkurenčna banka. Pri tem je izrekel polno podporo upravi banke tudi pri pripravi programa reorganizacije, ki dobiva končno podobo z intenzivnim komuniciranjem in dialogom na vseh ravneh vodstva banke in z zaposlenimi. Program naj bi bil tako pripravljen predvidoma do konca maja. Na seji so obravnavali tudi aktivnosti za dokončno popolnitev uprave banke še z zadnjim članom, ki bo pokrival upravljanje tveganj.

Ljubljana - "Posojilni krč ne bi bil tako močan, če se ne bi banke v tolikšnem obsegu spuščale v financiranje lastniških povezav," je na včerajšnji novinarski konferenci, posvečeni prvemu letu mandata, dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. "Banke so med letoma 2004 in 2007 na veliko kreditirale menedžerske prevzeme, pri čemer so naredile temeljno poslovno napako s tem, ko so dolgoročne nakupe delnic sofinancirale s kratkoročnimi posojili, za kar so se zadolževale v tujini. Zdaj, ko so morale ta denar vrniti v tujino, od posojilojemalcev doma pa ga niso mogle dobiti nazaj, smo se znašli v nasprotnem položaju, ko posojila težko dobijo tudi podjetja, ki jim gre dobro. Verjamem, da se lahko zgodi še kak primer, kot sta bila Istrabenz in Infond Holding, a ne v obsegu, ki bi lahko ogrozil bančni sistem," je poudaril Lahovnik, zadnjih neuspešnih dogovorov med Petrolom in bankami pa ni želel komentirati. "Z najnovejšim predlogom prostovoljne poravnave nisem seznanjen," je pojasnil minister. Na vprašanje o svoji vlogi v kadrovskih zapletih v NLB in podpori enemu od članov nekdanje uprave Mateju Naratu pa je Lahovnik odgovoril, da se v dogajanje v naši največji banki sam ni vmešaval. "Res sem na začetku povedal, da je bilo prvo imenovanje (Draška Veselinoviča, op. a.) politično pogojeno in da bi ga morali opraviti z javnim razpisom," je dodal Lahovnik. Na dodatno vprašanje o odstopu predsednice nadzornega sveta Stanislave Zadravec Caprirolo, pa je odgovoril, da je "nadzorni svet ubral nenavadno prakso korporacijskega upravljanja". "Imenoval je novo upravo, ne da bi vedel, kdaj bo stari prenehal mandat in pod kakšnimi pogoji. V tem smislu sem bil kritičen, ker sem se bal praznega teka, ki bi nastal, če bi imeli v banki odhajajočo upravo in novo upravo, ki ne bi vedela, kdaj bo začela mandat. Težko pa presojam odločitev prve nadzornice," je pojasnil gospodarski minister. Med najpomembnejšimi dosežki v prvem letu mandata je Lahovnik poudaril ukrepe za blažitev gospodarske krize, skorajšnji zagon državnega sklada tveganega kapitala, 14,3-milijonsko subvencijo Revozu za razvoj novega avtomobila in podpis sporazuma o plinovodu Južni tok. "Prek razpisov smo za različne projekte gospodarstvu za pospeševanje razvoja namenili skoraj 260 milijonov evrov in podprli več kot osemsto projektov podjetij," je povedal Lahovnik. Po dostopnih podatkih je ministrstvo slabo polovico od omenjenega zneska, skoraj 110 milijonov evrov, prek Javne agencije za tehnološki razvoj namenilo za spodbujanje tehnološkega razvoja in raziskovalno-razvojnih projektov. Še dodatnih 52 milijonov evrov pa je prek podjetniškega sklada namenilo za poroštva, s katerimi je podprlo 334 bančnih posojil, ki so jih najela podjetja. Kljub temu je iz podatkov ministrstva opaziti, da je povpraševanje po državnih rešilnih ukrepih krepko presegalo njeno ponudbo. Zgolj za 35 milijonov evrov iz javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme je tako podjetniški sklad dobil skoraj petsto vlog, od tega 425 ustreznih. Odobril jih je le 231, čeprav je sklad načrtovani znesek pomoči še pred razpisom več kot podvojil. Po drugi strani je Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) na razpis za sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja razdelila manj kot tretjino razpisanih sredstev, natančneje le 1,2 milijona evrov, zato naj bi z razpisom nadaljevala do aprila prihodnje leto. [email protected]

