Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

London - Bonitetna hiša Moody's je danes znižala bonitetno oceno 12 britanskih bank, med njimi tudi Lloyd's, Santander UK in Royal Bank of Scotland (RBS). Britanske finančne institucije namreč po oceni Moody's v prihodnje ne morejo računati na veliko podporo s strani države. Nižje ocene so dobile tudi portugalske banke. Moody's je bonitetno oceno RBS znižal za dve stopnji, z Aa3 na A2. Banka Lloyds pa je dobila eno stopnjo nižjo oceno, in sicer A1. Poleg Santander UK so nižje ocene prejele še Co-Operative Bank, Nationwide Building Society in sedem ostalih manjših bank, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moody's ocenjuje, da Velika Britanija ukinja sistemsko podporo za sedem manjših finančnih institucij in da bi v primeru finančnih težav te institucije država verjetno pustila propasti. Na drugi strani je država zmanjšala sistemsko podporo večjim in sistemsko pomembnejšim finančnim institucijam. Sicer pa znižanje bonitetne ocene ne odraža poslabšanja finančne moči bančnega sistema ali britanske vlade, je dodala agencija. Britanska vlada je septembra podprla načrte t.i. Vickersove komisije, v skladu s katerimi bodo britanske banke do leta 2019 morale izvesti pomembne strukturne reforme. Med drugim bodo morale ločiti poslovanje s strankami od investicijskega bančništva. S tem bi preprečili, da bi izgube investicijskih enot plačevali komitenti bank, v primeru hujših kriz pa bi morala banke pred propadom reševati država. Na objavo so se odzvali v RBS, v kateri obžalujejo, da agencija ni videla njihovega napredka pri zagotavljanju dodatne finančne moči banke. "Menimo pa, da je umik implicitne podpore vlade britanskemu bančnemu sektorju eden od nujnih in pomembnih korakov proti temu, da se sektor znova postavi na lastne noge," pravijo. Britanski časnik Financial Times je danes sicer poročal, da se britanska vlada boji, da bo RBS v 83-odstotni državni lasti potrebovala dodatno pomoč v luči ugotovitev Evropske bančne agencije (EBA). Ta bo v prihodnjih mesecih najverjetneje preverjala, kako bi evropske banke prenesle odpis dolgov Grčiji. RBS je že stresne teste pred tremi meseci komaj prestala. S 6,3-odstotnim količnikom "stresnega" kapitala je pristala v tako imenovanem sivem območju. Moody's je danes znižal tudi bonitetno oceno devetih portugalskih bank. Razlog je nadaljevanje dolžniške krize v tej državi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Večina dopustnikov vneto čaka na počitniške aranžmaje, ki so ugodnejši od redne ponudbe. Večno vprašanje, ki se pri tem poraja, je, ali izbrati ponudbo v prvem hipu first minute ali počakati na aranžma v zadnjem hipu last minute . Že veste, kam boste odšli za prvomajske počitnice? Tisti, ki tudi letos pričakujejo upad zanimanja za počitnice, so lahko presenečeni nad prvimi kazalniki. Večina turističnih agencij za prvomajske praznike beleži enako ali celo večjo število rezervacij kot v letu 2009. Tradicionalno nas večina roma na slovensko obalo, v zdravilišča in nam sosednjo Hrvaško, aktualne pa bode tudi počitnice na Mediteranu Tunizija, Djerba, Zelenortski otoki, Grčija, Egipt ter obiski evropskih prestolnic in velemest. Za zagotovitev ugodnega aranžmaja imamo na voljo dve možnosti letovanje v prvem first minute in letovanje v zadnjem hipu last minute , kar vam lahko prinese tudi do 20 odstotkov cenejše počitnice. V zadnjem času pa na naslovnicah katalogov nekatere turistične agencije kričeče poudarjajo, da pri rezervaciji first minute ponudbe jamčijo enake ali nižje cene kot v primeru last minute ponudbe, saj v nasprotnem primeru vrnejo razliko. Ali to pomeni, da se ponudbe v zadnjem hipu ne splačajo več? Ni vse zlato, kar se sveti.

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 796,94 točke, kar je 1,91 točke oz. 0,24 odstotka več kot v sredo. V indeksu so se najbolj podražile delnice Gorenja, največ pa so izgubile delnice Mercatorja. Vlagatelji so opravili za 1,5 milijona evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so opravili za dober milijon evrov prometa. Zaključni tečaj teh delnic se je zvišal za 0,18 odstotka na 59,61 evra. V indeksu so se poleg delnic novomeškega farmacevta podražile še delnice Gorenja (13.400 evrov, +1,28 odstotka na 11,85 evra), NKBM (9670 evrov, +1,13 odstotka na 9,83 evra) in Petrola (39.030 evrov, +0,66 odstotka na 230,50 evra). V indeksu so se pocenile delnice Mercatorja (87.980 evrov, -0,49 odstotka na 162,20 evra) in Telekoma Slovenije (3820 evrov, -0,37 odstotka na 81,49 evra). V rdečem sta sklenili tudi preostali delnici v prvi kotaciji - delnice Intereurope (60 evrov) so se pocenile za 4,44 odstotka na 3,01 evra, delnice Luke Koper (60.730 evrov) pa za 3,79 odstotka na 13,20 evra. V standardni kotaciji so se podražile delnice Salusa (7250 evrov, +4,63 odstotka na 315 evrov), Save (860 evrov, +4,49 odstotka na 64 evrov), Aerodroma Ljubljana (1190 evrov, +2,47 odstotka na 16,20 evra), Pivovarne Laško (90 evrov, +2,36 odstotka na 13 evrov), Žita (530 evrov, +0,10 odstotka na 105,10 evra) in Zavarovalnice Triglav (7530 evrov, +0,06 odstotka na 16,31 evra). Pocenile so se delnice Iskre Avtoelektrike (28.560 evrov, -12,39 odstotka na 14 evrov) in Term Čatež (2520 evrov, -2,17 odstotka na 180 evrov). V vstopni kotaciji so po prometu izstopale delnice Heliosa, s katerimi je bilo opravljenih za 27.740 evrov poslov. Njihov zaključni tečaj se je zvišal za 0,39 odstotka na 375 evrov.

Bruselj - Gospodarsko razpoloženje v območju evra in EU se je novembra izboljšalo. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja (ESI) se je v območju skupne evropske valute zvišala za 1,4 točke na 85,7 točke, v uniji pa za dve točki na 88,1 točke. Razpoloženje se je izboljšalo tudi v Sloveniji - vrednost kazalca je narasla za 2,3 točke na 78,4 točke. Vrednost kazalnika ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, se je zvišala prvič po osmih mesecih zniževanja. Kljub temu ostaja globoko pod 100 točkami, torej precej pod dolgoletnim povprečjem, je danes objavila Evropska komisija, ki se glede na obete stagnacije v investicijah prihodnje leto boji, da prvi znaki okrevanja ne bodo trajali dolgo. V območju evra se je vrednost kazalnika ESI zvišala v predelovalni industriji (+3,2 točke na -15,1 točke), v trgovini na drobno (+2,5 točke na -14,9 točke) in na področju storitev (+0,2 točke na -11,9 točke), zmanjšala pa se je v gradbeništvu (-2,6 točke na -35,5 točke) in na področju zaupanja potrošnikov (-1,2 točke na -26,9 točke). V EU se je vrednost kazalca ESI zvišala v trgovini na drobno (+3,6 točke na -9,2 točke), na področju storitev (+2,9 točke na -8,9 točke), v predelovalni industriji (+1,6 točke na -14,2 točke) in na področju zaupanja potrošnikov (+0,5 točke na -23,8 točke), zmanjšala pa se je v gradbeništvu (-0,1 točke na -35,6 točke). V šestih od sedmih največjih državah članicah EU se je razpoloženje izboljšalo, in sicer v Veliki Britaniji (+3,1 točke), Nemčiji (+2,3 točke), na Poljskem (+2,1 točke), v Franciji (+1,6 točke), Španiji (+0,5 točke) in Italiji (+0,4 točke). Na Nizozemskem se je razpoloženje poslabšalo (-3,2 točke). V Sloveniji se je vrednost kazalca ESI zvišala na področju storitev (+3,8 točke na -19,8 točke), v predelovalni industriji (+3,1 točke na -13,9 točke), na področju zaupanja potrošnikov (+dve točki na -37,7 točke) in v gradbeništvu (+1,9 točke na -42,3 točke), v trgovini na drobno pa je ostala nespremenjena pri -7,9 točke. Tudi vrednost kazalnika poslovne klime (BCI), ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, se je v območju evra novembra zvišala, in sicer za 0,42 točke na -1,19 točke. Izboljšanje se je odrazilo v vseh komponentah kazalca - pri naročilih (skupnih in izvoznih), pretekli proizvodnji, pričakovanjih glede proizvodnje in zalogah končanih proizvodov.

Delavci v Iskraemecu ne vedo, kaj jih čaka. Podjetje so kupili Egipčani, ki bodo del proizvodnje selili v Egipt.

Najhuje se godi podizvajalcem in pa seveda delavcem Gospodarska kriza še najbolj kaže zobe v gradbeništvu - v zares hudih težavah sta se znašla Gradis in Vegrad, ki se nad gladino poskušata obdržati s skrajnimi ukrepi. V Vegradu so tako v četrtek napovedali, da je za dolgoročni obstoj družbe, ki je v hudih likvidnostnih težavah, nujno, da na trimesečno čakanje pošljejo 229 delavcev od skupno 1.700 zaposlenih. Na čakanje na delo odhajajo večinoma proizvodni delavci, nekaj je tudi neproizvodnih. Kot je v četrtek dejal predstavnik sindikata družbe Samo Mastnak, bodo tako pripomogli k reševanju podjetja in ohranitvi delovnih mest. Mastnak je še povedal, da med delavci nezadovoljstva zaradi ukrepa za zdaj ni zaznal, saj naj bi se ti zavedali resnosti položaja. Vegrad delavcem dolguje plače še za leto 2009 Vegrad ima poslovne račune blokirane že več kot mesec dni, zaposlenim pa dolguje še del izplačil za lani. Vodstvo družbe se je o tem pogajalo s sindikati, a so pogajanja bila pred dvema tednoma prekinjena in od takrat stojijo na mrtvi točki. Nadzorniki velenjske družbe so sicer prejšnji teden potrdili kratkoročne ukrepe, ki jih načrtuje uprava - kadrovsko reorganizacijo, dokončanje gradnje Celovških dvorov, deblokada bančnih računov in dogovori z bankami glede kreditiranja. Prav tako nameravajo začeti graditi nove študentske domove v Ljubljani in odprodati nepotrebno premoženje. Delavci Gradisa bodo plače dobili do petka Kot omenjeno, hude težave pestijo tudi celjski Gradis, ki je od decembra v prisilni poravnavi -delavcem namreč še vedno ni izplačal januarske plače. Delavci zato že ves teden ne delajo in od vodstva družbe zahtevajo, naj jim, če nima za njihove, že sicer nizke plače, izplača vsaj 50 evrov za prehrano. Da bodo lahko jedli, torej. Po sestanku vodstva s predstavniki delavcev so se nato danes končno dogovorili, da bo okoli 200 delavcev plače dobilo do prihodnjega petka. Vodja pravne službe Gradisa, David Gajič je ob tem dejal, da se uprava na vse načine trudi zbrati denar za plače. Sicer delavci v primeru neizplačila januarske plače napovedujejo stavko, v okviru prisilne poravnave, ki je že druga v zadnjih petih letih, pa so delavci preko sindikata prijavili svoje terjatve, in sicer del novembrske plače, regres za leto 2009 in materialne stroške. Skupne terjatve Gradisa, ki zaposluje okrog 200 delavcev, znašajo 61,7 milijona evrov, prijavilo pa jih je okoli 700 upnikov. Najhuje se godi podizvajalcem In ker so v težavah veliki, se svet sesuva tudi malim - podizvajalcem. Ti so zaradi plačilne nediscipline in celo insolventnosti nekaterih izvajalcev obupani. Razmere na nekaterih gradbiščih so nevzdržne, javnost pa je pretresel tudi samomor podjetnika Ivana Selinška, lastnika podjetja Vargos, ki je opravljalo podizvajalska dela pri gradnji novega stožiškega nogometnega stadiona. Na Grepu, ki stadion gradi, trdijo, da so mu poplačali vse obveznosti. Več kot tisoč podjetij ne plačuje obveznosti Plačilna nediscplina je sicer resna težava prav v gradbeništvu, ki je peta najmočnejša panoga v Sloveniji. Podatki Agencije za javnopravne evidence Ajpes namreč kažejo, da je bilo januarja v Sloveniji v gradbeništvu 1.189 podjetij, ki niso poravnala vseh dospelih obveznosti. V gradbeništvu tako deluje skoraj četrtina oziroma 22,4 odstotka vseh podjetij z dolgovi v Sloveniji. V primerjavi z januarjem lani se je število gradbenih podjetij z neporavnanimi obveznostmi povečalo za 479, v primerjavi z decembrom lani pa se je zmanjšalo za 99. Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da sta plačilna nedisciplina in nelikvidnost velik problem slovenskih podjetij. Dva izmed najpomembnejših desetih grehov sta po njenem mnenju pomanjkanje realnega denarja iz prihrankov in odpiranje novih podjetij kljub insolventnosti starih. Direktorica pogreša predvsem ukrepe države, ki bi se morala dejavneje vključiti v reševanje težav, premalo pa po njenem storijo tudi nosilci sodnih postopkov.

Rombo v pismu opozarja na korupcijsko mrežo Po Mobitelu kroži pismo, v katerem avtor Gregor Rombo opozarja na hude nepravilnosti in korupcijo v največjem slovenskem mobilnem operaterju. Nekdanji vodja oddelka Gradnja, ki je zadolžen za gradnjo, montažo in vzdrževanje baznih postaj, v pismu opozarja na nepravilnosti in korupcijsko mrežo, ki naj bi v preteklih letih finančno izčrpavale podjetje. Po navedbah Romba pa vodstvo, čeprav je bilo seznanjeno z nepravilnostmi, o tem ni obvestilo kriminalistov, poroča TV Slovenija. V pismu Rombo, ki je vodenje oddelka Gradnja prevzel v začetku leta 2007, stanje pred njegovim prihodom opisuje z besedami netransparentno poslovanje, večkratno preplačane storitve dobaviteljev, neupravičeno plačevanje dodatnih gradbenih del, neustrezno izvajanje nabavnih postopkov, s katerimi je bila onemogočena cenovna konkurenca izvajalcev ... Izplačilo predujmov v višini več kot tri milijone evrov letno in zaračunavanje fiktivnih del in materiala, s katerim je bil Mobitel oškodovan za najmanj pol milijona evrov, izvajalcem pa plačano za neopravljene storitve, kar so znaki, ki kažejo na koruptivno mrežo, nadaljuje Rombo in dodaja, da je s sodelavci uvedel transparentno poslovanje, ki naj bi onemogočilo nadaljnjo izčrpavanje podjetja in tako Mobitelu na leto prihranil okoli pet milijonov evrov. Grozi mu odpustitev Kljub uspešnemu delu je bil Rombo razrešen, zdaj pa mu grozi še odpustitev brez obrazložitve. Tako Rombo meni, da je njegovo transparentno poslovanje zmotilo tiste, ki so več let namerno izčrpavali podjetje in zdaj poskušajo obnoviti poslovanje po starem . V pismu pa še direktorja Klavdija Godniča sprašuje, zakaj o nepravilnostih, s katerimi je bil seznanjen, ni obvestil kriminalistov. Iz Mobitela se na očitke za zdaj niso odzvali, še poroča TV Slovenija.

Med 38 na novo okuženimi pri 22 diagnoza postavljena pozno. "Med 38 letos prepoznanimi okuženimi je bilo kar 22 oziroma 58 odstotkov poznih diagnoz, ko bi okuženi že morali prejemati protiretrovirusna zdravila," pravi Irena Klavs z inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Pri osmih bolnikih z okužbo s HIV se je že razvil aids – sočasno z okužbo s HIV so jim tako že postavili diagnozo aids. Osem ljudi je letos zaradi aidsa umrlo. Zdravniku se ne razkrijejo Umrlo 18 bolnikov Okužbe. V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji prepoznanih 377 okužb z virusom HIV, 18 bolnikov z aidsom je umrlo. Največ novih okužb z virusom HIV je med ljudmi, starimi od 30 do 39 let. Slovenija spada med države, kjer se zaradi možnosti okužbe z virusom HIV testira majhen odstotek ljudi. Testiranje pri osebnem zdravniku je brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. V Sloveniji je breme okužb s HIV največje med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). V Društvu informacijski center Legebitra opozarjajo na strah istospolno usmerjenih, da bodo pri zdravniku, če razkrijejo svojo spolno usmerjenost, naleteli na stigmo. "Tudi v center Legebitre na Trubarjevi cesti v Ljubljani, kjer imajo MSM možnost testiranja na HIV, prihajajo izjemno prestrašeni ljudje. Strah jih je namreč, da bi jih kdo tam videl in prepoznal," pravi Miha Lobnik, vodja programa Testiraj se. Slabše možnosti "Zavedati se je treba, da imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in kakovostnejše življenje," poudarja Evita Leskovšek z IVZ. Če je okužba odkrita pozno, je možnost za pravočasno in uspešnejše zdravljenje manjša, zato je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrt zaradi aidsa večje. Okuženi tudi starejši V začetku pandemije aidsa se je okužba s HIV in aidsom širila predvsem med mladimi, ki so imeli običajno bolj tvegane spolne odnose. Zdaj poleg mladih breme bolezni vse bolj prevzema starejša generacija. Prvič od začetka pandemije aidsa je med okuženimi v srednje razvitih državah več kot polovica, v razvitih državah pa tretjina starejše populacije.

V Kolesarskem centru Novak so zvarili kolo za vodno kolesarjenje Stane Novak iz Kolesarskega centra Novak v Žalcu je prvo vodno kolo naredil že leta 1987. Približno 150 koles je prodal v Dalmacijo, nato pa so posli zaradi vojne zastali. Ker jim je v kolesarskem centru bilo čez zimo spet dolgčas, so lani izdelali izboljšano različico in jo patentirali, zdaj je na prodaj že drugo sezono. Kupujejo ga za predvsem za posojanje »Vodna kolesa kupujejo večinoma izposojevalci plovil, za dodatno ponudbo« pravi Luka Novak, Stanetov sin in nekdanji tekmovalec v gorskem kolesarstvu. Nekaj jih prodajo tudi drugim naročnikom. Po Sloveniji si je zdaj mogoče na različnih koncih sposoditi 15 takšnih koles, najbližje Ljubljani na Zbiljskem jezeru. Izdelajo ga po naročilu v desetih dneh Vodna kolesa sicer izdelajo po naročilu v desetih do 14 dneh, maloprodajna cena je 705 evrov. Ogrodje kolesa je narejeno iz nerjavnih jeklenih cevi, težko je 45 kilogramov in precej veliko, zato ni preveč priročno za prevažanje. Če pa ste doma ob vodi, vam lahko pride prav za rekreacijo, izlete ali opravke. Z vodnim kolesom se lahko vozite naprej in nazaj, poganjati pa ga je lažje kot običajno kolo, pravi Luka Novak. Več v videu:

Tako v Vegradu kot v državni PDP pravijo, da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Vse možnosti naj bi bile odprte, ključno vlogo pa naj bi imele banke. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak Vodstvo velenjskega gradbenega podjetja Vegrad, ki ima že mesec dni blokirane poslovne račune, se z upniki, to je bankami in dobavitelji, pa tudi z lastniki in nadzornim svetom vseskozi intenzivno pogovarja o možnostih rešitve. Trenutno naj bi bile še vse možnosti odprte, ključna pa je vloga bank. Vegrad lahko sanira vodstvo podjetja z lastniki, in sicer na podlagi načrta temeljitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetja. Na podlagi temeljite preučitve načrta se bo NLB odločila, na kakšen način in v kakšnem obsegu bo s podjetjem poslovala v prihodnje. NLB Vodstvo družbe Vegrad nadaljuje z intenzivno pripravo in sprejemanjem ukrepov, povezanih s prestrukturiranjem družbe. Na to temo poteka v teh dneh več delovnih sestankov, so sporočili iz podjetja. Nadzorni svet družbe je namreč prejšnji teden sprejel predloge kratkoročnih načrtov prestrukturiranja, ki jih je pripravila uprava Vegrada. Vodstvo družbe bo, kot sporočajo iz podjetja, ukrepe po dokončnih uskladitvah z vsemi partnerji predstavilo tudi širši javnosti. Tudi direktor državnega podjetja PDP Posebne družbe za podjetniško svetovanje, ki je 29-odstotni lastnik Vegrada, Matej Golob Matzele pravi, da neke končne odločitve še ni ter da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Glede možnosti prostovoljne poravnave, ki jo omenjajo mediji, je Golob Matzele pojasnil znane korake, ko se družba znajde v težavah. Najprej prostovoljna poravnava, če ta ni možna, sledi prisilna poravnava, in če tudi ta ni možna, je na vrsti stečaj, je dejal, ob tem pa poudaril, da se v Vegradu o možnostih reševanja situacije za zdaj še sami dogovarjajo z upniki. Nadzorni svet se ukvarja s kratkoročnim prestrukturiranjem Zaenkrat tudi ni predvidena kakšna seja nadzornega sveta. Nadzorni svet mora določene stvari potrditi in se bo tudi sestal takoj, ko bo to potrebno, vendar pa za zdaj kakšen sestanek ni predviden, je danes dejal predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič. Med zadeve, ki jih mora nadzorni svet potrditi, spadajo tudi podrobni načrti kratkoročnega prestrukturiranja, o katerih trenutno potekajo dogovori. Sicer pa je glavna direktorica družbe Hilda Tovšak, kot je povedal direktor PDP, sama predlagala možnost, da se uprava družbe razširi s strokovnjakom za področje finance. Mi kot eden od lastnikov o tem razmišljamo v paketu, je dejal Golob Matzele in dodal, da konkretnih imen v tem trenutku ni. Direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje Matej Golob Matzele desno Foto Dare Čekeliš Zaradi blokiranih računov so ogrožene tudi plače zaposlenih Težave v Vegradu, ki so tudi posledica krize na področju gradbeništva, so se zaostrile v začetku februarja, ko so banke podjetju zaradi neporavnanih davčnih obveznosti blokirale račune. S tem so bila ogrožena tudi izplačila zaposlenim, ki še vedno niso vsa poravnana. Vegrad bremenijo tudi zamude pri gradbenih projektih, med katerimi je največji gradnja stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih. Dokončanje tega projekta je eden od nujnih kratkoročnih ukrepov, ki so potrebni za sanacijo položaja. Vodstvo družbe pri tem načrtuje prodajo še neprodanih stanovanj po nižji ceni, vendar ta še ni določena in je del pogovorov z upniki. Med ostalimi nujnimi kratkoročnimi ukrepi, ki jih je prejšnji teden potrdil nadzorni svet družbe, pa so še dogovor z bankami glede kreditov in deblokade računov, kadrovsko prestrukturiranje, začetek gradnje študentskega naselja v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja. Vegrad je lani ustvaril 162,5 milijona evrov čistih prihodkov, za letos pa v podjetju načrtujejo, da se bodo prihodki zmanjšali za okoli 30 odstotkov. Temu bo sledilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Za koliko bo družba, ki zdaj zaposluje nekaj več kot 1700 delavci, zmanjšala število zaposlenih, še ni znano, v mediji pa se omenja številka 700.

Predlog direktive, ki ga bo ta teden sprejel Evropski parlament, določa obvezno uporabo okolju prijaznih vozil v javnem prometu. Javni sektor v državah EU kupi letno 17 tisoč avtobusov. V Evropski uniji bo poslej obvezna uporaba okolju prijaznih vozil v javnem prometu, določa predlog direktive, ki ga je ta teden sprejel Evropski parlament. Pristojne oblasti bodo tako morale pri nakupu vozil za javni promet poleg stroškov upoštevati tudi njihov vpliv na okolje, predvsem kar zadeva izpuste ogljikovega dioksida (CO2). Zakonodaja naj bi tako spodbudila prodajo in razvoj čistejših avtomobilov v Evropi. Direktiva bo veljala tako za javni sektor kot za nakup vozil v tistih podjetjih ali ustanovah, ki pogodbeno izvajajo storitve javnega prevoza za lokalne ali državne oblasti. Uveljavitev zakona v državah najkasneje v 19 mesecih Države članice bodo lahko iz izvajanja določil zakonodaje izvzele manjša podjetja, ki bi jim te zahteve predstavljale veliko administrativno breme ali vozila za posebne namene, kot so gradbeni stroji, letališka in pristaniška vozila, vozila oboroženih sil, civilne zaščite, gasilcev in sil za vzdrževanje javnega reda. Direktiva bo začela veljati 20. dan po objavi v uradnem listu EU, države članice pa jo bodo morale prenesti v svojo zakonodajo najkasneje v 18 mesecih po začetku veljavnosti. Javna naročila imajo pomemben tržni delež na trgu vozil Evropska komisija je sprejem direktive pozdravila. Evropski komisar za promet Antonio Tajani je novo zakonodajo označil za pomemben korak naprej v energetski, podnebni in okoljski politiki EU. Javni promet bo njegovih besedah služil za zgled pri spodbujanju okolju prijaznih tehnologij, ki porabijo malo energije, so sporočili v Bruslju. Javna naročila predstavljajo zelo pomemben tržni delež na trgu vozil. Javni sektor v EU po navedbah Evropskega parlamenta kupi letno približno 110 tisoč osebnih vozil, 110 tisoč lahkih dostavnih vozil, 35 tisoč tovornjakov in 17 tisoč avtobusov.

Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rast indeksov. Največ so pridobile delnice Mercatorja in Telekoma. Na Ljubljanski borzi se je danes nadaljevala rast indeksov. Delniški indeks SBI 20 je tako trgovanje končal pri vrednosti 5.595,35 točke, kar je 26,82 točke oziroma 0,48 odstotka več kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 5,74 točke oziroma 0,46 odstotka, na 1.261,35 točke. Svet Banke Slovenije je sprejel spremembo sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic z namenom znižanja odbitne postavke od temeljnega kapitala pri skupinskem ocenjevanju finančnih sredstev. V prvi kotaciji je bilo znova največ prometa z delnicami novomeške farmacevtske družbe Krka, skupno za 1,19 milijona evrov. Pri tem se je njihov tečaj zvišal za 0,66 odstotka, na 70,62 evra. Po prometu jim z 270.210 evri sledijo delnice Telekoma Slovenije, ki so se danes podražile za 1,52 odstotka, na 193,84 evra. Najbolj so se podražile delnice trgovske družbe Mercator, in sicer za 2,66 odstotka, na 189,94 evra. Na drugi strani prve kotacije pa so se z 2,43-odstotnim padcem, na 383,80 evra, znašle delnice energetske družbe Petrol. Delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike Gorenja so se pocenile za 0,4 odstotka, na 19,70 evra, Luke Koper za 0,99 odstotka, na 39,98 evra, in logističnega koncerna Intereuropa za 1,81 odstotka, na 15,76 evra. Zunaj prve kotacije velja omeniti 3,96-odstotno podražitev delnic Pozavarovalnice Sava, katerih cena zdaj znaša 20,22 evra, in 10,5-odstotno pocenitev delnic Zdravilišča Rogaška, za katere je zdaj treba odšteti 1,79 evra. V boj zoper krizo Združenje Manager je pristojnim institucijam slovenskega finančnega sistema posredovalo poziv za ukrepanje zoper finančno krizo in preprečitev njenih negativnih vplivov na gospodarstvo. Nosilcem odločanja predlagajo razmišljanje v smeri državnega jamstva za obveznosti slovenskih bank iz naslova najetih posojil pri tujih finančnih institucijah. Menedžerji ugotavljajo, da finančna kriza vse bolj resno ogroža slovensko realno gospodarstvo, ustreznih rešitev za boj proti krizi pa ni. Zaradi možnih usodnih trajnih posledic neukrepanja za slovensko gospodarstvo in blaginjo izpostavljajo pomembnost dialoga gospodarstva in politike ter hitrega dogovornega ukrepanja ključnih aktualnih in predvidenih novih nosilcev gospodarske in finančne politike.

Z združitvijo družb Omnicom Group Inc. in Publicis Groupe SA bo nastalo največje oglaševalsko podjetje na svetu s skupnim imenom Publicis Omnicom Group in s skupnimi prihodki v višini 17,7 milijarde evrov. Z združitvijo bodo pod skupnim imenom Publicis Omnicom Group odslej delovale številne vodilne oglaševalske, komunikacijske in medijske agencije po svetu. Družbi Omnicom Group Inc. in Publicis Groupe SA sta naznanili združitev, s čimer bo nastalo največje oglaševalsko podjetje na svetu s skupnimi prihodki v višini 22,7 milijarde ameriških dolarjev oziroma 17,7 milijarde evrov v letu 2012. Špela Levičnik Oblak, direktorica družbe Luna TBWA in regijska direktorica Novo skupino, ki bo imela več kot 130.000 zaposlenih, bosta naslednjih 30 mesecev vodila John Wren, direktor skupine Omnicom, in Maurice Levy, predsednik in direktor skupine Publicis. Po izteku tega obdobja pa bo John Wren prevzel položaj izvršnega direktorja združene skupine, Maurice Levy pa položaj neizvršnega direktorja. V Sloveniji v okviru Omnicoma deluje Luna TBWA s svojo medijsko družbo Omnicommediagroup in medijskima agencijama OMD in PHD. Gre za izjemno pomembno novico, saj gre za združitev dveh enakopravnih partnerjev, ki bosta skupaj v svetovnem merilu predstavljala vodilno skupino s področja trženjskega komuniciranja in strateškega medijskega komuniciranja. Kakršnekoli napovedi so še preuranjene, vsekakor pa bo to korist za vse vpletene in njihove naročnike, je dejala Špela Levičnik Oblak, direktorica družbe Luna TBWA in regijska direktorica. Polona Javornik, direktorica družbe Omnicommediagroup Slovenija Kako bo omenjena združitev vplivala na delovanje v Sloveniji in regiji Adriatik, je ta trenutek prezgodaj napovedovati. Jasno pa je, da se z omenjeno združitvijo v medijskem poslu povezujejo najmočnejše agencije v tej stroki, globalno in v Sloveniji. V Sloveniji sta obe Omnicomovi medijski agenciji OMD in PHD izjemno močni in uspešni predvsem po zaslugi strokovnega znanja, visoke kakovosti in stalnega razvoja storitev ter naročnikov, ki to prepoznavajo v dolgoletnem partnerskem odnosu, je dejala Polona Javornik, direktorica družbe Omnicommediagroup Slovenija.

Prav vsak oglaševalec si želi, da bi za njegov produkt izvedelo čim več ljudi, daleč so časi, ko se je oglas nekajkrat za mastne denarce zavrtel na lokalni televiziji. Najbolj gledani oglasi so na portalu YouTube, najboljše je videlo že več deset milijonov ljudi! Medtem ko se bodo Beyonce, Britney in Pink odžejale, se bo z Enriquejem pozabaval lačen lev. Mojstri oglaševanja so že davno ugotovili, da najboljše rezultate prinese kombinacija humorja, smešnih situacij, športnih aktivnosti in šaljivega brenkanja na človeška čustva. Humor mora biti preprost, viden, skoraj otipljiv, z le malo ali skoraj nič govorjenja, če pa že, pa je angleški jezik skoraj obvezen. Znani in prepoznavni obrazi niso pravilo, saj se v najboljši osmerici pojavijo le pri reklami za proizvajalca mehurčkastih pijač, pa še tu je šlo za že znana imena oglaševalske kampanje, kot so Beyonce Knowles, Britney Spears, Pink in Enrique Iglesias. Najbolj gledan je oglas za mešalnik Blendtec, ki beleži kar 134,2 milijona ogledov. Odlična reklama za robusten in zanesljiv mešalnik, drobilnik in rezalnik. A gospod, ki deluje čisto prijazno, na drobne koščke zmelje kar Applov iPad, kar ga spravi v neverjetno dobro voljo ... Oglejte si kar osem najboljših in najbolj gledanih oglasov na svetu, od sesekljanega jabolčnega ponosa, otročičev, ki plešejo za mineralno vodo, babice bodo plesale za nemškega mobilnega operaterja, mišičasti moški pa bo z motorno žago v roki razlagal, da je najvažnejše, da lepo diši ... Adijo, Applovo čudo, mešalec je preprosto močnejši!

Od predsednika uprave Fructala je sindikat danes dobil potrditev, da bodo v podjetju odpuščali. Točnega števila še ne vedo. Izvršni odbor sindikata je od uprave že zahteval, da jih seznani s točnim številom in poimenskim seznamom odpuščenih. Fructal je z delom začel leta 1945. Število zaposlenih se je povečevalo do leta 1991, ko je zaradi spremenjenih političnih razmer ob razpadu Jugoslavije, zapiranja trgov in osamosvajanja podjetij v nekdanjih republikah Jugoslavije tudi v Fructalu prišlo do zmanjšanja obsega proizvodnje ter števila zaposlenih s 1.500 na 780. Odtlej se je število zaposlenih nenehno zmanjševalo in konec lanskega leta doseglo številko 364. Kot je po današnjem sestanku izvršnega odbora, ki mu je prisostvovala tudi uprava družbe, povedal izvršni sekretar Obalne konfederacije sindikata KS 90 Brozič, uradnega števila in seznama delavcev, ki bodo izgubili službo, nimajo, razen številk, ki so prejšnji teden zaokrožile v javnosti. Mediji so takrat neuradno pisali o 35 delavcih, ki naj bi ostali brez službe. Od predsednika uprave Fructala Luke Jejčiča so na današnjem sestanku poleg seznama presežnih delavcev zahtevali tudi "vse pripadajoče informacije, ki sodijo zraven". Način reorganizacije podjetja bo namreč zelo pomemben tudi za vse tiste, ki bodo ohranili delo v Fructalu, je pojasnil Brozič. Vse delavce, ki so že dobili kakršno koli obvestilo delodajalca, pa je hkrati pozval, naj se zglasijo pri sindikalnem pravniku. V Ajdovščini naj bi ostal tudi razvoj Neuradne informacije o odpuščanju zaposlenih v Fructalu so zaokrožile že prejšnji teden. Zaradi sporazuma, ki ga je srbski Nectar podpisal z občino Ajdovščina ob prevzemu Fructala, je bila prejšnjo sredo pri ajdovskem županu Marjanu Poljšaku tudi delegacija sveta delavcev iz Fructala. Ob prevzemu Fructala se je Nectar namreč obvezal, da ne bo odpuščal delavcev, prav tako pa naj bi v Ajdovščini ostal tudi razvoj.

Prva dama Vegrada pravi, da se bodo kupci v Celovške dvore lahko vselili v 'najkrajšem času'. Pravi, da so v Vegradu 'vedno najprej plačani najšibkejši delavci' ter da se trudi, da podjetje ne bi šlo v stečaj. Za oddajo 24UR je le spregovorila gradbena baronica Hilda Tovšak, ki si je nakopala jezo svojih podizvajalcev, ker jim dolguje več milijonov evrov. Jezni in obupani so tudi delavci, ki na upravo Vegrada praktično vsak dan hodijo prosit za zasluženo plačilo ter kupci stanovanj v Celovških dvorih, ki so še vedno brez uporabnih dovoljenj. A Tovšakova na vse to pravi delam dobro, s čisto vestjo in v želji po ohraniitvi podjetja. Kdaj bodo poplačali podizvajalce? Na vprašanje, kdaj bo Vegrad poplačal podizvajalce, da bodo končno posredovali dokumente, potrebne za uporabno dovoljenje in otvoritev objekta, Tovšakova odgovarja, da bodo dogovor našli v najkrajšem času. Kot pravi, so predvidena sredstva in načini, kako bodo poplačani. Kdaj se bodo torej kupci lahko vselili? V najkrajšem času, pravi Tovšakova. Glede plač bosanskih delavcev, ki svojo pravico iščejo pred slovenskim veleposlaništvo v BiH, pa Tovšakova zatrjuje Čisto vse smo jim plačali, nič jim ne dolgujemo. Oni si zmišljujejo. Na vprašanje, zakaj so bili danes pred ambasado, pa pravi Denar so dobili, pa so šli na izlet. Brez marčevskih in aprilskih plač so tudi delavci iz velenjskega gradbišča Selo, ki so pred dvema dnevoma z zahtevo po plačah, kot nekaj dni pred njimi bosanski delavci, zasedli upravo. Foto POP TV Ali podjetje varčuje na delavcih? Povedala sem, da je težko, vendar skrbimo, da so plače plačane v celoti, odgovarja na vprašanje, kako je možno, da podjetje varčuje na delavcih. To pa je zelo krivično. V Vegradu so najprej plačani najšibkejši delavci, pravi ob vprašanju, zakaj Vegrad velja za podjetje, ki svojim najšibkejšim delavcem plače izplačuje neredno. Do zamud, pravi, prihaja, ker ima podjetje likvidnostne težave. Sama si najpozneje izplačam, ali pa sploh ne izplačam plače. Razumem stiske teh ljudi. Sem socialno dosti občutljiva. Moja vest je popolnoma čista, pravi ob tem. Trudim se, da podjetje ne bi šlo v stečaj in ravno zato se zdaj lotevamo njegove dokapitalizacije, s katero bomo dobili 9 milijonov dodatnega kapitala, konča Tovšakova.

Za katolike se je na pepelnično sredo začel postni čas, ki se bo končal v noči na velikonočno nedeljo. Postni čas naj bi vernike zbližal z Jezusom. "V našem času se zdi, da je post izgubil svojo duhovno vrednost in se je v kulturi, zaznamovani z iskanjem materialnega blagostanja, uveljavil bolj kot terapevtski ukrep za zdravljenje telesa. Post zagotovo koristi telesnemu blagostanju, toda za vernike je v prvi vrsti terapija za zdravljenje vsega, kar jih ovira pri izpolnjevanju Božje volje," je v poslanici ob začetku postnega časa zapisal papež Benedikt XVI. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. SŠK Postni čas se zmeraj začne na pepelnično sredo, ki sledi pustnemu torku. Na pepelnico v cerkvah opravljajo obred pepeljenja, s katerim vernik pokaže pripravljenost za poboljšanje. Postni čas je po besedah Slovenske škofovske konference (SŠK) "spokorni čas", ko kristjani "pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujejo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu", notranje prizadevanje pa "naj bi se na zunaj izražalo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih". Kot pojasnjujejo v SŠK, se je tudi Kristus pred nastopom javnega delovanja 40 dni postil v puščavi, sicer pa velja za vernike strogi post le na pepelnično sredo in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Nedelje v postnem času, ki traja do velike noči, so po njihovih pojasnilih izvzete iz štetja 40 postnih dni, "saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni 'malo veliko noč'". Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci bodo v tem času nosili bogoslužna oblačila v vijoličasti barvi, so še dodali v SŠK.

Že šest dni je doma več kot 2000 Revozovih delavcev. Vendar ne po krivdi novomeškega podjetja, temveč zaradi finančnih težav francoskega podjetja, v katerem že več dni stavkajo. V Revozu se je delo ustavilo zaradi nedobave volanskih drogov za twinga. Trenutno je v veljavi dogovor o prerazporeditvi delovnega časa. Trudili se bomo čim prej nadomestiti izpad proizvodnje, izgubljeni dnevi pa se ne bodo beležili kot dopust. Revoz V Renaultovi novomeški tovarni Revoz so v četrtek ob 14. uri zaradi težav s francoskim poddobaviteljem Rencast ustavili vso proizvodnjo. Zmanjkalo jim je volanskih drogov za twinga. Dobava se je ustavila zaradi večdnevne stavke, do katere je prišlo zaradi finančnih težav v francoskem Rencastu. Delo danes še stoji. Doma so ostali delavci, katerih delo je neposredno vezano na proizvodnjo skupaj jih je nekaj več kot 2000. Razvoj dogajanj sproti spremljamo. Takoj ko bo spet potrjena redna dobava delov in ko bodo prispeli v tovarno, bo stekla tudi redna proizvodnja v treh izmenah. Upamo, da bodo težave kmalu rešene, je za 24ur.com povedala Nevenka Bašek iz Revoza. V preteklosti je že prišlo do zaustavitve proizvodnje, in sicer iz različnih razlogov izpada dobave električne energije, tehnične okvare na proizvodni opremi, zamude pri dobavi zaradi slabih vremenskih razmer vendar niso bile daljše od trenutne. Izpad proizvodnje nameravajo nadoknaditi z delovnimi sobotami, tako da delavcem ne bodo pisali dopusta. V podjetju proučujemo, kako bomo lahko nadomestili izpad proizvodnje, do katerega pa je prišlo, žal, ravno v času, ko, zahvaljujoč zelo dobremu povpraševanju po modelih, ki ju izdelujemo, povečujemo dnevno proizvodnjo in prehajamo na polno proizvodno zmogljivost, zaradi česar smo tudi zaposlili več kot 150 novih sodelavcev, so še sporočili iz Revoza. Proizvodnja se je ustavila, ko Revoz zaradi velikega obsega naročil postopoma povečuje proizvodnjo. Kot je marca povedal prvi mož Revoza Aleš Bratož, imajo trenutno več naročil kot kdaj koli doslej, saj je na evropskem tržišču prišlo do občutnega povečanja povpraševanja po modelih twingo in clio 2. S polno paro, torej s tremi izmenami, bi morali začeti ravno danes.

Nesreča se je zgodila v petek V petkovi prometni nesreči v Srednjih Jaršah pri Domžalah je umrl predsednik uprave Abanke Aleš Žajdela. Na policiji pravijo, da se je nesreča zgodila, ko je 36-letni voznik tovornega vozila iz Kamnika pri zavijanju v desno zaprl pot kolesarju in ga povozil. Policisti zaradi varovanja osebnih podatkov identitete umrlega sicer niso želeli razkriti. Poškodbe so bile tako hude, da je Žajdela na kraju nesreče umrl. Žajdela je bil na položaju predsednika uprave Abanke od septembra 2005. Svojo poklicno pot je začel leta 1987 v Banki Slovenije kot pripravnik in pozneje devizni inšpektor. Po opravljenem pravosodnem izpitu je bil od 1990 do 1992 samostojni devizni inšpektor, pozneje pa član strokovnega sveta agencije za trg vrednostnih papirjev. Septembra 1998 je postal član uprave Krekove banke, januarja 1999 - tega leta je tudi magistriral na področju bančnega prava na ljubljanski pravni fakulteti - pa njen predsednik, zadolžen za poslovanje z velikimi komitenti, za sektor investicijskega bančništva in vrednostnih papirjev, za upravljanje z riziki, za pravne zadeve in službo notranje revizije. Od julija 2002 do aprila 2005 je bil Žajdela predsednik uprave Raiffeisen Krekove banke, zadolžen za področja kontrolinga, stikov z javnostmi, notranjo revizijo, pravne zadeve in davke, upravljanje s tveganji in globalne finance. To mesto je zapustil zaradi razhajanj v pogledih na upravljanje banke in nato, kot omenjeno, zasedel položaj prvega moža Abanke. Eden izmed njegovih ožjih sodelavcev je za MMC dejal, da je bil Žajdela zelo cenjen in priljubljen predsednik uprave. Spominjal se ga bo kot zelo delavnega človeka in dobrega taktika, pa tudi kot zglednega očeta dveh otrok.

Brezdomci. Po grobih ocenah na ulici že tri tisoč ljudi. Prevladujejo moški, vse več je tudi žensk in mladih. “Tudi ko bo Slovenija počasi prihajala iz gospodarske krize, se bodo njeni učinki pri najranljivejših populacijah šele začeli kazati,” pojasnjuje Romina Purič iz Centra za socialno delo Kranj. Po grobih ocenah je v Sloveniji že zdaj tri tisoč brezdomcev. Kriza, droge in alkohol “O točni številki ne moremo govoriti, ker obstaja več definicij brezdomstva. Če govorimo o tistih, ki so brez bivališča, se številka giblje med tisoč in 1.500,” pravi Puričeva. Če k tem prištejemo še tiste, ki živijo v neprimernih ali začasnih bivališčih, se številka povzpne do tri tisoč. Ogroženih pa je po besedah Puričeve še nekaj deset tisoč ljudi. Med brezdomci sicer še vedno prevladujejo moški nad 45 let. “A vse več je žensk in, kar je morda najbolj skrb vzbujajoče, tudi družin,” opozarja Puričeva. Dodaja, da se vse pogosteje na ulici znajdejo mlajši od 30 let. Pogosto brezdomstvo spremljata zasvojenosti z drogami in alkoholom. Je pa pojava manj v vaških okoljih, saj tam bo besedah Puričeve še vedno živi solidarnost.

Islandsko sodišče je končalo proces proti nekdanjim vodilnim uslužbencem investicijskega sklada Baugur, ki je po islandskem gospodarskem zlomu propadel. Izrečenih je bilo več obsodilnih sodb. Islandsko vrhovno sodišče je spoznalo za krive davčne utaje in prisodilo pogojne kazni več nekdanjim vodilnim uslužbencem investicijskega sklada Baugur. Ta sklad je na veliko vlagal v britanske trgovske družbe, po zlomu islandskega gospodarstva pa je propadel. V primeru, ki sega v leto 2008, so bili nekdanji predsednik uprave družbe Baugur Jos Asgeir Johannesson, njegova sestra Kristin Johannesdottir in njun nekdanji sodelavec Tryggvi Jonsson obtoženi utaje davkov v višini 1,8 milijona evrov v letih 1998 2003. Johannesson je bil eden najbolj znanih islandskih poslovnežev pred finančnih zlomom leta 2008. Od takrat so bile proti njemu vložene številne tožbe. Sodišče je Johannessonu prisodilo 12 mesecev pogojne kazni in 62 milijonov kron 365.000 evrov globe, Jonsson pa je dobil 18 mesecev pogojne kazni in 32 milijonov kron globe. Johannesdottirjeva, ki je vodila družinsko investicijsko podjetje, ki je imelo v lasti del Baugurja, pa je dobila tri mesece pogojno. Baugur, ki je razglasil bankrot leta 2009, je imel deleže v več britanskih trgovskih družbah, med drugim v luksuzni veleblagovnici House of Fraser, prodajalcu zamrznjene hrane Iceland, modni verigi All Saints, trgovini z oblačili Oasis in trgovini z igračami Hamleys.

V Sloveniji bi lahko ob različnih stopnjah poseganja v predelavo hrane inštalirali tudi do desetkrat več bioplinskih elektrarn Trenutno imamo v Sloveniji za približno 15 megavatov zmogljivosti bioplinskih elektrarn, po scenariju, ki bi najbolj posegal v pridelavo hrane in živinske krme, pa bi jih lahko zgradili tudi desetkrat več. Peter Pšaker, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje: V bioplinskih napravah s fermentacijo živinskih gnojil rešimo problem nastajanja metana, ki prispeva največ toplogrednih plinov iz kmetijstva. Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje , ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije , so izdelali študijo o kmetijskem potencialu za proizvodnjo bioplina v Sloveniji. Po besedah enega od avtorjev, Petra Pšakerja, so ugotavljali, kakšen potencial imajo živinska gnojila, ki nastajajo v reji domačih živali, in koliko kmetijskih površin bi lahko namenili za pridelavo rastlinske biomase za proizvodnjo bioplina. Ugotovili so, da so največji potencial pri živinskih gnojilih gnojila govedi (gnojevka in hlevski gnoj), sledi gnojevka prašičev, gnoj kokoši nesnic ter gnoj piščancev in puranov. Različni scenariji poseganja v kmetijsko pridelavo Po treh scenarijih so izračunali površine, ki bi bile primerne za pridelavo energetskih rastlin za proizvodnjo bioplina. Po prvem bi za to namenili 10 odstotkov njivskih površin in travinja na izbranih kmetijskih gospodarstvih, po drugem 20 odstotkov, po tretjem pa 30. Prvi bi najmanj posegal v primarno kmetijsko pridelavo, drugi bi bil uresničljiv ob večji produktivnosti živinoreje, večjih hektarskih pridelkih in spremembah v prehranskih navadah ljudi, zaradi česar bi lahko sprostili določen del kmetijskih površin. Tretji najbolj posega v primarno kmetijsko pridelavo in bi bil mogoč, če bi bilo za kmetijsko gospodarstvo bolj ugodno prodati rastlinsko biomaso za proizvodnjo bioplina kot za hrano za ljudi ali krmo za živali. Različne količine proizvedene elektrike in toplote Skupaj z živinskimi gnojili bi lahko po prvem scenariju proizvedli toliko bioplina, da bi lahko inštalirali naprave s skupno nazivno močjo 86 megavatov ter na leto proizvedli 689 gigavatnih ur električne energije in še najmanj toliko toplote. Po drugem scenariju bi lahko inštalirali naprave s skupno nazivno močjo 116 megavatov ter na leto proizvedli 927 gigavatnih ur električne energije in še najmanj toliko toplote. Po tretjem scenariju bi lahko inštalirali naprave s skupno nazivno močjo 147 megavatov ter na leto proizvedli 1.179 gigavatnih ur električne energije in najmanj toliko toplote.

Alternativni vodniki po Ljubljani pospremljeni s turami. Spregledano mesto Vsebina. Alternativni vodniki med drugim odkrivajo skrito kulturno zgodovino Ljubljane, njene ulice opremijo s pesnitvami, mapirajo družbene konflikte v mestu in raziskujejo podvodno arheološko bogastvo Ljubljanice. “Žal je včasih zelo težko premakniti ustaljene principe,” pravi urednica Likovnih besed Mojca Zlokarnik. Že nekaj let namreč pripravljajo zbirko knjig Ljubljana osebno, alternativne vodnike po prestolnici, ki pa jih uradni turistični biroji le redko sprejmejo v svojo ponudbo. A Zlokarnikova poudarja, da namesto tega ob izidu publikacij prirejajo javna vodstva, da bi turiste po prestolnici vodili na podlagi njihovih knjig, pa se dogovarjajo tudi s profesionalnimi vodniki. “To je nekoliko nadstandardna ponudba, ki razkriva psihološki, sociološki, skriti in osebni zemljevid mesta,” razlaga Zlokarnikova. Avtorji – vsako leto pri projektu sodeluje en domači in eden iz tujine – odpirajo različne teme: od vodnika po migrantski in prešerni Ljubljani, iskanja užitnih samoniklih rastlin v mestu, popotovanja po prestolnici, kot so jo študenti videli v 70. letih, do odkrivanja energetskih krajev v mestu. “Z zbirko poskušamo izpostaviti sveže, nenavadne in morda celo malce provokativne poglede na naše glavno mesto,” dodaja Zlokarnikova.

Zaposleni v podjetju Emo orodjarna so Stepišnika prijavili sindikatu, podjetje pa so pred meseci obiskali tudi kriminalisti. Ali je Stepišnik res prejemal nadomestila za delavce na čakanju, ki pa so svoj osemurni delavnik oddelali?

