Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Počasi se pripravlja teren za obdavčitev 6,5 milijona nepremičnin, od stanovanj in hiš do nakupovalnih središč, župnišč in drugih objektov. Še vedno pa ni znano, kaj vse nam bo ta novi davek pravzaprav prinesel. Za razliko od kapitalskih dobičkov davku na nepremičnino ni mogoče ubežati. Davek na nepremičnine je še vedno tabu za vse imetnike nepremičnin. Sicer ne gre za nobeno davčno novost, saj se na vladnih delovnih mizah valja že dolga leta, a zaenkrat se ni upala v to kislo jabolko ugrizniti še nobena vlada. Čeprav je bolj ali manj znano, da davek z začetkom leta 2011 bo, pa se vsi lastniki nepremičnin sprašujejo, kako bodo nepremičnine pravzaprav obdavčene. Bodo obdavčitve prizadele tiste lastnike, ki nepremičnine uporabljajo le za bivanje, ali bodo na udaru predvsem lastniki, ki imajo v lasti več nepremičnin in so bodisi z oddajanjem bodisi s prodajo želeli dodatno zaslužiti? Prav tako ni znano, kako se bo država lotila tistih, ki imajo prazna stanovanja in ki s tem umetno znižujejo ponudbo stanovanj na trgu. Nejasnosti v zvezi z novim davkom na nepremičnine je torej veliko, zato smo na Cekinu poiskali le nekaj najbolj osnovnih odgovorov na vprašanja, ki si jih danes zastavljajo lastniki stanovanj in drugih nepremičnin.

Nova Gorica - Novogoriška igralnica Perla od danes do petka gosti konferenco Slot Summit, ki je po navedbah organizatorjev najpomembnejša letošnja strokovna prireditev na področju igralnih avtomatov. Na konferenci sodeluje 120 udeležencev iz 14 držav, so sporočili iz družbe Hit. V okviru konference, ki jo organizirata univerza iz ameriške Nevade in družbe Slot Academy, bodo številna predavanja in delavnice, ki jih bodo vodili svetovno priznani igralniški strokovnjaki, kot so Lucien Wijsman, Ethan Tower, Phillip Barow, Javier Saenz, Carlo Pagan, Luke Alvarez, Paul Steelman, Gerhard Burda, Bruce Rowe, Arjan Korstjens, Pieter Remmers in Nick Hogan. "Svetovne igralniške trge in igralniško-zabaviščne destinacije je v zadnjih letih zaznamoval izjemen tehnološki napredek na področju igralnih avtomatov, ki vodilne akterje v igralniški industriji usmerja k povezovanju in razvoju strateških partnerstev ter sodelovanj," so zapisali v sporočilu. Tako sta se povezala univerza v Nevadi in Slot Academy ter s podporo vodilnih svetovnih proizvajalcev igralniške opreme letos prvič organizirala to konferenco. Predsednik uprave Hita Drago Podobnik se je v ponedeljek v pozdravnem nagovoru zahvalil organizatorjem, da so Novo Gorico in Hitov center prepoznali kot primerno destinacijo za mednarodno odmeven dogodek, ki bo "nedvomno pomembno prispeval k razvoju igralniške stroke".

rogaška slatina - Hipotekarni upniki Steklarske nove, ki je že več kot leto dni v stečaju, so podali pritožbe na napovedano prodajo nepremičnin. Zato se še ne ve, kaj se bo prodajalo takoj, katero premoženje pa bo moralo še počakati na prodajo zaradi podanih pritožb, je za STA povedal stečajni upravitelj družbe Štefan Rola. Pri pritožbah je treba spoštovati zakonske roke, zato Rola ne more napovedati, kdaj bo objavil prvo javno dražbo za prodajo nepremičnin podjetja. Pojasnil je, da bo prodajo nekaterih nepremičnin, kot so stanovanja in počitniški objekti, objavil v dnevnem časopisju, saj meni, da bo zanimanje za tovrstne nepremičnine precejšnje. Rola je pričakoval, da bi se s prodajo nepremičnin v stečajno maso nabralo okoli 1,4 milijona evrov, s tem denarjem pa bi bilo možno poplačati tudi delavce. Kdo izmed hipotekarnih upnikov najbolj blokira prodajo nepremičnin Steklarske nove, Rola ni želel odgovoriti. Neuradno je to ljubljansko podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika. Prodaji nepremičnin nasprotujejo tudi nekdanji delavci Steklarske nove. Po besedah njihovega predstavnika Stjepana Miklaužića se načelno s prodajo strinjajo, vendar ne želijo, da se proda tisti del, ki je pod hipoteko, saj bo ves priliv denarja v tem primeru odšel naravnost hipotekarnim upnikom. Miklaužić napoveduje, da bodo oporekali predvsem prodaji tistih nepremičnin, na katere so se upniki vpisali le nekaj dni pred uvedbo stečaja. To so ugotovili, ko jim je celjsko okrožno sodišče dovolilo vpogled v dokumentacijo Steklarske nove, čeprav vseh dokumentov še niso videli, je povedal. Nekdanji zaposleni Steklarske nove se bodo pritožili tudi zaradi oddaje jedilnice v najem. V objektu Steklarske nove namreč še vedno deluje srednja šola, v kateri se izobražujejo za steklopihalce. Ker je šolo in tudi Steklarsko novo ustanovila država, delavci menijo, da bi morala prav država odkupiti nepremičnine, vendar vse kaže, da tega ne bo storila. Med stečajnim postopkom je bilo sicer vloženih 26 izvršb za 58.627 evrov, izdanih je bilo 21 pravnomočnih sklepov o izvršbi. Dolžniki pa po Rolovih besedah še niso plačali prisojenih terjatev. Od oktobra do decembra lani se je v stečajno maso nabralo nekaj več kot 300.000 evrov, za dokončanje proizvodnje pa je Rola porabil 155.762 evrov. Konec leta 2009 je imela Steklarska nova na računu 366.540 evrov. S končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bilo preizkušeno 363 terjatev v skupni vrednosti 9,7 milijona evrov. Rola priznava prednostne terjatve v vrednosti dobre tri milijone evrov, prereka se prednostno poplačilo za terjatev v znesku 6702 evra. Prav tako stečajni upravitelj priznava navadne terjatve v vrednosti 2,9 milijona evrov, prereka pa terjatev v višini 48.169 evrov. Priznana je tudi terjatev zavarovana z ločitveno pravico v znesku 3,5 milijona evrov, ločitvena pravica v višini 374.946 evrov pa je prerekana. Priznana je še terjatev zavarovana z izločitveno pravico, ki znaša 163.770 evrov, prereka pa se izločitvena pravica za terjatve v višini 161.630 evrov.

Volilna kampanja predsedniškega kandidata Milana Zvera bo skromna in skladna z gospodarskim in finančnim stanjem v Sloveniji, pravi vodja službe SDS za odnose z javnostmi Jernej Pavlin. V volilnem štabu kandidata Milana Zvera so prepričani, da tokrat za spremembo potrebujemo predsednika, ki vidi dlje in preko svoje politične zamejenosti, je na današnji novinarski konferenci poudaril vodja službe SDS za odnose z javnostmi Jernej Pavlin. Zver sicer pričakuje intenziven mesec, želi pa si predvsem vsebinske kampanje. Tako bo po Pavlinovih besedah slogan Zverove volilne kampanje Predsednik, ki vidi dlje. Zver kandidira s podporo SDS in NSi. V imenu volilnega štaba je Pavlin izpostavil, da bo kampanja skromna in skladna z gospodarskim in finančnim stanjem v Sloveniji. Večino aktivnosti bodo izvedli v lastni režiji Kampanjo bodo financirali iz lastnih virov in prispevkov podpornikov. Ob tem je Pavlin poudaril, da se jim zaradi trenutnih razmer zdi "neprimerno in neodgovorno pričakovati", da bi državljani veliko donirali za samo kampanjo. Kot je dejal, volilni štab sestavljajo predvsem mladi ljudje iz strank podpornic, večino aktivnosti pa so in bodo izvedli v lastni režiji. Dan pred začetkom uradne volilne kampanje je Zver povedal, da bo stil delovanja "verjetno nekoliko drugačen" od minulih tednov. V njegovem volilnem štabu bodo do dneva volitev, ki bodo 11. novembra, pripravili še devet volilnih konvencij po različnih krajih, sicer pa bo dobršen del kampanje potekal tudi preko medijev in soočenj, je dejal. Zvera je danes podprl tudi minister za obrambo Aleš Hojs, ki je poudaril, da je kot državljan prepričan, da je Zver "najboljši kandidat, ki ga Slovenija premore" in bo tudi "najboljši poveljnik obrambnih sil". "Slovenska vojska je zelo učinkovita" Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se Zveru "kot bodočemu poveljniku obrambnih sil" vloga predsednika na tem področju zdi ustrezna, kar pomeni, da se zaveda, kaj so pristojnosti predsednika države in kaj so pristojnosti izvršilne veje oblasti. Po Zverovih ocenah je slovenska vojska zelo učinkovita ter operativno dobro usposobljena, zato je prepričan, da bo minister za obrambo tudi z manj denarja zaradi krčenja proračunskih sredstev uspel ohraniti dosedanji nivo obrambe. "Ne zavidam težkega položaja ministra, ki mora zagotavljati ustrezno raven varnosti," je še povedal Zver. Kot je dejal, ima Slovenija izjemno nizek obrambni proračun, vsi proračunski rezi pa imajo določene limite in ta je pri obrambi že dosežen.

Znižujejo se tudi cene stanovanj in hiš Nepremičninski trg čakajo težki časi, saj se število opravljenih transakcij zmanjšuje že od začetka lanskega leta. V zadnjem četrtletju leta 2007 je bilo opravljenih 1.689 transakcij stanovanj to je prodaj in nakupov, v prvem četrtletju lanskega leta 1.676, potem pa je začelo število transakcij močno upadati. V drugem lanskem četrtletju je bilo transakcij le še 1.248, v tretjem 1.115, v četrtem pa samo 837, kaže poročilo Geodetske uprave za zadnje četrtletje lani. V Ljubljani je tako število transakcij s 423 v prvem lanskem četrtletju do konca leta padlo na 226, v Mariboru s 268 v zadnjem četrtletju 2007 na 58, na Gorenjskem s 192 v zadnjem četrtletju 2007 na 73, na Obali pa s 104 ob koncu leta 2007 na 48 ob koncu lanskega leta. Cene za kvadratni meter nekoliko upadle Povprečne cene za kvadratni meter so nekje na ravni cen ob koncu leta 2007 in na začetku lanskega leta, potem ko so se lani cene stanovanj dvignile. Povprečna cena kvadratnega metra za celotno Slovenijo je konec lanskega leta znašal 1.826 evrov največ v zadnjih dveh letih pa 1.939 evrov. V Ljubljani je tako v zadnjem četrtletju lanskega leta cena znašala 2.680 evrov za kvadratni meter, na Gorenjskem 1.828 evrov, na Obali 2.919, v Mariboru pa 1.344 evrov. Celotno poročilo Geodetske uprave si lahko ogledate tukaj. Povprečna cena kvadratnega metra je v zadnjem četrtletju lanskega leta v primerjavi s 3. četrtletjem padla za dva odstotka, v primerjavi z enim letom prej pa narasla za pet odstotkov. V Ljubljani se je v zadnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej cena kvadratnega metra povprečno znižala za dva odstotka Maribor 1 odstotek, v primerjavi z letom prej pa je narasla za dva odstotka Maribor 1 odstotek. Manj tudi prodaj stanovanjskih hiš Precej se je zmanjšalo tudi število transakcij eno- in dvostanovanjskih hiš. Največ transakcij so zaznali v zadnjem četrtletju leta 2007, 685, konec lanskega leta pa le še 166 na območju celotne Slovenije. V Ljubljani je tako lastnika v zadnjem četrtletju lani zamenjalo le devet hiš največ, 70, v zadnjem četrtletju 2007, prav toliko transakcij je bilo v zadnjem četrtletju lani opravljenih na Gorenjskem, ena več na Obali, ena manj pa v Mariboru. Po številu transakcij je izstopalo območje Slovenskih Goric, Haloz in Kozjanskega, kjer je bilo opravljenih 29 transakcij v prvem četrtletju lanskega leta pa največ - 73. Če primerjamo število transakcij leta 2007 in 2008, ugotovimo, da je bilo lani opravljenih 46 odstotkov manj transakcij stanovanj s 10.240 na 5.528 in kar 66 odstotkov manj transakcij eno- in dvostanovanjskih hiš s 4.680 na 1.611. Ana Mušič

Kordež iz Merkurja in Glaser iz Perutnine Ptuj naj bi pri zasnovi njune tajkunske naveze segla kar v blagajno svojih podjetij.

Atene - Grško gospodarstvo se bo letos skrčilo še bolj, kot je bilo sprva predvideno. Kot je danes povedal guverner grške centralne banke George Provopulos, so v banki napoved krčenja obsega grškega bruto domačega proizvoda (BDP) za letos popravili s 4,5 na pet odstotkov. Lani se je BDP znižal za 6,9 odstotka. Revizija je posledica večje brezposelnosti. Glede na danes objavljeno letno poročilo grške centralne banke bo povprečna brezposelnost V Grčiji letos dosegla 19 odstotkov, potem ko je bila lani pri 17,7 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Provopulos je objavo poročila pospremil s svarilom glede potez nove vlade po splošnih volitvah, ki bodo čez 14 dni. Spomnil je, da mora biti Grčija tudi po volitvah "polno pripravljena" na soočenje z negotovimi razmerami, ki so posledica vse večje dolžniške krize v območju evra. Če Grčija na to ne bo pripravljena, bo negirala dve leti varčevalnih ukrepov in drastičnega znižanja življenjskega standarda, je izpostavil. "Volilna kampanja je že upočasnila implementacijo načrtovanih reform," je dodal. "Če nova vlada in družba ne bosta pokazali volje za implementacijo programa okrevanja, bo država tvegala pojav posebej težkih problemov," je prepričan Provopulos. Glede na načrt aktualne grške vlade bo država javnofinančni primanjkljaj letos znižala na sedem odstotkov BDP, javni dolg pa na 145,5 odstotka BDP. V tej luči je guverner pozval k sprejetju načrta privatizacije, s katerim naj bi Atene do leta 2015 prišle do 19 milijard evrov. Zavzel se je tudi za dokapitalizacijo zasebnih bank, ki so jih po marčnem delnem odpisu dolga državi prizadele velike izgube. V tej luči je omenil, da se je obseg depozitov pri zasebnih bankah med letoma 2009 in 2012 zmanjšal za 70 milijard evrov. Grčija je od izbruha svetovne finančne in gospodarske krize od držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) prejela že dva paketa finančne pomoči. Prvi je bil težak 110, drugi pa 130 milijard evrov. Poleg tega so zasebni upniki letos pristali, da Grčiji odpišejo za 107 milijard evrov dolgov.

Portorož - S 5. januarjem bodo Metropol Group, HTP Simonov zaliv in Hoteli Piran pripojeni k družbi Hoteli Bernardin, s čimer bodo postali največji posamični ponudnik hotelskih storitev v Sloveniji. Skupina, ki jo bo vodila uprava Bernardina, bo imela deset hotelov s 1703 sobami in 3427 ležišči, 42 gostinskih lokalov, pet wellnessov, kongresna centra in sejne dvorane s skupno 3340 sedeži. V skupino bodo sodili tudi marina, avtokamp Lucija in druga turistična infrastruktura. Družba Hoteli Bernardin zagotavlja, da bodo letos zaposleni ohranili dosedanje delovno mesto in pravice iz delovnega razmerja. Ohranjene bodo tudi dosedanje blagovne znamke sedanjih hotelskih družb (St. Bernardin, San Simon Resort, Metropol Resort, Salinera Resort in Hoteli Piran), tržili pa jih bodo pod skupnim imenom Bernardin Group.

Teheran je že februarja ustavil izvoz nafte v Veliko Britanijo in Francijo, v torek pa še v Španijo in Grčijo Iran je ustavil dobavo nafte Nemčiji, danes poročajo iranski mediji. Po poročanju iranske televizije Press TV gre za povračilni ukrep Teherana na sankcije Evropske unije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, ki naj bi v celoti stopile v veljavo s 1. julijem, navajajo tuje tiskovne agencije. Teheran je že februarja ustavil izvoz nafte v Veliko Britanijo in Francijo, v torek pa še v Španijo in Grčijo. Špansko zunanje ministrstvo je sicer sporočilo, da je Madrid že pred mesecem dni prenehal kupovati iransko nafto. Iran napoveduje, da bo ustavil izvoz nafte tudi v Italijo. Prepovedali bodo tudi uvoz blaga Iran v EU izvozi več kot 20 odstotkov svoje nafte, največ v Italijo, Španijo in Grčijo. Od te nafte so torej najbolj odvisne države, ki jih je dolžniška kriza hudo prizadela in se spopadajo s hudimi javnofinančnimi težavami. Press TV je še poročala, da namerava Iran v odgovor na sankcije EU tudi prepovedati uvoz blaga stotih evropskih podjetij. Pri tem ni poimensko navedla podjetij ali držav, iz katerih ta prihajajo. EU je doslej najostrejše sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa sprejela sredi januarja, dorekla pa marca. Gre za trgovinske omejitve za naftne in petrokemične proizvode ter zamrznitev premoženja iranske centralne banke. Sankcije med drugim vključujejo postopen embargo na uvoz nafte iz Irana do 1. julija.

Mednarodna organizacija za delo je sporočila, da je na svetu brezposelnih že 81 milijonov mladih, kar je skoraj osem milijonov več kot lani. Za mlade ni dela ali pa jim ponujajo samo začasne zaposlitve. Posledice bodo hude, so zapisali v svojem poročilu, saj se lahko zgodi, da bomo imeli na svetu izgubljeno generacijo . Se je pa tudi izkazalo, da je svetovna gospodarska kriza veliko bolj prizadela mlade kot odrasle, ki so že dlje na trgu dela. Poročilo tudi pravi, da v razvitih ekonomijah in v državah v razvoju poleg brezposelnosti mlade pestijo tudi oblike zaposlovanja, ki prinašajo več slabosti kot prednosti, torej najrazličnejše oblike začasnega zaposlovanja, ki ne prinašajo socialne varnosti in vplivajo na druga življenjska področja, saj ne prinašajo finančne stabilnosti. V državah v razvoju so jo najslabše odnesli revni sloji, trdi generalni direktor organizacije Juan Somavia. Za mlade iz teh slojev vse večja brezposelnost pomeni, da je vse manj možnosti, da bi se kljub trudu kadar koli izkopali iz primeža revščine, to pa na drugi strani za te države pomeni tudi naraščajočo možnost socialnih nemirov. Za dolgoročno stabilnost bodo države morale nekako poskrbeti za mlade! Strokovnjaki sicer pravijo, da na trgu dela med iskalci zaposlitve vlada pravi boj, v katerem zmagajo ne nujno najboljši, ampak najbolj iznajdljivi in prodorni. Preverite, kako si lahko sanjsko službo kar priklikate in kako do dela prek socialnih omrežij.

Ajdovščina - Delavci Lipe Plus so včeraj s stavko opozorili, da še vedno niso dobili izplačanih vseh lanskih plač in regresa. V stavkovnih zahtevah od direktorja in lastnika podjetja Petra Šmida zahtevajo polovico lanskega regresa, polovico novembrske in celotno decembrsko plačo ter plačilo prispevkov za zadnja lanska meseca. "Stavko so delavci napovedali že decembra lani, dvakrat smo jo preložili. Ker pa delavci na včerajšnjem zboru delavcev niso dobili od direktorja zadovoljivih odgovorov, so se odločili za stavko," pravi Bojan Kramar, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko. V ponovna pogajanja bodo privolili, ko bodo dobili izplačano polovico plače za lanski november. "Če pa se to ne bo zgodilo do petka, bodo delavci stavkali do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev," je jasen sindikalist Kramar. Direktor Lipe Plus Peter Šmid potrjuje, da imajo trenutno težave z izplačilom plač, a zagotavlja, da intenzivno iščejo rešitve. Sedanji zaplet je po njegovih besedah posledica plačila iz tujine, ki ni pravočasno prišlo na njihov račun. "To je veriga, tudi naši kupci imajo težave," pravi Šmid. Lipa Plus je sicer že več mesecev delavcem (trenutno sta zaposlena 102) prispevke in plače plačevala v več delih in z zamudo.