Kot počasi ugaša plamen v peči Steklarske, proizvodnje stekla, tako ugaša tudi upanje delavcev Upanja za ohranitev zdravega jedra Steklarske nove v stečaju skorajda ni več, je povedala predstavnica Konfederacije novih sindikatov Slovenije za celjsko regijo Majda Medved. Po njeni oceni je zadeva zdaj v rokah stečajnega upravitelja, vendar bi se moral zgoditi izreden dogodek, da bi se zadeve premaknile naprej. Pogrešajo "normalnega" vlagatelja Medvedova je izrazila obžalovanje, da se ni pojavil strateški vlagatelj z normalnimi pogoji o vstopu v družbeništvo oz. da se Martin Konte, ki je pokazal interes za vstop v družbeništvo novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla , ni uspel dogovoriti z vsemi družbeniki. Konteja je zanimala le lastna plača Po besedah Medvedove je Konte, ki naj bi želel biti direktor Steklarske, proizvodnje stekla, pričakoval mesečno plačo v višini 5000 evrov in povračilo vseh stroškov, delavci pa naj bi delali zastonj. "Njegova plača je sicer majhna, če gre za dober management, vendar ne moremo uvajati novodobnega suženjstva in od delavcev pričakovati, da delajo zastonj. Delavci morajo imeti zagotovljeno socialno varnost," je poudarila Medvedova.

Na prvem letu je sedel le en potnik Optimizem, da bo z novo linijo med Mariborom in Londonom mariborsko letališče le oživelo, je bil očitno prehiter. Prevoznik Golden Air naj bi po dveh tednih dni že obupal. Novo slovensko letalsko podjetje z večinskim britanskim kapitalom Golden Air je na začetku oktobra odprlo linijo z mariborskega letališča do Londona, vmesni postanek pa je bil na Dunaju. Na prvem letu je sedel le en potnik, s povpraševanjem so imeli nato težave ves prvi teden, nato pa so imeli težave z zagotovitvijo letala. Odločitev odvisna od investitorja Zdaj naj bi že razmišljali o ukinitvi linije. Uradne odpovedi linije iz podjetja še ni bilo, saj naj bi danes po besedah predstavnika družbe Urbana Simčiča v Slovenijo prispel večinski investitor Clifford Dachuna, šele po sestanku pa naj bi bilo jasno, kako in kaj v prihodnosti. Pretekli konec tedna smo imeli hude in nepričakovane težave, saj smo zaradi tehničnih težav ostali brez letala tik pred zdajci. Tako smo imeli polne roke dela, da smo v skladu s predpisi zagotovili ustrezno prerazporeditev potnikov. Zaradi tega danes prihaja Dachuna, ki nam bo pojasnil ozadje in načrt za prihajajoči konec tedna, je še povedal Simčič. Medtem je Žurnal24 poročal, da so na Kontroli zračnega prometa že prejeli obvestilo prevoznika, da se je odločil zaustaviti vse dejavnosti pri vzpostavitvi redne linije. V vodo padel tudi nakup Aerodroma Maribor? Da bo prihodnjih šest mesecev za družbo odločilnih, je sicer že na začetku projekta poudaril glavni investitor Dachuna, saj mora letalska povezava dokazati svojo dobičkonosnost. Takrat je tudi napovedal, da se zanimajo tudi za nakup družbe Aerodrom Maribor, ki je sicer v lasti Preventa v stečaju, vendar je predpogoj, da uspejo z osnovno storitvijo.