Kaj drugega sploh lahko pričakujemo od koalicije, katere notranja ministrica trdi, da Slovenija nima Piranskega zaliva, ob tem še dodajajo v Janševi SDS SDS v današnjem sporočilu za javnost z naslovom "depresija, evforija in salto mortale" premieru Borutu Pahorju očita, da je "zavajal slovensko javnost glede teritorialnega stika z odprtim morjem". Dokaz za to naj bi bile njegove ponedeljkove besede, da se je o stiku dogovoril s hrvaško kolegico Jadranko Kosor in njeno zanikanje v sredo. Kot izpostavljajo v SDS, je Pahor v ponedeljek na soočenju s predsednikom SDS Janezom Janšo na TV Slovenija dejal, da sta se s Kosorjevo dogovorila, da bo Hrvaška Sloveniji omogočila stik Slovenije z odprtim morjem, v zameno pa bo Slovenija podprla vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Toda hrvaško zunanje ministrstvo je nato v sredo te navedbe zanikalo in poudarilo, da Kosorjeva ni Pahorju obljubila ničesar, še najmanj pa teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem. "Pahor naj se odzove na besede hrvaškega zunanjega ministrstva" So pa v Zagrebu potrdili, da je Kosorjeva takoj po podpisu arbitražnega sporazuma podpisala izjavo - ki je bila dogovorjena tudi s slovensko stranjo - da nobeno določilo iz arbitražnega sporazuma ne bo pomenilo, da je Hrvaška sprejela slovensko zahtevo za teritorialni stik z odprtim morjem, izpostavljajo v SDS. To po mnenju največje opozicijske stranke pomeni, da "Pahor svoje politične interese postavlja pred dobrobit slovenske države in njene ozemeljske celovitosti". Pri tem od Pahorja še zahtevajo, da se odzove na navedbe hrvaškega zunanjega ministrstva, ki je po mnenju SDS "razkrilo, da je vladajoča koalicija zavestno odprla pot izgubi slovenskega ozemlja". "Kresalova trdi, da Slovenija nima Piranskega zaliva "Kaj drugega sploh lahko pričakujemo od koalicije, katere notranja ministrica trdi, da Slovenija nima Piranskega zaliva," so še dodali in pokritizirali tudi besede ministrice Katarine Kresal v sredo na javni tribuni v Kranju. Kresalova je namreč med drugim spomnila, da glede na dejansko stanje v Piranskem zalivu Slovenija nima dostopa do odprtega morja in da arbitražni sporazum to lahko samo omogoči.

»Drnovšek sodi med tiste politike, ki so s svojim delom zaznamovali prvo obdobje samostojne Slovenije,« je ob njegovi smrti povedal predsednik državnega zbora France Cukjati Predsednik državnega zbora France Cukjati je ob smrti bivšega predsednika države in nekdanjega predsednika vlade Janeza Drnovška v imenu državnega zbora in v svojem imenu izrekel iskreno in globoko sožalje. Po njegovih besedah Drnovšek sodi med tiste politike, ki so s svojim delom zaznamovali prvo obdobje samostojne Slovenije. Kot je ob tem še spomnil predsednik DZ, se je Drnovšek v zadnjem času zavzemal predvsem za socialno pravičnost pri ljudeh, svoja mednarodna prizadevanja pa je usmeril tudi na reševanje kriz v svetu, so sporočili iz kabineta predsednika DZ.

Peking - Izvršni direktor vodilnega spletnega iskalnika Google je v ponedeljek izrazil zaskrbljenost nad svobodnim pretokom informacij na interneta v primeru, da bi Microsoftu uspelo prevzeti iskalnik Yahoo. „Skrbela bi nas kakršnakoli oblika prevzema Yahooja s strani Microsofta,“ je dejal Googlov CEO Eric Schmidt. „Seveda bi upali, da bi njihovo delovanje pripomoglo k odprtosti interneta, vendar v to zelo dvomim,“ je še dodal. Schmidt je pri tem opozoril na Microsoftovo zgodovino. Tako je lani evropsko sodišče Microfost obsodilo, da je s svojim operacijskim sistemom Windows izkoriščal monopolni položaj in škodoval konkurenci. Zato ga je obsodilo z 497 milijoni evrov kazni. Microsoft je prejšnji mesec Yahooju za prevzem ponudil 44,6 milijarde dolarjev, vendar je kalifornijski spletni iskalnik ponudbo zavrnil, češ da je prenizka.

Ker je Telekom Slovenije zavrnil izplačilo več kot 20 mio evrov odškodnine, je Tuš Telekom proti družbi vložil tožbo. Zaradi zdomnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu je Tuš Telekom od Telekoma Slovenije zahteval izplačilo odškodnine Potem ko je Telekom Slovenije zavrnil njihov odškodninski zahtevek, se je družba Tuš Telekom odločila za tožbo. Vložila jo je na ljubljanskem okrožnem sodišču. Zahtevek glede škode, ki jo je s svojim ravnanjem Telekom Slovenije povzročil našemu podjetju, smo že pred posredovanjem ustreznim sodnim institucijam želeli rešiti na sporazumen način. To ni bilo mogoče, so pojasnili v Tuš Telekomu. Kot je znano, je Tuš Telekom zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje od Telekoma Slovenije zahteval plačilo 21,47 milijona evrov odškodnine. S favoriziranjem Siola naj bi mu namreč povzročili poslovno škodo.

Negotovost v ZDA dviga cene v nebo Cena nafte je dosegla nov rekord - skoraj 139 dolarjev za sod. V petek je poskočila za kar deset dolarjev, kar je najvišji enodnevni skok. Strokovnjaki iz družbe Morgan Stanley opozarjajo, da bi lahko cena že julija dosegla 150 ameriških dolarjev za sod, nekateri pa svarijo, da bi v prihodnjem letu in pol lahko dosegla že vrtoglavih 200 dolarjev. Cena surove nafte se je tako v preteklem letu že več kot podvojila, samo od začetka leta pa se je zvišala že za 44 odstotkov. ZDA tare tudi brezposelnost Za včerajšnji rekordni skok - več kot osem odstotkov v enem dnevu - poznavalci poleg napovedi strokovnjakov omenjajo še dva vzroka nove podatke o brezposelnosti v Združenih državah Amerike, ki je v največjem porastu v zadnjih 20 letih, in izraelsko grožnjo z napadom na Iran. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je v maju v primerjavi z mesecem pred tem namreč povečala za 0,5 odstotne točke na 5,5 odstotka, kar je najvišja rast brezposelnosti od februarja leta 1986. Kaj bodo stuhtale pametne glave? Zaradi zadnjih dogodkov so se predstavniki najrazvitejših držav skupine G8, poleg njih pa tudi predstavniki Kitajske, Indije in Južne Koreje, srečali v Aomoriju, kjer skušajo začrtati strategijo, s katero bi se lažje spopadali z negotovostmi pri trgovanju z nafto, zemeljskim plinom in premogom. Poleg tega je tudi Mednarodna agencija za energijo IEA opozorila, da bo moralo svetovno gospodarstvo zelo hitro vložiti najmanj 45 trilijonov ameriških dolarjev za revolucijo energetske tehnologije in zgraditi več kot deset jedrskih elektrarn, na tisoče vetrnih turbin ter hkrati vsaj za polovico zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Nafta udarila tudi po delniških indeksih Visoka cena nafte in poročilo o brezposelnosti sta vplivala tudi na delniške indekse na Wall Streetu, ki so v petkovem trgovanju zapravili vse, kar so pridobili v četrtek. Industrijski indeks Dow Jones je tako padel za 394,64 točke, oziroma za 3,13 odstotka, na vrednost 12.209,81 točke.

Promet na slovenskih cestah se že gosti, predvsem na gorenjski in primorski avtocesti. Kolone na mejnih prehodih in najbolj obremenjenih cestnih odsekih je pričakovati popoldne in proti večeru. Zgoščen promet je na cestah od Izole in Šmarja proti Kopru, sporočajo iz Prometno-informacijskega centra (PIC). Popoldne in proti večeru je zgoščen promet, kot so za zurnal24.si povedali na PIC, pričakovati iz smeri Hrvaške proti Sloveniji. Najbolj obremenjeni bodo mejni prehodi Gruškovje, Dragonja in Jelšane. Na Gruškovju že nastajajo kolone. Vozniki osebnih vozil morajo pri vstopu v državo čakati 1 uro in 20 minut. Opozorilo Na regionalni cesti med Ajdovščino in Podnanosom je zaradi burje prepovedan promet za kamp-prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do 8 ton, piše na spletni strani PIC. Kolona na cestninski postaji Lučko pri Zagrebu. (Foto: HAK) Kolona na cestninski postaji Lučko pri Zagrebu. (Foto: HAK) Hrvaški avtoklub (HAK) ob tem sporoča, da lahko danes turisti kolone pričakujejo v trajektnih pristaniščih in na Istrskem ipsilonu ter glavnih prometnicah proti Sloveniji. Priporočamo, da pri vstopu v Slovenijo izberete alternativne mejne prehode in da se proti domu odpravite kakšno uro prej.

Stečajna upraviteljica Vegrada pravi, da je bilo v Liechtenstein nakazanih več kot 4,5 milijona evrov provizij, pa tudi, da so našli nekatere čudne, nerazložljive odpise terjatev , ki so jih bili deležni zanimivi ljudje . Kaj pa meni o SCT? Glede na dolgove SCT so zneski, s katerimi naj bi CPL rešil potapljajočega se gradbinca, bistveno prenizki za dokapitalizacijo, je v pogovoru za Mladino dejala stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril. Če dela pri vseh projektih SCT stojijo enako je bilo pri Vegradu , če investitorji odpovedujejo pogodbe in če izračunamo samo, koliko časa niso izplačevali osebnih dohodkov, je odgovor jasen, je prepričana. Meni pa, da so na srečo pri SCT možnosti, da bi podjetje še naprej izčrpavali, manjše. Vegrad naj bi v Liechtenstein nakazal več kot 4,5 milijona evrov provizij Delovna inšpekcija ni zaznala treh zaporednih neizplačil plač, ker je Vegrad plačeval vsako drugo plačo, je razkrila Grilova. Glede provizij, ki jih je Vegrad nakazoval v tujino, je Grilova povedala, da se je vse, kar je bilo v medijih že pred stečajem napisano o nakazilih Vegrada na račune v Liechtenstein in Panamo, pri nas tudi zares potrdilo . Zadeve so po njenih besedah potekale tako, da je Vegrad za vsak projekt ustanovil ločeno podjetje, kar je legitimno, legalno in nesporno, je bila pa v ta proces vedno vključena banka Hypo. Preden so podjetja, večinoma z nekim zemljiščem, postala Vegradova last, so se tudi imenovala tako, na primer Hypo 1, Hypo 2, Hypo 3 ... Vegrad je torej neko podjetje kupil, pri tem pa je neki osebi, vedno istemu posredniku, nakazal provizijo za posredovanje pri nakupu, je pojasnila. Komu so nakazovali provizije, je težje reči, ker je imela ta oseba v Liechtensteinu zastopnika. Zanj je bila pooblaščena odvetniška pisarna, zato ne vidijo končnega prejemnika, je dejala in dodala, da se v vseh teh poslih pojavlja ista odvetniška pisarna in da so račun, na katerega je bil denar nakazan, potem hitro zaprli. To raziskuje policija oz. tožilstvo prek mednarodne pomoči. Zaradi malverzacij so najbolj trpeli delavci. Grilova ocenjuje, da so Vegrad in hčerinske družbe v Liechtenstein v letih 2006, 2007 in 2008 nakazale več kot 4,5 milijona evrov takšnih provizij. Na vprašanje, ali se je s tem okoristila nekdanja direktorica Hilda Tovšak, je Grilova odgovorila, da je težko reči ne in težko reči tudi da. So pa bile vedno sklenjene pogodbe in, seveda, odgovorna oseba v podjetju je bila tedaj Tovšakova, ki danes ponavlja, da brez tako visokih provizij nakup menda ne bi bil možen in da je bil posel upravičen zaradi prihodnjih dobičkov projekta. Stečajna upraviteljica meni, da je bila država v obdobju pred stečajem do Vegrada premalo stroga. Delovna inšpekcija pa ni zaznala treh zaporednih neizplačil plač, ker je Vegrad plačeval vsako drugo plačo. Propad družbe je po njenih besedah rezultat tako krize kot malverzacij. Že zaključni račun za leto 2009 bi moral izkazovati insolventnost. To pomeni, da je Vegrad prirejal bilance, podjetje je zavestno ali nezavedno premalo skrbno poslovalo , pravi Grilova. Vegrad je revidirala družba Renoma, ki je sicer precej pogosto revidirala gradbena podjetja. Kar zgrozili smo se. Gledaš revidirane izkaze podjetja, pa se nato izkaže, da so povsem neuporabni, je dejala Grilova. Glede stanovanj, ki naj bi jih dajali za podkupnine, pa Grilova pravi, da so našli nekatere čudne, nerazložljive odpise terjatev da je bil del kupnine plačan, del te terjatve pa pozneje brez pojasnil odpisan. Teh posebnih ugodnosti so bili po besedah Grilove deležni zanimivi ljudje . O imenih ni želela govoriti, dejala pa je, da gre za znane Slovence, za ljudi, ki so ali so bili s politiko povezani.

Še druga faza investicije V Šentilju so odprli osem tisoč kvadratnih metrov velik in 47 milijonov evrov vreden igralniško-zabaviščni center. S tem se družba Hit podaja na nov trg, saj si želi predvsem gostov z avstrijskega Štajerskega. Več kot 400 najsodobnejših igralnih avtomatov, 20 igralnih miz, prireditveni prostor s 300 sedeži, dve restavraciji z vrhunsko kulinariko, garažna hiša in obilica zabave so aduti, s katerimi bodo lastniki vabili goste. V prvem letu načrtujejo povprečno 500 gostov na dan, kar pomeni 180 tisoč gostov letno, pri čemer naj bi vsak gost povprečno porabil 81 evrov. Kmalu pa se bo začela še druga faza investicije v igralniško-zabaviščni center Mond, v kateri bodo zgradili ugledni hotel za najpetičnejše goste. Na odprtju se je seveda trlo tudi znanih Slovencev. Nisem jaz neki strašni igralec, ne bom rekel, da sem k temu nagnjen, ampak včasih tudi kakšen evro zdaj po novem spustim, je sebe kot povprečnega obiskovalca opisal pevec Alfi Nipič.

Cena parkiranja na parkirišču ob glavni plaži v Strunjanu se je od lani dvignila za sto odstotkov, nam je sporočila bralka. Namesto pet tako letos za celodnevno parkiranje odštejete deset evrov. Če ne plačate parkirnine Neplačilo parkirnine se kaznuje z 41,73 evri globe po 13. členu Odloka o cestnoprometni ureditvi v Občini Piran. Ob plačilu globe je neplačnik, na podlagi Zakona o prekrških, dolžan plačati še stroške prekrškovnega postopka v višini 40 evrov. Če želite dan preživeti na glavni plaži v Strunjanu, to ne bo poceni. Najprej morate plačati za parkirišče na makadamu. Lani je bila celodnevna karta za parkiranje pet evrov, letos je občina Piran namestila parkomate in ena ura parkiranja stane en evro. In ker ponavadi enodnevni kopalci pridejo od daleč, seveda tudi ostanejo več ur, zato je devet ali deset evrov običajen znesek. "Cene parkiranja v Strunjanu smo uskladili s cenami, ki jih imamo na drugih parkiriščih, s katerimi upravljamo (v Strunjanu so celo nekoliko nižje)," so nam sporočili iz Okolja Piran, ki upravlja parkirišča piranske občine. V Fiesi in Portorožu je denimo ena ura 1,2 evra, dodajajo. Obiskovalcev težavo povzroča tudi to, da parkomati jemljejo le kovance. V Okolju Piran pojasnjujejo, naj se gosti oglasijo pri njihovi osebi, ki je na vhodu na parkirišče in jim bo razmenjala bankovce v kovance. Plačilo za vstop na plažo 20 evrov obveznih plačil Štiričlanska družina z otrokoma, starejšima od sedem let, za celodnevno parkiranje in kopanje odšteje 20 evrov. A s plačilom parkirnine se obvezno plačevanje še ne konča. Za vstop na glavno plažo morajo vsi, starejši od sedem let, plačati dva evra in pol. Ta znesek sicer lahko porabite v 300 metrov oddaljeni restavraciji kot konzumacijo za hrano, vendar preverite, za katero hrano velja. Naša bralka je namreč želela uveljaviti konzumacijo, a so ji dejali, da je bila naročena hrana prepoceni, zato je morala plačati polno ceno. Plačevanje vstopnine na plažo je zmotilo tudi našega bralca, ki je opozoril, da v zakonu o vodah v Sloveniji jasno piše, da je dostop do morja brezplačen. Kot navaja bralec: "Najprej naj omenim, da Zakon v 28. členu navaja, da se za vodno zemljišče morja šteje vse do črte najvišje plime, 29. člen pa lepo navaja, da priobalno zemljišče morja sega 25 metrov od roba vodnega zemljišča. 30. člen pa pravi, da sta tako morje (vodno zemljišče morja) kot priobalno zemljišče morja (25 metrov plaže/obale od roba morja) javno dobro." Več o tem jutri, saj smo za pojasnila prosili Terme Krka, ki upravljajo plažo.

Slovenija ima kljub nekolikšni rasti BDP v prvem četrtletju še vedno težave s finančnim sektorjem. Marca se je tako za največ doslej povečal obseg slabih terjatev bank, predvsem zaradi zavarovalniških storitev in gradbeništva. Prav slednje je tudi najbolj odpuščalo. Najbolj se je brezposelnost povečala v gradbeništvu. Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar ugotavlja, da so razmere v slovenskem gospodarstvu še vedno zaostrene, poslabšuje pa se predvsem stanje v finančnem sektorju. Spet se je znižala kreditna aktivnost, predvsem pri kreditih gospodinjstev in podjetij, močno pa je tudi upočasnjeno kreditiranje države. Banke so v prvem četrtletju okrepile odplačevanje vseh vrst tujih obveznosti in povečale kratkoročno zadolževanje. V marcu se je obseg slabih terjatev bank povečal za največ doslej in dosegel skoraj 6 milijard evrov oziroma 11,8 odstotka celotne izpostavljenosti bank. Približno tretjina povečanja je posledica krepitve nedonosnih terjatev, kjer so izstopale terjatve do gradbeništva ter finančnih in zavarovalniških storitev. Ob dodatnih zaostritvah na mednarodnih trgih državnih obveznic visoka, okoli 5,5-odstotna, ostaja tudi cena, po kateri bi se lahko Slovenija zadolžila na mednarodnih trgih, so še zapisali na uradu. Čeprav se je BDP v prvem letošnjem prvem četrtletju glede na zadnje lansko četrtletje nekoliko povečal, pa Slovenija ostaja v skupini držav članic Evropske unije, v katerih se je aktivnost med krizo najbolj znižala. Stagnirala je sicer tudi gospodarska aktivnost v celotnem evroobmočju. Mednarodne organizacije kljub temu, da je gospodarska aktivnost nekoliko presegla napovedi Evropske komisije, še vedno pričakujejo, da bo letos gospodarska aktivnost nižja. Napovedi še naprej spremljajo velika tveganja, da se bo BDP znižal bolj od pričakovanj, ki izvirajo predvsem iz negotovosti glede uspešnosti reševanja dolžniške krize. Tudi v Sloveniji ostajajo slabe razmere na trgu dela. V prvem četrtletju se je, ob izločitvi podatkov o samozaposlenih kmetih, še nekoliko znižalo število delovno aktivnih, še najbolj v gradbeništvu, v javnem sektorju pa se je število zaposlenih povečevalo. Umar pa je poudaril, da podatki o anketni brezposelnosti kažejo boljše stanje, to pa naj bi bilo po ocenah urada posledica povečanja obsega neformalnih oblik dela.

Na podlagi analize ekonomistov naj bi prvi pivovar Boško Šrot zlorabljal Mercator pri prodaji pijač. Zaradi tega Šrotu grozi obvezna prodaja Mercatorja in globa. Po poročanju današnje izdaje Financ prvi pivovar Boško Šrot lastništvo Mercatorja zlorablja pri grosistični prodaji pijač. To naj bi bi bilo razvidno iz analize ekonomista Aljoše Feldina in Saša Polanca. Šrotu naj bi tudi grozila obvezna prodaja Mercatorja in globa v višini do 10 odstotkov letnega prometa. Šrot je večkrat zatrdi, da finančna kriza ni razlog za prodajo Mercatorja, temveč so se za prodajo po njegovih besedah odločili, ker država preko urada za varstvo konkurence izvaja teror nad Pivovarno Laško . Družbe okoli Laškega dobavijo 77,55 odstotka vseh pijač, ki jih proda Mercator. Mercator pa je lani obvladoval 64,3-odstotni delež na grosističnem trgu pijač v delež so sicer vključene tudi pijače, ki jih Mercator naprej proda gostincem, ker v Laškem podatkov niso ločili. To pomeni, da se je od lani skupaj 151 milijonov evrov vrednega slovenskega grosističnega trga pijač za dobrih 97 milijonov evrov prodalo prek Mercatorja, od tega za 75,33 milijona evrov pijač, ki so nastale v okviru Laškega, menijo v Financah. V Pivovarni Laško analize za zdaj ne komentirajo. Analiza prodaje Mercatorja Varuh konkurence Jani Soršak še ni izpostavil, kdaj bo Laščanom izdal odločbo o kršitvi vertikalne integracije v Mercatorju oziroma kdaj jim bo uradno sporočil, da jih je ujel pri zlorabljanju lastništva Mercatorja. Po nekaterih informacijah naj bi bil dokument o kršitvah že pripravljen. Feldin in Polanec naj bi kmalu začela tudi analizo trga pri prodaji na drobno, tudi ta pa naj bi bila, če bo tako želel Urad za varstvo konkurence UVK, vključena v odločbo. Po odločbi bo sledil pritožbeni postopek, nato pa končna odločba. Podoben postopek, sicer o kartelnem dogovarjanju, je pri elektrodistributerjih trajal nekaj mesecev, so še poudarili v Financah. Kdo bo prodal Mercator? Foto Dare Čekeliš Poleg globe, ki znaša do 10 odstotkov letnih prihodkov skupine, lahko UVK Šrotu po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence naloži tudi obvezno odprodajo Mercatorja. Ob tem bi urad postavil tudi rok za prodajo, ki pa javno ne bi bil znan, da ne bi slabšal položaja pri prodaji. Po evropski praksi sodeč, pa bi urad čakal največ leto dni. Nato bi sporni delež prodajal sam. Če torej Šrotu v letu dni po odločbi UVK ne bi uspelo prodati Mercatorja, bi vodenje postopka za prodajo prevzel urad. Ta bi lahko ponudbe zainteresiranih kupcev zbral neposredno ali pa Šrotov delež ponudil na dražbi. Boško Šrot je že v začetku novembra napovedal, da bo Mercator prodal. Objavljeno pa je že bilo, da lahko potencialni kupci dokumentacijo za nakup Mercatorja dvignejo od 9. januarja prihodnje leto. Kot je znano, je tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev ugotovila, da različne Šrotove družbe obvladujejo Mercator mimo prevzemne zakonodaje. Pred dobrim tednom jim je Agencija naložila skupaj 670 tisoč evrov globe. Do znižanja lastništva v Mercatorju pod 25 odstotkov ali prevzema najboljšega soseda pa Šrotove družbe tudi ne morejo uveljavljati glasovalnih pravic v njem. Finančna kriza ni razlog Šrot je ob tem zatrdil, da finančna kriza ni razlog za prodajo Mercatorja, temveč so se za prodajo po njegovih besedah odločili, ker država preko urada za varstvo konkurence izvaja teror nad Pivovarno Laško . Po njegovem prepričanju je šlo pri odločitvah urada za škandalozne in povsem politične odločitve brez pravih pravnih podlag na škodo družbe. Pivovarna bo še naprej vodila pravne postopke tudi na ravni EU, s katerimi bo po Šrotovih besedah dokazala, da je bila povezava med Mercatorjem in Pivovarno Laško skladna z zakonodajo. Prvi mož Laškega in posredni lastnik družbe Infond Holding, ki je največji posamični lastnik Pivovarne Laško in lastnik 23 odstotkov Mercatorja, je napovedal tudi odškodninsko tožbo zoper državo.

Semolič Zahteve sindikata upravičene Stavkovne zahteve SKEI, ki bo s stavko v petek zahteval tudi dvig minimalne plače na 600 evrov neto, so v teh razmerah nerealne, poudarjajo na GZS-ju. Semolič Gre le za ustrahovanje. Kot je znano, je Sindikat elektro in kovinske industrije Slovenije SKEI za 13. november napovedal splošno stavko v omenjenih treh industrijah. Med zahtevami je dvig najnižjih osnovnih plač na 600 evrov neto in enkratno izplačilo 150 evrov dodatka za člane sindikata. Na drugi strani pa predstavniki združenj kovinske, elektronske in elektroindustrije ter industrije kovinskih materialov in livarn pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS opozarjajo, da si podjetja v teh panogah ne morejo privoščiti dviga plač. Strošek dela v dodani vrednosti je po njihovih besedah v precej podjetjih že zdaj previsok, poslovanje v letošnjem letu in pričakovanja za prihodnje leto pa niso spodbudni. Sprejem stavkovnih zahtev bi pomenil pogreb za veliko podjetij kovinske industrije, je opozorila direktorica združenja kovinske industrije pri GZS-ju Janja Petkovšek. Njenemu mnenju pa so se pridružili tudi Blaž Nardin iz družbe Gorenje Orodjarna, svetovalec direktorja v Gostol Gopanu Alojz Rot, predsednik uprave Iskre Dušan Šešok, predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak, direktor združenja kovinskih materialov Martin Debelak in direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek. Semolič Za dvig plač ni nikoli pravi čas Ocena delodajalcev, da bi zaradi zvišanja minimalne plače brez dela ostalo okoli 74.000 ljudi, pa je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS napačna. Po mnenju predsednika sindikata Dušana Semoliča je namenjena le ustrahovanju delavcev, da bi še naprej molčali. Zahteva sindikata je po njegovih besedah povsem upravičena, saj zvišanje minimalne plače predstavlja pot do boljšega življenja delavk in delavcev, predstavlja pot do uspešnejšega dela v podjetjih in je hkrati pot do gospodarskega razvoja, saj bi se povečala kupna moč prebivalstva. Po posvetu vodstva ZSSS-ja s sindikalnimi zaupniki v koroških podjetjih je Semolič še dejal, da za dvig plač ni nikoli pravi čas, medtem ko je vedno čas za dvig standarda najbogatejših . Semolič je še izpostavil aktualne priprave na velik protestni shod delavcev v Ljubljani 28. novembra. S shodom želijo opozoriti politike, naj nemudoma umaknejo vsa izhodišča pokojninske reforme, ki so do delavcev izrazito neprijazna, krivična in nekorektna . Sindikati ostro nasprotujejo opravljanju dela do 65. leta starosti. S protestnim shodom, ki ga je do zdaj podprlo tudi pet drugih sindikalnih central, pa bodo, kot omenjeno, zahtevali tudi dvig najnižjih plač.