Takoj potem, ko je svetovno gospodarstvo včeraj pokazalo nove znake okrevanja, je cena nafte Brent poskočila za več kot dva odstotka. Evro se je znova okrepil in podražil tudi zlato Danes ob 9:30 uri je bil 159-litrski sodček nafte Brent vreden 81,6 dolarja, kar je bilo 2,3 odstotka več kot včeraj ob istem času. V evrih se je sodček nafte Brent podražil za 1,95 odstotka, na 60,33 evra. Cena nafte Brent je na višji nivo poskočila včeraj med 15. in 17. uro. Prej je bil 159-litrski sodček vreden 79,8 dolarja, potem pa 81,8 dolarja. Premik se je potem umiril in cena od 17. ure naprej plava med 81 in 81,5 dolarji za sodček. Poskok se je zgodil takoj potem, ko je svetovno gospodarstvo pokazalo nove znake okrevanja. Opec bo rast cene nafte miril s povečanjem črpanja Opec je sporočil, da bodo države članice okrepile črpanje nafte. S tem je naftni kartel uresničil obljubo, da bo povečal črpanje, če bo cena nafte poskočila previsoko. Razmerje med trenutnimi in prihodnjimi cenami nafte se pričenja obračati v smer, ki nakazuje, da v prihodnosti vlagatelji stavijo na presežno ponudbo nafte. Zlato podražil šibkejši dolar Unča zlata je bila ob 9:30 uri vredna 1.112,5 dolarja, kar je bilo 0,31 odstotka več kot včeraj ob istem času. Najvišje je bila cena zlata včeraj ob 17. uri, ko je bila unča vredna 1.114,5 dolarja. Cena se je ponoči znižala v območje med 1.107 in 1.110 dolarjev za unčo. V evrih je bila unča zlata ob 9:30 uri vredna 822,5 evra, kar je bilo 0,2 odstotka manj kot včeraj zjutraj. Cena zlata je včeraj popoldne poskočila do 826 evrov. Po 20. uri se je potem znižala na nivo med 822 in 824 evri za unčo. Ameriška monetarna politika je pomembno gibalo cene zlata Med vlagatelji se širi zaskrbljenost glede razlogov za višanje donosnosti ameriških državnih obveznic. Krepijo se skrbi glede načrtovanega povečevanja ameriškega javnega dolga in slabitvi zaupanja v ameriški dolar. Oboje je pozitivno za ceno zlata. To mnogi vlagatelji vidijo kot povsem varno zatočišče pred vsakršno krizo. Test za zlato bo v prihodnje tudi odmik od politike ničelne obrestne mere v ZDA. Od te se bo morala Federal Reserve oddaljiti zaradi pričakovanega okrevanja gospodarstva in rasti zaposlenosti. Višje obresti bodo pomagale osušiti reko denarja, ki se je v preteklih letih stekla v naložbe v zlato, piše Goldalert. Evro sili čedalje višje Evro je bil danes ob 9:30. uri vreden 1,3525 dolarja. Vrednost evra v primerjavi z dolarjem je poletela ob 8. uri in vrh dosegla ob pol devetih, ko je bilo razmerje 1,3533 dolarja za en evro. Evro je potem pričel drseti. V preteklih 24 urah je evro pridobil 0,4 odstotka v primerjavi z dolarjem.

Če nam spodleti, bo to ogrozilo kredibilnost EU-ja Evropska unija naj bi bila tik pred tem, da doseže dogovor o večmilijonski pomoči Grčiji, ki se je znašla na robu gospodarskega propada. Sveženj pomoči naj bi vključeval posojila in zagotovila za Grčijo, če bi ta zaprosila za pomoč pri financiranje njenega primanjkljaja, piše BBC. Finančni ministri 16 članic evrskega območja naj bi predlog svežnja pomoči dokončali že do ponedeljka. Grčija do zdaj za pomoč ni zaprosila. Njen primanjkljaj je štirikrat višji od primanjkljaja, ki ga dopuščajo pravila evrskega območja. Atene ga skušajo zmanjšati z ostrimi ukrepi, ki so med Grki izzvali jezne odzive in številne proteste. Grčija potrebuje več kot 50 milijard evrov Sveženj pomoči naj bi bil zadnji izhod, v Bruslju pa upajo, da ga sploh ne bodo potrebovali. Pomoč naj bi bila 25 milijard evrov, Grčija pa potrebuje kar 53,2 milijarde evrov. Največji del naj bi prispevali Nemčija in Francija, članice EU-ja, ki niso članice evrskega območja, pa naj pri pomoči ne bi sodelovale. Dogovor o pomoči bi moral zaobiti pravila o evru, ki prepovedujejo pomoč za državo, ki je na robu bankrota. Nemčija nič ne ve o pomoči Kakršen koli sveženj pomoči bi izzval veliko negodovanja v Nemčiji, kjer vlada močno nasprotovanje pomoči Grčiji. Nemško finančno ministrstvo je že zanikalo, da bi vedelo za kakršen koli načrt o reševanju Grčije. Grčija izvaja svoj program in pričakujemo, da ji bo uspelo, je sporočil predstavnik ministrstva. Predstavnik Evropske komisije je sporočil, da ni bil sprejet noben dogovor o pomoči Grčij, in dodal, da se tehnično delo nadaljuje, vse drugo pa da so le ugibanja. Komisija je pripravljena ukrepati, če bo treba , je poudaril. Pravila EU-ja določajo, da nobena članica evrskega območja ne sme imeti letnega primanjkljaja, višjega od treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Grčija je obljubila, da bo svoj primanjkljaj med letošnjim letom znižala z 12,7 na 8,7 odstotka. Dolgoročnejši načrti vključujejo znižanje primanjkljaja na manj kot tri odstotke do leta 2012. Zaradi velikega dolga bi imela Grčija veliko višje stroške pri izposojanju denarja kot druge članice EU-ja. Evro je osrednji politični projekt Kriza v Grčiji je škodovala tudi evru. Če Grčiji spodleti in če nam spodleti, bo to resno in trajno škodovalo kredibilnosti Evropske unije. Evro ni le monetarna ureditev, temveč osrednji politični projekt EU-ja, je opozoril Olli Rehn, evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve.

Gledalci so v Planici postavili nov rekord, saj je prizorišče smučarskih skokov obiskalo 64 tisoč gledalcev. Smučarske polete v Planici si je letos v treh dneh ogledalo okoli 64 tisoč obiskovalcev, so ob koncu tekmovanja sporočili organizatorji. Tako je letos polete na slovenski velikanki obiskalo rekordno število gledalcev, lani jih je bilo 58 tisoč. Kljub veliko navijačem pa policisti niso imeli opravka z nobenim večjim incidentom, so nam sporočili z Generalne policijske uprave. Veliko dela so imeli z usmerjanjem prometa, za varnost na dogodku pa je poskrbelo tudi 125 rediteljev in varnostnikov. Kuhano vino 2,5 evra Kljub akciji organizatorjev Manj alkohola v Planici so imeli obiskovalci na dogodku na voljo veliko izbiro alkoholnih pijač. Na stojnici ob tribunah so med drugim ponujali borovničke, medico, vodko, viski, viljamovko, rum, pelinkovec in jägermaister, po besedah prodajalke pa so od alkoholnih pijač prodali največ piva. Pol litra točenega piva je na stojnicah ob tribunah stalo tri evre, deciliter rdečega ali belega vina pa 1,2 evra. Nekateri obiskovalci so se greli ob kuhanem vinu, za katerega so odšteli 2,5 evra. Reditelji in zabojniki "V primerjavi s soboto smo imeli danes veliko manj dela z opitimi gledalci," je povedal reditelj Iztok Strnat. "Gledali smo, da obiskovalci v notranjost niso nosili alkohola, se je pa zgodilo, da so se nekateri tudi izmuznili in ga pretihotapili," je dejal. Z opitimi posamezniki, ki bi v takšnem stanju že prišli na prireditev, po njegovih besedah niso imeli težav. "Med tujimi obiskovalci prevladujejo Avstrijci, veliko je tudi Italijanov, Norvežanov in Nemcev," je ocenil. Če so reditelji pri obiskovalcih, ki so prihajali na prireditev, našli alkoholne pijače, so jim jih po besedah Strnata zasegli in vrgli v rjave zabojnike ob vhodu. A včeraj so bili zabojniki prazni. Nedelja mirnejša Medtem ko je od petka do nedelje zjutraj zdravstvena služba za gledalce opravila 43 intervencij, je v nedeljo do petih popoldne opravila le še štiri. Po besedah vodje zdravstvene službe Roberta Carotta so nekateri opiti posamezniki dobili infuzijo, izpiranje želodca pa tokrat ni bilo potrebno.

V Premogovniku Velenje se je pokvarila tako imenovana izvažalna naprava, zato v ponedeljek ne bodo delali. Ob tem v Premogovniku Velenje dodajajo, da bodo izpadli delovni dan nadomestili, tako da proizvodni načrt ne bo ogrožen. V Premogovniku Velenje je danes pri uvozu opreme za montažo novega odkopa prišlo do okvare na tako imenovani izvažalni napravi. Ker se je izkazalo, da je okvara resnejša in da popravilo terja več časa, vse tri izmene v ponedeljek ne bodo delale, lahko da tudi še kakšen dan dodatno, so sporočili iz Premogovnika Velenje. Vzdrževalci so takoj pristopili k zavarovanju opreme in nato k popravilu, a se je izkazalo, da gre za resnejšo okvaro. O okvari so že obvestili Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo, ni pa bil nihče iz ekipe ogrožen, ker je šlo samo za prevoz opreme. Ob tem v Premogovniku Velenje še dodajajo, da bodo izpadli delovni dan nadomestili, tako da proizvodni načrt ne bo ogrožen.

Negativen torek na evropskih trgih, tudi v Ljubljani Indeks SBI20 se je drugič zapored znižal in zdrsnil pod 4.000 točk. Po visoki rasti v prejšnjem tednu vlagatelji unovčujejo dobičke. Bolje vrabec v rok kot golob na strehi, si najbrž mislijo, upoštevajoč pretrese, ki so jih doživljali v preteklem letu. S Krko, ki se je pocenila le za 0,1 odstotka, je promet dosegel 1,5 milijona evrov. Ob koncu je bila cena 62,55 evra. Spomnimo, da je Krka do petka nanizala 12 zaporednih plusov in v tem obdobju poskočila za 25 odstotkov. V prvi kotaciji so se najbolj, za 2,6 odstotka, pocenile Lukine delnice. Najnižji posel, pri 24,10 evra, je bil sklenjen prav na koncu. Slovenski borzni indeks 3.981 točk je izgubil pol odstotka. Istrabenz, pri katerem smo že vajeni velikih dnevnih premikov, je dosegel 16,30 evra +20 odstotkov. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +0,55 % 7,33 EUR KRKA -0,10 % 62,51 GORENJE -0,79 % 10,06 MERCATOR -0,81 % 163,66 PETROL -1,18 % 260,28 TELEKOM -1,63 % 163,66 LUKA -2,61 % 24,24 Farmacevtske delnice na nakupnem seznamu Po negativnem ponedeljku je bil torek v New Yorku spodbudnejši, vendar ne za tehnološki sektor, saj je indeks Nasdaq 1.715 točk izgubil skoraj odstotek. Na drugi strani je Dow Jones 8.469 točk porasel za 0,6 odstotka, potem ko so vlagatelji kupovali zlasti energetske delnice cena lahke nafte je dosegla 60 dolarjev in delnice iz t. i. defenzivnega sektorja. Farmacevt Pfizer je zaradi dobrih ocen analitikov pridobil 5,5 odstotka in dal ob Coca-Coli Dow Jonesu največji pospešek. Po trgovanju je proizvajalec polprevodnikov Intel sporočil, da so se v drugem letošnjem četrtletju pogoji poslovanja malce izboljšali. V Evropi rdeče sredino dopoldne Med makroekonomskimi novicami je bil v ospredju svež podatek o ameriškem zunanjetrgovinskem primanjkljaju. Ta se je marca prvič v zadnjih osmih mesecih zvišal, kar kaže na šibko povpraševanje preostalega sveta. V Evropi je bil torek zlasti zaradi slabe predstave finančnih in rudarskih delnic negativen. Danes dopoldne je na svež padec vplivala tudi ocena britanske centralne banke, ki napovuje velik upad gospodarske dejavnosti in počasnejše okrevanje, kot so sprva pričakovali. Vrednost evra je 1,365, cena lahke nafte je sredi srede vztrajala nad 59 dolarji.

Policija je vodilne v večji družbi na Obali, šlo naj bi za Luko Koper, ovadila zaradi plačevanja fiktivnih storitev varovanja, čiščenja oblek in nakupa oblačil višjega cenovnega razreda na službene stroške. Luka Koper Kriminalisti koprske policijske uprave so na okrožno sodišče v Kopru podali dodatne kazenske ovadbe zoper nekdanjega predsednika in člana uprave ene od večjih gospodarskih družb na Obali ter vodjo enega od centrov družbe. Družbo, domnevno Luko Koper, naj bi po podatkih Policijske uprave Koper oškodovali za okrog 88.000 evrov. Kriminalisti so podali kazensko ovadbo na podlagi kriminalistične preiskave, ki so jo začeli že leta 2009, so v sporočilu za javnost zapisali na koprski policijski upravi. Nekdanji predsednik uprave družbe, domnevno naj bi šlo za Roberta Časarja, ter eden od članov nekdanje uprave naj bi bila osumljena storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. To so neumnosti. In dovolj mi je teh igric, nastavljanj in montaž. Robert Časar za 24UR Po pojasnilih policistov je bilo v kriminalistični preiskavi ugotovljeno, da sta predsednik in član uprave z drugo gospodarsko družbo, šlo naj bi za WTN, sklenila in izvajala pogodbo o poslovnem sodelovanju na področju varovanja in zaščite, čeprav je imela prva gospodarska družba za to dejavnost organizirano svojo službo. Druga gospodarska družba, ki za izvajanje storitve varovanja ni bila registrirana in ni imela ustrezne licence, si je z izstavitvijo najmanj 24 računov za fiktivne storitve pridobila premoženjsko korist v višini 76.500 evrov, prav toliko škode pa je bilo zaradi tega povzročene prvi gospodarski družbi. Policisti so kazensko ovadili tudi pooblaščeno osebo družbe, ki je izstavljala račune za domnevno fiktivne storitve. Nekdanji predsednik uprave pa naj bi poleg tega tudi odredil knjiženje in plačilo najmanj 30 prejetih računov čiščenja zasebnih oblačil enega izmed zaposlenih. Teh računov je bilo za 3954 evrov. Vodja enega izmed centrov gospodarske družbe, domnevno evropskega energetskega terminala v Luki, pa je na račun podjetja kupoval modna in draga oblačila, ki jih je prikazoval kot nakupe delovnih oblačil. Iz tega naslova je nastalo za 7574 evrov stroškov.

Dogovor o reprogramiranju posojil naj bi bil dosežen Skupina Tuš Holding lani ni dosegla načrtovane višine prihodkov, prav tako pa naj bi bila močno zadolžena. Z bankami se dogovarjajo za reprogramiranje posojil. Lani je Skupina Tuš Holding ustvarila 830 milijonov evrov prihodkov, čeprav je poslovni načrt za leto 2010 predvideval 946,8 milijona evrov prihodkov in milijon evrov dobička. V Tuš Holdingu sicer zatrjujejo, da razkoraka med načrtovanimi in realiziranimi prihodki ni. Preberite V letu 2010 smo dosegli načrtovane prihodke Po neuradnih podatkih je Tuš Holding tudi močno prezadolžen, saj naj bi bankam moral vrniti 400 milijonov evrov dolgoročnih posojil in 100 milijonov evrov kratkoročnih posojil, dobaviteljem pa je dolžan 180 milijonov evrov. Dodatne dejavnosti morajo prodati Banke, najbolj izpostavljena naj bi bila Abanka, od lastnika in direktorja Tuš Holdinga Mirka Tuša zahtevajo dezinvestiranje dejavnosti, ki niso njegove osnovne panoge. A o konkretnih dogovorih v Tuš Holdingu ne želijo govoriti, potrdili so le, da pogovori potekajo z vsemi njihovimi poslovnimi partnerji, med njimi tudi s partnerji iz finančnega segmenta. Tušmobil prodajajo že nekaj časa Tuš naj bi z bankami že dosegel dogovor, da mu reprogramirajo vse obroke posojil do 15. februarja letos, vendar banke zahtevajo tudi prodajo zemljišč in nepremičnin v državah nekdanje Jugoslavije največ zemljišč ima Tuš v Srbiji. Poleg tega bankirji zahtevajo prodajo Tuš Oila, ki obvladuje tretjo največjo verigo bencinskih servisov v Sloveniji, in Tušmobila, ki ga sicer neuspešno prodajajo že kar nekaj časa. Kljub temu pa v holdingu zagotavljajo, da so vse njihove finančne obveznosti realno obvladljive in običajne za obseg njihovega poslovanja.

Ljubljana - V stečajni masi izolske Vedele, hčerinskega podjetja Vegrada, je nekaj manjših nepremičnin (stanovanja, lokali), je razvidno iz otvoritvenega poročila. Stečajna upraviteljica Marina Marinc Pilej vrednosti nepremičnin še ni ocenila. Prav tako še preverja znesek terjatev in finančnih naložb. Iz bilance stanja tik pred začetkom stečaja Vedele pa je razvidno, da je imela družba knjiženih za okoli tri milijone evrov naložb in za 117.000 evrov terjatev. V stečaju Vedele je devet upnikov prijavilo skupno za 9,3 milijona evrov terjatev, ki jih je Marinc-Pilejeva v celoti priznala. Največji upnik s 7,2 milijona evrov terjatvami je Durs, sledita pa mu Agencija za kmetijske trge, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva (1,66 milijona evrov terjatev), in izolska občina (305.000 evrov terjatev). Spomnimo, Vedela je nekdanja pravna oseba Delamarisa, ki je imela do lani v lasti njegovo zemljišče v Izoli, nato pa ga je prenesla na podjetje Nuntius. To je danes pod novim imenom JMCC v lasti Jasne Mihelj Coustaury, soproge nekdanjega direktorja Vege Juliena Coustauryja.

Medtem ko svet trepeta zaradi svetovne krize, pa naši menedžerji v krizi vidijo priložnost, ki bi jo morali izkoristiti in tako postati gospodarsko uspešnejši.

Novoizvoljeni predsednik pravi, da se bo do 22. decembra umaknil iz javnega življenja, in pustil Danilu Türku, da dokonča svoj mandat "V meni se preveva mešanica silovitih občutkov in spokoja, kar mi je dano redkokdaj" je v govoru po zmagi na predsedniških volitvah v Cankarjevem domu dejal novi slovenski predsednik Borut Pahor (na sliki). Ob njem je ves čas stala partnerica, bodoča prva dama Slovenije Tanja Pečar. Pahor meni, da ima v sebi - nasprotno kot pred petimi leti - dovolj voditeljstva, zbranosti, da "sežemo po zvezdah, ki za nas sijejo na nebu". Dodaja, da se bo Slovenija iztrgala iz primeža krize in se zavihtela med "zvezde Evrope". Zagotavlja, da bo novim odgovornostim kos, do nastopa funkcije pa se bo umaknil iz javnega življenja. 'Moja zmaga dokazuje obstoj izhoda iz kolosalnih težav' "Ob vseh kolosalnih težavah mora obstajati izhod, tega bomo dosegli skupaj," po mnenju Pahorja sporoča njegova izvolitev. "Nič po naplavinah štirih let krize ne bo lahko, a so težave premostljive." Časa ni veliko, a dovolj za tiste, ki verjamejo, da je mogoče doseči nepredstavljivo, pravi Pahor. Kratek stisk rok Pahorjev govor je sledil po kratkem stisku rok s protikandidatom Danilom Türkom, ki je prvi nagovoril občinstvo v Cankarjevem domu. Spomnimo, po prvem krogu je bil stisk rok po mnenju mnogih kratek in predvsem hladen.