Ponoči je na del spodnje Vipavske doline prizadela toča. Uničevala je pridelek v breskovih in hruškovih sadovnjakih, vinogradih in na poljih. Škoda najhujša v sadovnjakih. Zelo nenavadno je, da je toča padala ponoči, ko se je ozračje že ohladilo, je med ogledovanjem škode v svojem sadovnjaku za STA danes povedal sadjar Tomaž Šinigoj. Sam ima nekaj breskovih in hruškovih nasadov, kjer naj bi bilo po prvih ocenah za 60 do 70 odstotkov škode. "Najbolj je poškodovano to, kar je bilo v fazi zrelosti," je pojasnil Šinigoj. Ukrepati bo treba hitro Če bodo kmetje želeli rešiti vsaj nekaj pridelka bodo morali ukrepati hitro. "Sadeže bi morali čim prej poškropiti s pripravkom proti gnitju, vendar tega ne bomo mogli narediti, če bo še naprej deževalo. Tako bi rešili vsaj del pridelka," je še povedal Šinigoj. Na srečo je nekaj hruškovih nasadov pred opustošenjem obvarovala mreža, a je takšna zaščita po besedah Šinigoja kar precej draga. Za zaščito enega hektara sadovnjaka je potrebno odšteti od 25.000 do 30.000 evrov. Žal pa tudi mreža vedno ni primerna. Pridelovalci ne zavarujejo pridelkov Franc Vodopivec, sadjar iz Dornberka, je povedal, da pridelovalci letošnjega pridelka skorajda niso imeli zavarovanega, saj bi po takem neurju, kot je bilo današnje, dobili mogoče le tolikšno izplačilo za škodo, kot bi bila premija za zavarovanje. "Kmetom se preprosto ne izplača, ker je predrago, zato pač tvegajo," je še dejal Vodopivec. Jaz poročam Moje ime: Moj kontakt (za povratne informacije): Dodaj novo polje Pripnite datoteko (neobvezno): Pripnite datoteko 2 (neobvezno): Pripnite datoteko 3 (neobvezno): Pripnite datoteko 4 (neobvezno): Opis: Strinjam se s splošnimi pogoji Pošlji

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je v prvem trimesečju znova zabeležila izgubo. Pred davki je znašala 4,5 milijona evrov, medtem ko je bila na ravni skupine ta nekoliko nižja, 2,8 milijona evrov. V banki kot ključni razlog za izgubo navajajo visoke oslabitve in rezervacije, ki so jih v skupini oblikovali za 69,9 milijona evrov, v matični banki pa 44,6 milijona evrov. V primerjavi z lanskim trimesečjem je opaziti, da so se stroški oslabitev in rezervacij precej bolj povečali v matični banki kot pa v skupini. Banka, ki je na prepihu zaradi nerešenega vprašanja že za lani predvidene dokapitalizacije v višini 250 milijonov evrov, je bilančno vsoto v minulem trimesečju v primerjavi s predhodnim okrepila kreditiranje nebančnega sektorja za 62 milijonov evrov. A to je še vedno daleč od pokritja padca obsega posojil v lanskem letu, ki je znašal skoraj 600 milijonov evrov. Na drugi strani je nebančni sektor obseg depozitov v Skupini NLB lani povečeval, v prvem letošnjem četrtletju pa so se depoziti znižali za 335 milijonov evrov, predvsem na račun države in gospodarstva. Vodstvo NLB se bo z vladnimi predstavniki na temo dokapitalizacije in siceršnjih načrtov države o lastništvu v tej banki sestalo konec maja. Datum je že določen, vendar ga v NLB ne želijo razkriti. Glede lastništva banke v NLB pravijo, da želijo, da lastnik banko aktivno, tudi kapitalsko podpira pri njeni strategiji in je dolgoročno usmerjen. Minister za finance Franc Križanič je včeraj dejal, da bo dokapitalizacija NLB prej ko slej v igri zaradi rasti banke in da država računa, da bodo pri dokapitalizaciji sodelovali tudi drugi lastniki ali novi. Spomnimo, da so interes za lastniški vstop v NLB pred časom izrazili tudi predstavniki libijske vlade, ki so se mudili na obisku v Sloveniji, sestali pa so se tudi s predstavniki slovenskega bančno-finančnega sektorja. Predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču je vlada na vprašanja o dokapitalizaciji NLB med drugim odgovorila, da je belgijska solastnica KBC še vedno pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji, vendar le pod določenimi pogoji. Kakšnimi, ne pojasnjujejo. Na drugi strani pravijo, da si bodo ob izstopu KBC iz lastništva NLB, ki so ga Belgijci že napovedali, prizadevali najti novega strateškega partnerja. Skupina KBC je v minulem četrtletju ustvarila 442 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je leto prej zaradi posledic finančno-gospodarske krize zabeležila kar 3,6 milijarde evrov izgube. Oslabitve so skupino KBC stale dobrih 380 milijonov evrov, kar je precej manj kot v predhodnih trimesečjih. [email protected]