V Financah se sprašujemo, kam so šle vse vrednote in etike naših oblastnikov. Čeprav je finančni minister Franci Križanič po mnenju Kosove komisije ravnal koruptivno, je vseeno obdržal službo. Policija pa proučuje, ali je ljubljanski podžupan Janez Koželj zlorabil položaj, ko je poklical redarja, da mu je brez kazni odklenil napačno parkirano vozilo

Verjetno se bodo kakšnemu tiranskemu šefu od veselja zasvetilie oči in bo že pospešeno razmišljal, kako bi svoje delavce izžel do zadnje kaplje energije. A telo ni samo porabnik energije, lahko jo tudi proizvaja! Goniš, pritiskaš, pihaš, polniš! Z drgnjenjem do energije! Znanstveniki so ugotovili, da bi človek, ki bi kričal 8 let, 7 mesecev in 6 dni, z energijo proizvedenega zvoka segrel skodelico čaja. A telo lahko izrabimo drugače, učinkoviteje, okolju prijazno. Praznemu mobilniku lahko pomaga noga, princip je enak, kot da bi na morju želeli napolniti blazino za udoben počitek. Piš zraka bo poganjal majceno turbino, ta bo vrtela generator, ki bo polnil vaš mobilnik. Proizvajalec trdi, da približno enominutno pritiskanje na pedal ali 60x pritisk z nogo proizvede dovolj energije, ki zadošča za približno petminutni klic. Čeprav na tak način ne boste mogli baterije napolniti v celoti, sistem vseeno lahko reši kakšno neprijetno situacijo. Vprašanje je le, kako se na tak pulzni način polnjenja akumulatorja odzove mobilnik. Ali pa model na levi, tam bo treba drgniti bat gor in dol po pokončni, trdi palici. V desnico primite bat, v levico palico in veselo drgnite ... Oglejte si še FOTOGALERIJO, v njej predstavljamo nekaj izvirnih napravic, ki bodo izrabile človeško telo, da bodo pridobile energijo za potrebe tehnologije!

Kranjec Treba bo zmanjšati zaposlenost v javnem sektorju Potem ko je guverner BS-a dejal, da bi bilo treba zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju, so sindikalisti že zažugali s stavko. Če ne bo dialoga, se lahko ulica zgodi še pred poletjem, so zatrdili. Gospod Kranjec bi se mogoče moral najprej lotiti svoje kolektivne pogodbe, ki jo je podpisal. Jaz bi bil vesel, če bi imel v javnem sektorju tak standard, kot ga on zagotavlja svoji hiši, ki tudi ne spada v neki zasebni sektor, je bil do besed prvega moža Banke Slovenije Marka Kranjca v prispevku TV Slovenija kritičen vodja pogajalske skupine javnega sektorja Janez Posedi. Stavkovni odbor javnega sektorja začel priprave na stavko Še ostrejše tone je ubral vodja stavkovnega odbora javnega sektorja Dušan Miščevič Pa naj mi nekdo enkrat že odgovori Koliko zdravnikov je preveč, koliko medicinskih sester je preveč, koliko učiteljev, koliko policistov, carinikov, davkarjev je preveč? Trdim, da v javnem sektorju ni preveč ljudi, kvečjemu so menedžerji tisti, ki slabo organizirajo delovne procese. Tu pa svoje misli še ni končal, saj je opozoril še, da tisti, ki delamo v državni upravi, vemo, kaj vse bi morali opraviti, pa ne moremo, ker nimamo ljudi, in to ima za posledico tudi manjši pritok denarja v proračun . Glede na navedene kritike oz. odzive na Kranjčeve besede in na znano nasprotovanje vladnim predlogom sprememb, vezanih na javni sektor, verjetno ni presenetljivo, da je stavkovni odbor že začel priprave na morebitno stavko. Od vlade zato zahtevajo, da nemudoma umakne vse neusklajene predloge popravkov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, da se o vseh varčevalnih ukrepih ali zakonskih spremembah najprej uskladi s sindikati in šele nato javno predstavlja svoje zamisli. Krizi še ni videti konca Kaj je sicer sploh sprožilo Kranjčevo izjavo o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju? Kriza, ki ji še ni videti konca. Razsežnosti posledic krize za bančni sistem pri nas namreč še ni mogoče dokončno opredeliti, ugotavlja Banka Slovenije. Podjetja pri nas pa so močno zadolžena in obveznosti vračajo počasi. Poudarek v poročilu o finančni stabilnosti je na bančnem sistemu pri nas, je na predstavitvi poročila uvodoma pojasnil guverner Banke Slovenije. Težave v bančnem sistemu so po njegovih besedah povezane predvsem s krizo in se kažejo na več področjih. Banke so v preteklih treh letih zaznale velike spremembe v portfelju, saj se je zaradi krize kakovost portfelja poslabšala. Hkrati so se zaradi finančne krize znašle tudi pred novim vprašanjem prestrukturiranja virov financiranja, kar je proces, ki še traja. Odvisni od tujega kapitala Prilagajanje spremembam pa se v zadnjih dveh letih kaže v stagnaciji kreditne aktivnosti, ki je povezana s spremembami na strani virov in prilagajanjem bilanc, je povedal Kranjec. Banke, podjetja in gospodinjstva bilance namreč prilagajajo svojim možnostim, kar pomeni, da so odločitve o zadolževanju dosti bolj premišljene kot nekoč. Če se sprašujemo, zakaj kreditna aktivnost ni bolj živahna, si moramo odgovoriti na vprašanje, kje so vzroki, na strani povpraševanja pa tudi ponudbe oziroma manjše razpoložljivosti sredstev, pravi Kranjec.

Trebnje - Delničarji Trima so na današnji skupščini v Trebnjem po seznanitvi odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2009, upravi in nadzornemu svetu pa so podelili razrešnico. Trimov lanski bilančni dobiček znaša skoraj 20 milijonov evrov, za dividende pa bodo namenili dober poldrugi milijon evrov oz. 1,4 evra za delnico v bruto vrednosti. Kot so sporočili iz Trima, bo družba dividende izplačala v 60 dneh, preostali bilančni dobiček v višini dobrih 18 milijonov evrov pa bo do prihodnjega leta ostal nerazdeljen. Skupščina je tudi sprejela predlog sklepa, s katerim je upravi podelila pooblastilo za nakup 10 odstotkov lastnih delnic za sklad lastnih delnic, pri čemer cena delnice ob nakupu ne sme biti višja kot je po zadnjem revidiranem poročilu njena knjigovodska vrednost. Za revizorja poslovanja v tekočem poslovnem letu je skupščina imenovala družbo REMARS iz Ljubljane. Kot je glavna direktorica Trima Tatjana Fink danes pojasnila za STA, so v družbi v letošnjih prvih štirih mesecih dosegli prodajo, ki je približno enaka lanski v tem obdobju in trenutno znaša 31 milijonov evrov. Ker v Trimu ugotavljajo, da se kupci v času recesije drugače in tehtneje odločajo za nakupe, pa v podjetju največ pozornosti namenjajo proizvodom, ki so jih razvili v zadnjih treh letih in so povezani z novim dizajnom, enostavno vgradnjo, eko rešitvami, varčevanjem in pridobivanjem energije. V Trimu bodo letos prevetrili lastne programe, trge in procese in se s tem pripravili na čas ponovnega investicijskega ciklusa. V prehodnem obdobju iščejo priložnosti pretežno na zahodnoevropskih trgih, zlasti v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem, oz. v državah z zanesljivimi plačniki, je poudarila. V poslovanju bodo še naprej iskali vse možne načine za znižanje stroškov, saj predvidevajo, da bo druga polovica leta še zelo zahtevna, je še sporočila Finkova.

Kakšno darilo izbrati za praznike, da ne bo postalo le ''praholovec''? Svojim bližnjim ponudite doživetje, ki ga bodo še dolgo pomnili. ZORB-BALL za dve osebi Nepozaben adrenalinski spust z ZORB-ballom za 2 osebi. Za ZORB-ball sta nujni v notranjosti žoge 2 osebi! Ta ogromna žoga pomaga pozabiti na čisto vse. Adrenalin zagotovljen na predvsem varen način. Namen žoge ZORB-ball je, da se oba udeleženca usedeta drug proti drugemu, se pripneta in nato inštruktor porine žogo. Naprej pa se žoga sama kotali. Za ZORB-ball sta potrebna dva zaradi pravilnega delovanja. ZORB-ball je primeren tako za družine kot tudi za podjetja ali zaključene skupine. Foto arhiv naročnika Padalski skok v tandemu s 4.000 m Skok s padalom je doživetje, polno adrenalina, ki ga udeleženec ne bo pozabil nikoli v svojem življenju. Doživetje daje udeležencu možnost, da občuti, kaj pomeni prosti pad. Udeleženec se odpelje z letalom na višino 4.000 m, od koder seskoči v tandemu. Sledi nepozabno pospeševanje in nato lebdenje v zraku, kateremu sledi pristanek z jadralnim padalom. Foto arhiv naročnika Adrenalinski polet 007 z Bondovim letalom Doživetje s pravim Bondovim letalom Pilatus PC6 Porter za 20 minut. Doživetje obsega panoramski polet na višino 4.000 m, od koder se vidi izskok padalcev, po izskoku padalcev pa pilot z letalom leti navpično proti zemlji in izvaja ostre zavoje, ki udeležencu poženejo kri po žilah in adrenalin! Foto arhiv naročnika Vožnja s helikopterjem Doživetje obsega 15-minutno vožnjo s helikopterjem za eno osebo. Po kratkih navodilih zemeljske ekipe o varnem vstopu v helikopter in obnašanju v njem, bodo udeleženci poleteli in doživeli enkratno izkušnjo letenja. Odlične manevrske sposobnosti, prekrasen pogled in svoboda letenja, vse to in še več bodo izkusili s poletom nad prekrasno pokrajino kanjona Iške in Zale. Polet se izvaja nad Ljubljanskim barjem ali nad južnim delom Ljubljane. Foto arhiv naročnika Jeep Safari Jeep safari je prav poseben izlet. Občutki, doživetja, terenska vozila so posebnosti, ki vas prevzamejo. Jeep safari je doživetje, v katerem se boste skupinsko podali raziskovat območja med Postojno, Pivko in Cerknico. Pripravljeni bodite na pravo avanturo, saj boste pod vodstvom izkušenih in motiviranih inštruktorjev reševali terenska vozila iz blata, med trekingom preizkušali svoje sposobnosti orientacije, iskali zaklade v jami, se učili pripraviti ognjišče brez vžigalic in še kaj. Pustolovščina bo trajala dobrih šest ur, po katerih boste prišli domov nabiti s pozitivno, zmagovalno energijo. Indiana Jones? Pih, navaden amater! Doživetje vključuje strokovno vodenje, vožnja z džipi, animacijski ogled bunkerjev, prigrizek na safari način, mini šola terenske vožnje, oprema, zavarovanje. Foto arhiv naročnika Dirkaška vožnja z mitsubishi lancer EVO X Doživetje obsega adrenalinsko vožnjo z mitsubishi lancer EVO X za 1 osebo. Vožnja poteka v vlogi sovoznika in obsega 2 vožnji po 5 krogov po dirkališču skupni čas trajanja približno 10 min. Doživetje obsega izjemno adrenalinsko vožnjo za 1 osebo v vlogi sovoznika v vozilu mitsubishi lancer EVO X, ki je pripravljeno za tekmovanja Time Attack s 313 kW 420 konjskimi močmi. Foto arhiv naročnika Medena kopel in tajska masaža z mlekom za dve osebi Romantična kopel za 2 osebi in sprostitev s tajsko masažo z mlekom. Kopeli in masaži sledi večerja za dve osebi. Kopel vsebuje dodatek medene kopalne soli z eteričnim oljem poživljajočega jasmina. Doživetje vključuje postrežbo zeliščnega čaja z medom. Po kopeli se udeleženca sprostita v tajski masaži z mlekom, zatem pa si oba privoščita večerjo v a la carte restavraciji Wellness Parka Laško. Foto arhiv naročnika Kopel kokosove sanje z večerjo za dve osebi Romantična kopel za dve osebi z večerjo ob soju sveč. Kopel kokosove sanje vam s pomočjo prijetne arome pričara vzdušje iz daljnih toplih krajev. Kopel podari telesu prijeten ter topel občutek ter ga istočasno napolni z energijo. Kopel vključuje postrežbo kozarca penine ter sladek prigrizek. Zatem lahko par uživata v prečudoviti večerji ob soju sveč. Foto arhiv naročnika Romantični paket za dve osebi v apartmajih Skok Mozirje Ko je obveznosti preveč, ko je treba napolniti baterije, je že kratek oddih in pobeg iz realnosti kot balzam za dušo za oba. Uživanje v miru s svojo najdražjo osebo je pika na i in kar potrebuje današnji človek. Doživetje obsega 2 dni 1 nočitev v apartmajih **** Skok Mozirje z razvajanjem v Wellnessu. Foto arhiv naročnika Lebdenje v komori Timeless Lebdenje je najbolj učinkovito protistresno in sprostitveno sredstvo, ki je na voljo. Doživetje traja 90 minut, od katerega lebdenje 60 minut. Komora za lebdenje je sproščujoč, varen in ugoden prostor, kjer lahko dosegate najbolj kakovostna stanja zavesti. Komora vam zagotavlja popoln mir, umirjeno sproščenost, odpravlja utrujenost, deluje protistresno in protibolečinsko, napolni vas z energijo. Kako deluje komora za lebdenje? Komora je majhen pokrit bazen, v katerem je 25 cm tople vode nasičene z Epsomovo soljo in uravnava številne pogoje, ki zagotavljajo resnično sprostitev Epsomova raztopina omogoča lebdenje brez kakršnih koli fizičnih naporov. Komora je zvočno in svetlobno izolirana ter omogoča popolno temo, mir in tišino. Temperatura vode je prilagojena temperaturi kože ob sprostitvi, tako da se meje telesa in okolja povsem zabrišejo in omogočena je popolna sprostitev. V komori za lebdenje telo doseže stopnjo počitka, ki je veliko bolj učinkovita kot popoldansko dremanje in celo spanje! Foto arhiv naročnika Za dodatne informacije se lahko obrnete na Darilnica, ideje za darila, d. o. o Slamnikarska ulica 6 1234 Mengeš Splet http //www.darilnica.si/ Email [email protected] Pomoč pri nakupu 040 416 023

Majski trg dela v ZDA pod pričakovanji Sveže poročilo o trgu dela je močno prestrašilo Wall Street, ki je v kombinaciji s padcem evra pod 1,20 dolarja izgubil tla pod nogami. Delniški indeks Dow Jones se je znižal 3,15 odstotka in dosegel najnižjo vrednost po februarju. Novica dneva je bila, da je bilo v ZDA prejšnji mesec izven agrarnega sektorja ustvarjenih 431 tisoč delovnih mest namesto pričakovanih 513 tisoč. Številka je sicer še vedno izjemna, celo rekordna po letu 2000, toda od tega je bilo kar 411 tisoč zaposlitev začasnih s strani vlade za potrebe popisa prebivalstva. Stopnja brezposelnosti je z 9,9 zdrsnila na 9,7 odstotka, kar je spet ugoden, toda varljiv podatek, saj je to le posledica tega, da so številni prenehali iskati zaposlitev in se s tem izločili s trga dela. Dow Jones 9.931 Nasdaq2.219 DAX305.938 FTSE1005.126 FTSEurofirst 300998 Nikkei9.901 EUR/USD1,1979 USD/JPY91,88 EUR/CHF1,3915 Lahka nafta71,08 USD Zlato1.219 USD Euribor, 6-mesečni0,997 % Madžarski grozi bankrot Skratka, delodajalci v ZDA so še vedno zelo previdni pri zaposlovanju, to pa ni ravno dokaz, da ameriško gospodarstvo lepo okreva. Resda je bil prav trg dela že dolgo tista zadnja neznanka, ki je manjkala v enačbi, toda vlagatelji so se nekako začeli prepričevati, da gredo stvari zadnje čase na bolje. Petkova objava je bil hladen tuš in karte so se na novo premešale. Dodatno je nervozo podžigal evro, ki je prvič po štirih letih zdrsnil pod 1,20 dolarja, tokrat zaradi Madžarske. Prejšnja vlada je poskrbela, da se je proračunski primanjkljaj povzpel na 7,5 odstotka. Ne pretiravamo, če rečemo, da je Madžarska primeren kandidat, da gre po poti Grčije! Čeprav Madžarska ni članica evroobmočja, je bil to nov šok za evro. Vlagatelje je spet strah Niti ena delnica od 30 podjetij, vključenih v indeks Dow Jones, se ni podražila. Najbolj so padle delnice velikih industrijskih podjetij, kot je Caterpillar -5,5 %, podobno visoke izgube pa so utrpele tudi finančne delnice. Indeks volatilnosti, znan tudi kot indeks strahu, je porasel zas 20 odstotkov. V vsem tednu je Dow Jones izgubil dva odstotka, s tem pa se nadaljuje njegovo padanje, ki je bilo prejšnji mesec posebej izrazito, saj se je Dow znižal za 7,9 odstotka, kar pomeni najslabšo majsko predstavo po letu 1940. Da borze ne morejo več nadaljevati izjemnega vzpona, ki se je začel lani marca, gre krivdo pripisati evropski dolžniški krizi, šibkemu evru, znakom, da se kitajska rast ohlaja in tudi izlitju nafte v Mehiškem zalivu. Kaj pravi zgodovina? Glavno vprašanje je, ali se bo popravek na delniških trgih o njem govorimo, ko so indeksi vsaj 10 odstotkov pod vrhom razvil v medvedji trend, ko se delnice pocenijo za 20 in več odstotkov. Wall Street je podoben popravek kot zdaj po 2. svetovni vojni doživel že 29-krat. V 17 primerih se je izognil medvedu, v 12 pa so se morali vlagatelji sprijazniti z nadaljnim padanjem delnic. V treh primerih je bil padec celo 40 in večodstoten. Še kako je v spominu leto 2008 in 2009 - lani marca je bil širši newyorški indeks S&P 500 kar 57 odstotkov pod rekordom. Trenutno je ta indeks 13,1 odstotka pod vrhom s konca aprila. Kritična naj bi bila meja 15 odstotkov. Če se indeks spusti nižje, naj bi to zanesljivo nakazovalo na medvedji trend, torej na nadaljnje padce. Evro pod 1,20 dolarja in pod 1,40 franka Vodilne evropske borze so se v četrtek veselile četrtega zaporednega dneva rasti. Tudi v petek dopoldne je bilo trgovanje pozitivno, potem pa je šlo navzdol. Najprej dokaj nežno, potem ko so se pojavile špekulacije, da je banka Societe Generale delnice so padle za 7,6 odstotka ustvarila velik izgube pri trgovanju z derivati, nato pa strmo, ko so bili objavljeni ameriški podatki o majskem trgu dela. V Španiji in Italiji sta osrednja indeksa izgubila 3,8 odstotka, vseevropski FTSEurofirst 300 998 točk pa se je znižal za 1,9 odstotka. Na tedenski ravni je kljub temu porasel za 0,1 odstotka. Evro je v petek pogledal vse do 1,1955 dolarja in izgubljal tudi v primerjavi s švicarskim frankom. Za evro je plačati le nekaj več kot 1,39 franka. Krka navzgor, celoten trg rahlo navzdol Na Ljubljanski borzi ta teden ni bilo posebnih novic, niti večjih premikov, kar pomeni, da je ozračje še naprej turobno, likvidnost pa zelo nizka. Teden je bil rahlo negativen, merjeno z indeksom SBI TOP. Prometa je bilo za skoraj osem milijonov evrov, od tega s Krkinimi delnicami za 2,75 milijona evrov. Njihov enotni tečaj se je v petih dneh okrepil za 2,8 odstotka na 67,69 evra. Še precej bolj so na tedenski ravni podražile Savine delnice, saj je njihov tečaj poskočil za skoraj deset odstotkov. Na negativni strani izstopa Aerodrom, ki se je pocenil za več kot štiri odstotke. Vrednost Petrola se je znižal za tri odstotke.

Lions klub. Skrinjice z nabirkami praznijo redno. Tolarje na Banki Slovenije zamenjajo v evre. Kranj. V nabirki v Merkurjevem centru na Primskovem imajo še vedno tolarje, je Lions klub Kranj opozoril bralec Žurnala. Ker ti niso v uporabi že dlje, je bil bralec prepričan, da je vsebina skrinjice že leta enaka. Skrinjice praznijo redno “Ne drži, da skrinjice že leta nismo praznili. To redno počnemo, in sicer ko ocenimo, da je v njih vsaj nekaj denarja, ki ga lahko namenimo donacijam. Ljudje pač še vedno prinašajo tolarje in tudi druge valute,” pojasnjuje Miroslav Matijaševič iz lions kluba. Da bi njegove navedbe lahko držale, dokazujejo nabirke na drugih lokacijah, kjer je prav tako mogoče opaziti tolarje. Tolarje zamenjajo v evre Lions kluba to sicer ne moti, saj jih odnesejo na Banko Slovenija in tam zamenjajo v evre, poudarja Matijaševič. Na leto zberejo tudi 20 kilogramov takih kovancev v vrednosti okrog 60 evrov, ocenjuje in dodaja, da je Lions klub Kranj lani za donacije namenil okrog pet tisoč evrov.

Vlagati v poslovno izobrazbo ni bilo nikoli pomembneje, kot je danes. Sposobnost, da se spoprimemo z izzivi na trgu, in zmožnost hitrega prilagajanja na nove situacije je postalo vprašanje obstanka podjetja oziroma posameznika v podjetju. Foto arhiv naročnika Eden izmed odgovorov na zahteve tržišča je tudi MBA šolanje. Prav zato omogočamo slovenskim menedžerjem 12 štipendij, mednarodno akreditiranih MBA programov v vrednosti 105.000 EUR! Štipendije podeljujemo za programe na COTRUGLI Business School, ki ima centra v Zagrebu in Beogradu ter pisarni v Ljubljani in Sofiji, ter je do sedaj v regiji izobrazila preko 10.000 uspešnih menedžerjev. Kako do štipendije? Zadnji rok za prijavo je sreda, 6. 6., zato se prijavite čim prej! Prijavite se lahko na enega od dveh programov 1. Executive MBA program za kandidate z vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, 2. MBA program za kandidate z vsaj 3 leti delovnih izkušenj. Po elektronski prijavi tukaj dobite prijavni obrazec na vaš elektronski naslov. Izpolnjeni obrazec v angleškem jeziku vrnite po elektronski pošti. Foto arhiv naročnika Kaj prinese MBA udeležencu? Cilje MBA programov je razvoj vodstvenih kompetenc udeleženca. Poleg tega MBA udeležencem zagotavlja potrebna znanja za vodenje podjetij od financ in HR menedžmenta do marketinga in prodaje. Aktualna poslovna znanja, osebni razvoj in poslovna mreža z regionalnimi udeleženci predstavljajo prednosti na trgu dela. V COTRUGLI Business School pravijo, da je 33 % udeležencev programov na osnovi mreže, ki so jo ustvarili znotraj svoje generacije, že v času usposabljanja zamenjalo službo. Struktura MBA programa Prednost MBA programa na COTRUGLI Business School je, da se ga lahko odlično usklajuje z delovnim časom. Letno je potrebno za udeležbo investirati 10 delovnih dni. Executive MBA program se odvija enkrat mesečno od petka do nedelje, MBA program pa enkrat na dva meseca v enotedenskem bloku. Pogoji za sodelovanje na izboru štipendije za Executive MBA program &bull, zaključena fakulteta &bull, aktivno znanje angleškega jezika &bull, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj Pogoji za sodelovanje na izboru štipendije za MBA program &bull, zaključena fakulteta &bull, aktivno znanje angleškega jezika &bull, najmanj 3 leta delovnih izkušenj Rok za prijave 6. 6. 2012. Povezava na prijave www.cotrugli.eu/scholarships_slovenia

Minister za infrastrukturo Samo Omerzel je napovedal izredni nadzor. "V Sloveniji se je zgodila sramotna zgodba kupovanja in prodajanja izpitov in tukaj se postavlja vprašanje, kaj za vraga se je v tej državi dogajalo zadnjih 20 let?" se je Omerzel spraševal na današnji novinarski konferenci. Pojasnil je, da bo ravno zaradi tega uvedel izredni nadzor nad več agencijami in organi v sestavi ministrstva. Poudaril je, da želi na tem področju narediti red, zato bo nadzor uveden nad Geodetsko upravo RS, Direkcijo RS za ceste in Upravo RS za pomorstvo ter nad agencijami za energijo, železniški promet in civilno letalstvo. Ob tem je spomnil, da je izredni nadzor že v teku tudi nad agencijo za varnost v prometu, rezultate pa pričakujejo do 22. decembra.