Cena nafte se bliža 40 dolarjem, cena zlata se je umirila, ameriški dolar pa se v zadnji uri opazno krepi Cena nafte brent se je včeraj med 14. in 20. uro znižala s 44,34 na 41,24 dolarja. Pocenitev je bila kar sedem odstotna. V zadnjih 24 urah pa se je 159-litrski sodček nafte brent pocenil za 8,4 odstotka. Na borzi bi temu rekli katastrofa, ko pa se poceni nafta smo veseli, saj to pomeni, da se bomo vozili ceneje. Kakorkoli. Graf cene nafte brent je od včeraj od 20h naprej dokaj vodoraven. Cena zelo počasi upada in se bliža novi magični meji, ki je 40 dolarjev za sodček. Nafta se je sicer že pocenila pod 30 evrov za 159-litrski sodček. Ob 9:30 smo tako 159-litrski sodček nafte brent lahko kupili za 40,8 dolarja, oziroma 29,16 evra. Zlato dokaj stabilno Cena zlata je včeraj med 9. in 13. ter naprej 15. uro zanihala navzdol in navzgor. Nihaj je bil v primerjavi z nihanji v prejšnjih tednih bolj skromen. Cena se je namreč z 850 dolarjev spustila na 840 ter dvignila nazaj na 851 dolarjev za unčo (31,1 grama). Zatem se je zlato večinoma cenilo. Danes ob 9:30 smo lahko unčo (31,1 grama) kupili za 845 dolarjev. V evrih je cena zlata včeraj zanihala med 601 in 608 evri . Danes ob 9:30 pa smo lahko unčo (31,1 grama) zlata lahko kupili za 604,7 evra. Dolar se je včeraj hitro krepil, danes počasi izgubljal, v zadnji uri je opazna rast V primerjavi z evrom se je dolar v zadnjih 24 urah okrepil za 0,7 odstotka. Dno je včeraj dolar dosegel ob 11h, ko je bilo za en evro potrebno odšteti 1,412 dolarja. Potem se je do 17h dolar krepil in dosegel razmerje 1,392 dolarja za en evro. Čez noč in zjutraj je ameriški dolar počasi izgubljal, ob pol devetih pa je bilo zaznati pričetek rasti. Ob 9:30 smo lahko za en evro kupili 1,399 ameriškega dolarja. Zatem se je začel ameriški dolar opazno krepiti.

Medtem ko premier Borut Pahor meni, da bi dvig minimalne plače na 600 evrov ogrozil slovensko gospodarstvo, njegov podmladek zahteva dvig plače na 800 evrov. V podmladku Socialnih demokratov Mladi forum SD so pred sobotnimi demonstracijami sindikatov dejali, da naj se predstavniki delavcev zavzemajo za dvig minimalne plače na 800 evrov v realnem časovnem obdobju, saj "so minimalni življenjski stroški osebe, stare med 18 in 68 let, v Sloveniji 580 EUR, in se s predlagano minimalno plačo še vedno težko preživi". Pogledi na višino minimalne plače tako v stranki očitno niso enotni. Spomnimo, da je premier Borut Pahor v četrtek dejal, da je zahteva po 600 evrih minimalne plače ta hip pretirana, saj bi njena uvedba čez noč pomenila resno grožnjo gospodarstvu in bi pripeljala do zapiranja delovnih mest, kar pa po njegovem mnenju prav gotovo ni v interesu sindikatov. Stranke podpirajo demonstracije V Mladem forumu so še zapisali, da se bodo udeležili sobotnih demonstracij, a se ob tem sprašujejo, zakaj sindikati ne protestirajo proti direktorjem in menedžerjem. V trenutnem položaju bi bil molk in neodzivnost sindikatov, upokojencev in študentov zaskrbljujoč, so pred sobotnimi demonstracijami sporočili iz SDS. V Zaresu pa zahteve sindikatov po dvigu plač razumejo, v SD pa jim predlagajo, naj svoje zahteve še zvišajo.

Predsednik vlade Borut Pahor ostro obsoja surovo nasilje v Libiji, a hkrati vlada nikoli ni imela težav s prodajo orožja in vojaške tehnologije Gadafijevemu režimu. Pahor in Gadafi Čeprav premier Borut Pahor ostro obsoja prav nasilje v Libiji, je njegova vlada v letih 2009 in 2010 dovolila prodajo vojaške opreme libijski vojski. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič sicer ne želi razkriti, kateremu slovenskemu izvozniku je dela soglasje oziroma ali gre morda za preprodajalcu opreme - ki je druge države morda niso želele prodati Gadafiju. Na obrambnem ministrstvu pa so danes zatrdili, da bodo imeli zadnji dogodki negativni vpliv na dovoljenja za prodajo vojaškega orožja ali opreme libijski vladi . Poslovneži in posli čakajo na boljše čase Libijski poslovneži ne morejo iz države, slovenski ne morejo tja. Ostane nam samo to, da čakamo, je povedal Esad Ajeti z Gospodarske zbornice Slovenije GZS. Trgovinsko sodelovanje med Slovenijo in Libijo je po Ajetijevih besedah sicer dobro zastavljeno. V preteklosti je več slovenskih podjetnikov opravilo pogovore s predstavniki libijskega gospodarstva, več libijskih poslovnežev pa je obiskalo tudi Slovenijo. Blagovna menjava med državama je v letu 2010 znašala skoraj 80 milijonov evrov. Ajeti pojasnjuje, da 95 odstotkov vsega slovenskega uvoza iz Libije predstavlja nafta 41 milijonov evrov, ostalo pa izdelki iz plina. Izvoz v Libijo znaša približno 38 milijonov evrov, od tega približno 80 odstotkov predstavlja izvoz lesa. Ajeti pojasnjuje, da ne gre za slovenski les, temveč švedski oziroma finski, Slovenci pa smo pri tem poslu logisti. Slovenija v Libijo izvaža tudi izdelke iz železa. Sicer pa je Slovenija, kot je spomnil Ajeti, v Libiji sprva stavila predvsem na gradbene posle. Več slovenskih podjetij je v tej državi že podpisalo pogodbe, ki pa so predvidevale pridobitev bančne garancije. Teh slovenska gradbena podjetja zaradi razmer v panogi niso uspela pridobiti, zato so pogodbe brezpredmetne. Nemiri v Libiji tako niso razlog, da v državi ni poslov za slovenska gradbena podjetja, je zatrdil Ajeti. Slovenija je sprva stavila predvsem na gradbene posle, a slovenska gradbena podjetja zaradi razmer v panogi niso uspela pridobiti bančnih garancij. Projekti družbe stojijo Medtem pa je direktor podjetja Neimar Invest Safet Brčvak povedal, da projekti družbe v Libiji zaradi trenutnih razmer v državi stojijo, njihova usoda pa je negotova. Kot je poudaril, se aprila lani dogovorjeni gradbeni posli na libijskem trgu še ne izvajajo, saj so v razvojni fazi, zanje pa so iskali tudi bančne garancije. Ljubljanski Neimar Invest sicer v Libiji nima nobenih delavcev, projektanti pa so Libijci. Družba Neimar Invest je v Libiji podpisala pogodbo za gradnjo stanovanjskega naselja v mestu Sirt v višini 110 milijonov evrov in pogodbo za gradnjo otroške bolnišnice v Tripoliju v višini 40 milijonov evrov. Pri izvedbi teh projektov je bilo predvideno sodelovanje več slovenskih podjetij, ki bi dobavljala opremo stavbno pohištvo, keramične ploščice, inštalacije in izvajala zaključna dela. Zaradi Pahorjevega obiska se sodelovanje ni okrepilo Libijo je novembra 2009 z močno gospodarsko delegacijo obiskal predsednik vlade Borut Pahor. Ajeti je na vprašanje, ali se je trgovinsko sodelovanje med državama po tem obisku okrepilo, odgovoril nikalno. Kot je dejal, je bil poudarek takratnega obiska slovenskega predsednika vlade na gradbenih poslih, katerih epilog je znan. Libija je star trg slovenskih podjetij, ki pa je bil v času od slovenske osamosvojitve nekoliko zapostavljen. V letu 2008 se je sicer menjava po številnih letih, ko je ta dosegala le po nekaj milijonov evrov, občutno povečala na skoraj 150 milijonov evrov. V letu 2009 je znašala 82 milijonov evrov, lani pa, kot omenjeno, okoli 80 milijonov evrov.

“Zadnja leta je fenomen piratstva intenziven predvsem v Adenskem zalivu v Rdečem morju, kjer je trenutno zajetih nekaj manj kot 20 ladij, približno 350 pomorščakov je talcev. Z Nigerijo je to najbolj nevarno območje,” je na včerajšnji novinarski konferenci na temo piratstva na morju dejal Branko Krznarič iz Mednarodne federacije transportnih delavcev (ITF). “Razlog za močno povečano dejavnost somalijskih piratov tiči v kritičnem položaju države – od leta 1991 namreč nima delujoče vlade in kazensko-pravosodnega sistema. Tukaj piratstvo smrdi že po gusarstvu, saj naj bi šlo 30 odstotkov dobička kar tranzitni vladi. Tukaj pa so še zelo revni ljudje, ki so se prej preživljali z ribištvom,” je pojasnil Marko Pavliha, predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet. Sprožena mednarodna akcija ITF je v sodelovanju z organi v pomorski industriji maja sprožil mednarodno akcijo v boju proti piratstvu. “Naš cilj je zbrati vsaj 500 tisoč podpisov do 23. septembra, mednarodnega dneva pomorstva, in tako pritisniti na vlade za konkretno akcijo zaustavitve piratstva. Osebno pa bi pri tem rad videl, da bi Slovenija izstopala – pa ne v slabem smislu, saj je do zdaj slovenskih podpisov le 20. Peticijo lahko podpišejo vsi, ni namenjena izključno pomorščakom,” je poudaril Krznarič.

Čez tri tedne bo odprla vrata nova diskoteka na Obali. V njej bo prostora za 1700 obiskovalcev. V industrijski coni v Luciji končujejo prenovo nekdanjih prostorov bovlinga, v katerih bo, kot pravijo njeni snovalci, po skorajšnjem zaprtju Ambasade Gavioli in portoroškega Tivolija, začela delovati Opera Club, največja diskoteka na Obali. The Club je bil za Osare Revival premajhen, zunaj je ostalo po tisoč ljudi. Alen Škofič Ob samem objektu ni dovolj parkirnih prostorov, zato se organizatorji dogovarjajo o parkiriščih pri bližnjem Tuševem in Mercatorjevem trgovskem centru, za parkiranje pa naj bi usposobili tudi sosednje zaraščene in zdaj neuporabljene površine. “Imeli bomo tudi enkratne letne dogodke Osare Revival, prvi od teh je bil na Belvederju v The Clubu, a tam je prostor premajhen,” pravi organizator programa Alen Škofič. Osare je sicer blagovna znamka v lasti družine Borisa Popoviča, ki je njeno uporabo dovolil. Pri diskoteki pa koprski župan nima nič, lastnik objekta je družina Cavallaro, znana po trgovinah Family Shop.

Letos že 13 milijonov evrov izgube Slovenske železnice so lani, po nerevidiranih podatkih, ustvarile 23,6 milijona evrov izgube, letošnje prve tri mesece pa naj bi čista izguba znašala 13 milijonov evrov. Nadzorni svet, ki se je sestal, da bi prisluhni predstavitvi programa novega direktorja Matica Tasiča, je razmere v Slovenskih železnicah ocenil kot zastrašujoče. Ogromne izgube v tovornem prometu Prvi nadzornik Andrej Godec je dejal, da so rezultati slabši od pričakovanih, stanje pa je zaskrbljujoče. Rezultati poslovanja se sicer izrazito poslabšujejo v tovornem prometu, kjer je čista izguba v prvih dveh mesecih leta 2009 znašala kar 10,6 milijona evrov, medtem ko je potniški promet ustvaril dva milijona evrov izgube. Zaradi katastrofalnih razmer se je nadzorni svet odločil za ustanovitev štirih komisij, in sicer za infrastrukturo, kapital in nepremičnine, revizijo ter gospodarjenje s sredstvi, ki bodo pregledale poslovanje in svetovale novi upravi. Poleg tega naj bi pripravile izhodišča za nadzorni svet in morebitne ukrepe. Godec je vizijo novega direktorja ocenil kot dober temelj za nadaljevanje dela , ki bo dopolnjen v taktični načrt, podprt s kazalci v kvantitativnem in terminskem smislu . O morebitnih odškodninskih tožbah proti nekdanji upravi, ki jo je vodil Tomaž Schara, ni želel govoriti. Dejal je, da bo nadzorni svet počakal na poročilo komisij in se nato odločal o nadaljnjih postopkih.

Finančna kriza se je dodobra 'zažrla' v gospodarski sektor. Številnim odpuščanjem iz dneva v dan sledijo nova. Bojazni pred izgubo službe je tudi v Sloveniji vse več. Potem ko so v avtomobilski in tekstilni panogi začeli množično odpuščati delavce, se finančna kriza kaže tudi v drugih sektorjih. Iz Velike Britanije prihaja namreč vest, da bo več tisoč ljudi ostalo brez službe. Vodilni upravljavec mrežnih storitev po celem svetu BT Global Services je namreč sporočil, da bo do konca marca 2009 odpustil 10 tisoč zaposlenih. Telekomski gigant je okoli štiri tisoč zaposlenih že odpustil, brez službe pa jih bo ostalo še šest tisoč. Odpuščanje bo prizadelo predvsem Veliko Britanijo, kjer nameravajo odpustiti do sedem tisoč uslužbencev. Novica o množičnem odpuščanju je v javnost prišla, ko je BT razkril enajstodstotni padec dobička v drugem četrtletju. Ian Livingston, izvršni šef podjetja, je povedal Dobiček preprosto ni dovolj dober, zato moramo ukrepati. Odpuščanje bo najprej prizadelo posredno delovno silo, vključno z gradbeniki in bančnimi uslužbenci. Ta delovna mesta bodo zmanjšali za 12 odstotkov, medtem ko bodo druga delovna mesta zmanjšali za štiri odstotke. V družbi so prepričani, da bodo načrtovane spremembe znižale stroške za okoli sto milijonov funtov na leto in izboljšale pokojninsko shemo družbe. Kriza tudi v Sloveniji? Telekom Slovenije bistvenih posledic gospodarske krize še ne občuti, je povedal tiskovni predstavnik Boris Ziherl in dodal, da je posledice vseeno treba ocenjevati dolgoročno. Dejstvo, da projekcije poslovanja do konca leta kažejo na izpolnitev poslovnih pričakovanj, je med drugim tudi posledica stalnih ukrepov za zmanjševanje stroškov poslovanja, vključno s premišljenim zmanjševanjem števila zaposlenih. S temi ukrepi bomo nadaljevali tudi v prihodnje, je povedal Ziherl in dodal, da bodo v Telekomu še naprej pozorno spremljali vse spremembe v poslovnem okolju, od katerih je odvisno, če in kakšne ukrepe za izboljšanje poslovanja bodo v prihodnosti še sprejeli. Ogrožena Koroška V podjetjih na Koroškem je zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize v naslednjih mesecih ogroženih okoli 300 zaposlenih, kažejo podatki slovenjgraške območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS. Predvsem gre za odpuščanje najetih agencijskih delavcev in nepodaljševanje pogodb za določen čas. Po podatkih sindikata je v podjetju Johnson Controls NTU, ki je tretji največji regijski zaposlovalec, prek agencij zaposlenih okoli 100 delavcev, katerih delovna mesta so ogrožena. Poleg tega so v tem slovenjgraškem podjetju kot ukrep ob zmanjšanju naročil uvedli 36-urni delovni teden, tako da v podjetju ob nujnem koriščenju nadur in dopustov ne delajo noben petek do konca januarja prihodnje leto. V podjetju je sicer 750 zaposlenih, dela pa naj po zagotovilih uprave ne bi izgubil nihče od zaposlenih za nedoločen čas. Raško je izpostavil tudi stanje v podjetju Livarna Vuzenica, ki ima 405 zaposlenih in spada pod okrilje Sindikata kovinske in elektro industrije. V vuzeniškem podjetju je po njegovih podatkih ogroženih 30 agencijskih delavcev, sicer pa so vsi zaposleni zaradi pomanjkanja dela prisiljeni koristiti nadure in dopuste. Okoli 30 zaposlenih agencijskih delavcev imajo tudi v podjetju SGP Kograd Igem. Medtem na Koroškem močno prisotna lesna panoga zaenkrat ne poroča o zmanjševanju števila zaposlenih, le v podjetju Marles Podvelka je vprašljivih 20 delovnih mest z zaposlenimi za določen čas. Raško je izpostavil tudi že znan podatek, da slovenjgraško podjetje Prevent do sredine prihodnjega leta 80 zaposlenim za določen čas ne bo podaljšalo pogodbe. Trenutno dobro kaže ostalim panogam v regiji, kjer je delovno aktivnih okoli 27.000 ljudi, med drugim dodatno zaposlujejo v podjetjih Nova oprema in Koratur.

Prijavljenih 30 študentov, koliko je lastnikov, ni znano Člani Nove alternativne študentske iniciative študente s slabšim socialnim položajem ali tiste, ki niso uspeli najti stanovanja v Ljubljani, vabijo, naj skušajo stanovanje pridobiti prek njih. En semester jim tako ne bo treba plačevati najemnine, poravnavali bodo le stroške. K projektu vabijo tudi vse lastnike praznih stanovanj, saj bodo s sodelovanjem študentom omogočili študij brez finančnih omejitev. Prednost za lastnike je, da bodo stroški poravnani, stanovanje ne bo prazno in bo vzdrževano, hkrati pa bodo lahko po preteku enega semestra s študenti sklenili običajno najemno pogodbo po tržnih vrednostih. Skupina bo najprej preverila primernost stanovanj za bivanje O podrobnostih projekta smo povprašali skupino N. A. Š. I. Pojasnili so, da so prejeli 30 prijav študent in študentov, števila prijav lastnikov stanovanj pa niso želeli izdati, saj morajo stanovanja najprej pregledati in preveriti, ali so primerna za bivanje. Lastnik se mora tako ob predaji stanovanja zavezati, da ne bo prejemal najemnine, študentu pa mora dati stanovanje na voljo za najmanj en semester. Stanovanje mora biti znotraj ljubljanskega potniškega prometa, lastnik pa mora lastništvo da ne bi prihajalo do morebitnih zlorab dokazati. Študent mora ob vselitvi lastniku plačati kavcijo, s katero bo lahko pokril škodo ob morebitnih poškodbah. Če bo stanovanje ostalo v enakem stanju, pa bo kavcija vrnjena študentu. Višina kavcije je odvisna od lastnosti stanovanja in jo bo določil lastnik. Ker ne bo najemnine, ne bo davka na najemnino Zanimalo nas je tudi, ali bodo lastniki stanovanj in študenti prejeli kakršno koli potrdilo, s katerim bodo izkazovali, da se najemnina ne plačuje predvsem za morebitno davčno inšpekcijo, in v skupini N. A. Š. I. so odgovorili, da je v najemni pogodbi določeno, da se najemnine ne plačuje. Ker najemnine ne bo, tudi davka ne bo, zato zadeva ni davčno sporna, zatrjujejo. V pogojih za sodelovanje piše še, da se morata lastnik in študent strinjati, da se njuno ime v okviru promocije akcije pojavlja v medijih. Glede na to, da bi to lahko odvrnilo morebitne zainteresirane lastnike, pa so v skupini za MMC povedali, da se temu lahko lastnik in študent tudi odpovesta. V skupini N. A. Š. I. bodo vse prijave preučili, odločali pa bodo na podlagi socialnega položaja študenta, različnih vzrokov, zaradi katerih so ti ostali brez stanovanja na primer težave v družini, nezmožnost plačevanja najemnine, prednost bodo imeli študenti prvih letnikov, ponudba pa velja samo za študente Univerze v Ljubljani. V akciji lahko sodelujejo le študenti, ki imajo stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno več kot 25 kilometrov. N. A. Š. I. si želijo doseči reforme znotraj ŠOUL-a Skupino N. A. Š. I. sestavljajo študenti, ki so jih združili podobni interesi in želje glede sprememb v načinu delovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Znotraj nje želijo doseči reforme, ki bodo temeljile na vrednotah, ki so ključnega pomena za to, da se organizaciji vrne ugled, ki ga je imela pred spori in težavami. Pri delovanju jih vodi želja, da bi študenti znova postali kritični opazovalci in aktivni člani družbe. Ob koncu nas je zanimalo še, ali ima skupina N. A. Š. I. kakršne koli politične ambicije. Odgovorili so, da edino pot k uveljavljanju interesov študentov vidijo skozi delovanje v formalno priznanih organizacijah in to so organizacije, ki jih tako študenti kot institucije priznavajo kot predstavnike študentov. Na politične ambicije kaže tudi aktivno delovanje pred volitvami v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, ki bodo 26. in 27. oktobra. V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani domnevajo, da bo skupina sodelovala na volitvah. Posameznih organizacij in skupin ne morejo komentirati, so pa veseli kakršne koli udeležbe študentov na volitvah, ne glede na to, ali gre za kandidature, izražanje podpore ali glasovanje. Za pobudo za stanovanje brez najemnine so izvedeli iz medijev, sami je še niso prejeli, če jo bodo, pa jo bodo tudi obravnavali, je za MMC povedala Zala Praprotnik iz ŠOUL-a.