Jože Bider je izumitelj kmetijskih strojev in od njegovega prvega izuma je minilo že 40 let. Zdaj njegova sinova skrbita za serijsko proizvodnjo. V zadnjem času se najbolj posvečajo gorilnikom lesnih sekancev in sekalnikom.

Obseg izvoza se je glede na spodbudni junij nekoliko znižal Slovenija v poročilu Dun & Bradstreet ohranja rating, to pa je tudi edina spodbudna stvar. Bonitetna hiša namreč ugotavlja, da se povpraševanje po slovenskih proizvodih niža. Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet v decembrskem poročilu ni zapisala veliko spodbudnega za našo državo. Ugotovila je, da se je ob zniževanju tujega povpraševanja in šibkem domačem povpraševanju po slovenskih proizvodih obseg izvoza znižal. Po njihovi oceni je to posledica upočasnjevanja svetovnega gospodarstva, ker se iztekajo fiskalne spodbude, ki so gospodarstva oživile v prvi polovici letošnjega leta. Pričakujejo, da se bo za zdaj ta proces še nadaljeval. Dvig domačega povpraševanja malo verjeten Prav tako po njihovem mnenju ni verjetno, da bo manjše tuje povpraševanje nadomestilo večje povpraševanje doma, saj se je vlada odločila za dokaj radikalno zniževanje javne porabe zaradi zmanjševanja proračunskega primanjkljaja. Med glavnimi ovirami za vzpon gospodarstva so tudi zmanjšanje dostopnosti sredstev za financiranje in velike težave v gradbeništvu. Obseg gradbenih projektov se je predvsem zmanjšal v infrastrukturi po dokončani gradnji avtocest in v gradnji stanovanj. Rating se je spremenil štirim državam Rating Slovenije ostaja nespremenjen pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje in še vedno prvo mesto na območju. Decembra se je spremenil rating štirih držav - znižal se je Franciji in Portugalski, zvišal pa Tajski in Urugvaju. Švica po bonitetni oceni sameva na svetovnem vrhu.