Doseženi kompromis določa, da bodo podatki po šestih mesecih postali anonimni Notranji ministri EU so danes v Bruslju prižgali zeleno luč za podpis sporazuma EU in ZDA o posredovanju podatkov evropskih letalskih potnikov na letih čez Atlantik ameriškim oblastem s ciljem krepitve boja proti terorizmu. Podpis sporazuma mora potrditi še Evropski parlament. Gre za podatke o potnikih (PNR - passenger name record), ki jih letalski prevozniki shranijo ob rezervaciji letalske vozovnice, na primer ime, naslov in telefonska številka potnika, datum in končni cilj potovanja, način plačila, številka kreditne kartice in podatki o prtljagi. Dosežen dogovor naj bi zagotovil, da se bodo podatki o letalskih potnikih, ki jih bodo evropske letalske družbe pošiljale ZDA, uporabljali "le za boj proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu", ne pa tudi za preprečevanje nezakonitega priseljevanja. Podatke bodo posredovale letalske družbe Podatke, uporabljene za boj proti organiziranemu kriminalu, bodo lahko ameriški pristojni organi hranili največ deset let, za boj proti terorizmu pa petnajst let. Doseženi kompromis sicer tudi določa, da bodo podatki po šestih mesecih postali anonimni. Po tem obdobju bodo imena potnikov dostopna le pod strogimi pogoji. Po petih letih bodo podatki preneseni v posebne "speče" banke podatkov, v katerih so podatki dostopni pod dodatnim nadzorom. Prav tako dogovor predvideva, da bodo lahko podatke o potnikih ameriški administraciji prenašale evropske letalske družbe, medtem ko ZDA same ne bodo imele dostopa do sistema rezervacij. Evropejci bodo lahko zahtevali izbris Poleg tega si bodo lahko evropski državljani zagotovili dostop do svojih podatkov in zahtevali njihov izbris. "Novi osnutek sporazuma je bistveno boljši od tistega iz leta 2007, predvsem v smislu varstva osebnih podatkov in sorazmernosti," je ocenil minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle in je danes nastopal v vlogi notranjega ministra, Aleš Zalar. Podpis sporazuma mora potrditi še Evropski parlament, ki je bil doslej do takšnih sporazumov EU in ZDA zelo kritičen in je vselej zahteval čim večje varstvo zasebnosti posameznikov. Dosedanji sporazum poteče 2014 Obstoječi sporazum je začel veljati avgusta 2007 za sedem let. Tedaj se je število osebnih podatkov o potnikih, ki jih lahko v imenu boja proti terorizmu zahtevajo ZDA, zmanjšalo s 34 na 19. V skladu s sporazumom iz leta 2007 lahko ameriške oblasti podatke iz EU hranijo do 15 let: sedem let v aktivni podatkovni bazi, v nadaljnjih osmih letih pa je dostop do njih mogoč le v izjemnih primerih in pod strogimi pogoji.

Svoje mnenje o današnji 5. vseslovenski vstaji je na svoji spletni strani zapisal tudi nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. Pravi, da mu je zdaj vse več ali manj jasno. Kot je Vinko Gorenak zapisal na svoji strani, dogajanje na današnji "ljudski vstaji", daje odgovore na mnoga vprašanja, "ki so se nam do sedaj kazala kot domneve, od danes dalje pa so vsaj zame stvarnost. Kakorkoli so tako imenovani "vstajniki" želeli ostati politično nevtralni in so na besedni ravni nasprotovali tako Jankoviču kot Janši, je današnja peščica "ljudskih vstajnikov" dokaz, da so na nek način svoje že dosegli. Ni mogoče mimo dejstva, da je bil na dosedanjih "ljudskih vstajah" glavna tarča Janez Janša in njegova vlada. Že takrat smo lahko videli tudi transparent pred Mestno občino Ljubljana z napisom "Zoki lopov, radi te imamo". Kakorkoli so se in se še bodo organizatorji trudili prikazati proteste kot nepolitične, je sedaj popolnoma jasno, da so bili politični. Bili so levo politično motivirani, njihov cilj je bila vlada Janeza Janše in nič drugega. Pod krinko ljudske spontanosti, so se za organizatorji skrivali nihče drug kot propadli levi politiki, njihovi zagrizeni podporniki ali tisti, ki v parlament niti niso prišli. Odgovor na vprašanje ali gre za sodobno in prikrito obliko modernega državnega udara je na dlani." Na koncu doda še, da zanj še vedno ostaja odprto vprašanje nasilja v Ljubljani, ki se je dogajalo. "Dejansko niti ni tako odprto, vsaj ne tisto nasilje na prvih in drugih protestih v Ljubljani, kot se zdi na prvi pogled. Je bilo nasilje plačano? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, potem ostajajo odprta naslednja vprašanja. Kdo je denar dal? Kdo ga je pripeljal? Komu ga je izročil? Kdo ga je delil? Kdo je za denar metal kocke v policiste? To so za sedaj še odprta vprašanja, ki upam da bodo dobila tudi uradne odgovore. Morda bo trajalo več let, toda uradnih odgovorov uradnih institucij si želim, pa če tudi po sedmih letih kot v primeru ropa SKB banke. Srečno in uspešno preiskovalcem," zaključi.

Tokratni novi dresi nogometne reprezentance so prav posebni, saj so narejeni iz recikliranih plastenk. Za dres enega nogometaša so porabili približno 13 plastenk. Eko trendu je podlegel tudi nogomet. Kar 96 odstotkov novega dresa za gostovanje slovenske reprezentance je narejenega iz reciklirane plastike. Za vsak dres so tako porabili približno 13 plastičnih steklenic, so sporočili iz Nika. Več o slovenski nogometni reprezentanci si preberite TUKAJ. Vendar brez skrbi, nogometaši se ne bodo potili, saj dresi vsebujejo tudi bombaž, ob straneh pa imajo lasersko izdelane luknjice, ki omogočajo kroženje zraka. Vse skupaj omogoča, da se bodo igralci med tekmo hitreje ohlajali in se boljše počutili. In če jim bo kljub temu kdaj na igrišču padla morala, jim jo bo pomagal dvigniti tudi napis na notranji strani dresa na vratu, ki se glasi: "Srce bije za Slovenijo."

Jutri se začenja akcija cepljenja lisic, ki bo trajala vse do novembra. Na Vursu pri tem opozarjajo, naj lastniki svoje pse sprehajajo na povodcu. Danes je Veterinarska uprava RS (Vurs) začela z jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Cepljenje opravljajo predvsem zaradi varovanja ljudi pred steklino in populacije lisic v gozdovih. S položenimi vabami se aktivno zaščiti populacija lisic v slovenskih gozdovih ter prepreči širjenje bolezni. Pri akciji, ki bo trajala do novembra, bodo piloti domačih športnih društev na celotnem ozemlju Slovenije z višine 300 metrov z zato posebej prirejenimi športnimi letali spuščali vabe. Športna letala letijo iz Portoroža, Murske Sobote, Letališča Jožeta Pučnika in Novega mesta. Na spletni strani Vursa lastnike psov opozarjajo, naj zaradi vab, ki so namenjene divjim živalim, lastniki psov svoje ljubljenčke na sprehode vodijo privezane. V primeru, da pes vabo poje, je ta zanj neškodljiva in se z njo zagotovi le imunizacija. Ne dotikajte se vab V veterinarski upravi ob tem opozarjajo, naj se ljudje nastavljenih vab za lisice ne dotikajo in naj o tem poučijo tudi otroke. Držite se naslednjih opozoril: Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti. Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih. Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi.

Davos - Ljudje so vse bolj pesimistični glede prihodnosti svetovnega gospodarstva in varnosti, je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava Svetovnega gospodarskega foruma. 36 odstotkov vprašanih pričakuje, da bodo imele naslednje generacije slabši življenjski standard, kot ga imamo danes, 33 odstotkov pa jih meni, da se bo standard izboljšal. Na vprašanje, ali bodo generacije za nami živele v varnejšem svetu, je 48 odstotkov vprašanih odgovorilo "ne" in 25 odstotkov "da". Leta 2006 jih je na enako vprašanje pritrdilno odgovorilo 26 odstotkov, negativno pa prav tako 48 odstotkov. Bolj pesimistični so sicer ljudje v Evropi in ZDA, kjer jih kar 69 oziroma 61 odstotkov meni, da se bo varnostna situacija poslabšala. Tudi glede gospodarske prihodnosti so prebivalci zahodnih držav bolj pesimistični. V Zahodni Evropi je tako kar 54 odstotkov vprašanih menilo, da bo prihodnost manj uspešna, v ZDA je bilo takih 43 odstotkov. Najbolj optimistični so Afričani, saj jih kar 71 odstotkov pozitivno ocenjuje prihodnost svetovnega gospodarstva. Anketa je razkrila tudi zelo negativno podobo političnih voditeljev, saj jih je kar 60 odstotkov vprašanih - 17 odstotkov več kot leta 2006 - ocenilo kot nevredne zaupanja. Vodilne gospodarstvenike je tako ocenilo 43 odstotkov vprašanih. Da so politiki nesposobni, jih je menilo 41 odstotkov, da so nesposobni gospodarstveniki, pa 23 odstotkov. Samo osem odstotkov jih zaupa politikom, medtem ko verskim voditeljem zaupa 27 odstotkov, novinarjem pa 16 odstotkov vprašanih. Glede globalnih prioritet je največ, 14 odstotkov vprašanih, odgovorilo, da bi morali politični voditelji na prvo mesto postaviti boj proti revščini, za gospodarsko rast in končanje konfliktov se jih je izreklo po 13 odstotkov, za vojno proti terorizmu 12 odstotkov, za varovanje okolja pa 11 odstotkov. Javnomnenjsko raziskavo z naslovom "Glas ljudi" je za Svetovni gospodarski forum (WEF) opravil inštitut Gallup. Zajela je 61.600 ljudi v 60 državah, izvedli pa so jo med oktobrom in decembrom lani. Njeni izsledki so bili objavljeni pred zasedanjem WEF naslednji teden, ki se ga bo udeležilo 2500 delegatov, med njimi številni šefi držav in vlad, vodilni gospodarstveniki, akademiki in novinarji.

London - Tečaji delnici na pomembnejših evropskih borzah se ob začetku današnjega trgovanja gibljejo neenotno. Potem ko so v četrtek vse po vrsti zabeležile precejšnje pocenitve vrednostnih papirjev, je danes v Londonu že opaziti pozitivna gibanja, medtem ko so v Frankfurtu in Parizu tečaji še obrnjeni navzdol. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v prvih dveh urah trgovanja znižal za 0,43 odstotka na 2826,06 točke. Razočaranje vlagateljev nad avgustovskim padcem prodaje stanovanjskih nepremičnin v ZDA in precejšnja pocenitev nafte sta osrednji evropski borzni indeks že v četrtek znižala za 1,70 odstotka. V Parizu se je indeks CAC 40 danes dopoldne znižal za 0,29 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 0,47 odstotka. V Londonu se je indeks FTSE 100 doslej zvišal za 0,06 odstotka. Zaradi zmanjšanja prodaje nepremičnin v ZDA, kar je obudilo dvome v skorajšnje okrevanje največjega gospodarstva na svetu, so se danes znižali tudi tečaji na borzah v Aziji. Japonske delnice so se v povprečju pocenile za 2,4 odstotka, hongkonške za 0,6 odstotka in kitajske za 1,1 odstotka.

Prihodnji meseci bodo pokazali resničnost Čuferjevih izjav Economistov dopisnik Tim Judah dvomljivo povzema izjave slovenskih politikov o nepotrebnosti zunanje pomoči, saj številke govorijo drugače. Judah, Economistov komentator, katerega prispevek je objavil Bloomberg, navaja, da je slovenski finančni minister Uroš Čufer prejšnji teden spremljal mučno javno predstavitev predstavnikov OECD-ja, ki so naslikali mrko sliko stanja v državi. Bil je očitno slabe volje, opaža ekonomist. Pojasnjuje, da je ministra, ki se je na predstavitvi izognil temu odgovoru, pozneje še enkrat vprašal, ali bo Slovenija naslednja država, ki bo potrebovala pomoč. Čufer mu je, tako Judah, jezno zabrusil Ne potrebujemo rešilnega paketa. Ne zanima me Ciper. Smo v zadovoljivi situaciji. Prepričan sem, da bomo dosegli dobre rezultate. Kljub turbulencam na trgih lahko počakamo, da se ti umirijo, je zagotovil. Ob tem komentator navaja nekaj podatkov iz poročila OECD-ja 2,3-odstotno krčenje BDP-ja v lanskem letu ter napoved 2,1-odstotnega padca za letos. Izpostavlja tudi 10-odstotno brezposelnost in staranje prebivalstva. Špekulacije in samoizpolnjujoče se prerokbe Hkrati pa navaja tudi besede komentatorke in psihologinje Renate Salecl, da se glede krize Slovenije pretirano dramatizira. Slovenci od decembra protestirajo proti koruptivnim politikom, a številni se strinjajo, da v ozadju razprave o Sloveniji kot prihodnjem Cipru stoji špekulativni kapital, piše komentator. Tisti, ki se igrajo s prihodnostjo držav, stavijo na padec držav, kar postane samoizpolnjujoča se prerokba, Judah citira Saleclovo. Dodaja, da bomo najverjetneje v nekaj mesecih vedeli, ali ima prav. Po besedah Judaha so vse od razglasitve neodvisnosti Slovenijo vodili ljudje, ki so se na oblast povzpeli na račun tega uspeha. Za to so se tudi ves čas nagrajevali. Medtem ko je v državi v začetnem povojnem obdobju še vladal nacionalni konsenz glede ciljev - pridružitev zvezi Nato, EU-ju ter območju evra - pa so zatem politiki zaspali na lovorikah. Slovenija je bila primerljivo bogata in večina ljudi je imela visok življenjski standard. S poceni posojili pa so se zadeve začele spreminjati, še posebej za podjetja. Ker je Slovenija majhna država, kjer se vsi na vrhu poznajo, so menedžerji de facto državnih podjetij izkoristili politične povezave za njihov odkup, pri čemer so za zavarovanje ponudili kar kapital podjetij. Proces so še olajšale banke v državni lasti, situacija pa je vzpostavila tovariško mrežo med politiko, podjetji in bankami. Nerealna pričakovanja namesto konkurenčnih proizvodov Judah navaja tudi besede podjetnika Boruta Grgiča, da so v letih od 2003 do 2009 slovenska podjetja poskušala spremeniti svoja podjetja v regionalne zvezde, a to z izposojenim denarjem in nerealnimi pričakovanji glede porabniškega trga na Balkanu. Celoten razcvet zgodnjega 21. stoletja je bil tako lažen in ustvarjen na posojilih, namesto na viziji in konkurenčnih proizvodih, je ocenil Grgič. Da so kljub zastrašujočim statističnim podatkom primerjave s Ciprom absurdne, je Judahu zagotovila tudi premierka Alenka Bratušek. A če kogar koli v Sloveniji vprašaš, ali bo država potrebovala rešilni paket, je odgovor enak nihče ne ve, piše komentator. Lahko bi šlo v katero koli smer, v največji meri pa je odgovor na to vprašanje odvisen od pripravljenosti slovenskih politikov na skupno reševanje težav. Bratuškova v to sodelovanje verjame. Resnična grožnja Bolj skeptičen pa je blogar in politični komentator Aljaž Pengov Bitenc. Nujne reforme, ki vključujejo odpuščanje v javnem sektorju, bodo tako boleče, da bi se po njegovem mnenju nekateri politiki lahko raje odločili za reševanje. Tako bi lahko krivdo za nepriljubljene ukrepe zvalili na druge, Bitenčevo mnenje povzema Judah. Pengov Bitenc grožnjo bankrota vidi kot zelo realno in doda, da mora proizvodni sektor začeti proizvajati izdelke z visoko dodano vrednost, pri čemer komentator navede podjetji Akrapovič in Pipistrel.

Ljubljana - Investicijski družbi Infond in Infond 1, ki imata skupno skoraj 70.500 delničarjev, sta v prvem polletju ustvarili večmilijonsko izgubo. Večji Infond ID je polletje končal z 21,1 milijona evrov izgube, medtem ko je ta pri manjšem Infond ID 1 znašala 7,3 milijona evrov. Visoka izguba Infond ID in Infond ID 1 je v veliki meri posledica strmih padcev tečajev na svetovnih borzah, ki so praktično izničili donose, ki sta jih še pred pol leta izkazovali obe družbi. V KBM Infond, ki upravlja z obema Infondoma, padec tečajev na Ljubljanski borzi pripisujejo lanskoletni rekordni rasti tečajev, medtem ko razloge za padce tečajev na globalnih trgih vidijo v ohladitvi gospodarske rasti v ZDA in nepremičninski krizi, ki je močno prizadela ves finančni sektor. "Moč in razsežnost ameriške krize je bila veliko večja, kot je sprva kazalo," še pravijo v KBM Infond. Vendar je del milijonske izgube treba pripisati tudi računovodskim standardom, ki od investicijskih zahtevajo, da k prihodkom prištevajo tudi neiztržene dobičke, k odhodkom pa neiztržene izgube. Brez upoštevanja teh bi Infond ID polletje končal s slabimi 637.000 evri izgube, izguba Infond ID 1 pa bi znašala dobrih 550.000 evrov, kar je 33- oziroma 13-krat manj kot sicer. Delničarji obeh investicijskih družb so sicer nedavno sprejeli tudi sklep o preoblikovanju v vzajemna sklada. Infond ID se bo tako že v kratkem preoblikoval v vzajemni sklad Infond Global, Infond ID 1 pa v Infond Dynamic. Brez upoštevanja kazenskih izstopnih stroškov bodo delničarji obeh družb ob preoblikovanju v vzajemna sklada zabeležili okoli 15-odstotni donos, saj obe družbi trenutno kotirata pod njuno knjigovodsko vrednostjo, ki bo po preoblikovanju osnova za določitev dnevne vrednosti enote premoženja.

Bojan Dremelj. Bivši šef Telekoma in njegova uprava pridržana zaradi suma, da so podjetje oškodovali za 25 milijonov evrov. Nekdanjemu šefu Telekoma Slovenije Bojanu Dremlju neuradno grozi do osem let zapora, ker naj bi ga policija sumila, da je skupaj s še štirimi sodelavci zlorabil položaj in to državno podjetje oškodoval za okoli 25 milijonov evrov. Pridržani. Policija je neuradno hišne preiskave zaključila v poznih nočnih urah. Takrat naj bi na prostost izpustili tudi tri nekdanje člane Dremljeve uprave, ki naj bi jih pridržali zgodaj zjutraj, ko je policija na njihovih domovih začela hišne preiskave. Istočasno naj bi pridržali še štiri ljudi, tudi dva nekdanja vodilna v Factor banki. Prijavila jih je KPK Preiskovalci policijskega Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so zato neuradno na domovih vseh petih članov nekdanje uprave, ki jo je vodil Dremelj, opravili hišne preiskave in jim pri tem zasegli precej dokumentov ter celo osebne računalnike, najbolj obremenilne dokaze pa so menda zasegli na sedežu Telekoma. Domnevno sporno poslovanje Dremljeve uprave pa naj bi policiji naznanila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Sumljivih jim je bilo vsaj osem poslov Telekoma v tujini. Največji sporni posel naj bi bil nakup kosovske družbe Ipko, pri katerem je Dremljeva uprava omogočila več kot 12 milijonov evrov zaslužka Factor banki. Dremelj je sicer na skupščini, ki je obravnavala revizijo polov njegove uprave, razlagal, da je v zameno za ta posel Mobitel sploh dobil licenco na Kosovu.

Infond Holding toži varuha konkurence zaradi zavrnitve prodaje Mercatorja. Sklep varuha so označili za nezakonitega. Finančna družba Infond Holding je v sredo na vrhovno sodišče vložila tožbo zoper urad za varstvo konkurence zaradi zavrnitve soglasja k prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja avstrijskemu Raishopp Holdingu, so sporočili iz družbe. Infond Holding meni, da je sklep varuha konkurence nezakonit. Urad za varstvo konkurence je soglasje za prodajo Mercatorja zavrnil, ker iz pogodbe med Infond Holdingom in Raishop Holdingom med drugim ni razvidno, da gre za popoln izstop Infond Holdinga iz Mercatorja. Prav tako je urad ugotovil, da se Infond Holding kljub prodaji 866.033 delnic Mercatorja ne bi popolnoma umaknil iz Mercatorja, saj bi še vedno imel 75.268 delnic družbe. Poleg tega prošnja za prodajo Mercatorja zaradi možnih likvidnostnih težav po ocenah varuha konkurence ni utemeljena. Kot je znano, sta Infond Holding in Raishop Holding v začetku junija sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja, in sicer za okvirno ceno 260 milijonov evrov. Končna cena pa se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence. Odločbo je varuh konkurence izdal konec julija, z njo pa ni dal dovoljenja mariborski finančni družbi za prodajo omenjenega deleža Mercatorja. Kot menijo v Infond Holdingu, je sklep varuha konkurence nezakonit.

Skupni nastop goriških oljkarjev Letošnja letina oljk v Goriških Brdih bo nadpovprečna. Lani so stisnili 80 ton oljk, letos pa pričakujejo, da bodo stisnili od 150 do 200 ton, tudi od pridelovalcev iz sosednje Italije. V Goriških Brdih je po ocenah od 150 do 200 hektarjev oljčnikov. Letno na novo posadijo oljke na približno desetih hektarjih, kar je zagotovo tudi plod projekta Uelje 1, sofinanciranega iz evropskih sredstev, v okviru katerega so postavili oljarno. Letos so jo obnovili, na zagon pa čaka tudi linija za stekleničenje olja. Oljarna dela pod streho vinske kleti Dobrovo, ki dobro sodeluje z društvom oljkarjev Brda. Direktor vinske kleti Silvan Peršolja Mi naredimo tisti del, ki ga znamo, vse strokovne odločitve pa prepuščamo oljkarskemu društvu, ki je najbolj usposobljeno za to. Medsebojno se podpiramo. In razmišljajo tudi o skupnem nastopu, saj sta vinarstvo in oljarstvo tesno povezana in pomenita zgodbo o teritoriju. Sicer pa društvo oljkarjev Brda, ki šteje 240 članov, dobro sodeluje tudi z Goriškim društvom. Pripravljajo ustanovitev skupine proizvajalcev. Cilje pojasnjuje predsednik briških oljkarjev Elizej Prinčič Cilj projekta je, da povežemo vse večje proizvajalce na Goriškem v enotno blagovno znamko ter dosežemo enotna pravila in enoten pristop na trgu. Trenutno pripravljajo proizvodni pravilnik, na podlagi katerega bodo tudi zaščitili blagovno znamko Uelje, da bo olje prepoznavno kjer koli na trgu. Ingrid Kašca Bucik, Radio Slovenija

Delavci pohištvenega velikana Garanta še vedno niso dobili dela marčevske in cele aprilske plače, čez vsakdan pa se prebijajo le s prehrambenimi paketi pomoči. Podjetje bo šlo, kot kaže, v stečaj, brez dela pa bo ostalo 135 ljudi.

Vrednost evra tik pod 1,30 dolarja Ker v Grčiji še ni dogovora o prestrukturiranju dolga, so delnice na razvitih borzah padle, zlasti finančne, spet pa se je pojavila zlata mrzlica. V Atenah še vedno potekajo pogovori med grško vlado in zasebnimi upniki. Grčija ne bo dobila dodatnega svežnja pomoči EU-ja in IMF-a, če dogovora ne bo, s tem pa ne bo mogla odplačati 14 milijard evrov iz naslova obveznic, ki zapadejo čez slaba dva meseca. Finančni ministri medtem v Bruslju razpravljajo o novih načinih za rešitev iz krize, Mednarodni denarni sklad pa poziva k okrepitvi finančnega požarnega zidu za rešitev evrskega območja. Bančne delnice po strmi rasti spet navzdol Borzniki v Frankfurtu so danes z zanimanjem spremljali pogajanja o prestrukturiranju grškega dolga, čemur Nemci pravijo Schuldenrestrukturierungsverhandlungen. Beseda je podobno zapletena, kot je grška drama, strah pred nenadzorovanim zlomom pa je dopoldne indeks DAX30 poslal za več kot odstotek nižje, potem ko je bil v ponedeljek na najvišji vrednosti v zadnjih šestih mesecih. Bančne delnice, ki so letos občutno pridobivale, so spremenile smer. Tečaj Commerzbanke je padel za več kot šest odstotkov. Siemens razočaral tudi največje pesimiste Siemens, ki zaradi proizvodnje široke palete proizvodov velja za dobrega pokazatelja gospodarskega stanja, je imel v zadnjem četrtletju za 23 odstotkov manj dobička iz poslovanja osnovne dejavnosti bilo ga je za 1,60 milijard evrov, s čimer je zaostal celo za najbolj pesimističnimi pričakovanji. Delnice, ki so se v zadnje pol leta pocenile za 16 odstotkov ameriški konkurent General Electric je v tem obdobju pridobil šest odstotkov, so v torek zdrsnile za dodatne tri odstotke. Evro pod 1,30 dolarja Vrednost evra, ki se je v ponedeljek povzpela nad mejo 1,30 dolarja, je bila ob 16. uri 1,298 dolarja, cena zlata, ki je po hudem decembrskem popravku letos spet začela vidno naraščati, pa 1.665 dolarjev. Danes se začenja dvodnevni sestanek Zveznih rezerv. Revolucionarnih sklepov ni pričakovati, zanimivo je le to, da bo Fed prvič v zgodovini sporočil svoje napovedi glede ključne obrestne mere Fed funds. Ta je že dlje časa na ničelni ravni in tako naj bi ostalo vsaj še dobro leto.