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 809 točk, kar je 0,26 točke oz. 0,03 odstotka manj kot v sredo. V prvi kotaciji so se najbolj pocenile delnice Intereurope, nad gladino pa so se obdržale le delnice Mercatorja. V prvi kotaciji so se danes pocenile skoraj vse delnice. Najbolj se je znižal enotni tečaj delnic Intereurope , in sicer za 1,35 odstotka. Pocenile so se še delnice Telekoma Slovenije (-1,23 odstotka), Krke (-0,78 odstotka), NKBM (-0,67 odstotka), Luke Koper (-0,45 odstotka) ter Gorenja in Petrola (oboje -0,15 odstotka). Nad izhodiščem so trgovalni dan v prvi kotaciji zaključile le delnice Mercatorja, ki so se okrepile za 2,39 odstotka. Največ prometa so vlagatelji tudi danes opravili z delnicami Krke, in sicer so z njimi sklenili za 662.860 evrov poslov.

Ameriška bonitetna agencija Standard & Poor's je znižala oceno Grčije na najnižjo raven Bonitetna agencija Standard & Poor's je oceno za dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije s CC oziroma C v ponedeljek znižala na najnižjo raven, kar pomeni delni bankrot. Če bo zamenjava grških državnih obveznic, s katero naj bi zasebni upniki Atenam odpisali do 107 milijard evrov dolga, uspešna, bi lahko Standard & Poor's oceno zvišal. Foto: Bloomberg Dogovor o drugem paketu pomoči Grčiji, ki so ga finančni ministri držav v območju evra dosegli prejšnji teden, vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo Atenam predvidoma odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov. Razlog za znižanje obstoječe ocene klavzula kolektivne akcije Grčija je zasebne upnike, ki imajo v lasti za okoli 206 milijard evrov grških državnih obveznic, v petek tudi uradno povabila k zamenjavi obveznic. Atene bodo operacijo izvedle le, če jim bo uspelo zamenjati vsaj 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic. Glavni razlog za znižanje obstoječe ocene, ki je že zdaj pomenila nezmožnost odplačila obveznosti, je odločitev grškega parlamenta, da v spremljajočo zakonodajo vnese t.i. klavzulo kolektivne akcije ukrepanja, po kateri bodo pogoji zamenjave postali obvezujoči za vse lastnike obstoječih grških državnih obveznic, ki jih ureja grško pravo, če bosta nanje pristali vsaj dve tretjini udeleženih upnikov. Grčiji lahko v kratkem sledi plačilna nesposobnost Zamenjava obveznic naj bi bila končana okoli 12. marca. Če bo do zamenjave obveznic takrat res prišlo, bo Standard & Poor's verjetno ocenil, da je delni bankrot mimo in oceno dolga zvišal na CCC, kar pa bi še vedno pomenilo, da so obeti za gospodarsko rast Grčije negotovi, njen dolg pa bo po zamenjavi obveznic in delnem odpisu še vedno visok, so zapisali v agenciji. Če ponudbe za zamenjavo obveznic ne bo sprejelo dovolj zasebnih upnikov, bo Grčijo po mnenju Standard & Poor's doletela takojšnja plačilna nesposobnost. Do tega bi prišlo zaradi oteženega dostopa Grčije do finančnih sredstev na trgu in dejstva, da Atene verjetno ne bi dobile dodatne uradne pomoči. Revidirani program pomoči držav članic v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada namreč temelji na uspešni zamenjavi obveznic, so zapisali v Standard & Poor's. Juncker se veseli visoke udeležbe pri zamenjavi obveznic Na odločitev Standard & Poor's se je pozno v ponedeljek že odzval šef evrske skupine Jean-Claude Juncker . "Veselim se visoke udeležbe zasebnih upnikov pri zamenjavi obveznic. Na znanje sem vzel namero Standard & Poor's, da zviša oceno Grčije po zamenjavi obveznic," je dejal Juncker. Medtem ko odločitev bonitetne hiše na trge ni imela vpliva, je Evropska centralna banka (ECB) danes sporočila, da zaradi znižanja ocene začasno ne bo sprejemala grških obveznic za zavarovanje posojil bankam v operacijah refinanciranja. Odločitev ECB bo po poročanju AFP zagotovo negativno vplivala na grške banke.

Slovenija je od evropske komisije dobila štiri druge opomine zaradi kršenja evropske zakonodaje. Prvi trije se nanašajo na neustrezno izvajanje pravil glede javnega naročanja, avdiovizualnih storitev ter trga plina in elektrike, četrti pa na to, da Slovenija komisije še ni uradno obvestila o ustreznem prenosu direktive o storitvah v svojo zakonodajo. ...zaradi železniške zakonodaje pa celo tožba Evropska komisija je odločila, da bo proti Sloveniji in še 12 državam članicam EU zaradi neustreznega izvajanja evropske železniške zakonodaje vložila tožbo na Sodišču EU. Te države po njenem mnenju kljub dosedanjim opozorilom še vedno ne izvajajo pravilno različnih delov prvega železniškega paketa, katerega cilj je odpreti trg konkurenci. Prva Group združuje v Srbiji Iz Skupine Prva so sporočili, da si je njihova srbska hčerinska družba Hypo Garant pripojila pokojninsko družbo DDOR Penzija Plus. V združeni družbi bodo zadržali 51-odstotno lastništvo, DDOR Novi Sad bo pridobil 40-odstotni, banka Hypo-Alpe-Adria pa devetodstotni delež. NLB prodala okoli 60 milijonov obveznic Nova Ljubljanska banka (NLB) je v četrtek končala prodajo podrejenih obveznic, ki so jih lahko kupile tako fizične kot pravne osebe. Po neuradnih informacijah je banka prodala za okoli 60 milijonov evrov obveznic, ki v plačilo zapadejo čez sedem let, in imajo 6,25-odstotno obrestno mero. Brez dividend tako Poštna banka... Poštna banka Slovenije (PBS), ki je v lasti Nove Kreditne banke Maribor in Pošte Slovenije, ne bo delila dividend, saj je nedavna skupščina odločila, da se slaba dva milijona evrov bilančnega dobička preneseta v druge rezerve iz dobička. Hkrati so določili višino sejnin nadzornikom, pri čemer bo predsednik dobil 715 evrov bruto na sejo, član pa 550 evrov bruto. ...kot tudi Deželna banka Da se bilančni dobiček v celoti prenese v druge rezerve iz dobička, so na nedavni skupščini odločili tudi delničarji Deželne banke Slovenije (DBS). Največji delničar banke je sicer Kapitalska zadruga, še slabo tretjino pa imata v lasti KD Group in KD Kapital. Seja nadzornikov Vegrada odpadla Seja nadzornega sveta Vegrada, ki bi morala biti v četrtek, je odpadla zaradi bolezni članice Branke Gabrijel, sicer ene od najtesnejših sodelavk Hilde Tovšak, prve dame Vegrada. Ker ima Vegrad po statutu tri člane nadzornega sveta, pri čemer delavci trenutno nimajo svojega predstavnika, četrtkova seja ne bi bila sklepčna. Smučarji bodo tožili Športno loterijo Smučarska zveza Slovenije (SZS), ki jo vodi Tomaž Lovše, se je odločila proti vodstvu in nadzornikom Športne loterije vložiti izpodbojne in odškodninske tožbe. Menijo namreč, da vodstvo loteriji s svojimi odločitvami povzroča poslovno škodo, nadzorniki pa ne opravljajo svojega dela, ravnajo pa tudi usklajeno z družbami pod okriljem Staneta Valanta.

Na tujem optimizem ob nizkem prometu Mercatorjeve delnice, ki so se ta mesec pocenile že za 15 odstotkov, so le dočakale odboj, žal pa to ne velja za celotni trg. Indeks SBI TOP 814 točk, ki se je v ponedeljek znižal šestič v zadnjih sedmih trgovalnih dneh in pristal na 16-mesečnem dnu, je zgolj po zaslugi 2,2-odstotne podražitve Mercatorja cena je dosegla 139 evrov pridobil desetino odstotka. S Krkinimi delnicami je promet dosegel pol milijona evrov, zadnji posel je bil sklenjen pri 64,5 evra. Podjetje bo v četrtek objavilo polletne poslovne rezultate. S Telekomom je bilo za 220 tisoč evrov prometa, delnice so nihale okrog meje 90 evrov. Velika večina delnic se je malenkost pocenila, Petrol pa je izgubil odstotek. FedEx optimistično zre v prihodnost Po krepki rasti delnic v prejšnjem tednu so bili mnogi skeptični, če bo lahko Wall Street nadaljeval pozitivni niz. Strah je bil odveč, saj so se vodilni delniški indeksi povzpeli za okrog odstotek, dobro vsaj psihološko znamenje pa je tudi to, da je širši indeks S & P 500 drugič zapored dan končal nad 200-dnevnim drsečim povprečjem. Podjetje za poštne storitve FedEx je zvišalo napovedi letnega dobička, kar je podžgalo rast teh delnic +5,6 odstotka in utišalo tiste, ki pravijo, da je gospodarsko okrevanje na trhlih temeljih. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,12 % 64,38 EUR TELEKOM -0,22 % 90,01 LUKA -0,33 % 15,31 NOVA KBM -0,10 % 10,01 GORENJE -1,16 % 11,90 MERCATOR +2,21 % 139,00 PETROL -1,03 % 243,91 INTEREUROPA +0,26 %3,84 Evro nad mejo 1,30 dolarja Evro je prebil mejo 1,30 dolarja, cena lahke nafte se približuje 80 dolarjem. Največje presenečenje ponedeljkovega trgovanja pa je bila novica o kar 23,6-odstotni junijski rasti prodaje novih hiš in stanovanj v primerjavi z majem. Maja je prodaja padla za 36,7, prejšnji mesec pa je sledil skok, kot ga v odstotkih ni bilo od leta 1980. Število neprodanih novih stanovanj in hiš na trgu je junija padlo za 1,4 odstotka, na 210.000 enot, kar je najmanj od septembra 1968. Banka UBS presenetila z dobičkom Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.049 točk je ponedeljkovo trgovanje sklenil s polodstotnim pribitkom, pri čemer so se občutno podražile bančne delnice, potem ko so bili v petek objavljeni spodbudni rezultati stresnih testov. Rast v evropskih finančnih središčih se je nadaljevala tudi v torek dopoldne, tako da so indeksi dosegli najvišjo raven v zadnjem mesecu. Švicarska banka UBS je presenetila z dobičkom drugega četrtletja - bilo ga je za dve milijardi frankov oz. za 1,5 milijarde evrov. To je dvakrat več od pričakovanj. Delnice so poskočile za osem odstotkov.

Finančno načrtovanje in urejene osebne finance, med katere spada tudi varčevanje, so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Prvi razlog za naložbo v depozit je gotovo varnost vaših prihrankov, zato je pomembno, da denar zaupate dobro stoječi banki. Mojca Kovač, vodja Segmenta osebnega bančništva v UniCredit Bank, nam je zaupala, kako upravljati prihranke in pri tem tudi kaj zaslužiti. Mojca Kovač, vodja Segmenta osebnega bančništva, UniCredit Bank Če dela svojega denarja nekaj časa ne potrebujete, obenem pa želite čim višjo, a varno donosnost, smo v UniCredit Bank pripravili dolgoročni depozit s 5-odstotno letno obrestno mero, za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transakcijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji letni obrestni meri. Kakšen je vaš nasvet za varnejšo prihodnost? Oblikujte si varnostno finančno rezervo, ki je prvi korak k urejenim osebnim financam posameznika in predstavlja tisti del premoženja, ki naj bo likviden in ni izpostavljen naložbenemu tveganju. Ustrezno oblikovana varnostna rezerva vpliva na večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih kreditih, večjo fleksibilnost na trgu dela in boljša pogajalska izhodišča pri nakupih. Splošno pravilo je, da bolj kot se je posameznik sposoben prilagoditi v primeru neugodne finančne situacije, manjši je obseg potrebne varnostne rezerve. Ta naj bo visoka od 3 do 6 mesečnih neto plač. Kako naj varčevalec hrani varnostno rezervo, ki jo omenjate? Varnostna rezerva je tisti del prihrankov, ki naj bo vedno na razpolago. Tako pridejo v poštev osebni račun TRR, gotovina, sef in podobno. Vendar vam za sredstva na TRR banka plača manj obresti, gotovino lahko izgubite, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih predrago. Ker želimo, da tudi varnostna rezerva dela za vas, smo v UniCredit Bank oblikovali Online Plus varčevalni račun, ki omogoča dvige in pologe sredstev kadar koli in kjer koli, brez stroškov. Z varčevalnim računom Online Plus smo zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je prav tako brezplačno. Kaj priporočate varčevalcem, ki želijo zaslužiti več? Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, ki ji sledi donosnost sredstev, ki je največkrat izražena s fiksno obrestno mero. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem kriterijem bančne vezave varnost, donosnost in likvidnost naložb, predlagam, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno. Kako predlagate, da varčevalci razpršijo svoja sredstva? V UniCredit Bank varčevalcem ponujamo kratkoročne in dolgoročne depozite. Stranke lahko kratkoročne cilje pokrivajo s Fleksi depozitom, to je kratkoročni 3-mesečni oziroma 6-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji 11 ali 5 podaljšanj, ki ga stranka sklene za 3 leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju to je vsake 3 ali 6 mesecev ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodimo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno ali dolgoročno, pa predlagam sklenitev 2-letnega in 5-letnega depozita.

Februar. Že tretji mesec zapored čistilke najbolj iskan kader. A zanimanja ni. V čistilnem servisu Aktiva, kjer so februarja objavili največ prostih delovnih mest, opažajo, da je zanimanje za delo snažilke kljub velikemu številu brezposelnih še vedno majhno. Razlika med višino nadomestila za brezposelnost in minimalno plačo, ki jo po večini prejemajo čistilci, je namreč majhna, opozarjajo. Prav tako je čiščenje področje, "kjer še vedno cveti siva ekonomija, zato posameznikom ni težko ustvariti dodatnega zaslužka, na primer s čiščenjem zasebnih stanovanj". Recesije ne čutijo "Pri čistilkah gre običajno za začasne zaposlitve, saj so tudi pogodbe, ki jih imamo servisi s podjetji, vezane na leto ali dve," poudarja direktor podjetja Picikato Risto Džolev. Njihov servis je sicer lani zaznal upad povpraševanja po storitvah čiščenja, saj so podjetja najprej začela rezati pri stroških, vendar pa letos recesije, kot pravi, sploh ne čutijo.

Pričakujemo razum in pripravljenost na razumne kompromise, pred demonstracijami, napovedanimi za 17. november, poudarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Da bodo v delodajalskih organizacijah prevladali razumni glasovi delodajalcev, ki vendarle vedo, da je gospodarsko bolje s sindikati skleniti razumne dogovore, kot pa iti v konflikte. Dušan Semolič Sindikalne centrale Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Konfederacija sindikatov 90Slovenije, Slovenska zveza sindikatov Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost so začele priprave na protestni shod. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo "na tisoče" ljudi, natančne ocene pa za zdaj ne morejo dati, saj prijave še zbirajo, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Ob visoki gospodarski rasti, visokih dobičkih in visoki produktivnosti je pravi trenutek za zahteve sindikatov, naj se glede na razmere v Sloveniji in prispevek delavstva to pozna tudi pri standardu delavk in delavcev, je poudaril in dejal, da pričakujejo, da bo shod dovolj močan opomin lastnikom kapitala. Danes bodo sindikati predsedniku vlade Janezu Janši poslali prošnjo za pogovor, na katerem bi mu pojasnili razloge za protestni shod. Sindikati zahtevajo višje plače in spremembo plačne politike. Obstoječo kolektivno pogodbo o načinu usklajevanja plač bi po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Dušana Rebolja spremenili tako, da bi se dvignile vse osnovne plače, da bi bil dvig teh plač za letošnje leto 3,5-odstoten, da bi se uskladitev z letošnjo inflacijo dosegla že februarja prihodnje leto in ne šele avgusta ter da bi se pri dvigu plač na ravni dejavnosti upoštevalo tudi del produktivnosti. Predsednik KS 90 Boris Mazalin meni, da se inflacije ne da zaustaviti, ne da bi pri tem kogarkoli obremenili. Zavzemajo se za to, da bi se ta obremenitev pravičneje razdelila. Zavedajo se nevarnosti inflacije, zato bodo pri zahtevah "realni in zmerni", vendar trdno odločeni, da imajo tudi delavci pravico do pravičnega mesta pri delitvi "družbenega bogastva". Zato so za uskladitev ne samo z inflacijo, ampak tudi s produktivnostjo. Meni, da bo shod prvi preizkus za pred kratkim podpisani socialni sporazum. Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar je poudaril, da delodajalci glede na ankete, opravljene v EU,zanikajo, da so naši delavci med najbolj obremenjenimi v Evropi in da delajo največ v Evropi. Obrasti cen nujnih življenjskih potrebščin bi morali imeti delodajalci "toliko človeškega posluha" in dvigniti plače delavcem, saj jih ti zaslužijo. Od demonstracij pričakuje viden rezultat. Generalni sekretar Solidarnosti Slavko Pungeršič je dejal, da je protestni shod usmerjen izključno proti delodajalcem, ne pa proti vladi. Opozoril je, da na pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač za zdaj ni videti, da bi lahko dosegli dogovor.

Na pogrebni komemoraciji balkanske pop zvezde Toša Proeskega se je zbrala nepregledna množica ljudi, med njimi tudi predstavniki makedonske vlade in več glasbenih zvezd vir: makedonska nacionalna televizija MTV Balkansko pop zvezdo Todorja Toša Proeskega so pred nekaj trenutki pokopali. Na pogrebu se je zbrala nepregledna množica ljudi, ki ga želijo pospremiti do njegovega zadnjega počivališča v rojstnem mestu Kruševo. Med njimi so tudi predstavniki makedonske vlade, s premierjem Nikolo Gruevskim na čelu. Ta je v govoru med drugim dejal, da se poslavljajo od osebe z velikim srcem, osebe, ki so jo imeli vsi radi. Makedonska nacionalna televizija pa tudi ostali tamkajšnji mediji prenašajo pogrebno komemoracijo. Med bolj znanimi ljudmi smo opazili tudi nekatere druge estradne zvezde s področja nekdanje Jugoslavije, kot so Ceca Ražnatović, Toni Cetinski in pevec skupine Parni Valjak Aki Rahimovski. V cerkvi Presveta Bogorodica je sicer dopoldne potekal cerkveni obred, okoli katere se je zbralo veliko število ljudi. Reuters: Ljudje jokajo na ulicah, otroci v učilnicah Veliko število ljudi se je zbralo že dopoldne v cerkvi in okoli nje, med njimi tudi predstavniki tamkajšnje vlade. Ta je včeraj Tošeja razglasila za častnega državljana Makedonije in predlagala, da ga pokopljejo z državnimi častmi, s čemer se je strinjala tudi Tošejeva družina. Novica o Tošejevi smrti je bila včeraj udarna na vseh spletnih portalih na Balkanu, o njej pa so poročale tudi največje svetovne agencije. BBC: Popularnost makedonske pop zvezde na Balkanu je podobna popularnosti Elvisa Presleya v ZDA V Makedoniji dan žalosti, v rojstnem Kruševu bodo žalovali tri dni V Makedoniji so sicer za danes razglasili dan žalosti. Zato so tudi prestavili obeležitev današnjega svetovnega dneva boja proti revščini, ki ga bodo obeležili jutri. V Tošejevem rojstnem Kruševu so razglasili tridnevno žalovanje. Reuters: Proeski je ena največjih zvezd v državah nekdanje Jugoslavije Toševo krsto so v Skopju pričakali tudi predstavniki vlade Telo Tošeja so sicer v zgodnjih jutranjih urah prepeljali v Kruševo iz skopskega letališča Aleksandar Veliki, kamor so ga iz hrvaške Nove Gradiške, kjer se je zgodila nesreča, prepeljali s helikopterjem makedonske vojske. Na letališču so krsto Tošeja Proeskega med drugim pričakali tudi predstavniki tamkajšnje vlade. V Imenu EU je Tošejevi družini in Makedoncem sožalje izrekel evropski ambasador Ervan Fouere, v imenu ZDA pa njihovo veleposlaništvo v Makedoniji. Toše naj bi pred nesrečo spal in bil takoj mrtev Po izjavah Tošejeve menadžerke Lilijane Petrović, ki so jo zapisali hrvaški mediji, je Toše pred nesrečo spal. Prve ocene kažejo, da je Tošeju počilo tretje vratno vretence, kar pomeni, da je bil že takoj po nesreči mrtev. Kot smo že poročali je najboljši makedonski pevec Toše Proeski včeraj okoli šeste ure zjutraj udeležen v prometni nesreči blizu kraja Nova Gradiška na Hrvaškem. Šestindvajsetletnega Tošeja, ki je sedel na sovoznikovem sedežu, so za mrtvega razglasili okoli pol osmih zjutraj v bolnišnici v Novi Gradiški (video avtomobila po nesreči si lahko pogledate tukaj). Vse kar si je želel, je, da bi bil živ in zdrav"Sem skromen človek in vse kar si želim je, da bom živ in zdrav ter zdržim ta tempo. Najbolj iskreno, zelo je naporno," je Toše, ki je bil sicer tudi makedonski ambasador za Unicef, izjavil v enem izmed svojih intervjujev.