Brezposelnost se je od začetka krize skoraj podvojila, brez službe je več kot 110.000 ljudi. Gospodarstvo je v krču, obseg kreditov domačih bank se je lani močno zmanjšal in nič ne kaže, da bo kmalu bolje. V Sloveniji se je šibka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v začetku zadnjega lanskega četrtletja, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar, ki ocenjuje, da se bo nizka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v prihodnje. Število brezposelnih se je od oktobra 2008, ko se je kriza začela, skoraj podvojilo. Vse slabše razmere na trgu dela Oktobra se je v Sloveniji med drugim občutno zmanjšala vrednost opravljenih gradbenih del, in sicer v vseh segmentih gradbeništva, aktivnost pa je padla na najnižjo raven v času krize. Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih leta 2011 še naprej poslabševale. Konec leta 2011 se je število brezposelnih povečalo na 112.754, kar je 50.000 več kot ob začetku krize oktobra 2008. Število delovno aktivnih pa se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot 60.000. Banke v vse večjih težavah Novembra je kreditna aktivnost domačih bank stagnirala, v enajstih mesecih leta 2011 skupaj pa se je obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem zmanjšal za skoraj 230 milijonov evrov. Opažamo tudi umirjanje zadolževanja podjetij in nefinančnih družb ter krajšanje ročnosti kreditov, kar bi med drugim lahko bila posledica slabše percepcije Slovenije na finančnih trgih, so še poudarili v Umarju. Banke so oktobra nadaljevale z neto odplačevanjem tujih kreditov, ki je v desetih mesecih leta skupaj znašalo 1,4 milijarde evrov, kar je za desetino več kot v istem obdobju predhodnega leta. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive. Banke so tako še okrepile oblikovanje rezervacij in oslabitev, ki so konec novembra znašale že 780 milijonov evrov, a so bile pri tem po oceni Umarja še premalo restriktivne. Obseg celotnih rezervacij in oslabitev bi namreč konec oktobra pokrival le obseg nedonosnih terjatev bonitetni razred D in E, pojasnjujejo v Umarju. Slovenija je močno občutila krizo in po napovediih Umarja jo bo tudi v prihodnje. Zaostrile so se tudi razmere na trgih državnih obveznic. Za umiritev razmer so evropski voditelji decembra sprejeli dogovor o fiskalnem paktu, v reševanje razmer pa se je aktivneje vključila tudi Evropska centralna banka ECB, ki je poleg nadaljnjega znižanja ključne obrestne mere uvedla ukrepe za povečanje likvidnosti bank. Na avkciji financiranja za dobo treh let je 523 bankam posodila 489 milijard evrov.

Neustrezna pitna voda. Odgovorni opozarjajo na neurejene hišne vodovode. V Javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija (Vo-Ka) ugotavljajo, da je za neustrezno pitno vodo pogosto krivo neustrezno vzdrževanje hišnih vodovodnih sistemov. Uporabnike opozarjajo, da lahko za kakovostno pitno vodo poskrbijo sami. Neurejene razmere Vodovarstvena območja. Težave s pitno vodo se pojavljajo tudi zaradi preobremenjenosti prometnic ob vodnih virih, divjih odlagališč odpadkov, nenadzorovanih poti strupenih snovi in cistern za kurilno olje. Nevarnost za zdravje Najpogostejši vzroki neustrezne pitne vode, ki je lahko zdravju nevarna, so dotrajane svinčene cevi, bakterije, neustrezno vzdrževani filtri, odsotnost ventila, ki preprečuje vračanje vode v javno omrežje, ter neustrezni gradbeni in vzdrževalni posegi v vodovod. Strokovnjaki zato svetujejo, da vodo vsak dan pustimo teči vsaj dve minuti oziroma toliko časa, da se njena temperatura ustali. Za pripravo hrane ali pitje odsvetujejo uporabo prvega jutranjega curka vode. Mrežice in nastavke na pipah je treba čistiti na dva tedna, odseke hišnega omrežja, kjer voda stoji, pa spirati vsaj enkrat na teden. Rešitev šele naslednje leto Zaradi lanskih poplav je bilo 630 uporabnikov vodovodnega sistema Prežganje kar sedem mesecev brez pitne vode. Na Vo-Ki pravijo, da bo trajna rešitev zagotovljena šele, ko bodo zamenjali obstoječi vodni vir. To naj bi se zgodilo konec tega ali v začetku naslednjega leta.