Obrestna mera najnižja v zgodovini banke Svet Evropske centralne banke je obrestno mero na območju evra znižal z 2,0 na 1,5 odstotka. Obrestna mera je tako pristala na najnižji ravni v zgodovini banke. Od oktobra lani je Evropska centralna banka obrestno mero znižala že za 2,75 odstotne točke. Za znižanje ključne obrestne mere pa se je odločila tudi Britanska centralna banka. Obrestno mero je znižala še za 0,5 odstotka, tako da po novem znaša 0,5 odstotka. To je že šesto znižanje zapored. ECB je za 0,5 odstotne točke znižal tudi preostali dve ključni obrestni meri - obrestno mero za mejno posojanje na 2,5 odstotka, za deponiranje presežne likvidnosti pa na 0,5 odstotka. Evropska centralna banka je od uvedbe evra kot knjižne valute 1. januarja 1999 ključno obrestno mero za območje evra spremenila 29-krat, od tega jo je 16-krat zvišala. Najnižjo obrestno mero je evroobmočje imelo med junijem 2003 in decembrom 2005, ko je bila 2-odstotna, najvišja pa je bila med oktobrom 2000 in majem 2001, ko je bila 4,75-odstotna. Napovedan padec BDP-ja V Franfurtu napovedujejo padec bruto domačega proizvoda BDP v intervalih med 2,2 in 3,2 odstotka, kar pomeni srednje pričakovano krčenje gospodarstva okoli 2,7 odstotka. Na napoved so takoj reagirale evropske borze, ki so trgovanje končale v rdečem. Gospodarska rast 2010 bo ničelna ECB napoveduje ničelno rast gospodarstva v prihodnjem letu, natančneje krčenje med -0,7 in 0,7 odstotka. Letošnja inflacija naj bi se gibala med 0,1 in 0,7 odstotka, kar pomeni, da je srednja pričakovana stopnja inflacije le 0,4-odstotna.

V formuli 1 se vrtijo astronomski zneski, širi pa se tja, kjer je denar. Po dirki na Kitajskem pa je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo v bolidu znašel Kitajec V formuli 1 se utegne kmalu pojaviti tudi Kitajec. Trg formule 1 je globalen, okrog nje pa se vrtijo velikanski zneski - za to je zaslužen Bernie Ecclestone, ki je tekmovanju posvetil več kot pol življenja. Za formulo 1 se zdi, da je prava tiskarna denarja, ki naj bi letno navrgla milijardo evrov. Tako ne čudi, da se bolidi zdaj podijo tudi po dirkališčih v Indiji, Bahrajnu, Abu Dabiju, Maleziji, Singapurju, kmalu v Rusiji in seveda na Kitajskem. Ma Qing piše zgodovino formule 1 Zanimanje pri Kitajcih za formulo 1 pa bo najbrž še večje, če se bo po progi podil Kitajec. Ma Qing tako piše zgodovino tega avto-moto športa, saj je v četrtek postal prvi na Kitajskem rojeni dirkač, ki je testiral bolid formule 1. Kitajec je za špansko moštvo HRT v Silverstonu prevozil 82 krogov, s svojim časom in vožnjo pa je navdušil prisotne. Kitajec požel pohvale za svojo vožnjo "Ni lahko sesti v formulo, odpeljati 82 krogov, pri tem pa praktično ne narediti napake. On je to storil in pokazal izredno nadarjenost. Ne smemo pa prehitevati. Ma more nadaljevati delo, če bo še napredoval, bo slej kot prej postal tekmovalni voznik formule 1," je Kitajca hvalil direktor moštva HRT Luis Perez Sala, ki je prepričan, da bo 24-letni Ma veliko prispeval k razvoju formule 1 na Kitajskem. Ma je doslej tekmoval v formuli renault, veliki nagradi A1, formuli 3 in superligi. Kitajci so sicer že imeli svojega testnega voznika, leta 2003 je bil pri Williamsu to Ho Pin Tung, ki pa se je rodil na Nizozemskem.

Nectar bo prevzel tudi dolgove Prodaja ajdovskega Fructala srbski družbi Nectar naj bi bila končana do konca tega tedna. Prvotno naj bi Nectar Fructal prevzel že novembra, vendar se je postopek pridobitve konkurenčnih soglasij v državah nekdanje Jugoslavije zavlekel. Nectar, ki ima sedež v Bački Palanki, je namreč moral konkurenčna soglasja pridobiti na vseh trgih, kjer nastopata obe družbi v Sloveniji, Srbiji, BiH-u, Makedoniji in Črni gori. Nectar bo prevzel tudi dolgove Najdlje je postopek trajal pri bosansko-hercegovskem varuhu konkurence, ki pa je pred dnevi Nectarju le podal soglasje. Slovenski urad za varstvo konkurence je že v začetku oktobra izdal sklep, da ne nasprotuje koncentraciji med Fructalom in Nectarjem ter da je koncentracija skladna s pravili konkurence. S prodajo 93,73-odstotnega deleža Fructala bo Pivovarna Union iztržila 35,3 milijona evrov, Nectar pa bo prevzel tudi dolgove ajdovske družbe. Pivovarna Laško se bo tako s prodajo pri bankah razdolžila za 48 milijonov evrov. Po končani prodaji mora Nectar objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice Fructala. Poudarek na blagovnih znamkah Nectar in Fructal bosta v letu 2011 konsolidirano ustvarila 140 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni, da bo družba postala največji proizvajalec sokov in napitkov v državah nekdanje Jugoslavije, je zapisano na spletnih straneh Nectarja. Osnovni Nectarja je, da blagovnim znamkam, kot sta Fructal in Frutek, povrne stari sijaj ne le ne trgih nekdanje Jugoslavije, temveč tudi na drugih trgih. Družba bo sicer v prihodnosti veliko pozornosti namenila krepitvi blagovnih znamk Nectar, Life in Fructal. Nectar se je pri nakupu Fructala obvezal tudi, da ne bo ukinil proizvodnje v Ajdovščini in Kamniku ter da bo vlagal v razvoj sadjarstva v Sloveniji oz. bo nadaljeval Fructalovo prakso krajevnega odkupa sadja.

Nekdanje vodstvo Mure je kazensko ovadeno zaradi suma, da so podjetje oškodovali za 70 tisoč evrov. Odvetniška družba Matoz, ki zastopa zaposlene, je zaradi domnevne zlorabe položaja ovadilo nekdanjega prvega moža Mure Franca Hubra in nekdanjo članico uprave Marinko Glavač. Vpletena naj bi bila v plačevanje za svetovanje, ki ga sploh ni bilo. Nepravilnosti so razkrili nekdanji delavci, ki so Matoza najeli, da bi prišli do denarja, ki jim ga Mura dolguje. "Dejstvo je, da smo skozi dokumente, ki so nam jih zaupali delavci, ugotovili, da je prišlo do zlorabe položaja, torej do fiktivnega svetovanja družbi in skozi ta način do izplačila več zneskov, do katerih družba Huber ni bila upravičena," je dejal Franci Matoz za Televizijo Slovenija. Družbo Huber, ki naj bi ji Mura po očitkih v ovadbi z odobritvijo Glavačeve plačevala za domnevno fiktivno svetovanje, je pred slabimi tremi leti ustanovil sin Franca Hubra, slednji pa je zakoniti zastopnik družbe. Primer Mure preiskujejo tudi kriminalisti, kmalu naj bi sledile nove ovadbe.

Prav presunile so me besede psihiatra dr. Gorazda V. Mrevljeta, ki je sodeloval pri našem prispevku o izgorelosti. Zakaj človek sploh izgoreva - da ne govorimo o tem, da delovna izčrpanost še zdaleč ni izgorelost -, je razložil tako jasno in prav nič olepšano, da človeka zaboli pri srcu. Številni ljudje svojo pozitivno samopodobo gradijo na tem, kaj si o njih misli in kako jih dojema okolica. Znanci, sosedi, sodelavci, šefi, ožje in širše. »Ah, on je pa tako priden. Doma je ves čas z otroki, službo ima strašno naporno, pa je vedno nasmejan, dobre volje, pripravljen pomagati.« Pregoriš lahko, če preveč delaš tisto, kar od tebe zahteva kapitalistično usmerjena družba, torej tisto, kar drugi pričakujejo od tebe. Če tvoje edino življenje postane služba, saj je le denar merilo tvojega uspeha in tega, na čemer gradiš svojo pozitivno samopodobo. Bolj boš priden, bolj te bodo imeli radi. Ko postaneš manj učinkovit in utrujen, le še bolj delaš. Hej, saj je treba nadomestiti zamujeno, kajne? Kakšne gradove iz mivke si postavljamo ljudje! In povrhu vsega še vse to vemo, le nočemo se ukvarjati, kaj šele soočiti s temi mislimi. Ne pozabimo, da na svetu nismo zato, da ocenjujemo in presojamo življenja drugih, temveč da živimo svoje življenje. MEJE. Težko je postavljati meje otroku, še težje jih je sebi. Koliko obremenitev v resnici zmore sodobni človek in zakaj hočemo biti superheroji? No, vprašanje je res naivno, posebej, ker sem »človek iz medijev«, ki poveličujejo podobo lepe, mlade, uspešne, vitke, srečne in vedno nasmejane ženske. Slovenci smo že pregovorno sami sebi najbolj škodljivi. Smo bolestno prizadevni, povrhu vsega pa še uslužni. Ne poznamo nobenih meja, ko gre za to, kako smo videti pred drugimi. Ja, morda res posplošujem, ampak čemu je torej toliko stigmatiziranja vsega? Bolezni, slabih odnosov v družini, čustvenih in psihičnih težav? NISI SAM. Nihče ni edini v skrbi zase, edini s težavami na svetu, čeprav se dostikrat marsikdo tako vede. Kakorkoli, ljudje svoje težave in križe rešujemo, kakor vemo in znamo. Pri tem so nekateri zelo šibki, nesamozavestni, drugim gre bolje. Nikakršna skrivnost ni, da se ljudje že v mladosti naučimo vzorcev vedenja, pristopanja in reševanja ob nastalih težavah. Ali jih znamo konstruktivno reševati, ali sprejmemo, da so te zato, da se rešujejo, je večinoma odvisno od tega, kakšne zglede smo imeli in ali smo mimogrede na življenjski poti »pridelali« še kakšna neodložena, v podzavest potlačena bremena. Take nahrbtnike je vsekakor pametno odložiti. Preteklost je pomembna, vprašanje pa je, koliko se splača in ali je sploh zdravo preveč brskati po njej. Če človek vztrajno brska, najbrž gotovo kaj tudi odkrije, temu pa lahko povrhu pripiše še pretiran pomen. Vsekakor ni slabo, če se tu in tam, ko nam je najhuje, ustavimo, obrnemo k sebi in poskušamo ugotoviti, kje smo in kako si sploh želimo naprej. ŽIVIMO ŽIVLJENJE. Poznam veliko ljudi, ki prisegajo na psihoterapijo in menijo, da je razumevanje čustev še vedno bistvo življenja s samim sabo. Nekaj pa nas je gotovo takih, ki bomo raje kot tujim ljudem svoje pomisleke še vedno zaupali prijateljem. Staromodno? Morda res. Toda vsak naj stori tisto, za kar meni, da mu najbolj pomaga. Tudi, če je to samo dober občutek, ko smo na izhodu iz terapevtove ordinacije lažji za nekaj deset evrov. Ne pozabimo, da na svetu nismo zato, da ocenjujemo in presojamo življenja drugih, temveč da živimo svoje življenje. Če bi ljudje svoja življenja živeli, potem ne bi potrebovali precejšnjega deleža storitev in izdelkov medicine in farmacije. Toda to je že druga zgodba.

Predviden scenarij za nedeljo je znan. Kosovski parlament naj bi v nedeljo na plenarnem zasedanju okoli 17. ure sprejel deklaracijo o neodvisnosti Predviden scenarij razglasitve neodvisnosti Kosova je znan. Kosovski parlament naj bi v nedeljo na plenarnem zasedanju okoli 17. ure sprejel deklaracijo o neodvisnosti, zgodovinski dan za Kosovo pa naj bi se sklenil z ognjemeti na štirih koncih Prištine. Nedeljo dopoldne izredno zasedanje Kosovski premier Hašim Tači naj bi v nedeljo dopoldne pozval k izrednemu zasedanju kosovskega parlamenta, ki naj bi bilo javno objavljeno ob 11. uri. Ob 13. uri naj bi se začel ves parlamentarni postopek, ob 15. uri pa plenarno zasedanje parlamenta. Neodvisnost naj bi bila razglašena okoli 17. ure Plenarno zasedanje naj bi trajalo približno tri ure, deklaracija o neodvisnosti pa naj bi bila razglašena okoli 17. ure. Po plenarnem zasedanju naj bi bila, predvidoma ob 18. uri, skupna novinarska konferenca Tačija in kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja. Razglasitvi neodvisnosti naj bi sledilo slavje Uradnemu delu naj bi sledilo slavje, najprej koncert kosovske filharmonije in nato koncert na odprtem v Prištini. Po koncertih naj bi Tači in Sejdiu na osrednjem trgu v Prištini nagovorila zbrano množico. Dan razglasitve neodvisnosti Kosova pa naj bi se sklenil z ognjemeti na štirih koncih Prištine.

Po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj se bo tako opevana gospodarska rast v Sloveniji znižala.

Največji delež sredstev je namenjen osnovnošolskemu izobraževanju Foto: Shutterstock Javni izdatki države in občin, namenjeni za formalno izobraževanje, so v letu 2008 znašali 1,94 milijarde evrov ali 5,22 odstotka BDP. Od tega je 2,36 odstotka šlo za osnovnošolsko izobraževanje, 1,22 odstotka za terciarno in 1,15 odstotka za srednješolsko izobraževanje, kažejo podatki Statističnega urada. V letu 2008 so se izdatki države za formalno izobraževanje v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 7,5 odstotka in so znašali 1,60 milijarde evrov, izdatki občin pa za 9,5 odstotka in so znašali 350 milijonov evrov, skupaj je to predstavljalo slabo petino (18 odstotkov) vseh javnih izdatkov za izobraževanje. Država je 45 odstotkov vseh sredstev za formalno izobraževanje namenila za osnovnošolsko izobraževanje, nekaj manj kot 28 odstotkov za terciarno, slabih 27 odstotkov za srednješolsko in 0,5 odstotka za predšolsko izobraževanje.

Veliko presežnih delavcev in nepodaljšanih pogodb Konec leta 2008 bo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 65 tisoč brezposelnih, konec leta 2009 pa jih bo med 78 in 80 tisoč, ocenjuje zavod. Na zavodu upajo, da bodo v prihodnosti še vedno potrebe po delavcih v deficitarnih poklicih, predvsem v malih in srednje velikih podjetjih. Do konca leta več kot 65 tisoč ljudi brez dela Ob koncu novembra je bilo v Sloveniji 63.363 brezposelnih oseb, kar je za 1,2 odstotka več kot v oktobru, na današnji dan, 15. december, pa se je ta številka povzpela na 65 tisoč ljudi, je povedala direktorica zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen. Število brezposelnih se je sezonsko zmanjševalo v prvi polovici leta, v juliju, oktobru in novembru pa se je glede na mesec prej povišalo, predvsem zaradi izteka dela za določen čas in presežnih delavcev. Pogodb za določen čas ne bodo podaljšali Na zavodu tako do konca leta pričakujejo skupaj več kot 65 tisoč prijavljenih brezposelnih, prav tako zaradi izteka pogodb za določen čas in presežnih delavcev. Nov val prijav pričakujejo v prvih dveh mesecih novega leta, ker se je v 75 odstotkih delavce zaposlovalo za določen čas , je dejala Poglajenova. Na zavodu pričakujejo, da se bo večina teh delavcev prijavila na zavod. 2009 Več kot osemodstotna brezposelnost Stopnja brezposelnosti bo po oceni zavoda letos pod sedmimi odstotki 6,8- ali 6,9-odstotna, v letu 2009 pa naj bi bila med 8- in 8,2-odstotna.

Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina zdaj stane 0,941 evra. Bencin se je spet podražil. Cene naftnih derivatov se bodo s torkom zvišale. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,035 evra na na 0,941 evra, liter 98-oktanskega bencina se bo podražil za 0,036 evra na 0,955 evra, dizelsko gorivo za 0,005 evra na 0,948 evra, kurilno olje pa za 0,008 evra na 0,538 evra, so sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Cene nafte na svetovnem trgu se sicer nekoliko znižujejo, potem ko so v Beli hiši opozorili, da se bo recesija v ZDA v prihajajočih mesecih verjetno poglobila, s čimer se bo zmanjšalo povpraševanje po surovi nafti. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo marca se je na primer v Singapurju nazadnje pocenila za 95 centov, na 45,52 dolarja.

Toni Rumpf očitke Računskega sodišča zavrača Toni Rumpf je, potem ko je Računsko sodišče pozvalo k njegovi razrešitvi, odstopil z mesta direktorja kobilarne Lipica. Sprva so ob očitkih Računskega sodišča iz kobilarne podali uradno stališče, da se za kobilarno negativne zgodbe vselej pojavljajo ob za kobilarno pomembnih dogodkih, kot je letošnji dan odprtih vrat ali pa lanski nastop v Stožicah. Kljub temu pa je danes Rumpf odstopil, poroča dopisnica TV Slovenija Barbara Renčof. Rumpf je dejal, da je njegov odstop glede na okoliščine edina logična poteza, obenem pa je tudi zavrnil večino očitkov Računskega sodišča, saj naj bi se večina nepravilnosti nanašala na čas, ko je kobilarno vodil njegov predhodnik Matjaž Pust. Računsko sodišče je Rumpfu sicer očitalo neučinkovito ravnanje pri izbiri in plačilu izvajalca storitev trženja, neustrezno izkazovanje prihodkov in neustrezno razmejevanje skupnih stroškov med kobilarno Lipica in družbo Lipica turizem. Računsko sodišče pa je zmotila tudi brezplačna uporaba nepremičnin, ki so v lasti države, z njimi pa upravlja kobilarna. Svoje ugotovitve je sodišče pospremilo s predlogom svetu kobilarne za razrešitev Rumpfa, pri čemer je predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes dejal, da gre pri predlogu že za vprašanje obstoja. Med drugim je opozoril, da je bilo v revidiranem obdobju zaradi neustreznega razmejevanja stroškov med kobilarno in družbo Lipica Turizem v kobilarni izkazanih za skoraj tri milijone evrov neupravičenih stroškov.

Odvetnik Roberta Tomaža Zavašnika Milan Vajda je potrdil, da bo diskoteka Lipa, v kateri so leta 2005 umrla tri dekleta, danes spet odprta. Lastniki Lipe so Zavašnikovi starši, ki imajo vsa dovoljenja za obratovanje diskoteke. Milan Vajda, odvetnik Roberta Tomaža Zavašnika, je za zurnal24.si potrdil, da bo diskoteka Lipa, v kateri so leta 2005 umrla tri dekleta, danes spet odprta. Ime diskoteke bo po odvetnikovih navedbah ostalo nespremenjeno, njegova stranka Zavašnik pa naj z odprtjem ne bi imel nič. Obratovanje v četrtek, petek in soboto Na občini Medvode so nam potrdili, da je bila dne 24. 7. 2008 izdana odločba, s katero je Mileni Zavašnik dovoljen obratovalni čas za gostinski obrat Okrepčevalnica Lipa vsak četrtek, petek in soboto od 18. do 24. ure. Vloga za podaljšan obratovalni čas od 24. ure dalje je bila zavrnjena. Na izdano odločbo je odvetnik Milan Vajda, ki zastopa družbo in Mileno Zavašnik, podal pritožbo. O pritožbi še ni bilo odločeno. Odprtje oglaševali mimo medijev Obveščanje o vnovičnem odprtju diskoteke ni potekalo prek medijev, temveč prek SMS-sporočil. Po poročanju časnika Večer je bilo za vnovično obratovanje razvpitega kluba mogoče izvedeti na različnih forumih. Zavašniku, lastniku lokala Lipa, je sodišče zaradi povzročitve splošne nevarnosti s hudimi posledicami izreklo petletno zaporno kazen. © BOBO Prevelika gneča vzela tri življenja 23. decembra 2005 je množica mladih nekaj pred 22. uro pred lokalom Lipa v Spodnjih Pirničah pri Medvodah do smrti poteptala dve dekleti, tretje je zaradi poškodb umrlo v ljubljanskem kliničnem centru. V incidentu je bilo pet ljudi tudi lažje poškodovanih. Pred lokalom se je namreč tisti večer po množičnem oglaševanju zbralo več sto ljudi, ki niso mogli vstopiti v diskoteko, ker je bila ta prezasedena. V gneči je varnostna železna ograja popustila. Zavašniku, lastniku lokala Lipa, je sodišče zaradi povzročitve splošne nevarnosti s hudimi posledicami izreklo petletno zaporno kazen. Sodni senat je namreč menil, da je šlo v zadevi Lipa za zavestno malomarnost, saj je bil Zavašnik večkrat opozorjen, da lahko v diskoteki pride do tragičnih posledic. Še tri mesece pogojno Zavašniku je sodišče naložilo tudi plačilo sodnih stroškov in pet tisoč evrov povprečnine. Poleg tega bodo starši pokojnih deklet in dve poškodovani dekleti od njega terjali odškodnino še v civilnem postopku. Maja je ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da je Zavašnik kriv še predložitve ponarejene odločbe o podaljšanju obratovalnega časa lokala Lipa, pri čemer mu je prisodilo tri mesece pogojne zaporne kazni in mu naložilo stroške postopka.

New York - Trgovanje na borzi na Wall Streetu se je začelo v pozitivnem vzdušju, potem ko je vlada objavila podatek o manjšem številu ukinjenih delovnih mest od pričakovanega. Vlagatelji ukinitev 539.000 delovnih mest v aprilu, kar je 23 odstotkov manj kot marca in dobro desetino manj od napovedi, razumejo kot znak okrevanja gospodarstva. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 1,48 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 1,28 odstotka. Potem ko je vlada v četrtek zvečer objavila rezultate t.i. stresnega testa za banke, se tečaji delnic finančnih ustanov danes zvišujejo. Deset od 19 največjih ameriških bank po oceni vlade potrebuje približno 75 milijard dolarjev svežega kapitala. Nekateri vlagatelji so se bali, da banke potrebujejo še višje dokapitalizacije, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zvišujejo se tudi tečaji delnic na vodilnih borzah v Evropi. V Londonu je indeks FTSE 100 dve uri pred koncem trgovanja na 1,80 odstotka višji ravni kot v četrtek. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 2,38 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 3,10 odstotka.

New York - Tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu se v začetku današnjega trgovanja zvišujejo. Rast po besedah borznih posrednikov spodbujajo predvsem vnovično zmanjšanje števila prosilcev za pomoč brezposelnim v ZDA ter načrti Dubaja, da reši svoj zadolženi državni sklad Dubai World in njegovo nepremičninsko podjetje Nakheel. Ameriški vlagatelji pa se vse bolj ozirajo tudi v Evropo, kjer bo danes in v petek vrh EU, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Na njem naj bi med drugim govorili o zajezitvi dolžniške krize nekaterih držav članic. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 0,67 odstotka na 10.909 točk, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq trenutno pri 2417 točkah, kar je 0,76 odstotka več kot v sredo. Po podatkih ameriškega ministrstva za delo se je število vlog za pomoč brezposelnim prejšnji teden znižalo na 442.000. Tudi analitiki so napovedovali zmanjšanje, a zgolj na 450.000. Zvišujejo se tudi tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi. V Londonu je indeks FTSE približno tri ure pred koncem trgovanja na 0,74 odstotka višji vrednosti kot v sredo. V Frankfurtu se je indeks DAX danes zvišal za 1,30 odstotka, v Parizu pa indeks CAC za 1,14 odstotka.

V naslednjih 48 urah bo zahodni del države zajelo močnejše deževje, zaradi česar bodo porasli vodotoki. Poplavljalo bo tudi morje. V prihodnjih dneh dež. V hribovitem svetu do četrtka zjutraj pričakujejo od 100 do 200 litrov dežja na kvadratni meter. Največ padavin naj bi bilo v zgornjem Posočju, intenzivnost padavin pa bo največja v sredo dopoldne in sredi dneva. K porastu vodotokov bo dodatno prispevala taleča se snežna odeja. Povečana bo tudi nevarnost zdrsa zemeljskih plazov. Vremenske razmere lahko spremljate tudi na našem vremenskem portalu VREME.NET. Med osmo in deseto uro danes bo povišano plimovanje morja. Gladina morja bo na mareografski postaji v Kopru presegla opozorilno višino 295 centimetrov. Morje lahko poplavi nižje ležeče dele obale. Plimovanje morja bo povišano tudi v naslednjih dneh. Brez dežnika ne bo šlo Danes in jutri bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, meja sneženja se bo dvignila nad višino 2000 metrov nad morjem. Ponekod bo pihal južni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem okoli 16 stopinj Celzija. V četrtek bo dež postopno ponehal, a bo še oblačno. V petek se bo delno razjasnilo, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.