Uprava Merkurja je na sodišče poslala predlog za prisilno poravnavo, ki pa ga bodo v prihodnjih dneh še dopolnili, saj še ni v celoti usklajen z upniki. Merkur Uprava Merkurja, ki jo od sredine seje nadzornega sveta začasno vodi Blaž Pesjak, je po priporočeni pošti na Kranjsko okrožno sodišče poslala predlog prisilne poravnave. Vendar bodo v prihodnjih tednih predlog še dopolnili, saj načrt finančnega prestrukturiranja še ni v celoti usklajen z upniki. Merkurjeva uprava se je tako držala napovedi, da bo predlog prisilne poravnave posredovala Kranjskemu sodišču do konca septembra, četudi še ni uspela skleniti dogovora z bankami upnicami in dobavitelji glede načina finančnega prestrukturiranja. V prihodnjih dneh se bodo tako nadaljevali pogovori z upniki, ki jim Merkur skupaj dolguje kar okrog 750 milijonov evrov, od tega 550 bankam in 200 dobaviteljem. Predsednika uprave in nadzornega sveta sta ob tem prepričana, da bodo upniki pristali na prisilno poravnavo, saj bo ta v kakršni koli obliki že bo, za vse boljša varianta kot stečaj. Ne želita pa še govoriti o podrobnostih prisilne poravnave. Zato je iz neuradnih informacij znan le obris načrta finančnega prestrukturiranja. Po informacijah iz današnjega Dnevnika koncept reševanja Merkurja predvideva dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v višini med 100 in 150 milijoni evrov. H konverziji bodo povabili vse upnike, ki imajo zavarovane terjatve, to pa so tako banke kot nekateri Merkurjevi dobavitelji. Hkrati naj bi se vodstvo Merkurja dogovarjalo za kratkoročno sindicirano posojilo v višini med 30 in 40 milijoni evrov za tekoče poslovanje. Dogovori o načrtu finančnega prestrukturiranja se bodo nadaljevali tudi v petek, ko se uprava Merkurja znova sestane z največjimi bankami upnicami.

Imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper še vedno sproža burne odzive. A kot kaže, to Mišiča ne moti, saj prihaja v Luko Koper. Gašpar Gašpar Mišič je danes prišel na vljudnostni obisk k bivšemu predsedniku uprave Luke Koper Bojanu Branku. Kot nam je pred tem dejal vodja za odnose z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik, se je prišel dogovoriti kako in kdaj bo potekala primopredaja. "Gre za mafijsko kadrovanje" Ob prihodu v Luko je medijem dejal, da potrebuje le en teden, da ima krmilo trdno v svojih rokah ter da razkrije vse plenilce, ki so prisesani na luške jasli. Kot je povedal, v Luki obstaja veliko pavšalnih pogodb. "Luka je bila tarča političnega kadrovanja v preteklosti in moja pojava je takšno kadrovanje preprečila." Virant vpoklical policijo Virant pa je danes dejal, da ta z generalnim direktorjem policije Stanislavom Venigerjem dogovorjena, da policija stopi v kontakt s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki primer že proučuje. (STA) Odzval se je tudi na včerajšnjo izjavo ministra Gregorja Viranta, ki je na sredini novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi sprememb stvarnopravnega zakona, ocenil, da "v tem primeru ni šlo toliko za politično kadrovanje, ampak bolj za neke vrste mafijsko kadrovanje". "Vsak politik, ki meni, da so delavci mafija, nima kaj iskati v politiki. Slovenka politika je izgubila kompas, vladajo ji lobiji." Prejel je več klicev, naj se umakne, in tudi svarila prijateljev, naj bo previden. "Kdor me pozna, ve, da več polen kot bom dobil pod noge, bolj bom vztrajal. Vztrajal bom do konca, pa tudi če je dejanje v Luki zadnje dejanje. Bil sem legitimno izvoljen z rezultatom pet proti tri." Dejal je še, da razmišlja o podaljšanju prvega in drugega pomola v pristanišču, bolj kot se je razmišljalo do zdaj zaradi določenih ekoloških zadržkov pri gradnji tretjega pomola. Upa, da ne bo do novega leta Pred današnjo sejo vlade je predsednik DeSUS Erjavec komentiral zadnja dogajanja, povezana z imenovanjem Mišiča na vrh Luke. Kot je poudaril, bi bilo nesmiselno trditi, da političnega kadrovanja ne bo, vendar pa mora biti to korektno in v okviru profesionalnih pravil. Zato bi bilo po njegovi oceni nesprejemljivo, če bi Mišič na čelu Luke ostal denimo do novega leta. "Mislim, da to škoduje interesom Luke Koper," je še povedal Erjavec in dodal, da je treba preprečiti to "lobistično kadrovanje".

Ocene števila mrtvih v spopadih med oblastmi in protestniki se gibljejo od 150 pa vse do dva tisoč. Slovensko zunanje ministrstvo zaradi vala nasilja odsvetuje potovanja Oblasti v Egiptu so za mesec dni razglasile izredne razmere. Potem ko so varnostne sile danes sprožile posredovanje za odstranitev dveh protestniških taborov podpornikov odstavljenega predsednika Mohameda Mursija v Kairu, je namreč tako prestolnico kot kraje drugod po državi zajel val nasilja. Medtem ko zdravstveno ministrstvo poroča o 149 mrtvih, je Muslimanska bratovščina, ki je proteste podprla, naštela dva tisoč žrtev, poroča britanski spletni portal BBC. Med drugim je bil v Kairu ustreljen snemalec Sky News Mick Deane. Med mrtvimi je tudi 17-letna hči enega vodilnih likov Muslimanske bratovščine Mohameda el-Beltagyja. MZZ: Letovišča ob Rdečem morju `relativno varna` Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve odsvetuje vsa potovanja v posamezne dele države ter svetuje izredno previdnost. Letovišča ob Rdečem morju sicer zaenkrat ostajajo relativno varna. Sicer pa zaradi aktualnih dogajanj v egiptovski prestolnici in drugih večjih mestih slovenskim državljanom na MZZ odsvetujejo vsa potovanja v Kairo, Aleksandrijo, mesta v delti Nila, mesta ob Sueškem prekopu, mesta Zgornjega Egipta, območje severnega in osrednjega Sinaja ter na obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom. Turistična središča in letovišča ob Rdečem morju medtem še naprej ostajajo relativno varna. A na MZZ vseeno svetujejo "previdnost, spremljanje virov informacij ter upoštevanje navodil lokalnih organov in organizatorjev potovanj". V Egiptu spremljajte medije, svetuje MZZ Slovencem v Egiptu tako na MZZ priporočajo redno spremljanje televizijskih in radijskih novic, obvestil oblasti, informacij, ki jih dajejo hoteli in turistične agencije. Svetujejo tudi izogibanje demonstracijam in večjim zborovanjem, središču mesta Kairo ter predsedniški palači in njeni okolici v kairskem predelu Heliopolis. V Hurgadi mirno Kot je za STA povedal Aleksander Gasser, ki dopustuje v Hurgadi, je stanje v tem priljubljenem počitniškem središču ob Rdečem morju povsem mirno. "Predvsem domačini, pa tudi turisti z enim očesom po televiziji spremljamo dogodke v Kairu, a vendarle se nam zdi, da nam teh 400, 500 kilometrov in pet, šest ur razlike po cesti med prestolnico in letovišči na Rdečem morju daje neko varnost, da nam vsaj v tem trenutku ni treba skrbeti in še vedno pravzaprav brezskrbno uživamo tukaj, kar nas je Slovencev, počitnice," je povedal. O pozivu MZZ zaenkrat še niso bili obveščeni, prav tako jih turistična agencija ni kaj posebej opozorila pred morebitno nevarnostjo. "Lahko pa, da se bo tudi to zgodilo. Vendar je tukaj sodelovanje med slovenskimi in lokalnimi vodiči odlično in mislim, da če bo do česa prišlo, da bomo tudi obveščeni," je še povedal Gasser po telefonu iz Hurgade.

Ocenjujem, da smo na ministrstvu opravili dobro delo Če bo rebalans v predlagani obliki sprejet, bo to katastrofa za gospodarstvo, je prepričana Radićeva, ki hkrati izraža upanje, da Pahor na področju energetike ne bo sledil interesom posameznih skupin. Službe še nimam, verjetno bom ustanovila svoje podjetje in ostala aktivna v politiki, je na zadnji novinarski konferenci povedala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Poudarila je, da verjame, da ima stranka Zares dobro politiko, ki pa v tej vladi še ni prišla do izraza . Ministrica v odhajanju je pojasnila, da je bila začetna usmeritev vlade v ohranjanje socialne kohezivnosti, da ne bi bilo večje revščine, na mestu . V nadaljevanju bi bilo treba večji poudarek dati razvoju gospodarstva, morali bi vlagati v zdrava podjetja, je prepričana Radićeva, ki je z delom in dosežki ministrstva za gospodarstvo sicer zadovoljna. Radićeva sicer kot temeljno usmeritev oziroma cilj v času njenega mandata izpostavlja povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskih podjetij inizboljšanje konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji. Na področju energetike pa je bil po njenih besedah glavni cilj stabilna, konkurenčna in trajnostna oskrba z energijo po konkurenčnih cenah. TEŠ 6 - Zagotovo zgrešen projekt Če bi projekt TEŠ 6 prišel na mojo mizo, preden je dobil zeleno luč, se pravi pred novembrom 2009, zagotovo ne bi bil v takšni obliki, tako pa je bilo veliko zamujenega, je obžalovala ministrica in poudarila, da gre za zagotovo zgrešen projekt . Hkrati je dodala, da je vesela, da so imeli prav, ko so opozarjali, da s tem projektom nekaj ni v redu . Upam, da predsednik vlade ne bo sledil interesom posameznih skupin, je dejala in dodala, da kaže, da se projekt ne bo peljal, kot nekateri želijo . Ob tem je še izpostavila vprašanje finančne konstrukcije, ki še ni končana, in poudarila, da je potrebno prizadevanje, da se pridobi vrednost realnih stroškov. Na področju energetike nam je uspelo narediti nekaj pomembnih korakov naprej, pojasnjuje Radićeva in izpostavlja nacionalni energetski program, poslan v javno obravnavo, ki bo trajala do konca oktobra. K dosežkom šteje tudi nov energetski zakon, ki pa je v javni obravnavi do 25. julija. Ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti slovenskih podjetij Ukrepe in spodbude smo usmerili v krepitev razvojnih aktivnosti podjetij s ciljem, da ostanejo podjetja tudi po krizi konkurenčna, je dejala Radićeva. Izpostavila je še, da so večino državnih spodbud usmerili v sofinanciranje razvojno-investicijskih projektov, v nakup nove tehnološke opreme, v zagon novih inovativnih podjetij v subjektih podpornega okolja, v projekte za prenos znanja v podjetja ter v razvojne projekte na področju turizma, tujih neposrednih investicij in internacionalizacije. Povečanje mednarodne konkurenčnosti gospodarskih subjektov Na področju večanja mednarodne konkurenčnosti so po besedah ministrice največji poudarek dajali tistim, ki se ukvarjajo z internacionalizacijo. Izpostavila je še sofinanciranje na sejmih v tujini in povečano promocijo slovenskega gospodarstva ter vzpostavljanje odnosov z drugimi državami, posebej je omenila Rusko federacijo in Indijo, kar je po njenem mnenju pomembno za to področje. To so aktivnosti, ki se ne vidijo, so pa pomembne, je dejala Radićeva. Ministrica se je dotaknila še področja turizma, kjer po njenih besedah uspešno poslujejo in kjer se ne glede na krizo kažejo izjemni porasti. To pa ne pomeni, da se od turizma ne da več zaslužiti in da aktivnosti na tem področju lahko zanemarijo, je dejala in kot pomanjkljivo izpostavila področje trženja.

Ljubljana - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je januarja znašala 10,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot decembra lani, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Registriranih je bilo 99.591 brezposelnih, to je tri odstotke več kot mesec dni prej in kar 34,7 odstotka več kot pred letom dni. Število registriranih brezposelnih oseb se je v letošnjem prvem mesecu zvišalo za več kot 2900, od tega je bilo tri četrtine moških, ugotavljajo statistiki. Med moškimi je bila stopnja brezposelnosti januarja desetodstotna, med ženskami pa 11,4-odstotna. V Sloveniji je bilo januarja 935.672 aktivnih prebivalcev, od tega jih je bilo delovno aktivnih 836.081, kar je odstotek manj kot decembra in 4,1 odstotka manj kot januarja lani. V januarju je bilo zaposlenih 749.697 oseb, samozaposlenih pa 86.384 oseb. Zaposlenih je bilo januarja 0,4 odstotka manj kot decembra lani, v primerjavi z lanskim januarjem pa se je njihovo število zmanjšalo za 4,3 odstotka. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo januarja zaposlenih 686.370 oseb, kar je 3,7 odstotka manj kot pred letom dni, pri samozaposlenih osebah pa si je zaposlitev poiskalo 63.327 oseb oz. deset odstotkov manj kot januarja lani. Število kmetov se je v letu dni zmanjšalo za 17,6 odstotka na 26.559. Število zaposlenih oseb se je v januarju najbolj znižalo v podravski statistični regiji, in sicer za skoraj 700. V osrednjeslovenski statistični regiji se je znižalo skoraj za 600, v savinjski statistični regiji za več kot 500.

Vlada z zvišanjem trošarin krpa proračunsko luknjo Vlada je dvignila trošarine za pivo, alkoholne pijače z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 22 vol. %, in etilni alkohol, kar pomeni, da se bodo verjetno dvignile tudi cene. Od zvišanja trošarin si vlada obeta 9,8 milijona evrov proračunskih prilivov letno oziroma 800.000 evrov mesečno. Zdaj namreč trošarina za pivo znaša 10 evrov za en hektoliter, za vmesne pijače pijače z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 22 vol. % 100 evrov za en hektoliter, za etilni alkohol pa 1.000 evrov za hektoliter. Trošarine za alkohol in alkoholne pijače so se sicer nazadnje spremenile 1. marca 2009. Do zdaj je trošarina za pivo znašala devet evrov za en hektoliter piva, za vmesne pijače 82 evrov za en hektoliter, za etilni alkohol pa 911 evrov za en hektoliter. Vlada predlaga zvišanje tudi drugih trošarin Pričakujemo pa lahko dvig tudi drugih trošarin. Prilivi v proračun so namreč manjši, kot je bilo pričakovano, zato je vlada pripravila rebalans, ki ga bo na petkovi seji obravnaval državni zbor. Del izpada prihodkov nameravajo nadomestiti z zvišanjem trošarin, saj vlada predlaga, da dvignejo trošarine za cigarete, električno energijo in zemeljski plin. Od tega naj bi se letos v proračun steklo dodatnih 39,3 milijona evrov, v letu 2011 pa dobrih 157 milijonov evrov, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Najbolj se bodo dražile cigarete Predlog novele zakona določa, da se bodo trošarine za cigarete usklajevale z evropsko uredbo nekoliko hitreje, kot je bilo predvideno do zdaj. Cigarete se bodo tako prvič podražile že letošnjega 1. avgusta, zatem pa dvakrat letno, dokler ne bi 1. oktobra 2012 dosegli ciljne trošarine 90 evrov za tisoč kosov cigaret. S 1. avgustom je predvideno tudi zvišanje trošarin za električno energijo in zemeljski plin, kar pa je začasen ukrep, saj bo veljal le do konca leta 2011. Trošarina za elektriko se bo zvišala v dveh korakih potem ko se bo avgusta z zdajšnjega enega evra zvišala na 6,05 evra za megavatno uro, se bo 1. novembra še dodatno zvišala na 12,10 evra. Umar opozarja vlado Je pa vlado na previdnost pri dvigu trošarin opozoril Urad za makroekonomsko analizo in razvoj. Pravijo, da bi pretirana zaletavost pri dvigu določenih trošarin lahko vodila v dvig stopnje inflacije . V postopku obravnave novele zakona je zato pričakovati dopolnila ali spremembe.

Sedmič zapored pozitiven teden v New York Bančni posli na Wall Streetu cvetijo. Dve leti po visokih izgubah se je banka JP Morgan pohvalila s 4,8 milijarde dolarjev četrtletnega dobička in napovedala štirikrat višjo dividendo. Spomin na dan, ko je Jamie Dimon, prvi mož banke, sporočil slabe rezultate zadnjega četrtletja leta 2008, je povsem zbledel. Druga največja ameriška banka je zdaj močnejša kot kadar koli. Finančni trgi so se umirili, delniški trgi so na dveinpolletnem vrhu, ameriško gospodarstvo solidno okreva, res pa je, da je pri hipotekarnih posojilih še vedno opaziti nenormalno visok delež tistih, ki mesečnih obrokov ne morejo poravnati. Dow Jones 11.674 Nasdaq2.755 DAX307.075 FTSE1006.002 FTSEurofirst 3001.156 Nikkei10.499 EUR/USD1,3387 USD/JPY82,83 EUR/CHF1,2902 Lahka nafta91,68 USD Zlato1.362 USD Euribor, 6-mesečni1,244 % Tri milijarde za rezervacije Vseeno je JP Morgan namesto devetih milijard dolarjev v zadnjem četrtletju 2010 za rezervacije namenil le tri milijarde. Posledično je dobiček porasel za 47 odstotkov na 4,8 milijarde dolarjev, prihodki pa za šest odstotkov, na 26,7 milijarde dolarjev. Dividenda naj bi se povzpela na en dolar po delnici, kar pa je še vedno precej manj kot v časih pred začetkom krize, ko je bila dividenda 1,52 dolarja. Kljub temu velja JP Morgan za zmagovalca finančne krize, ne nazadnje je tudi edina od največjih finančnih ustanov, ki ni potrebovala državne pomoči. Sedmič zapored pozitiven teden JP Morgan je pred podaljšanim koncem tedna ponedeljek bo v ZDA prazničen, spominjali se bodo Martina Luthra Kinga poskrbel za dobro voljo vlagateljev, ki menijo, da bodo tudi preostale finančne družbe pozitivno presenetile s četrtletnimi rezultati. Delnice JPMorgana so se podražile za odstotek, letos že za šest odstotkov. Dow Jones 11.787 točk je v petek kljub slabšemu indeksu zaupanja potrošnikov porasel za pol odstotka, na tedenski ravni pa je že sedmič zapored pridobival, saj se je njegova vrednost od ponedeljka povzpela za odstotek. Če bo tudi naslednji teden pozitiven, bomo prvič po januarju 2004 videli tako dolg pozitiven niz. Bernanke zavrača kritike Novice, ki jih te dni sporočajo največje ameriške korporacije, so očitno tako dobre, da nihče ne razmišlja, kaj čaka ameriško gospodarstvo, ko bodo državne spodbude usahnile. Na začetku tedna je predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke sporočil, da naj bi imele letos ZDA od tri- do štiriodstotno gospodarsko rast, vseeno pa bo Fed še naprej skrbel za presežno likvidnost. Bernanke je priznal, da je prav to tudi eden izmed razlogov za rast delniških trgov, ki so se od marca 2009 veličastno pobrali, vendar pa zavrača kritike, da na ta način napihujejo balon vrednosti finančnih proizvodov. Evro občutno navzgor Zadnji teden je pomembno vlogo odigrala tudi uspešna dražba portugalskih in španskih obveznic. Vse kaže, da vlagatelji še zaupajo državama, ki naj bi bili po Grčiji in Irski naslednji v vrsti za tujo pomoč. Na pomoč je priskočila tudi Kitajska, ki naj bi v naslednjih mesecih v evropski dolg mesečno investirala po 15 milijard dolarjev, da bi s tem uspešno alocirala svoje ogromne devizne rezerve. Te so se v zadnjem lanskem četrtletju povzpele za 199 milijard dolarjev, na 2850 milijard. Evropska valuta je doživela pravo renesanso in se z 1,29 povzpela na 1,34 dolarja. To je bila največja tedenska rast evra v zadnjem letu in pol. Napovedi so si povsem nasprotne - nekateri stavijo, da bo evro konec leta vreden 1,50 dolarja, drugi, da ga čaka padec na 1,20 dolarja.