SKB banka naj bi se zahtevi za uvedbo stečajnega postopka proti Istrabenzu pridružila avstrijski banki Bawag. Po neuradnih informacijah naj bi jim prekipelo, saj bančni konzorcij samo odlaga probleme. Predsednica uprave SKB Cvetka Selšek Ker se je SKB le pridružila zahtevi, to pomeni, da ne bodo začeli teči novi roki za morebitno uvedbo stečajnega postopka, piše Dnevnik. Dodaja, da je bil po vsej verjetnosti eden od glavnih razlogov, da so v SKB, ki jo vodi Cvetka Selšek, sprejeli to odločitev, to, da so banke upnice, ki nimajo sklenjenih zavarovanj za posojila, v podrejenem položaju v primerjavi z bankami, ki imajo sklenjene repo pogodbe. Po pisanju Financ je z mečkanjem pri sanaciji Istrabenza nezadovoljnih vse več bančnih upnikov Istrabenza, po neuradnih informacijah pa menda o stečaju intenzivneje že razmišljajo v več avstrijskih bankah, ki imajo slaba zavarovanja posojil ali pa jih sploh nimajo. Skupina Istrabenz je bankam dolžna še okoli 800 milijonov evrov, od tega holdingu okoli 370 milijonov evrov. Bančni konzorcij težave le odlaga Selškovi naj bi po informacijah časnika prekipelo tako zaradi neodločnega bančnega konzorcija, ki težave s sestanka v sestanek samo odlaga, kot tudi zaradi uprave Istrabenza, ki daje precej drugačne predloge sanacije kot AT Kearney, svetovalec bankirjev pri sanaciji holdinške skupine.

V največjem slovenskem spletnem trgovcu niso občutili recesije Največja slovenska spletna trgovina Mimovrste je aprila odpremila 30-odstotkov več naročil kot aprila lani, so sporočili iz družbe. Povečanje prodaje so imeli v vseh 16 oddelkih, najbolj, za 130 odstotkov, pa so povečali prodajo vrtnih izdelkov ter orodja, za 60 odstotkov pa se jim je povečala prodaja igrač in otroške opreme. Za desetino se jim je povečal tudi obisk spletne strani. Po podatkih raziskave Moss je njihovo stran obiskalo 226.876 obiskovalcev, v istem obdobju lani 207.144. Recesije ne občutijo "Omenjena rast obiska in prometa mimovrste=) pa sovpada z ugotovitvami raziskave Moss, ki ugotavlja, da se je letos v primerjavi z letom 2010 število spletnih kupcev, ki v (slovenskih ali tujih) spletnih trgovinah nakupujejo najmanj nekajkrat letno, povečalo za 17 odstotkov," pravijo in dodajajo, da niso občutili recesije.

Podražitve od 4,3 do 6 centov Opolnoči so se povišale cene vseh naftnih derivatov. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina po novem stane 1,067 evra. Podražil se je za 4,5 centa. Liter 98-oktanskega bencina stane 4,3 centa več, to je 1,079 evra, za liter dizelskega goriva pa je treba odšteti 1,090 evra, kar je za 6 centov več kot prej. Za 5,8 centa se je podražilo tudi kurilno olje, ki po novem stane 0,757 evra. Naftni trgovci cene goriv določajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Ameriška nafta pretekli teden spet presegla 100 dolarjev Pretekli teden so sicer zaznamovale visoke cene surove nafte, saj je ameriška spet presegla magično mejo 100 dolarjev za sod. V sredinem trgovanju je za trenutek presegla vrednost 101 dolar za sod, ustalila pa se je pri okoli 100 dolarjih. Cene črnega zlata spodbujajo dodatna vlaganja v nafto, ki so zaradi strahu pred visoko inflacijo vse bolj obsežna. Severnomorska nafta brent se je v četrtek na londonski borzi podražila in za 100 dolarji zaostajala za skoraj četrt dolarja. K višjim cenam pa so pripomogle tudi špekulacije, da bi lahko Opec na zasedanju 5. marca znižal proizvodnjo.