Center. Bolj ga zapirajo, več težav imajo stanovalci. Stanovalci mestnega središča morajo smučarsko opremo in prtljago nositi 400 metrov, če se s smučanja vrnejo zvečer in ne med 6.00 in 9.30, ko je vstop v center dovoljen. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) jim svetujejo, da zaprosijo za dovolilnico za dostavo oziroma prevoz in zanjo plačajo deset evrov. Dodajajo, da je “zaprtje središča mesta med obiskovalci in stanovalci odlično sprejeto, seveda pa za nekatere pomeni tudi posamezne ovire pri vsakdanjih ali občasnih opravilih. A verjamemo, da je mogoče s Kavalirjem, sistemom Bicike(LJ) in taksijema, ki vozita po središču, ter z dobro voljo tudi te uspešno premagati.” Sprememb režima ne bo Drugi bralec ob tem opozarja na to, da zapirajo vse več centra, s čimer so težave stanovalcev vse večje, saj je zdaj zaprto že vse v radiju 300 ali 400 metrov: “Zato imamo vse več preglavic pri prevozu starejših ljudi in obolelih otrok, prihodu domov ponoči, občasnih večjih nakupih ali odhodu oziroma prihodu s počitnic.” Kljub takim težavam in predlogom, da bi stanovalcem po potrebi dovolili ali številčno omejili dostop do centra zunaj dostavnega časa, na MOL sprememb režima ne predvidevajo. Na občini tudi pravijo, da pritožbe dobijo, ko kakšno novo območje priključijo coni za pešce, vendar so pritožbe zelo redke, ko se stanovalci navadijo na nov prometni režim. Avto po pločniku, pešec nikjer Bralec tudi pravi, da nekateri gostinski lokali v stari Ljubljani ne pospravijo svojih stvari, zato morajo dostavna vozila voziti po pločniku, za pešce pa prostora sploh ni. Na občini ob tem pravijo, da morajo gostinski lokali vozilom omogočiti prehodnost.

Kupnina znaša dva milijona evrov DZ je z 42 glasovi za dal soglasje k prodaji 25,23-odstotnega deleža DSU-ja v Peku. Poslanci so v razpravi poudarili, da se zavedajo, da je na drugi strani stečaj, bili pa so tudi pomisleki. Poslanci so predvsem opozarjali, da ni nobenih zagotovil za zaveze, ki jih je pri prevzemu Peka dal Osimpex, poudarili pa so tudi, da je lastnik podjetja osumljen korupcije. Peko bi sicer kupila hrvaška družba Osimpex, kupnina za 100-odstotni delež v obutvenem podjetju pa bi znašala dva milijona evrov. Poleg tega se je Osimpex zavezal, da bo do leta 2017 ohranil vsaj 280 od 380 delovnih mest v družbah Peko in PGP Inde. Za dokapitalizacijo naj bi ob prenosu lastništva zagotovil dva milijona, do leta 2017 pa skupno šest milijonov evrov. Zavezal se je k naložbam za tehnološke posodobitve, razvoj izdelkov, modernizacijo prodajne mreže in krepitev blagovne znamke v višini dva milijona evrov ter k zagotovitvi dolžniškega financiranja za nabavo materiala in gotovih izdelkov za takojšen plasma na prodajne police. Po dodatnih pogajanjih so v kupoprodajno pogodbo za zavarovanje plačila pogodbenih kazni vnesli nakupno opcijo. Država bo tako lahko v petih letih, če kupec ne bo izpolnjeval zavez, celoten delež odkupila nazaj za en evro. Kupec bo moral tudi ob vseh večjih poslovnih dogodkih obveščati državo.

Ljubljana - Za sredo je ob 14. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije napovedan sestanek med predstavniki Vegrada in njegovimi podizvajalci pri projektu Celovški dvori. Pobudo za ta sestanek je dal Vegrad, podizvajalci so udeležbo potrdili, ob tem pa menijo, da bi se sestanka morali udeležiti tudi predstavniki bank in Mestne občine Ljubljana. Podizvajalci so Vegradu udeležbo na sredinem sestanku potrdili 25. maja, dan za tem pa so tudi sami poslali vabila Vegradu, Novi Ljubljanski banki (NLB) in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za čim prejšnji sestanek, ki bi bil prej kot 2. junija, a odziva ni bilo, je danes STA povedal predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Miro Požar. Na sredinem sestanku z Vegradom, če bo do njega prišlo, bodo podizvajalci nastopili skupaj, saj so usklajeni in ne pristajajo na individualna pogajanja z Vegradom, je povedal Požar. Ob tem poudarja, da brez bank dogovora o poravnavi obveznosti Vegrada do podizvajalcev ne bo mogoče doseči. Brez uspešnega dogovora pa podizvajalci niso pripravljeni izročiti dokumentacije, potrebne za pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanja v Celovških dvorih. Ljubljanski župan Janković je na današnji redni novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da se bo udeležil kateregakoli sestanka, na katerem bosta prisotni obe strani, tako Vegrad kot tudi podizvajalci. Če bo povabljen, se bo udeležil tudi sredinega sestanka, če ne bo imel drugih obveznosti, vpletenim je pripravljen tudi ponuditi občinske prostore za ta sestanek. Janković pričakuje, da bodo vpleteni čim prej dosegli dogovor, saj je projekt praktično zaključen. Tudi podizvajalci se po Požarjevih besedah zavzemajo za čim prejšnji zaključek projekta Celovški dvori s ciljem, da kupci dobijo stanovanja. Ob tem opozarja, da potrebujejo podizvajalci, ko bodo dosegli dogovor z Vegradom, še kakšna dva meseca, da dobijo in namestijo žaluzije na celotni objekt, do 6. etaže pa bi projekt končali v enem mesecu. Manjkajo tudi računalniški sistemi za upravljanje nekaterih stanovanj, ki še niti kupljeni niso, je dodal Požar. Iz Vegrada, ki je v hudih likvidnostnih težavah, so v minulem tednu dni večkrat sporočili, da so pripravljeni na pogovore z združenjem, pa tudi, da se zavzemajo za individualne pogovore s posameznimi podizvajalci glede individualnih pogodb. Na vprašanja glede sredinega sestanka pa zaenkrat še niso posredovali odgovorov. Mestna občina Ljubljana (MOL), njen stanovanjski sklad in Stanovanjski sklad RS so v Celovških dvorih odkupili 419 stanovanj, zaradi zamude pri predaji teh stanovanj pa si je Vegrad doslej nakopal za več kot 1,5 milijona evrov zamudnih kazni. Dogajanje v zvezi s Celovškimi dvori je v pogovoru za STA danes komentirala tudi direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler. Kot je dejala, je to ena od najbolj nepričakovanih in neverjetnih zgodb, ki se je lahko zgodila. Glede na situacijo si Heglerjeva ne upa napovedati, kdaj bi lahko prišlo do predaje stanovanj. "Dejstvo je, da rabijo okoli pet milijonov sredstev za dokončanje vseh stanovanj. Rok od takrat, ko bodo dobili denar, je tri do štiri tedne za končanje del, in potem še čas, ki ga rabi upravna enota, da spelje postopek ponovnega tehničnega pregleda in izda uporabno dovoljenje," je pojasnila Heglerjeva.

Durs si obeta velik prihranek Velike in srednje gospodarske družbe z Dursom že od lani poslujejo le v elektronski obliki. Z novim letom bo ta obveznost uveljavljena še za male gospodarske družbe. Da morajo vse vrste davčnih obračunov Dursu posredovati izključno v elektronski obliki, davčnim zavezancem nalaga zakon o davčnem postopku iz leta 2007. Dodatna programska oprema ni potrebna Elektronsko posredovanje podatkov Dursu poteka prek sistema eDavki, ki je dostopen na spletu, davčni zavezanci pa za to ne potrebujejo dodatne programske opreme. Poleg računalnika in dostopa do spleta tako potrebujejo le kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga morajo še letos pridobiti pri pooblaščenih overiteljih, pojasnjujejo v davčni upravi. Po Dursovih podatkih prek sistema eDavki elektronsko posluje že okoli 50 odstotkov fizičnih oseb z dejavnostjo - to pomeni, da ali elektronsko poslujejo sami ali prek računovodskega servisa, ki v njihovem imenu oddaja obrazce. Durs si obeta velik prihranek V Dursu pravijo, da si od izključno elektronskega poslovanja z zavezanci obetajo velike prihranke. Kot so sporočili, bo zaradi elektronske oddaje obračunov prihranjenih mnogo delovnih ur, ki so bile porabljene za ročno vnašanje podatkov iz prispelih papirnatih vlog v računalniški sistem. Prihranki se obetajo tudi pri papirju. Po prvih ocenah naj bi bilo na letni ravni prihranjenih 12.700.000 listov papirja, torej 79 kubičnih metrov oz. 63,5 tone papirja.

Vrtec Ciciban. Prvi del končan, 30 vlog na čakanju do pomladi, ko bodo zgradili tudi drugega. Z enoletno zamudo so se malčki preselili v novozgrajeni vrtec v Šmarju. V njem je na voljo sedem igralnic, še enkrat toliko jih bo, ko bo končana druga faza vrtca. To naj bi se zgodilo čez šest mesecev. V tem času mora novi gradbinec, družba Slemenšek z Raven na Koroškem, ki je nadomestila Gradis, ko je ta šel v stečaj, porušiti preostali del vrtca in na njegovem mestu zgraditi novega. Zaradi gradnje nekaj oddelkov otrok gostuje v prostorih nekdanje knjižnice. Za zdaj ni stiske “Vsi sevniški otroci, ki to želijo, so vključeni v vrtec,” se pohvali župan Srečko Ocvirk in pojasnjuje, da je vključenost otrok v vrtce 73-odstotna. “Trideset vlog je sicer na čakanju,” dodaja ravnateljica vrtca Vlasta Fele, ki pravi, da bodo ti malčki vrtec začeli obiskovati spomladi, ko se bo staršem iztekel porodniški dopust. “Takrat pa bo zgrajen že tudi drugi del vrtca, tako da težav ne bi smelo biti,” zatrjuje Feletova. Vse več potreb V zadnjih treh letih so v občini odprli pet novih oddelkov: enega na Blanci, enega pri centralnem vrtcu in tri v Krmelju. Tam nameravajo prihodnje leto dograditi vrtec, saj prostora zmanjkuje. Jeseni naj bi bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vrtec pa bi morali po napovedih župana dograditi leta 2011. Ocvirk upa, da se ne bo zapletlo pri gradnji, kot se je zgodilo pri sevniškem vrtcu, ko je šlo podjetje Gradis med gradnjo v stečaj. “Posel smo imeli zavarovan in smo unovčili bančne garancije,” pove župan. “Zaradi prekinitve pogodbe smo izgubili le čas, ne pa tudi denarja,” dodaja.

Pred petimi leti je banka Lehman Brothers mrzlično iskala rešitev svojih težav, a te so bile že tako velike, da se iz njih ni znala izkopati. S propadom banke je izbruhnila finančna, nato pa še svetovna gospodarska kriza. Na današnji dan pred petimi leti je ena največjih ameriških investicijskih bank Lehman Brothers zaradi prevelike izpostavljenosti propadajočim vrednostnim papirjem na podlagi drugorazrednih hipotek šla v stečaj. Ko se je banka Lehman Brothers zavedla vseh razsežnosti lastnih težav, se je sicer začelo mrzlično iskanje rešitve, vendar pa država takrat še ni bila pripravljena priskočiti na pomoč in je pustila 158 let staro finančno ustanovo propasti. Ko je nato propad grozil banki Merrill Lynch, je Washington ukrepal in skoraj prisilil Bank of America v prevzem. Nato je vlada rešila zavarovalnico AIG, katere propad bi bil veliko hujši. Kongres je nato potrdil 700 milijard dolarjev vreden program Tarp za reševanje ostalih prevelikih finančnih ustanov, kot sta Goldman Sachs in Morgan Stanley, ki sta se iz investicijskih preoblikovala v navadni banki, da sta lahko dobili denar. Ameriško finančno ministrstvo trdi, da je to rešilo svet pred še večjo katastrofo. Največ denarja sta dobili paradržavni hipotekarni banki Fannie Mae in Freddie Mac 187 milijard in zavarovalnica AIG 182 milijard dolarjev. Večino denarja je proračun dobil nazaj. Mineva pet let od propada banke Lehman Brothers in začetka velike krize. Iz Tarpa sta pomoč dobili tudi avtomobilski podjetji General Motors in Chrysler, kar se je pokazalo kot dobra naložba, saj ameriška avtomobilska industrija danes cveti kot pred krizo. Regionalna banka Federal Reserve iz Dallasa je ocenila, da je finančna kriza, ki se je začela po propadu banke Lehman Brothers, stala ZDA med najmanj 6000 do 14.000 milijard dolarjev. Negativne posledice velikanske državne pomoči se v ZDA kažejo v obliki visokega javno-finančnega primanjkljaja. Ta je leta 2009 znašal 1400 milijard dolarjev, mejo 1000 milijard dolarjev pa je presegal vse do letošnjega leta. To je imelo za posledico tudi kopičenje ameriškega javnega dolga. Pred petimi leti je bil pri približno 10.000 milijardah dolarjev, trenutno pa znaša skoraj 17.000 milijard dolarjev. Podlaga za krizo je bila podana v času mandata demokratskega predsednika Billa Clintona, ki je podpisal ukinitev zakonov, s katerimi so regulatorji brzdali Wall Street. V času nepremičninskega razcveta so se posojila za nakup stanovanj delila na vse strani. Posojilodajalci so hipoteke spreminjali v vrednostne papirje in jih prodajali naprej. Ko je šel po gobe nepremičninski trg, je počil celoten sistem. Kazenskih posledic za pohlepne bankirje ni bilo. Nekdanji glavni izvršni direktor banke Dick Fuld je sicer izgubil skoraj milijardo dolarjev premoženja, kar mu je ostalo, pa je prepisal na ženo. Danes dela kot finančni svetovalec v podjetju, ki ga je ustanovil.

Rusija in Slovenija naj bi pogajanja o gradnji plinovoda Južni otok sklenili do 15. julija, napoveduje gospodarski minister Andrej Vizjak Pogajanja med strokovnimi skupinami Slovenije in Rusije glede gradnje dela plinovoda Južni tok (South Stream) v Sloveniji naj bi končali do 15. julija, je danes v Ljubljani povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Obe strani projekt vidita kot "perspektiven komercialen energetski projekt". Naložba v Sloveniji vredna milijardo evrov O projektu sta se ob vrhu EU-Rusija pretekli teden v sibirskem Hanti Mansijsku pogovarjala ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in slovenski premier Janez Janša. "Oboji ga vidimo kot perspektiven komercialen energetski projekt. Slovenija s tem projektom dobi tudi nekatere pozitivne učinke, povezane z bolj zanesljivo oskrbo, gre pa tudi za gospodarsko priložnost," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Vizjak. Po njegovih besedah gre v Sloveniji za naložbo v višini milijarde evrov, "kar je izjemna priložnost za razvoj gospodarstva in za sodelovanje z drugimi gospodarstvi".

Mirna - Približno 250 zaposlenih v Preventovem obratu na Mirni, ki sodi pod družbo Prevent avtomobilski deli, bo po 20. maju vodstvo postopoma pošiljalo na čakanje na delo na domu. V času tega ukrepa bo stekel program presežnih delavcev, kar naj bi trajalo približno tri mesece, hkrati pa bo vodstvo iskalo tudi nadomestne programe, ki bi ohranili vsaj kakšno delovno mesto v mirnskem obratu. To je član uprave Preventa Globala in direktor Preventa avtomobilski deli Matjaž Hudopisk včeraj povedal delavcem na Mirni. Naslednik programa touran, ki ga zdaj delajo na Mirni in ga bodo konec maja prenehali proizvajati, se seli v BiH in se ga v Sloveniji ne bo več delalo. "Če v treh ali štirih mesecih ne bomo uspeli najti nadomestnih programov, lahko konec leta sledi tudi zaprtje te lokacije," je dejal Hudopisk. "Vsaj natočili so nam čistega vina in povedali, kdaj gremo na čakanje, kdaj na zavod, kakšne pravice imamo," je po sestanku povedala delavka Mojca Pohar iz Zasavja, ki je v mirnskem obratu zaposlena devet let. "Prej sem bila zaposlena v podjetju Radeče papir in potem odpuščena kot tehnološki višek. Imam peto stopnjo izobrazbe, čeprav delam kot za prvo stopnjo. Toda zadovoljna sem, da sploh imam službo. Zdaj se bo pač zgodilo, kot se bo," pravi. Delavci, za katere v Preventovem obratu na Mirni ne bo več dela, bodo po Hudopiskovih zagotovilih dobili odpravnine, regres in vse ostalo, kar jim po zakonu pripada. V sindikatih upajo, da se bo kakšno delovno mesto v mirnskem obratu le ohranilo. "V treh ali štirih mesecih bo jasno, ali bo potreba po delu ali pa bodo začeli izročati odpovedi pogodb o zaposlitvi," pravi Majda Marolt, sekretarka dolenjske območne organizacije ZSSS. Tudi po besedah predsednika Preventovega sindikata Vladimirja Zormana bodo delavci odločbe o čakanju na delo dobivali postopoma. "Nekaj bo še dodelavnih poslov, da se pogodbe zaključijo, nekaj bo verjetno tudi dodatnih naročil. Toda to prav gotovo ne bo predstavljalo dovolj dela za vse zaposlene," pravi Zorman. Že pred časom je Preventova uprava dala vedeti, da je v družbi Prevent avtomobilski deli, kamor sodi tudi mirnski obrat, 350 do 400 delavcev preveč. [email protected]

Nekatere cene žit že znižali Nasprotno, v Mercatorju trdijo, da cene izdelkov iz žit nižajo. Nekatere cene so znižali že konec oktobra, nekatere pa nameravajo znižati čez nekaj dni. Poleg tega pa imajo v podjetju za privabljanje kupcev med finančno krizo pripravljenih kar nekaj akcij in popustov. Kot je znano, so podobno odločitev pretekli teden sprejeli tudi v Engrotušu in zavrnili zvišanje cen, ki so jih predlagali v Klasju, Koroških pekarnah, Mlinotestu, pekarni Boč, pekarni Srček, Ptujskih pekarnah in Žitu. Prav zato obstaja možnost, da izdelkov teh podjetij ne bo več na policah Tuševih prodajaln. V Engrotušu so tako odločitev sprejeli, saj dobavitelji želje po dvigu cen niso znali pojasniti. Cene pšenice in nafte na svetovnih trgih namreč padajo, obenem pa so se v družbi še zavezal, da cen ne bodo dvigali.

Ljubljana - Okoli 500 nekdanjih zaposlenih družbe Viator & Vektor Logistika se po enem letu, od kar se je začel stečajni postopek, sprašuje, ali bodo njihove terjatve v skupni višini okoli šest milijonov evrov poplačane. Obenem pa so nekateri od njih zaskrbljeni, ali ne bo nekdanjemu vodstvu podjetja z Bojanom Novakom na čelu iz stečajne mase uspelo odkupiti pomembnega dela nepremičnin propadlega podjetja. Po pojasnilih nekdanjega prvega sindikalista Viatorja & Vektorja Logistike Marka Vučka Novak namreč prek svojega podjetja Transturist najema poslovne prostore v Škofji Loki, kjer je bil sedež Viatorja & Vektorja Logistike, špedicijske divizije Skupine Viator & Vektor. Pri tem naj bi imel Novak za nakup nepremičnin predkupno pravico. Stečajni upravitelj Viatorja & Vektorja Logistike Anton Jagodic je pojasnil, da je imel Novak do začetka stečaja res predkupno pravico na nepremičninah, in sicer po pogodbi, ki jo je pred stečajem sklenil z nekdanjim lastnikom (Skupino Viator & Vektor Logistika, op. p.). "Po začetku stečaja smo z njim sklenili novo pogodbo, po kateri pa nima več predkupne pravice na nepremičninah," je dejal Jagodic. Za nakup nepremičnin, ki so ocenjene na dobrih deset milijonov evrov, namerava Jagodic v kratkem sklicati javno dražbo, ki pa se je Novak zaradi stečajne zakonodaje ne bo smel udeležiti. Koliko terjatev nekdanjih zaposlenim mu bo uspelo poplačati, Jagodic še ne ve. "Upam, da polovico," je odgovoril. Dodal je, da bo znesek poplačila odvisen predvsem od unovčevanja nekaterih terjatev družbe in od prodaje lastniških deležev v hčerinskih podjetij v državah nekdanje Jugoslavije. Preostalo premoženje je zavarovano in bo namenjeno za poplačilo ločitvenih upnikov, torej bank. Še vedno pa ni znano, ali bo Jagodicu z izpodbojno tožbo v stečajno maso uspelo vrniti romunsko hčerinsko podjetje, ki je bilo pred stečajem preneseno na Izletnik Celje. Slednji je v lasti Skupine Viator & Vektor, ki je po večmesečni agoniji kljub prej izpolnjenim pogojem za to v stečaju končala šele julija letos.

Pravni zastopnik družine Strojan je vložil kazensko ovadbo zoper neznane policiste, in sicer zaradi kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. Pravni zastopnik družine Strojan Aleksander Čeferin je danes na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo zoper neznane policiste Policijske postaje Grosuplje, in sicer zaradi kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. V soboto so namreč trije člani družine Strojan želeli obiskati Elko Strojan, ki od četrtka znova biva na svoji parceli v Ambrusu. Kot je zapisano v ovadbi, policisti trojici niso dovolili priti do zemljišča z utemeljitvijo, da Romi – Strojanovi – ne smejo naprej. Aleksander Čeferin © Bobo V ovadbi je med drugim zapisano, da so policisti omenjene tri člane družine – gre za Sandija, Jasno in Miho Marinka Strojan – zaustavili na cesti tik pred Ambrusom. Druge ljudi slovenske narodnosti so medtem mirno spuščali po poti naprej. Policisti PP Grosuplje, ki se niso hoteli predstaviti, so zaradi razlike v narodnosti, rasi in barvi oškodovance prikrajšali za temeljno človekovo pravico do svobode gibanja. Gre torej za kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti, ki ga je storila uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, je zapisano v ovadbi. Da Strojanovim niso dovolili nadaljevati poti proti Ambrusu, so potrdili tudi na grosupeljski policijski postaji. Povedali so še, da je trenutno v veljavi omejitev gibanja, ki velja za vse tiste, katerih navzočnost bi lahko povzročila ogrožanje varnosti oziroma nerede. Omejitev velja do preklica. Del družine, ki znova biva na zemljišču v Ambrusu, je od občine Ivančna Gorica minuli teden prejel odločbo. Ta jim narekuje, da na omenjenem zemljišču ne smejo taboriti oziroma kako drugače bivakirati. Kot je pojasnil župan Ivančne Gorice Jernej Lampret, je odločba v skladu z zakonodajo, ki prepoveduje bivakiranje na območju vodnih virov. Lampret je dejal, da so v odločbi predvidene tudi sankcije, in sicer naj bi bila družina prisilno odstranjena z zemljišča, če z njega ne bo prej odšla sama. V katerem roku naj bi se to zgodilo, Lampret ni želel govoriti. Cesta med Zagradcem in Ambrusom pa po njegovih besedah ni zaprta, temveč je odprta "pod posebnimi pogoji". Sicer pa celoten del družine, ki je v četrtek zapustil začasno bivališče v Rojah, ostaja na zemljišču v Ambrusu, kar sta potrdila tako Elka Strojan kot Čeferin. Elka je dejala, da bi morali po zahtevah občine do danes zapustiti zemljišče, vendar ne nameravajo oditi. Povedala je še, da se širijo govorice, po katerih naj bi se danes zbrali Ambrušani in jih poskušali na silo pregnati.

Pri nas slab dan, dober teden, na tujem skrbijo rekordne cene nafte Na Ljubljanski borzi so v petek najbolj padle delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, potem ko je postala jasno, da je Boško Šrot lastnik Kolonela. Mercator je izgubil 3,6 odstotka in zdrsnil do 261 evrov, medtem ko se je enotni tečaj Pivovarne Laško ob simboličnem prometu znižal za 1,2 odstotka, na 80 evrov. Zdaj ni več dvoma, da je Šrot, ki torej stoji za skrivnostno družbo Kolonel, največji lastnik prej omenjenih podjetij. Okrog odstotek cenejše so delnice Telekoma, Petrola, Istrabenza in Nove KBM, medtem ko je večja rast uspela le Luki. Podražila se je za 1,3 odstotka, na 66,76 evra. Pričakovano strmoglavljenje KD ID-a Promet je bil spet zelo nizek. Še največ, 0,73 milijona evrov, ga je bilo kot ponavadi s Krkinimi delnicami. Njihova vrednost se je zvišala za 0,15 odstotka, zadnji posli pa so se že sklepali v malce konkretnejšem plusu - nad 99 evri. Slovenski borzni indeks 8.708 točk se je znižal za dve tretjini odstotka. Ker je do srede vladal optimizem, je na tedenski ravni SBI20 pridobil zavidljive tri odstotke. Indeks PIX 6.123 točk je danes padel za skoraj štiri odstotke, saj kupci KD ID-a niso več upravičeni do 2,9 evra dividende in je zato KD ID padel za 20 odstotkov. Najprometnejših 10 KRKA 0,15 98,83 TELEKOM -0,92 249,76 MERCATOR -3,57 263,55 AERODROM 0,30 104,99 PETROL -1,08 685,02 GORENJE 0,06 35,13 INTEREUROPA -0,12 31,98 ISTRABENZ -1,09 91,73 LUKA 1,29 66,76 SAVA 0,40 450,15 Greenspan Najhuje je mimo Newyorški Dow Jones 12.866 točk se je v četrtek zvišal za tretjino odstotka. Spet višje vrednosti surovin so navdahnile delnice rudarskih in energetskih podjetij, medtem ko so se tehnološke delnice dražile zaradi ocen, da so pri trenutnih cenah dobra naložba. Večji porast delniških indeksov so preprečile bančne delnice, saj prevladuje mnenje, da bodo dobički bank še nekaj časa trpeli, čeprav se je tistim, ki menijo, da je v kreditni krizi najhuje mimo, pridružil tudi nekdanji prvi mož Feda Alan Greenspan. Reiffeisen slabše od pričakovanj Svež primer, da bankam posel ne cveti tako, kot bi želele, je avstrijska Raiffeisen. Rezultati prvega tromesečja so razočarali analitike, delnice so padle za osem odstotkov. Pet odstotkov je izgubila švicarska banka UBS, kar je tudi vplivalo, da je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.360 točk v četrtek, ko sta obe največji evropski centralni banki ECB, BoE obresti pustili nespremenjene, izgubljal, padci pa so se še občutno poglobili danes dopoldne, potem ko je največja zavarovalnica na svetu American International Group poročala o rekordni četrtletni izgubi.