Ljubljana - Več kot sto tisoč delničarjev Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki so pred pol leta kupili delnice banke, je pred dnevi v nabiralniku pričakalo pismo z neljubim presenečenjem. V dopisu, s katerim jih je sedem pooblaščencev pozivalo, naj jih pooblastijo za zastopanje na torkovi skupščini NKBM, je bila namreč navedena tudi enotna matična številka občana (EMŠO) posameznega delničarja. Ker gre za osebni podatek, do katerega pooblaščenci za zastopanje na skupščini ne bi smeli imeti dostopa, vse kaže, da gre za kršitev zakona, pri kateri je sodelovala NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem. S primerom se že ukvarja pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar. "Začeli smo postopek ugotavljanja morebitne kršitve," je pojasnila, več pa do zaključka primera ni želela povedati. Včeraj popoldne se je izkazalo, da je prijavo pooblaščenki poslala civilna iniciativa "Nove KBM ne damo!", ki je dopis poslala tudi finančnemu ministru Andreju Bajuku. Civilna iniciativa trdi, da se je nanjo obrnilo veliko število malih delničarjev, ki so zgroženi spraševali, od kod sedmim pooblaščencem, med kateri je tudi predsednik nadzornega sveta NKBM Danijel Blejc, njihovi osebni podatki in kdo bo plačal stroške pošiljanja pooblastil. Zanima jih tudi, kdo bo odgovarjal za zlorabo podatkov in s kakšnimi nameni so pooblaščenci dobili podatke. Običajno bi namreč bilo, da bi delničarji sami vpisali EMŠO, če bi se odločili za zastopanje pooblastiti enega od navedenih imen. V Spemu, ki skrbi za odnose z javnostmi NKBM, nam v vsem dnevu niso uspeli zagotoviti pojasnil Matjaža Kovačiča. Med drugim nas je zanimalo, kako so pooblaščenci prišli do podatkov o EMŠO malih delničarjev, glede na to da je ta podatek dostopen zgolj izdajatelju vrednostnega papirja (torej v tem primeru banki), ni pa razviden iz delniške knjige, ki jo vodi KDD. Bolj zgovoren je bil Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je tudi eden od pooblaščencev. Tako nam je pojasnil, da uradno pooblaščenci nimajo dostopa do osebnih podatkov, ampak ga ima le NKBM. Iz njegovih pooblastil torej lahko sklepamo, da jim je banka posredovala podatke o EMŠO, do katerih je prišla v času vpisa delnic NKBM v prvi javni prodaji. "NKBM je sama organizirala pošiljanje pošte malim delničarjev, nosila bo tudi vse stroške," pravi Verbič. Na vprašanje, ali bodo pooblaščenci dobili plačilo za zastopanje malih delničarjev na skupščini, je odgovoril, da za druge ne ve, sam pa se ni dogovarjal o nobenem plačilu niti ga ne bi sprejel.

Z današnjim dnem je začela obratovati avtobusna linija 3G (Grosuplje - Železna cesta). S 1. septembrom pa začenja veljati zimski režim obratovanja medkrajevnega potniškega prometa. Z današnjim dnem se podaljšujeta avtobusni progi 3 in 19. Progi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bosta tako vozili do Grosuplja in Iga, s čimer naj bi se zmanjšalo število tistih, ki se vsak dan z osebnim avtomobilom vozijo v prestolnico. Novost obenem prinaša bistveno cenejše vozovnice. Imetniki Urban bodo namreč za šolsko vozovnico odšteli 51 evrov, za splošno pa 60. Linija 3G bo potekala tako od Bavarskega dvora do Bežigrada in naprej v središče mesta, iz Ljubljane pa gre preko Škofljice v Grosuplje (točen seznam že najdete na LPP-jevi spletni strani). Čas obratovanja linije bo v času delavnika med 4.30 in 23.40, pot v eno smer pa bo trajala približno 45 minut. Linija 19I pa bo zdaj vozila do Iga, kar potnikom prinaša občutno pocenitev vozovnic: za splošno mesečno vozovnico bo treba odšteti 34 evrov, za šolsko pa 17. na LPP-jevi spletni strani pa je tudi že obvestilo, da da bo od 1. septembra dalje na avtobusnih linijah medkrajevnega potniškega prometa zimski režim obratovanja.

Ljubljana - Predvidevanja strokovnjakov in tudi predhodne izjave guvernerja Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta niso razočarali. Svet ECB je namreč včeraj potrdil dvig ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, na 1,5 odstotka, in napovedal boj proti previsoki inflaciji, ki je bila junija enaka kot maja, torej 2,7-odstotna. Banka s tem ostaja zvesta svojemu glavnemu poslanstvu, to je ohranjati cenovno stabilnost kljub nestabilnim razmeram v najbolj zadolženih državah. Trichet je tako še enkrat poudaril neomajno stališče banke za primer "kreditnega dogodka" ali delnega bankrota Grčije, ki ga sicer kot možnost zavrača, a v njegovem primeru svari, da v obliki poroštva ne namerava sprejemati nobenih državnih vrednostnih papirjev z oznako "bankrot". Krajši konec bi v tem primeru gotovo potegnile grške banke, ki si z zastavljanjem grških obveznic zagotavljajo tekoča sredstva iz likvidnostne sheme ECB. Portugalskemu bančnemu sistemu Trichet na drugi strani ni odrekel pomoči, saj namerava ECB ob poroštvih v obliki tako dolga kot državnih garancij še naprej posojati sredstva portugalskim bankam. S tem je nekoliko pomiril strasti v državi, ki jo je pred dnevi doletel šok v obliki znižanja kreditne ocene s strani bonitetne agencije Moody's. Poteza sveta ECB tako kaže na nestrinjanje z oceno bonitetnih agencij. Trichet je namreč prepričan, da je Portugalska na dobri poti pri izvajanju dogovorjenih varčevalnih ukrepov in jih v nekaterih segmentih tudi sama prostovoljno nadgrajuje. Za trenutek se je celo dotaknil problematike bonitetnih agencij, rekoč: "Treba je poiskati rešitve s soglasjem na obeh straneh Atlantika, a jasno je, da situacija ni optimalna." Če povzročajo ocene bonitetnih agencij vse več negodovanja v Evropi, pa je zadnji dvig obrestne mere spet sprožil vprašanja o njegovi smiselnosti. Inflacija je sicer res razmeroma visoka, a se vsaj ne veča, medtem ko se je gospodarska rast v drugem četrtletju upočasnila. Tako države v dolžniški krizi kot tiste s periferije bo novo zvišanje obrestnih mer bolj prizadelo kot večje članice območja evra. "ECB je odgovorna za cenovno stabilnost in zaupanje 331 milijonov ljudi, ki sta ključna dejavnika," je pojasnil Trichet in dodal, da je dvig obrestne mere v korist večine, predvsem pa namenjen zadušitvi morebitnih "učinkov drugega kroga", ki bi lahko vodili v dolgoročno visoko inflacijo. [email protected]

Samozaposlenih 0,2 odstotka manj Stopnja registrirane brezposelnosti se septembra ni spremenila in je tako kot julija in avgusta ostala pri 11,5 odstotka. Skupno je bilo registriranih 107.049 brezposelnih, kar je okoli 50 več kot avgusta. Glede na september lani je bilo registriranih 9,3 odstotka več oseb, je objavil državni statistični urad. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških je bila 10,8-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot avgusta, pri ženskah pa 12,3-odstotna, kar je enako kot avgusta. V pomurski regiji pet občin še vedno z več kot 20-odstotno brezposelnostjo Med 210 slovenskimi občinami je bilo septembra še vedno pet takšnih, ki so imele stopnjo registrirane brezposelnosti višjo od 20 odstotkov. Vse so bile iz pomurske statistične regije. Septembra je bilo v državi delovno aktivnih 824.491 ljudi, kar je 0,2 odstotka več kot avgusta in 1,4 odstotka manj kot septembra lani. Število delovno aktivnih se je zvišalo za okoli 1450. Število zaposlenih pa se je zvišalo za nekaj več kot 1.600 okoli 600 moških in okoli 1.000 žensk na 729.675, pri čemer je bilo pri pravnih osebah zaposlenih 672.235 ljudi. Samozaposlenih je bilo 94.816, kar je 0,2 odstotka manj kot avgusta in 6,7 odstotka več kot septembra lani. Med samozaposlenimi je bilo 54.441 samostojnih podjetnikov posameznikov 0,3 odstotka manj kot avgusta in 1,5 odstotka več kot septembra lani, 6642 oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost enako kot avgusta in dva odstotka manj kot septembra lani, in 33.733 kmetov enako kot avgusta in 18,5 odstotka več kot septembra lani.

V New Yorku ta teden samo navzgor Čeprav so se Krkine delnice pocenile, je indeks SBI20 nadaljeval pozitivni niz in ta teden skoraj nadomestil izgube s tedna prej. Njegova vrednost se je povzpela za 0,6 odstotka, na 4.191 točk. Na tedenski ravni je pribitek 4,8-odstoten. V petek so se najbolj, za tri odstotke, podražile delnice Nove KBM, ki so ob koncu dneva dosegle 11,78 evra. Tudi na tujih borzah so ta teden po rasti v ospredju bančne delnice, saj največje banke poročajo o rezultatih, ki presegajo pričakovanja. Več kot dva odstotka dražje so še delnice Mercatorja rast do 170 evrov in Intereurope 6,85 evra. V prvi kotaciji so se pocenile le Krkine in Gorenjeve delnice. Krka je ob 470 tisoč evrih prometa ob 13. uri, ko se borza zapre, zdrsnila do 69,05 evra. V New Yorku ta teden samo navzgor Na Wall Streetu se je optimizem nadaljeval tudi v četrtek. Za četrti zaporedni dan rasti so poskrbeli poslovni rezultati banke JPMorgan, ki so presegli rezultate. Bolje od napovedi je v drugem četrtletju posloval tudi Google. Indeks Dow Jones 8.711 točk se je zvišal za več kot odstotek. Po trgovanju je dobre novice sporočil še IBM, ki je hkrati zvišal oceno dobička za letošnje leto. Vlagatelji se niso ozirali na podatek, da je proizvodna dejavnost v srednjeatlantski regiji upadla deseti mesec zapored, kar dokazuje, da se recesija še nikakor ne poslavlja. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,74 % 69,59 TELEKOM +1,20 % 167,83 ISKRA AVTOEL. +0,00 % 34,99 PETROL +0,73 % 312,29 MERCATOR +2,15 % 169,05 NOVA KBM +2,91 % 11,68 GORENJE -0,40 % 9,85 SAVA RE +0,14 % 14,35 Evropa doživlja najboljši teden letos Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 866 točk se je včeraj zvišal za skoraj pol odstotka, v tem tednu pa že za sedem odstotkov. Očitno bo to najboljši teden letos. Trg je predvsem po zaslugi bank dočakal nekaj dobrih poslovnih objav, vendar zdaj vsako novico interpretira kot dobro. Ne vem, če je to upravičeno, saj ima svetovno gospodarstvo še vedno velike težave, je z nekaj skepse komentiral eden od evropskih analitikov. Poleg bank so se občutno dražile tudi farmacevtske delnice. Novartis +3,1 % je zvišal oceno za letošnjo prodajo zdravil.

Eden izmed ustanovnih članov Državljanske liste in član sveta občinskega odbora stranke je prepričan, da bodo DL slej ali prej "račun izdali volilci". "Državljanska lista je zavrgla svoje liberalne korenine in pristala na oportunistično in brezglavo politiko, ki je naš slogan "ne levo ne desno, modro naprej" sprevrgla v "ne levo ne desno, naravnost do korita," je v odstopni izjavi zapisal Rok Novak, eden izmed ustanovnih članov Virantove stranke in član sveta občinskega odbora DL Celje. Popljuvani zaradi opozarjanja Zapisal je, da se je za odstop odločil, ker so "tisti, ki so zgrešeno smer predsednika stranke in njegovih karierističnih oprod poskušali popraviti, bili večkrat popljuvani, nekateri so nas celo naganjali." Kljub temu so po njegovih besedah vztrajali in v stranki poskušali uveljaviti glas razuma do prejšnjega tedna, ko je stranko zapustil Janez Šuštaršič. "Na koncu se nismo razdelili le na liberalce in rentnike. Razdelili smo se na tiste, ki razumemo in slišimo, ko nam ljudje povedo, da je nekaj narobe, in na tiste, ki za to samovšečno ostanejo gluhi." Prepričan je, da bodo temu, kar je ostalo od stranke, izdali račun tudi volilci. Sporni ostajajo Novak je v pogovoru za Slovenske novice izpostavil nekaj težav, s katerimi so se srečevali v DL. Problematično se mu zdi, da je črnograditelj Igor Maher še vedno član sveta stranke. Prav tako je članica sveta stranke tudi Tatjana Grahovac, ki je osumljena odtujitve sredstev v vrtcu, kjer je bila zaposlena. Čeprav je Janko Jenko odstopil kot izvršni direktor stranke, je še vedno ostal ključen mož, saj naj bi tako v njej skupaj z Janijem Torošem in Igorjem Maherjem vodil kadrovsko komisijo. Virant odstopov ne komentira Predsednik stranke Gregor Virant je na današnji tiskovni konferenci na kateri je bilo govora o izbrisanih dejal, da vsakega odstopa ne bo komentiral. "Vsakega pristopa in izstopa ne bom komentiral, to je nesmiselno. Me zanima, če vse stranke sprašujete za vsakega člana, ki jih zapusti za komentar."

Alcoa odprla sezono objavljanja četrtletnih poslovnih rezultatov Evropske borze so odlično prestale stresni test in kljub temu, da je Slovaška zavrnila povečanja sklada mehanizma za stabilnost evra, v sredo krenile močno navzgor, prav tako evro. Vrednost evropske valute je 1,38 dolarja. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je do 12. ure pridobil poldrugi odstotek in se zavihtel do 5.955 točk. Spomnimo, da je njegova vrednost septembra zdrsnila pod 5.000 točk, tako da je danes od letošnjega dna oddaljen že skoraj 20 odstotkov. Očitno vlagatelji verjamejo, da so politiki sposobni rešiti gordijski vozel dolžniške krize. Predsednik ECB-ja Jean Claude Trichet verjame, da se bo Grčija izognila bankrotu. Finančne krivulje Evropski bančni sektor naj bi po odpisu dolgov Grčiji potreboval od 100 do 200 milijard evrov. Alcoa razočarala analitike Več kot odstotek je do kosila pridobil tudi pariški CAC40, medtem ko je rast londonskega indeksa FTSE100 zmernejša. Vsi omenjeni indeksi so bili zjutraj, po odprtju trga, v rdečem območju DAX je zdrsnil za več kot odstotek, kar je tudi posledica neprepričljivega začetka sezone objavljanja poslovnih rezultatov v ZDA. Podjetje Alcoa, ki je tradicionalno prvo objavilo svoje bilance, je v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom potrojilo dobiček v primerjavi z istim lanskim obdobjem znašal je 172 milijonov dolarjev, toda v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem so tako dobiček kot prihodki nazadovali. Applove delnice spet nad 400 dolarji Analitiki so pričakovali 22 centov dobička na delnico namesto 15. Vzrok, da Alcoa, največji proizvajalec aluminija na svetu, ni dosegla pričakovanj, je slabše povpraševanje, zlasti v Evropi. Vlagatelji na Wall Streetu so se morali sicer v torek sprijazniti, da je po nekaj dneh visoke rasti, čas za predah, tako da je indeks Dow Jones 11.416 točk trgovanje sklenil z 0,15-odstotno izgubo. Bolje je šlo tehnološkemu sektorju indeks Nasdaq se je zvišal za dve tretjini odstotka, na 2.583 točk, izstopal je zlasti Apple, saj so delnice po triodstotni rasti spet splezale nad 400 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze INTEREUROPA +10,90 % 1,109 EUR MERCATOR +2,52 % 163,00 TELEKOM +1,61 % 63,00 LUKA KOPER +1,11 % 9,10 NOVA KBM +1,11 % 4,55 KRKA +0,40 % 52,63 PETROL -0,03 % 161,05 GORENJE -0,34 % 5,611 Rast tudi v Ljubljani Indeks SBI TOP je sredino trgovanje končal za dober odstotek v plusu in pri 627 točkah segel najvišje po 15. septembru. Rahla rast našega delniškega trga se torej nadaljuje, vendar ob izjemno nizkem prometu, zato o kakšnem optimizmu ne moremo govoriti. Tokrat je bilo s Krkinimi delnicami za 140 tisoč evrov prometa, s Telekomom pa za 60 tisoč. Cena Krke je dosegla največ 52,99 evra, Telekoma pa 63 evrov. V vstopni kotaciji je tečaj Heliosa padel za štiri odstotke, na 400 evrov.

Maja je bilo tudi več brezposelnih, ki so našli zaposlitev Konec maja je bilo v Sloveniji registriranih 98.401 brezposelnih, kar je 0,9 odstotka manj kot aprila in 16,4 odstotka več kot v enakem mesecu lani. Po mesecih skokovitega naraščanja brezposelnosti so tokrat statistike malce bolj optimistične - število brezposelnih se je v preteklem mesecu končno znižalo, v prvih petih mesecih letos pa se je na zavod za zaposlovanje prijavilo skoraj 20 odstotkov manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani, a jih je vseeno še vedno prijavljenih slaba četrtina več kot v enakem obdobju lani. Maja se je tako na zavod na novo prijavilo 6.787 ljudi, kar je 4,7 odstotka manj kot aprila in 20,4 odstotka manj kot maja 2009. Med njimi je bilo 723 iskalcev prve zaposlitve, 1.710 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2.626 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. V petih mesecih se je na zavod skupaj prijavilo 38.862 brezposelnih oseb, kar je 18,9 odstotka manj kot lani. Zvišuje se število ljudi, ki so našli zaposlitev Poleg tega se je maja število brezposelnih, ki so našli zaposlitev, zvišalo - od 7.702 brezposelnih, ki jih je zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4.699, kar je 20,3 odstotka več kot aprila. V primerjavi z lanskim majem je bilo zaposlitev za 10 odstotkov več. V obdobju prvih petih mesecev je bilo zaposlitev 22.784, kar je 30,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Zaradi z gospodarsko krizo povezanega množičnega odpuščanja presežnih delavcev in večjega števila prenehanj zaposlitev za določen čas se je struktura brezposelnosti spremenila. Letna primerjava kaže, da je med brezposelnimi več moških kot žensk, povečali so se tudi deleži brezposelnih, starih od 25 do 49 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev, v zadnjih mesecih pa zaradi manjšega števila novoprijavljenih brezposelnih oseb narašča tudi delež dolgotrajno brezposelnih oseb.