Soglasna odločitev volivcev za samostojno državo je pred 20 leti politikom omogočila pospešene priprave na razglasitev samostojnosti. "S plebiscitom smo postali gospodarji svoje usode," je dejal Pahor. Na plebiscitno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev. Plebiscitno odločitev smo Slovenci udejanjili z razglasitvijo samostojne države Republike Slovenije 25. junija 1991. Zgled nacionalne zrelosti Na četrtkovi osrednji proslavi ob današnjem prazniku je predsednik vlade Pahor izpostavil tudi vlogo Demosa na čelu s pokojnim Jožetom Pučnikom, ki je v odločilnem času prvič povezalo demokracijo in državno samostojnost Slovenije. Plebiscit naj zato ostane v kolektivnem spominu kot zgled naše nacionalne zrelosti, je dodal premier. Kot pravi, se Slovenci nismo osamosvojili, ker smo hoteli prizadeti druge narode. To smo storili zavoljo pravice, da obstanemo kot svoboden narod, ki enako svobodo in uspeh privošči tudi drugim, je poudaril premier. Predsednik DZ Pavel Gantar pa je na slavnostni seji DZ istega dne dejal, da je plebiscit pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve in ki je zavezala tudi generacije, ki prihajajo, da ji sledijo. Na današnji praznik poleg drugih slovesnosti po številnih cerkvah pripravljajo maše za domovino.

Med njimi JP Morgan Chase, Bank of America in Goldman Sachs Ameriške oblasti so vložile tožbe proti 17 bančnim velikanom zaradi izgub, povezanih s hipotekarnimi vrednostnimi papirji. Ti so ob izbruhu finančne krize leta 2008 izgubili vrednost, kar je davkoplačevalce stalo na milijarde dolarjev. Ameriška zvezna agencija za nepremičninske finance Federal Housing Finance Agency - FHFA toži skupno 17 finančnih institucij, med katerimi so Bank of America, Goldman Sachs, JPMorgan Chase, Deutsche Bank, HSBC, Barclays in Nomura. Agencija v tožbah proti bankam navaja, da so pri omenjenih vrednostnih papirjih kršile zakonodajo. Gre za prelomno odločitev, ki jo že več let zahtevajo zagovorniki potrošnikov. Ti že ves čas poudarjajo, da finančni velikani niso prevzeli prave odgovornosti za dejanja, ki so privedla do svetovne finančne krize. Ta je nastala po poku balona nepremičninskih cen v ZDA in posledične izgube vrednosti hipotekarnih vrednostnih papirjev. Igračkanje z vrednostnimi papirji Agencija pravi, da so banke z igračkanjem z omenjenimi vrednostnimi papirji med večletnim napihovanjem nepremičninskega balona na koncu povzročile velike izgube v paradržavnih hipotekarnih družbah Fannie Mae in Freddie Mac. Ti je država nato morala rešiti pred propadom, saj jamčita za levji delež ameriških hipotekarnih posojil. Omenjeni družbi sta namreč od banke Bank of America kupili za 32,6 milijarde dolarjev hipotekarnih vrednostnih papirjev, od Credit Suissa za 14,1 milijarde dolarjev, od Deutsche Banka za 14,2 milijarde dolarjev, od Goldman Sachsa pa za 11,1 milijarde dolarjev.

Ljubljana - Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so podali kazensko ovadbo zoper sedem fizičnih in šest pravnih oseb z območja Ljubljane in Kranja zaradi suma zlorabe položaja in izčrpavanja gospodarske družbe z namenom managerskega prevzema. Po neuradnih informacijah naj bi se podane ovadbe nanašale na prevzem Svilanita izpred nekaj let. Kriminalisti so podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve 22 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic ter hudodelskega združevanja, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. V preiskavi, ki je zaradi zahtevnosti in obsežnosti trajala več kot dve leti, je bila pridobljena in preučena obsežna dokumentacija v povezavi s poslovanjem šestih osumljenih in štirih oškodovanih gospodarskih družb v obdobju od leta 2004 do 2011. V predkazenskem postopku je bilo lani opravljenih 11 hišnih preiskav, analiziranih je bilo 26 poslovnih računov različnih gospodarskih družb glede poslovanja v tem obdobju ter opravljenih preko 50 razgovorov z osebami. Fiktivne posle prikrivali z navzkrižnim lastninjenjem V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so osumljenci kot direktorji oz. člani uprav zlorabljenih delniških družb, izčrpavali oškodovane gospodarske družbe z namenom managerskega prevzema, in sicer na način, da so s pomočjo fiktivnih poslov preprodajali delnice prevzetih družb, s čemer so oškodovali prevzete družbe v skupnem znesku okoli 14,1 milijona evrov. Fiktivne posle so prikrivali z navzkrižnim lastninjenjem oz. preprodajo prevzetih družb, s čemer so zameglili namen transakcij in prikrivali dejanske lastniške deleže v posameznih družbah, s tem pa pridobili odločujoče deleže pri glasovanju v oškodovanih družbah, so zapisali na policijski upravi. S tem so si osumljenci skorajda brez oz. z minimalnim lastnim vložkom prisvojili prevzete družbe in si pridobili protipravno premoženjsko korist najmanj v omenjenem znesku, po bilančnih podatkih pa so štiri prevzete družbe vredne v povprečju vsaka po okoli 20 milijonov evrov. Neuradno gre za prevzem Svilanita Za kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic pri gospodarski dejavnosti in hudodelskega združevanja je predpisana zaporna kazen do osem let. Po neuradnih podatkih, ki jih je pridobila STA, naj bi se podane ovadbe navezovale na prevzem kamniškega Svilanita, pri katerem naj bi nastala večja premoženjska škoda. Svilanit je namreč leta 2004 prevzela Bombažna predilnica in tkalnica Tržič (BPT), katere lastnica je bila Iskra ISD. BPT je pridobil približno 53-odstotni delež v Svilanitu, za kar je odštel približno 1,86 milijona evrov, kasneje pa je svoj delež še povečeval, hkrati pa je lastne delnice začel kupovati tudi Svilanit. Kmalu zatem se je začel proces združevanja BPT in Svilanita, v ta namen so ustanovili BPT-Svilanit, vso proizvodnjo pa so preselili v Kamnik. Nato pa je bila ustanovljena družba Sviteks, ki je od BPT kupila Svilanit.

Secop namerava proizvodnjo seliti na Kitajsko V Secopu, največjem podjetju v Beli krajini, ki je letos zamenjalo ime in lastnika, vlada velika negotovost - najprej je bilo rečeno, da bo delo izgubila tretjina, zdaj pa že večina delavcev. Najprej so 960 zaposlenim v tovarni v Črnomlju, ki se je do pred kratkim imenovala Danfoss, sporočili, da bo zaradi poenostavitve in pocenitve proizvodnje ob delo tretjina delavcev. V ponedeljek, ob obisku glavnega direktorja, pa so zaposleni izvedeli, da je negotova usoda večine zaposlenih, je poročala Petra Držaj za oddajo Odmevi. Tuji lastnik se je tako odločil, da bo združil proizvodnjo kompresorjev v tovarnah v Sloveniji in na Slovaškem. V Secopu so še napovedali, da bodo za preostanek proizvodnje v Črnomlju poiskali strateškega partnerja in tako optimizirali proizvodnjo, večino dela pa nameravajo prenesti na Kitajsko. Za vse novega dela ne bo V ponedeljek popoldne je Mogens Soholm, glavni direktor Secopa Črnomelj, delavce seznanil z najbolj črnim scenarijem - v slabem letu dni bo večina izgubila delo. Po takšni informaciji so delavci odšli domov brez besed. Soholm je Petri Držaj pojasnil Težko je reči, koliko delovnih mest bomo lahko ohranili. Preden pridemo do tega števila, bi se radi pogovorili še z delavci in sindikatom, preučiti pa moramo tudi razmere na trgu. Menimo, da nam bo uspelo poiskati novo delo za veliko naših zaposlenih, a žal ne za vse. Županja To pomeni socialno bombo za Črnomelj Še na začetku leta je lastnik, ki je v rokah nemškega finančnega koncerna Aurelius, napovedoval ukinitev tretjine od skoraj tisoč delovnih mest. Zdaj bo, kot kaže, scenarij še bolj črn. Če se bo uresničil, bo brezposelnost na tem koncu Bele krajine najmanj 15-odstotna. Županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič pravi Gre za 700 delovnih mest, kar pomeni, na kratko povedano, socialno bombo za Črnomelj in za Belo krajino.

Ortoped Danijel Bešič Loredan v okviru Ortopedske bolnišnice Valdoltra ni bil nikoli podvržen osebnim ali strokovnim diskvalifikacijam, so se na očitke Bešič Loredana odzvali v omenjeni bolnišnici. Ortoped namreč s septembrom zapušča Slovenijo, in sicer zaradi, kot navaja sam, šikaniranja in podtikanj, ki so so posledica njegovega opozarjanja na nepravilnosti. Kot je povedal, odhaja v Švico, kjer bo prevzel mesto vodje kirurgije gležnja in stopala za določeno regijo, delal pa bo skupaj s svojim dolgoletnim mentorjem. "Zaenkrat odhajam za 16 mesecev, v tem času bom videl, če se bo tu kaj spremenilo," je dejal in dodal, da lahko v nasprotnem primeru v Švici ostane še šest let. V bolnišnici Valdoltra pa so v sporočilu za javnost zapisali, da so očitki o posrednem mobingu, preskakovanju čakalnih vrst, sumih korupcije in omejevanju mladih zdravnikov v bolnišnici neutemeljeni in neresnični. "Stališče zdravnikov ortopedov bolnišnice je namreč enotno, da se v primeru zdravnika Danijela Bešiča Loredana zagotovo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra ni izvajal nikakršen mobing tako v preteklosti kot tudi ne v zadnjem obdobju," so zapisali in dodali, da so mu bila omogočena vsa izobraževanja in normalno opravljanje vsakodnevnega dela v bolnišnici. Po njihovih besedah Bešič Loredan ni bil podvržen podtikanjem ali šikaniranju s strani svojih kolegov ali vodstva bolnišnice.

Ker so delavci Prevent Globala, ki so podpisali pogodbe za najem kredita, ki jim ga je kot nadomestilo za izplačilo majskih plač ponudilo podjetje, denar že dobili na svoj transakcijski račun, stavke, napovedane za ponedeljek, ne bo. Potem ko je Prevent Global delavcem včeraj namesto izplačila majskih plač ponudil kredit pri eni od hčerinskih podjetij, se stvari pozitivno razpletajo. Vsaj za zdaj. Kot je za 24ur.com povedal predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman, je večina delavcev, ki so včeraj že podpisali pogodbo o kreditu, na svoj transakcijski račun že prejela izplačilo. Stavkovni odbor, ki se je danes sestal, se je tako odločil, da stavko prekličejo in jo preložijo za nedoločen čas. Je pa Zorman povedal, da so na pogodbo, ki so jo sklenili delavci, Global in hčerinske družbe podali nekaj pripomb. Čeprav so se zadeve trenutno malo pomirile, pa Zorman pravi, da stvar še ni končana. Od uprave še vedno pričakujemo konkretne informacije, kar se vizije in poslovanja v bodoče tiče, je povedal in dodal, da so bili na sestanku z zaposlenimi obveščeni, da bo predsednik uprave najkasneje do 23. julija članom in delavcem podal vizijo za prihodnost in konkretne rešitve. To zdaj pričakujemo in upamo, da se bo zadeva pozitivno iztekla in da bo na ta način možnost obdržati tudi delovno področje. Sicer pa kredit, ki ga je družba ponudila delavcem namesto majskih plač, ni pravilo, ampak le izjema, pravi Zorman. Hčerinske družbe so solidarnostno odigrale to vlogo in omogočile zaposlenim v Globalu ta kredit, da premostijo težave, je povedal. Kredit sicer najame delavec, odobri pa ga hčerinska družba. Zorman je povedal, da z najemom kredita delavec ne nosi nobene obveznosti, saj Prevent Global jamči celotno povračilo teh obveznosti v višini plač. Kaj bo z junijskimi plačami, še ni znano. Zorman sicer upa na najboljše, vseeno pa, v primeru črnega scenarija, ne izključuje stavke.

Ali ste vedeli, da vam morajo izdelek, ki ste ga dali v času garancije popraviti, vrniti v 45 dneh, v nasprotnem primeru pa vam morajo dati novega?

Zmaga za Baracka Obamo Predstavniški dom ameriškega kongresa je sprejel enega najbolj velikopoteznih zakonov za reformo finančnega sistema po Rooseveltovem New Dealu. Cilj novega zakona je, da se nikoli več ne ponovi kriza, ki je preteklo leto na kolena spravila ameriške in svetovne finančne institucije. Novi zakon vladi dopušča, da se vmeša v poslovanje največjih podjetij, bank, zavarovalnic in skladov, ki s tveganim poslovanjem ogrožajo stabilnost gospodarstva. Zakon predvideva ustanovitev nove agencije, ki bo nadzirala bančne transakcije in bo imela moč, da vnese več preglednosti in jasnosti v tajna finančna tržišča, ki so izzvala recesijo. Vlada bo ustanovila še poseben 150 milijard dolarjev vreden sklad, iz katerega bodo poplačali razbijanje nevarno velikih finančnih podjetij v manjše enote. Breme morebitnega propada finančnega podjetja bodo odslej nosili njegovi delničarji in ne davkoplačevalci, je za RTV Slovenija poročala Vlasta Jeseničnik. Zakon predstavlja veliko zmago za predsednika ZDA Baracka Obamo, ki si je finančno reformo zastavil za enega svojih glavnih ciljev. Po pozitivnem izidu v predstavniškem domu je Obama pozval senat, naj tudi on čim prej potrdi zakon, da bi ga lahko čim prej podpisal in bi začel veljati. Za zakon je v 435-članskem predstavniškem domu glasovalo 223 kongresnikov, proti pa 202, med njimi vsi republikanci in 27 demokratov. Republikanci zakonu očitajo, da bo omejeval poslovno skupnost in da bodo vzporedno tej obstajala podjetja, ki bodo pod državno zaščito, ker bodo označene kot prevelike in prepomembne, da bi jih pustili propasti.

Cene nižje za okoli 4 cente Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči znižale - bencin se bo pocenil za 3,9 centa, dizelsko gorivo pa za štiri cente. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo tako treba po novem odšteti 1,448 evra, za liter 100-oktanskega bencina 1,476 evra, liter dizelskega goriva pa bo od torka stal 1,378 evra. Znižala se bo tudi cena kurilnega olja - po novem bo treba za liter odšteti 1,001 evra, kar je 3,7 centa manj kot do zdaj. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo vsakih 14 dni, skladno z vladno uredbo in po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolar-evro.

Ljubljana - Po dveh zaporednih nedobičkonosnih letih je lani belgijska skupina KBC ustvarila 1,86 milijarde evrov čistega dobička, od tega samo v zadnjem lanskem četrtletju 724 milijonov evrov. Medtem ko Nova Ljubljanska banka, ki je v tretjinski lasti KBC, iz četrtletja v četrtletje poroča o poraznih rezultatih, je KBC nazadnje z izgubo poslovala v prvem četrtletju 2009, ko je ta znašala 3,6 milijarde evrov, razkrivajo včeraj objavljeni rezultati belgijske skupine. Na rast lanskoletnega dobička so pozitivno vplivale predvsem dezinvesticije, glavnino dobička pa je prispevalo poslovanje v Belgiji in srednji ter vzhodni Evropi. Za razliko od minulih let so se opazneje znižale tudi oslabitve, ki so bile v primerjavi z letom prej nižje za več kot tretjino. Konec lanskega decembra je imela 321 milijard evrov sredstev, kar je nekoliko manj kot decembra 2009, medtem ko se je kapital Skupine KBC okrepil za pol milijarde evrov, na 11,1 milijarde evrov. Kapitalska ustreznost je konec minulega leta znašala 12,6 odstotka, medtem ko se je količnik temeljnega kapitala zvišal na 10,9 odstotka oziroma za skoraj dve odstotni točki.

TV3 je znamka, ki jo je registrirala družba Prva TV, po novem pa tudi podjetje, pod katerim se skriva Pink Si. Pink Si, katerega direktor in solastnik je Sebastjan Vežnaver, ki je bil po naših informacijah eden od kandidatov za nakup TV3, se je odločil po svoje iztržiti konec TV3. Pred kratkim je bilo namreč registrirano podjetje TV3, televizijska dejavnost, d. o. o., Pink Si pa je svojim morebitnim strankam začel pošiljati cenike oglasov pod imenom TV3 Pink in z logom, ki je kombinacija logov Pinka in TV3, čeprav slednjega kot znamke ne more uporabljati. Vežnaver za Žurnal24 tega ni komentiral, se pa "podviga" dobro zavedajo na TV3. "Seveda smo seznanjeni, da je bila registrirana gospodarska družba s firmo TV3, televizijska dejavnost, d. o. o. Zaradi kršitve pravic iz blagovne znamke TV3, ki jo ima registrirano naša družba (Prva TV, d. o. o. , op. a.), smo prek Odvetniške družbe Vesel & Devjak na družbo TV3, d. o. o., ter na njenega ustanovitelja že naslovili poziv in zahtevo, naj takoj prenehajo s kršitvijo naše blagovne znamke, saj gre za dejanje nelojalne konkurence in kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela, kar vse nam povzroča tudi občutno premoženjsko in nepremoženjsko škodo," so sporočili s Prve TV in dodali, da bodo, če kršitev ne bo odpravljena v roku, "sprožili vse ustrezne sodne postopke za zaščito naših interesov", enako pa velja tudi za cenik Pinka Si, na katerem se navaja kombinacija logov TV3 in Pink.

Bradač bi tudi prodal, občina pa na sodišče. Župan Alojzij Muhič bo odločanje o sporni najemnini za prostore Razvojno izobraževalnega centra (Ric) Novo mesto, ki naj bi za prihodnje leto znesla 600 tisoč evrov, predal sodnim mlinom, Matijo Bradača, najemodajalca, pa je ta odločitev presenetila. Spodbijanje na sodišču "Prepričan sem bil, da smo na zadnjih pogajanjih prišli skupaj, tudi pisno smo potrdili, da se strinjamo s pogoji občine," je povedal Bradač. Vsebina dogovora je bila po njegovih besedah popuščanje pri najemnini in stroških za obdobje krize. Kot je dodal, še vedno čaka, kdaj mu bo občina plačala letošnji dolg, nekaj čez 300 tisoč evrov. "Bradač se dogovorjenih rokov ni držal, zato druge poti kot na sodišče ni. Vztrajal bom do konca, saj želim stvari razčistiti, in to tudi za nazaj, tako da ne bo očitkov, da je bila občina oškodovana," je povedal župan Alojzij Muhič. Tožbo za spodbijanje pogodbe bodo po njegovih besedah vložili v naslednjih dneh oziroma takoj, ko bo pripravljena. Sporni deli pogodbe Gregor Macedoni, občinski svetnik, čigar predlog o prekinitvi najemne pogodbe so svetniki pred časom potrdili, pravi, da še vedno pričakuje prekinitev pogodbe ali pa pogodbo, ki ne bo kot zdajšnja sklenjena za 20 let, v kateri ne bodo všteta parkirišča, ki bo brez revalorizacije in po kateri bodo plačevali le dejanske, ne pa pavšalnih stroškov. Občinski svetniki so na včerajšnji seji potrdili občinski proračun za prihodnje leto, v katerem je predvidena tudi za zdaj še nerešena višina najemnine za Ric. "Če se bo januarja pokazalo, da vsi ti sporni elementi najemnega razmerja niso prekinjeni, bodo morali koalicijski svetniki prevzeti odgovornost," je še povedal Macedoni. Pripravljen je prodati Bradačevo podjetje Protekt Dolenjska je, kot še pravi, pripravljeno občini, ki je pred tremi meseci naročila cenitev prostorov, v katerih je Ric, te tudi prodati. "Objekt s pripadajočim in preureditvijo je bil ocenjen na 4,8 milijona evrov. Načeloma smo povsem blizu tej ceni," je še povedal Bradač in dodal, da zanje prodaja sicer ni nujna, da pa si jo želi zaradi miru in blatenja imena njegovega podjetja s strani politikov. O tem, da bi za rešitev nastale situacije odkup prostorov podprl tudi občinski svet, Macedoni ne dvomi, a po bistveno nižji ceni: "Govorimo o uporabnih 1.600 kvadratnih metrih, vemo kakšne so tržne cene, tako da znesek ne bi smel biti dosti večji od 1,5 milijona evrov."

Ekonomisti ZDA napovedujejo začetek pozitivne gospodarske rasti za drugo polovico letošnjega leta ZDA bodo pozitivno gospodarsko rast ponovno zabeležile v drugi polovici tega leta, stopnja brezposelnosti pa se bo še povečevala do leta 2010, so v Reutersovi anketi menili ameriški ekonomisti. Stopnja brezposelnosti bo dosegla deset odstotkov Na letni ravni naj bi se tako letos ameriški BDP skrčil za 2,8 odstotka, prihodnje leto pa zabeležil 1,9-odstotno rast. »Boljši časi« naj bi nas čakali že ob koncu drugega četrtletja. Anketirani ekonomisti ocenjujejo, da bo stopnja inflacije na letni ravni v tretjem četrtletju na 0,5 odstotka. Večina se jih ob tem strinja, da bo stopnja brezposelnosti do prihodnjega leta dosegla deset odstotkov. »Pretekli mesec nam je ponudil nekaj znamenj, da se bližamo okrevanju gospodarstva. Nekako splošno razširjeno je že pričakovanje, da se bomo iz primeža recesije izvili nekje v drugi polovici leta,« je dejal eden od anketiranih ekonomistov.

Ljubljana - Dlani političnih veljakov se še niso dobro ohladile po rokovanju ob sklenitvi 237-milijardnega paketa pomoči Grčiji, ko je bonitetna agencija Fitch že ukrepala. Kreditni rating Grčije je tako po dvostopenjskem padcu (s CCC na C) samo še korak od bankrota, ki se po oceni Fitcha obeta v bližnji prihodnosti. Težava se skriva v dogovoru o 53,5-odstotnem oziroma 107 milijard evrov vredni zamenjavi dolga zasebnega sektorja, do katerega naj bi prišlo 12. marca. Če bo v zamenjavi prostovoljno sodelovalo vsaj 75 odstotkov zasebnih investitorjev, se bo Grčija težavam izognila. Problem pa se lahko skriva v številki 66, saj so Grki za uspešnost zamenjave določili dvotretjinsko udeležbo zasebnega sektorja. Kamen spotike predstavlja 25 milijard evrov grških obveznic, izdanih po predpisih Velike Britanije. Vse imajo namreč klavzulo CAC (Collective Action Clause), ki zahteva, da se mora v primeru pogajanj z upniki z dogovorjeno spremembo pogojev obveznice strinjati vsaj 75 odstotkov lastnikov obveznic. Če ni tako, sprememba ne obvelja niti za tiste, ki so se z njo strinjali. Če bo zamenjava obveznic uspešno zaključena, Grki pa ne bi spoštovali klavzule CAC na obveznicah, izdanih v Veliki Britaniji, potem Fitch zamenjave obveznic ne bo obravnaval kot prostovoljne in bo primoran razglasiti bankrot Grčije. Bonitetna ocena Aten bi v tem primeru zdrsnila na DDD, vendar so v Fitchu pojasnili, da bodo grškim novim 30-letnim dolžniškim papirjem v nekaj dneh prisodili "primerno" bonitetno oceno v špekulativnem območju. Na pomembno vprašanje, ali bodo v omenjenem procesu sprožena izplačila zavarovanj kreditnega tveganja (CDS), pa v Fitchu niso odgovorili. [email protected]

Ameriška hčera švicarskega farmacevta naj bi z večmilijonskimi 'programi nagrajevanja' podkupovala zdravnike in spodbujala predpisovanje njihovih zdravil pacientom. Ameriško tožilstvo je vložilo tožbo zoper tamkajšnjo podružnico Novartisa , ker naj bi ta zdravnikom omogočal ugodnosti, v zamenjavo pa naj bi ti pacientom pogosteje predpisovali Novartisova zdravila. Matično podjetje Novartis je sicer lastnik Leka . Ugodnosti za zdravnike naj bi farmacevti nudili pod pretvezo izobraževalnih simpozijev, v resnici pa so zdravniki med drugim na njihov račun ribarili na Floridi, ugotovitve tožilstva povzema marketwatch.com. "Kot je navedeno v obtožnici, je Novartis z večmilijonskimi 'programi nagrajevanja' podkupoval zdravnike in spodbujal predpisovanje njihovih zdravil pacientom," so povedali na državnem tožilstvu.