Ajdovščina - Člana uprave Primorja Sebastian Trajkovski in Darko Valenčič sta včeraj po manj kot tednu dni zapustila ajdovskega gradbinca. V pismu zaposlenim sta sporočila, da sta prišla Primorje reševat z resnimi nameni, a odhajata, ker kljub prizadevanjem ni prišlo do konkretnih in zavezujočih dogovorov s strateškim partnerjem. V upravi tako ostaja le še Štefan Činč. Delavci medtem nadaljujejo stavko, saj tudi včeraj o nakazilu preostanka marčevske plače ni bilo ne duha ne sluha. "Vrelišče se počasi bliža koncu," je prepričan predsednik koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf. Neuradno naj bi člana uprave odločitev o odstopu sprejela tudi zato, da pritisneta na ameriškega partnerja in mu sporočita, da je bilo besed dovolj in je čas za dejanja. Poudarila sta, da za svoje delo nista dobila plačila in ga tudi ne pričakujeta. S svojim odstopom sta presenetila tudi lastnike Primorja. Igrice strateškega partnerja zbujajo nezaupanje tudi med njimi, pri zaposlenih pa si je Američan vse zaupanje že v petek pokvaril s pisnim zagotovilom, da denar za plače bo, nato pa snedel obljubo oziroma dopustil, da je denar obtičal nekje na liniji med Italijo in Slovenijo. Gre za 400.000 evrov, ki sta jih ameriški Icon Capital Group in italijanska Patera obljubila kot posojilo za izplačilo razlike marčevske plače. A spomnimo, da to že kmalu ne bo dovolj. Primorje že v petek potrebuje dodatnih 1,5 milijona evrov za aprilsko plačo, sicer bo izpolnjevalo pogoje za insolvenčne postopke. Že dva tedna ostaja v zraku tudi odplačevanje obrokov za 212 milijonov evrov najetih posojil. Bodo banke po vseh zapletih v Primorje res poslale tudi pisno zagotovilo o podaljšanju moratorija? Razočarani delavci prek svojih sindikatov upravi medtem jasno sporočajo, da jih nihče več ne bo vlekel za nos. Na današnji sestanek so zato povabili največjega posamičnega lastnika Primorja Dušana Črnigoja, predsednika uprave Primorja Holdinga in člana uprave Primorja Činča ter predsednika nadzornega sveta Primorja Holdinga Jožeta Vrabca. Na pogovorih se jim bosta pridružila tudi prvi sindikalist Dušan Semolič in predsednik konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. Stavko bodo nadaljevali tudi danes in upajo, da se jim bo priključilo še tistih nekaj odstotkov zaposlenih, ki so doslej še verjeli v rešitev. [email protected]

Iz Prevent Skupine so sporočili, da za stečaj Preventa Globala niso kriva nesoglasja med lastnikoma ali selitev proizvodnje v BiH, temveč samovoljne poteze slovenskega lastnika, ki je z odločitvami odstopal od Prevent Skupine. Prevent Global Iz Preventa BH so zavrnili poročanje nekaterih medijev, da je do stečaja Preventa Globala prišlo zaradi nesoglasja med slovenskim lastnikom Jankom Zakeršnikom 51-odstotni lastnik in Nijazom Hestorjem iz BiH 47-odstotni lastnik. Prav tako pa za stečaj ni kriva želja po selitvi proizvodnje v Bosno in Hercegovino, pravijo v Prevent Skupini. Član strateškega odbora Prevent Skupine v BiH Adnan Smailbegović meni, da so slabi poslovni rezultati Preventa Globala posledica odstopanja podjetja od poslovne strategije celotne skupine, ki je v večinski lasti Nijaza Hestorja. Kot je dejal, je strateški odbor skupine Preventu Globalu pred dvema letoma predlagal, da se osredotoči na dve razvojni smeri avtomobilsko in neavtomobilsko, ki bi se razvijali vsaka v svojem segmentu. Tako je bil Prevent Global lastnik nekaterih podjetij, ki se ne ukvarjajo z avtomobilsko industrijo, in nekaterih, ki so proizvajale prevleke za avtomobile in rezervne dele. Vendar je večinski lastnik Zakeršnik zavrnil ta predlog in zamenjal celotno upravo predsednik uprave je bil takrat Borut Meh ter pričel z lastno strategijo razvoja družbe. Ta pa je, na žalost, pridelala izgube, ogrozila delovna mesta več kot 1200 ljudi v Sloveniji in na koncu pripeljala do stečaja podjetja, je še dejal Smailbegović. Dokaz za te trditve je po njegovih besedah v tem, da tudi v Sloveniji razen Preventa Globala druga podjetja v Prevent Skupini dobro poslujejo. Kot primer je navedel Prevent Halog v Lenartu, ki posluje brez problemov in v skladu s strategijo celotne Skupine. Samilbegović je še dejal, da stečaj slovenskega Preventa Globala ne bo ogrozil proizvodnje Preventa V BiH. Kot je znano, je uprava Preventa Globala na sodišče vložila predlog za začetek stečajnega postopka, sodišče pa ji je ugodilo. Prevent Skupina je v večinski lasti Nijaza Hestorja, podjetja ima v 15 državah in zaposluje okoli 13.000 ljudi. Skupno ima letno prometa več kot milijardo evrov. V slovenskem Preventu Globalu pa je imel Nijaz Hestor manjšinski 47-odstotni delež, medtem ko je bil večinski 51-odsotni lastnik Janko Zakeršnik. Stečajna upravitelja izbrana nezakonito? Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je za stečajna upravitelja Preventa Gobala in Preventa avtomobilskih delov določilo Borisa Kastivnika in Gregorja Ermana. Kot poroča Dnevnik, pa obstaja sum, da sta bila imenovana nezakonito. Okrožna sodnica na slovenjgraškem okrožnem sodišču naj pri imenovanju ne bi spoštovala vrstnega reda dodelitve zadev stečajnim upraviteljem, saj naj bi preskočila pet upraviteljev, ki bi mogli zadeve dobiti pred njima.

Občina. Najemnice ne sme izseliti, lahko ji zaračuna profitno najemnino. “Grozi mi, da me bodo izselili ali da bom morala plačevati visoko profitno najemnino, vendar denarja za to nimam,” se boji bralka, ki ima 30 let v najemu občinsko neprofitno stanovanje. Do zdaj je imela sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas z mesečno najemnino 140 evrov, po novem pa bi imela enoletno pogodbo z najemnino 400 evrov. Razlog: njen mož je prek darilne pogodbe postal lastnik hiše svoje matere, v kateri ta in njena sestra še živita. Drugi poskus izselitve Bralkin strah je po besedah odvetnice Bojane Potočan le delno upravičen. Pravi, da je treba najprej ugotoviti, za kakšno dobo je hiša v lasti moža zasedena in na kakšni pravni podlagi: “V času obstoja pravne podlage za zasedenost hiše bralki ni mogoče odpovedati najemnega razmerja. Ugotoviti je treba tudi, ali mož za to, da je hiša zasedena, prejema tržno najemnino. Če jo, mora na zahtevo lastnika tudi sama v tem času plačevati tržno najemnino.” Ker je bralka pogodbo za najem neprofitnega stanovanja podpisala pred letom 2003, ko je začel veljati stanovanjski zakon, “najemniku, ki je hkrati lastnik primernega stanovanja, tudi ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, dokler najemna pogodba v lasti najemnika ne preneha”, pojasnjuje Potočanova. Občina je sicer bralko že pred tremi leti poskušala izseliti iz stanovanja, ki je v isti stavbi, v kateri ima prostore občina. “Dejali so, da potrebujejo dodatne prostore, vendar so mi ponudili za 30 kvadratnih metrov manjše stanovanje, a z 20 kvadratnimi metri terase,” pravi bralka, ki takrat ponudbe ni sprejela.

V podobnem položaju tudi druga manjša počivališča? Ob gorenjski avtocesti so po odločbi inšpektorata za okolje in prostor na počivališču Lipce ob Jesenicah porušili gostinski objekt Bistro Lev, ki je bil nezakonito zgrajen leta 1994. Rušitev objekta na desni strani avtoceste proti Karavankam se je začela v sredo zjutraj ob prisotnosti policistov in inšpektorjev. Gostišče Lev, ki je zadnja leta večkrat prejelo nagrado za najlepše urejeno počivališče v državi, je imel v najemu samostojni podjetnik Janez Tičar, ki pa ni lastnik tamkajšnjega zemljišča. Najemnik objekta tako ni mogel legalizirati, grozi pa mu rušitev tudi preostalih treh njegovih gostišč ob gorenjski avtocesti. Tičar Opozarjal sem na problem Družba RS za avtoceste naj bi vodila postopke za legalizacijo, a je podjetniku po njegovih besedah le podaljševala pogodbo za gostinsko dejavnost, čeprav je sam dlje časa opozarjal na problem. Na Darsu pa so pojasnili, da ne le, da najemnik ni lastnik zemljišč, tudi prostorski akti ne dovoljujejo gradnje nobenih trajnih objektov na Lipcah. Dars tako ni nikoli vodil postopkov za legalizacijo niti jih ni začel. Poudarili so še, da so najemnika še posebej opozorili, da postopkov ne bodo vodili, ker za to nimajo nobene osnove, in da naj pristojnih organov ne zavaja, da bo mogoče te objekte legalizirati. Dodali so še, da so pogodbo o najemu počivališča Lipce na obeh straneh avtoceste s Tičarjem podpisali v letu 2002, in sicer do konca leta 2004 z možnostjo podaljšanja najemnega razmerja. V skladu z zakonodajo pa je tovrstno počivališče mogoče oddati za največ tri leta. Obstoječe objekte je razširil brez soglasji Na podlagi razpisa in pogodbe je tako Tičar lahko postavil začasen gostinski objekt. Na Darsu pa pojasnjujejo, da je Tičar med trajanjem pogodbe namesto začasnega objekta brez ustreznih soglasij in dovoljenj razširil obstoječe objekte in zgradil nove, ki niso v skladu z najemno pogodbo in za katere ni podlage v prostorskih aktih. Inšpektorat za okolje in prostor mu je zato že leta 2005 izdal odločbo o odstranitvi objektov, ki pa jih najemnik sam ni odstranil, ravno tako jih na njegove stroške ni odstranil inšpektorat. Inšpektorat je nato leta 2009 izdal še sklep o dovolitvi izvršbe, vendar v vsem tem času inšpektorat objektov ni zapečatil. Ob gorenjski avtocesti ima Tičar še tri druga gostišča. Objekt na levi strani na Lipcah naj bi tako še danes rušili, če se Tičar ne bo odločil, da ga bo podrl sam. Ima pa tudi dva objekta na Povodju. Glede zadnjih dveh so na Darsu pojasnili, da je na zahodni strani na Povodju že od leta 2009 zapečaten objekt, na vzhodni letos še obratuje. Inšpektorat za okolje in prostor ga je zapečatil leta 2009, zato Tičarju Dars od zapečatenja najemnega razmerja ni več podaljševal. Kljub sklepu o dovolitvi izvršbe odločbe o odstranitvi teh objektov ne najemnik ne inšpekcija do danes nista odstranila, počivališče pa zaradi tega že tri leta ne obratuje, so zapisali. Napovedal, da bo tožil Dars Tičar je napovedal, da razmišlja o tožbi Darsa za povzročeno škodo. Problem, s katerim se spopada, pa ni omejen le na gorenjsko avtocesto. V podobnem položaju so tudi nekatera druga manjša počivališča na slovenskem avtocestnem omrežju. Na Darsu pa so zatrdili, da nobeno drugo manjše počivališče v Sloveniji nima podobnih problemov, ker so najemniki postavili objekte v skladu z najemno pogodbo in prostorskimi akti, Tičar pa je na vseh štirih lokacijah deloval v nasprotju tako s pogodbo kot s predpisi.

48 tisočakov. Toliko bo ŠOUL za piarovsko svetovanje letos plačala agenciji Addere. Skriti dogovori. Če zakon o malem delu pade, naj bi Nevru PR plačala več deset tisočakov, trdi vir. V ljubljanski študentski organizaciji so zoper zakon o malem delu, s katerim želi vlada na novo urediti študentsko delo, krenili z vsemi topovi, trdijo viri. Potem ko smo pred dnevi razkrili, da so 40 tisočakov namenili oglaševanju v oddaji Hri-bar, na dan prihajajo nove informacije. Čeprav ima ŠOUL za svetovanje pri odnosih z javnostmi za štiri tisočake na mesec sklenjeno dveletno pogodbo z agencijo Addere, po naših zanesljivih informacijah sklepa še nove dogovore. Bivši Pahorjev človek Za ljubljanske študente proti zakonu o malem delu kot lobist dela tudi bivši svetovalec premierja Boruta Pahorja za odnose z javnostmi Sebastjan Jeretič. Kljub vsem svetovalcem za odnose z javnostmi jim iz ŠOUL od petka ni uspelo odgovoriti o podrobnostih dogovora z Nevrom PR. "Podatke, o katerih sprašujete, moram še pridobiti in preveriti. Ne bi rad dajal napačnih informacij, " pravi Jernej Štromajer, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL) (Foto: Anže Petkovšek) Po naših informacijah naj bi šlo za dogovor ozkega kroga študentskih funkcionarjev. Z Jeretičem so sklenili dogovor, da ga plačajo, če zakon o malem delu ne bo sprejet. Šlo naj bi za vsaj 40 tisoč evrov nagrade, trdi zanesljivi vir. “O tem ne morem govoriti,” je bil o sodelovanju s ŠOUL kratek Jeretič. 110 tisoč evrov so po našem seštevku vredni posli ŠOUL, ki jih nočejo razkriti (Hri-bar, pogodba z Nevrom PR in priprave na 20. obletnico ŠOUL). Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pojasnila, da ŠOUL javnosti ni treba razkriti podatkov iz tržne dejavnosti, mora pa razkriti podatke o izvajanju javnega pooblastila, kamor spadajo tudi študentski boni in študentsko delo. ŠOUL je lani 5,6 milijona evrov dobila od koncesijskih dajatev iz študentskega dela.

Nepravično je, da nekdo z več tisoč evri plače živi v neprofitnem najemnem stanovanju. “Veste, da ste v paniko spravili 400 ljudi?” me je vprašala bralka po objavi članka, da bo ljubljanski stanovanjski sklad začel preverjati dohodke najemnikov, ki živijo v neprofitnih stanovanjih. Strah jo je bilo, da bi jo izselili ali da bi morala plačevati višjo najemnino, ker ima višje dohodke kot takrat, ko je dobila stanovanje. Kmalu sem jo lahko potolažila, naj ne skrbi, ker ji nihče ne more nič, saj je stanovanje dobila pred sprejetjem stanovanjskega zakona, zato je ne bodo preverjali. Absurd. Seveda se mi to ne zdi logično ali pravično. Predvsem ne do tistih, ki imajo nižje prihodke, a stanovanj, ker jih je premalo, ne dobijo. Zato bi morali vsako leto (in ne vsakih pet) preverjati, kdo je do stanovanja še upravičen in kdo ne. Ker potem se lahko zgodi to, da nekdo, ki ima več tisoč evrov plače, po desetih letih še živi v neprofitnem stanovanju, ker nadzora ni ali ni mogoč. Verjamem sicer, da mnogi le tako, da dobijo neprofitno najemno stanovanje, pridejo do svojega doma. Vendar je tudi res, da večina tistih, ki so tako prišli do stanovanja, nikoli ne bo zgradila svojega doma ali se izselila, čeprav imajo neprimerljivo višje dohodke, kot so jih imeli, ko so stanovanje dobili. In zakaj bi to sploh storili? Sistem jim omogoča, da so enkrat za vselej rešili stanovanjski problem. Iz tega bi se lahko naučili, da nikar sami ne kupujte stanovanja, raje čakajte, da vam ga da občina ali država. Ta tako ali tako v več primerih nagradi tiste, ki živijo na njenih plečih, kot tiste, ki se dela in reševanja težav lotijo sami.

Nov obrazec se bo uporabljal za negotovinska kreditna plačila, gotovinska plačila nakazila v gotovini, pologe na transakcijske račune pri bankah in dvige gotovine z njih. Slovenske banke so pripravljene. Nova enotna položnica Univerzalni plačilni nalog UNP bo z novembrom postopoma zamenjal tri sedanje papirne obrazce za nakazilo denarja posebno položnico PP02, plačilni nalog BN02 in regulirano čezmejno plačilo RP01, kar po navedbah Združenja bank Slovenije pomeni nov korak v smeri poenotenja plačilnega prometa v območju evra. Obrazec UPN se bo uporabljal za negotovinska kreditna plačila, gotovinska plačila nakazila v gotovini, pologe na transakcijske račune pri bankah in dvige gotovine z njih. Po zagotovilih Združenja bank Slovenije so slovenske banke na novost pripravljene. Univerzalni plačilni nalog se bo uporabljal v vseh članicah območja SEPA, izvršitev plačila bo še isti dan v okviru urnika posameznih bank, na voljo pa bodo takojšnja povratna informacija o izvršenem plačilu, neomejena višina zneska ter optična obdelava v bankah in podjetjih. S tem obrazcem se bodo izvrševala le plačila v evrih. Do kdaj se bodo za izvajanje plačilnega prometa hkrati uporabljali tako obstoječi obrazci kot tudi novi obrazec UNP, se še niso dogovorili. Združenje bo datum ukinitve obstoječih obrazcev objavilo najpozneje šest mesecev prej. Zaključek projekta SEPA je sicer predviden 31. decembra 2012. Pobudo za vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih Single Euro Payments Area SEPA je leta 2004 dalo več največjih evropskih bank ter nacionalnih bančnih združenj, podpirata pa ga tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka. Cilj SEPA je potrošnikom, podjetjem in drugim uporabnikom plačilnih storitev zagotoviti možnost plačevanja z enega samega plačilnega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov pod enakimi osnovnimi pogoji za vsa negotovinska plačila v evrih, z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvršuje znotraj države ali med državami območja SEPA.

Sečovlje - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo skupaj s podjetjem Soline oddalo vlogo za zaščito piranske soli tudi na ravni Evropske unije. Maja letos je bila namreč na evropski ravni objavljena dopolnitev uredbe o geografskih označbah in poreklu, ki daje sedaj možnost, da se tudi soli zaščitijo na ravni EU. "Na nacionalni ravni je sol iz teh solin že zaščitena kot geografsko poreklo in zdaj smo skupaj s Solinami v fazi, da to naredimo tudi na evropski ravni," je ob današjem obisku v Sečoveljskih solinah povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Kot je ob prihodu v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer ga je sprejel direktor podjetja Soline Alojz Jurjec, še povedal minister, bo tema pogovorov tudi možnost sofinanciranja obnove solnih polj. Jarc je dejal, da v okviru programa razvoja podeželja na nacionalni ravni, ki se sicer financira tudi z evropskimi sredstvi, obstaja razpis za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, pri katerem bi lahko sodelovali tudi solinarji, tako da "bi lahko z javnimi sredstvi sofinancirali obnovo nekaterih njihovih nepremičnin". Minister je ob vsem tem izrazil tudi zadovoljstvo, da prihaja do čedalje večje povezave med soljo, ki jo pridelajo v Sečoveljskih solinah, in nekaterimi mesnimi proizvodi. Nekatera slovenska mesnopredelovalna podjetja, npr. Mip, so se namreč odločila, da bodo svoje najbolj vrhunske proizvode solila s to soljo. To je po ministrovih besedah zelo dobra kombinacija slovenskih posebnosti, Jurjec pa je dodal, da se želijo na podoben način povezati tudi s peki.

To, da je število prenočitev v primerjavi z lani zraslo, je bolj posledica slabenja krize in nemirov na severnoafriški obali kot novih trženjskih prijemov, ki bi omogočili dolgoročno rast. V Slovenski turistični organizaciji so z letošnjo turistično sezono zadovoljni, statistiko je zdaj nekoliko pokvarilo le vreme. Pa smo res lahko tako zadovoljni? Slovenski turizem ima namreč kar nekaj težav. Prvič. Pri nas se vse vrti okoli vremena. Če je vreme ugodno, je turistov veliko, ob slabem vremenu pa se pogosto odjavljajo iz hotelov in odhajajo domov. Dodatne ponudbe, ki bi ljudi zadržala in privabila tudi ob dežju, tako rekoč ni. Turistična ponudba šepa že od pamtiveka predvsem zato, ker ljudje, ki bi se lahko ukvarjali s turizmom, tega ne počno, saj v tem ne vidijo podjetniške priložnosti. Raje se zaposlijo v velikih podjetjih ali na občinah, kjer je služba zagotovljena. Drugič. Večjim obnovam na glavnih cestah smo se za zdaj k sreči izognili, verjetno tudi zaradi pomanjkanja denarja. A zakaj je treba piranski pomol obnavljati sredi glavne turistične sezone? Takšni posegi bi morali biti dokončani najpozneje do junija, namesto da turistu ponudimo pogled na gradbišče, ob slabem vremenu pa še neprijetne vonjave iz kanalizacije. To, da je število prenočitev v primerjavi z lani zraslo, je bolj posledica slabenja krize in nemirov na severnoafriški obali kot novih trženjskih prijemov, ki bi omogočili dolgoročno rast. Tretjič. Preveč čakamo in računamo na pomoč države. Že nekajkrat se je namreč izkazalo, da je mogoče uspeti le s podjetniško žilico. Eden boljših primerov je Postojnska jama, ki je včeraj dočakala 34-milijontega obiskovalca. Pa slovenska zdravilišča, ki so okoli termalne vode zgradila prava zabavišča. Razvijati so se začela tudi mesta, denimo Koper, ki privablja turiste s križark, Ljubljana, manjša, ki organizirajo številne festivale in prireditve. Žal pa tega ni opaziti v Portorožu in še nekaterih pomembnih turističnih krajih. Četrtič. V primerjavi s Hrvaško še stopicamo na mestu. To, da je število prenočitev v primerjavi z lanskim letom zraslo, je bolj posledica slabenja krize in nemirov v Grčiji ter na severnoafriški obali kot novih trženjskih prijemov, ki bi omogočili neko dolgoročno rast. Petič. Letošnje poletje bodo brez dvoma zaznamovale tudi peripetije v igralništvu, ki smo ga povsem zafurali. Na obali klavrno propada Casino Portorož , državni Hit sanirajo, na vidiku so Italijani s svojo konkurenco. Mi pa niti ne vemo, ali bi zasebno ali državno lastništvo, obljubljenega zakona se sploh še niso začeli pisati, menedžment se raje, kot da bi saniral družbo, prepira z nadzornim svetom, medtem pa vajeti prevzemajo sindikati, ki odločajo, koliko ljudi bodo odpustili. Šestič. Največja težava slovenskega turizma pa je, da imajo lastniki glavnih slovenskih turističnih podjetij toliko zveze s turizmom kot računovodstvo s slikarstvom. Dokler bodo v turizmu vladali nasledniki bohoričev, valantov, bavčarjev in ne bo normalnih lastnikov, bo slovenski turizem pešal.

Gospodarstveniki so premierki predstavili svoje zahteve Gospodarstveniki in vlada se strinjajo glede ocen razmer, težave nastajajo pri konsenzu glede njihovega reševanja. Skupaj naj bi presodili, da trenutno ni pogojev za gospodarsko rast. Slovenska premierka Alenka Bratušek se je sešla z vodilnimi predstavniki slovenskega gospodarstva. Na sestanku so bili še ministri za finance Uroš Čufer, gospodarski razvoj Stanko Stepišnik in za zdravje Tomaž Gantar. V gospodarski delegaciji, ki je prišla na pogovore k predsednici vlade, so bili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja Manager, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice ter Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Znano je, da menimo, da s povečevanjem davkov in prispevkov ne moremo priti do nove gospodarske rasti, po drugi strani pa tudi nismo zadovoljni s hitrostjo prestrukturiranja gospodarstva in bančnega sistema, je pred srečanjem s premierko dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Po koncu sestanka pa je Hribar Milič dejal, da so udeleženci sestanka danes skupaj ocenili, da trenutno nimamo pogojev, s katerimi bi lahko dosegli gospodarsko rast. Vlada in gospodarstveniki naj bi se sicer precej ujemali pri oceni razmer, vendar pa, kot meni Hribar Milič, težava nastaja, ker je v politiki premalo posluha za to, da bo treba popraviti tudi prihodkovno stran. Najprej pa bo treba začeti z odhodki, z javno upravo na vseh ravneh, je poudaril. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je poudaril, da z obremenitvami gospodarstva, ki so na vidiku, ne bo novih delovnih mest in gospodarske rasti. Vladi bo zato, kot je dejal pred srečanjem, predlagal, da izpolni vse tisto, kar je bilo obljubljeno v koalicijskih zavezah. Samo rast gospodarstva je tista, ki bo napolnila državno blagajno in nas popeljala iz krize, je poudaril. GZS Prepočasna odprava krča in sanacije bank ter preveč obremenitev Z Gospodarske zbornice Slovenije GZS so v sporočilu izpostavili predvsem prepočasno odpravo krča gospodarstva in sanacijo bank, zastoj pri podpori zagonu gospodarstva, grozeče nove obremenitve gospodarstva in pomanjkanje pripravljenosti za ključne reforme. Kot so zapisali, vladna politika ne zagotavlja celovitih ukrepov, s katerimi bi presegli bojazen, da z novimi prilivi zgolj krpamo luknje v javnih blagajnah. Izpostavili so tudi bruseljski začasno ustavljen prenos terjatev na slabo banko. Tudi če bi bil ta prenos izveden pravočasno, kombinacija znanih ukrepov ne zagotavlja odprave izrazitega gospodarskega in bančnega krča, so sporočili z GZS-ja. V GZS-ju so opozorili na vedno nove dodatne obremenitve gospodarstva , pri čemer izpostavljajo dvig DDV-ja in novi davek na nepremičnine. Gospodarstvo urgentno pričakuje razbremenitev, so sporočili. Konkretni predlogi do 10. avgusta Gospodarstveniki so na današnjem sestanku sklenili, da delodajalske organizacije do 10. avgusta vladi posredujejo konkretne predloge za zagon gospodarske rasti. Ob prihodu na sestanek je Stepišnik dejal, da mora država vedno nekje vzeti, da pokrije socialne transferje in zadosti potrebam javne uprave, šolstva in zdravstva. Po njegovem mnenju je pri tem treba iskati ravnotežje. Sem proti vsakemu dvigovanju davkov in prispevkov, ker to duši gospodarsko rast, vendar pa moramo razumeti, da moramo točno povedati, komu želimo na ta račun vzeti, je dejal minister za gospodarstvo, ki po sestanku njegovega poteka ni želel komentirati. Stepišnik Rast bo negativna še nekaj časa Stepišnik je prepričan, da bi si morali zdaj prizadevati predvsem za višjo dodano vrednost in zaposlenost. Rast je negativna in bo verjetno še negativna, ker gre za trende, je dejal. Vlada po njegovih besedah poudarja predvsem izvoz in spodbujanje investicij, prihodnje leto pa bi, kot je napovedal, lahko že začeli eno ali dve investiciji na področju energetike in logistike. Minister za zdravje Tomaž Gantar je glede zvišanja zdravstvenih prispevkov, ki mu gospodarstveniki nasprotujejo, izpostavil, da se morajo ti najprej pozanimati, kaj ministrstvo dejansko dela, nato pa bodo tudi pogovori lažji. Izbiramo med zagotavljanjem sredstev za zdravstvo in med krčenjem pravic. Ne vem, ali bodo imeli široko podporo za krčenje pravic, je poudaril. GZS Zdravstvo ni delilo posledic krize Zdravstvo potrebuje resno reformo, boljšo organiziranost sistema in odpravo anomalij, ne pa več sredstev, ki bi bila le potuha za nadaljnje izogibanje reformam, pa menijo v GZS-ju. Dejstvo je, da zdravstvena blagajna v zadnjih letih ni delila posledic krize. Prilivi se v vseh letih niso zmanjševali, so zapisali. Gospodarstveniki zahtevajo razbremenitev gospodarstva Omenjena združenja so konec junija premierki poslala skupni dopis, v katerem so zahtevala razbremenitev gospodarstva in izrazila nasprotovanje novim obremenitvam. Ob tem so izpostavili nestrinjanje z rebalansom proračuna v delu, s katerim je vlada zmanjšala sredstva za zagon gospodarstva. Prav tako so zahtevali takojšen umik predloga davka na nepremičnine, če bo v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča dodatno obremenil poslovne nepremičnine gospodarskih subjektov in umik predloga intervencijskega zakona, ki naj bi zagotovil dodaten priliv sredstev za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa ne bi izboljšal in optimiziral zdravstvenega sistema. Predstavniki gospodarstva so opozorili tudi na izgubljena delovna mesta v gospodarstvu, saj jih je bilo v zadnjih štirih kriznih letih izgubljenih več kot 90.000. Ne glede na takšno stanje pa po mnenju gospodarstvenikov vlada nalaga in napoveduje nova bremena gospodarstvu, kar uničuje njegovo konkurenčnost in še dodatno poslabšuje poslovno okolje.

Ljubljana - Vrednosti delnic na Ljubljanski borzi so se včeraj v povprečju znižale še za 0,75 odstotka, osrednji indeks SBI 20 pa je trgovalni dan zaključil pri vsega 7311 indeksnih točkah, kar je najnižja vrednost od začetka leta. Na tako nizki vrednosti je bil SBI 20 nazadnje konec marca lani, za zdaj pa še ni zaznati znakov okrevanja, o čemer priča tudi skromna likvidnost na Ljubljanski borzi, ki predstavlja le odtenek lanskoletnega prometa. Od začetka leta so se delnice slovenskih izdajateljev v povprečju pocenile že za skoraj 36 odstotkov, od konca avgusta lani, ko je SBI 20 zabeležil najvišjo vrednost v zgodovini, pa že za več kot 40 odstotkov. "Gre le za nadaljevanje negativnega trenda, k padcu tečajev pa prispevajo tudi vzajemni skladi, ki se soočajo z odlivi sredstev, zaradi česar morajo prodajati svoje naložbe, kar ima še dodaten negativen vpliv na dogajanje na naši borzi," ocenjuje vodja oddelka za upravljanje v KD BPD Dejan Divjak. Po njegovem mnenju so k padcu tečajev v zadnjem obdobju prispevali tudi vlagatelji, ki so lani najemali lombardna posojila za nakup delnic, zdaj pa jih morajo vračati. Ker so se v vmesnem obdobju podražili viri financiranja, banke pa načeloma niso zainteresirane za izdajo novih lombardnih posojil, morajo vlagatelji delnice prodajati, kar lahko ob tako plitkem trgu povzroči visoke padce tečajev. Po mnenju poznavalcev k negativni korekciji na naši borzi deloma prispeva tudi novi turbo davek na izvedene finančne instrumente, ki ga je v začetku polletja pripravilo ministrstvo za finance Andreja Bajuka. Ker se zaradi velikih davčnih bremen vlagatelji izogibajo trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, so pri trgovanju z delnicami naših borznih zvezd mnogo manj dejavni tudi izdajatelji certifikatov, ki so še pred dobrim letom znatneje skrbeli za likvidnost na naši borzi. [email protected]

Socialdemokratska stranka Avstrije je od evropske komisije zahteva, da vzame pod drobnogled namero za uvedbo vinjet z vidika diskriminacije tujcev. Na slovenskem ministrstvu za promet z zadevo še niso seznanjeni Evropski poslanec iz Avstrije (Socialdemokrati) in prometni strokovnjak Jörg Leichtfried od evropske komisije zahteva, da se poglobi v namero Slovenije, da poleti uvede avtocestne vinjete za osebna vozila. Predvsem ga skrbi morebitna diskriminacija državljanov EU, ki občasno potujejo po slovenskih avtocestah. Avstrijci: "To je diskriminacija" "Natanko v času turistične sezone bodo tranzitni potniki neenakopravno obravnavani. Gre za dejansko diskriminacijo tujih državljanov EU v primerjavi s Slovenci, saj se bo cestnina za slovenske voznike pocenile, tujci pa bodo morali seči mnogo globlje v žep," je dejal Leichtfried. Spotaknil se je namreč ob dejstvo, da bo pol leta najkrajše obdobje, za katerega bo mogoče kupiti vinjeto. Predvidena cena za to obdobje pa bo 35 evrov. V Ljubljani (še) niso obveščeni Evropski komisar za promet Jacques Barrot je sicer načeloma soglašal z uvedbo vinjet kot začasnim ukrepom, ni pa se izrecno opredelil, ali je polletna uvedba vinjet diskriminatorna do tujcev, kar je v nasprotju z evropskim pravnim redom. Za komentar zahteve evropskega poslanca smo prosili na slovenskem ministrstvu, vendar ob tretji uri tam ni bilo več odgovornih. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Damijan Križnik, z zadevo niti niso seznanjeni.

Infond Holdingu grozi insolventnost Banke upnice naj bi po neuradnih informacijah zahtevale odhod Šrota z vrha Pivovarne Laško, sicer ne bodo finančno sanirale Infond Holdinga. V Laškem to zanikajo. Infond Holdingu namreč grozi stečaj, v tem primeru pa bi veliko škodo imela podjetja v skupini Pivovarna Laško. Položaj v Pivovarni Laško je resen, na kar kaže tudi odločitev Kapitalske družbe, da se ne bo potegovala za 23 odstotkov Pivovarne Laško, ki jih prodaja NLB, saj meni, da je tveganje preveliko. V Skupini Pivovarna Laško pa navedbe o slabem poslovanju zanikajo ter navajajo, da vse družbe v skupini redno plačujejo svoje obveznosti do bank. Namigovanja enega izmed slovenskih časopisov, da naj bi banke ustavile obnavljanje posojil tem družbam, so zavajujoča in škodljiva za poslovni sistem. Ta je namreč doslej redno odplačeval svoje obveznosti in jih bo tudi v prihodnje, pravijo in ter dodajajo da so družbe v skupini v prvih petih mesecih ustvarile 134 milijonov evrov prihodkov, 16,9 milijonov evrov dobička iz poslovanja ter 28,9 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja. Infond Holding je pozval vodstvo Mercatorja, da zaradi nerešenih lastniških razmerij preloži za 20. julij napovedano skupščino delničarjev na konec avgusta, ko bodo po njihovih besedah ta razmerja razjasnjena. Finančni položaj Infond Holdinga vse slabši Na odločitev Kapitalske družbe bi lahko vplivala dva dejavnika, piše časopis Dnevnik. Prvo je razkritje, da so družbe iz sistema Pivovarne Laško podjetjem, prek katerih Šrot obvladuje lastništvo pivovarne, do konca marca posodile 84 milijonov evrov. Posojila so bila namenjena Šrotovi lastniški konsolidaciji in slabo zavarovana. Drugi dejavnik pa so priprave malih delničarjev Mercatorja na vložitev tožbe zoper skupino Pivovarna Laško in Infond Holding zaradi škode, ki so jo imeli zaradi neobjave prevzema Mercatorja. Kot je znano, se je finančni položaj Infond Holdinga še poslabšal, potem ko mu NLB ni podaljšal 130 milijonov evrov vrednega posojila, Infond Holding pa obveznosti ni mogel poravnati. NLB je tako 23 odstotkov Pivovarne Laško in 11 odstotkov Mercatorja, s čimer je bilo posojilo zavarovano, ponudil v prodajo. Banke še niso začele vnovčevati zavarovanj NLB-ju naj bi tako sledile tudi druge banke, piše časopis. Ob koncu leta 2008 naj bi Infond Holding sedmim domačim bankam dolgoval več kot 260 milijonov evrov. A banke za zdaj še niso začele unovčevati zavarovanj, to je delnic, s katerimi so posojila zavarovana, saj bi to Infond potisnilo v insolventne postopke. Da bi se temu izognili, naj bi bile banke pripravljene na poskus prostovoljne poravnave in odstop Šrota z mesta prvega moža Pivovarne Laško. Kot njegovega naslednika naj bi se večkrat omenjalo direktorja Pivovarne Union Dušana Zorka. V naslednji fazi bi banke kot ekonomske lastnice Infonda začele upravljati s premoženjem na način, da bi se prek prostovoljne poravnave pripravil načrt postopne odprodaje premoženja za poplačilo dolgov. Proces naj bi trajal pet let.

Celje - Cinkarna Celje je na celjsko okrožno sodišče vložila tožbo za plačilo odškodnine 30.000 evrov in stroškov postopka proti koordinatorju Civilnih iniciativ Celje Borisu Šuštarju. Članica uprave družbe Nikolaja Podgoršek Selič je danes povedala, da so tožbo vložili, ker je Šuštar blatil ime podjetja. Podgoršek Seličeva je dejala, da je Šuštar podal več izjav glede Cinkarne Celje, ki jih je uprava družbe potem ovrgla. Predvsem uprava Cinkarne Celje Šuštarju oz. Celjskim civilnim iniciativam očita, da so manipulirali s podatki o vsebnosti talija v sadri na deponiji. "Imeli smo dovolj dokazov, da smo ovrgli navedbe Šuštarja in smo se odločili zaščiti ime podjetja ter interese naših zaposlenih," je še pojasnila Podgoršek Seličeva. Že na aprilski novinarski konferenci je predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina dejal, da so Celjske civilne iniciative pri Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor naknadno naročile analizo strupenega talija v istem vzorcu, ki je bil poslan nedavno v kanadski laboratorij. Iz kanadskega laboratorija so po opravljeni analizi sporočili, da talija v vzorcu sadre titanovega dioksida niso zasledili, do enakih izsledkov so prišli tudi v ZZV Maribor. "Rezultat, ki Celjskim civilnim iniciativam očitno ni ustrezal, so širši javnosti preprosto zamolčale. Iz tega sklepamo, da iniciative manipulirajo s podatki in da njihov namen ni ugotavljanje verodostojnosti izjav in rezultatov Cinkarne Celje," je takrat ocenil Benčina. Šuštar pa je danes znova poudaril, da je Cinkarna Celje tovarna, ki je s svojim delovanjem od ustanovitve grozovito uničila okolje in za stoletja onemogočila normalno, zdravo življenje prebivalstva celjske kotline. Po navedbah Šuštarja je Cinkarna Celje prikrila raziskavo krvi delavcev družbe, kjer je imelo kar 60 odstotkov poškodovane kromosome, kar vodstvo cinkarne zavrača kot neresnično navedbo. "Na podlagi vseh uradnih podatkov, strokovnih analiz, ki smo jih plačevali sami, utemeljeno in legitimno opozarjamo na nesprejemljivost delovanja tako ekološko sporne in nesprejemljive industrije sredi Celja. Tudi z vloženo tožbo, s katero poskušajo skrajno nesprejemljivo ustrahovati predstavnike civilne družbe, nas ne bodo ustavili," je še povedal Šuštar.

Ljubljana - Banka Slovenije je precej poslabšala napovedi o krčenju gospodarske aktivnosti v tem letu. Obseg BDP se bo zmanjšal za 6,7 odstotka, predvsem zaradi upada povpraševanja iz tujine, poleg tega se bodo po besedah guvernerja Marka Kranjca zmanjšale investicije in zasebna potrošnja, brezposelnost pa povečala. Banka Slovenije v danes predstavljenem poročilu o cenovni stabilnosti Sloveniji za prihodnji dve leti vnovič napoveduje gospodarsko rast: v letu 2010 v višini 1,6 odstotka, v letu 2011 pa 1,7 odstotka. Tudi ti dve številki sta slabši od marčnih napovedi: medtem ko je centralna banka spomladi za letos napovedala upad BDP za dva odstotka, pa je za prihodnji dve leti napovedala rast v višini 1,9 in treh odstotkov. K popravku napovedi je bistveno prispevalo zmanjšanje povpraševanja po slovenskem blagu iz tujine, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik. Medtem ko so še marca napovedovali zmanjšanje tujega povpraševanja za 5,4 odstotka, pa bo upad po novih izračunih kar 11,8-odstoten. Izboljšanje se obeta šele v letu 2011. Stopnja brezposelnosti, ki je trenutno po mednarodni primerljivi metodologiji ILO na ravni šestih odstotkov, se bo po Kozamernikovih besedah do konca leta še nekoliko povečala. Predvsem pa se bo zmanjšala zaposlenost, v primerjavi z letom 2008 bo letos nižja za 2,7 odstotka, v letu 2010 pa se bo zmanjšala še za dodatnih 2,6 odstotka. Največje nazadovanje gospodarske aktivnosti gre pripisati močnemu krčenju investicijske aktivnosti in deloma tudi zalog, je povedal Kozamernik. V prihodnjih dveh letih naj bi investicije vnovič prispevale h gospodarski rasti, se pa bo skrčila potrošnja gospodinjstev. Inflacija bo letos zaradi učinkov recesije nizka, gibala naj bi se okoli enega odstotka. V prihodnjih letih naj bi cene začele postopoma rasti, vendar bodo ostale pod dvema odstotkoma. V letu 2010 naj bi se življenjski stroški zvišali za 1,5 odstotka, v letu 2011 pa za 1,7 odstotka. Kreditna aktivnost bank bo še naprej šibka, je menil Kranjec. Obseg kreditiranja naj bi bil letos za štiri do pet odstotkov večji kot lani, kar je bistveno nižja rast kot v preteklih letih. Banke imajo težave s pridobivanjem virov na mednarodnih finančnih trgih, vendar je tudi povpraševanje po kreditih nizko. V Banki Slovenije so zaskrbljeni zaradi plač v javnem sektorju, medtem ko je v gospodarstvu prišlo do praktično popolne stabilizacije stroškov dela, pa v javnem sektorju rastejo. "Gre za vprašanje narodnogospodarskega ravnotežja in makroekonomske konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je dejal guverner. Stroški dela na enoto proizvoda so izredno porasli in nadaljevanje takšnih gibanj bi bilo pogubno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je opozoril tudi Kozamernik. Medtem ko se je zasebni sektor na krizo izredno hitro odzval in tam plače rastejo za manj kot dva odstotka, pa je v javnem sektorju opaziti desetodstotno rast plač. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se bo zaradi večjega skrčenja uvoza kot izvoza zmanjšal na okoli en odstotek BDP, vendar bo izboljšanje kratkotrajne narave in se bodo takšna gibanja obrnila že v letu 2010. Država je doslej s svojo javnofinančno politiko po Kranjčevih besedah delovala stabilizacijsko, vendar to ne bo zadoščalo in bo treba počakati tudi na spremenjene razmere v mednarodnem okolju. Slovensko gospodarstvo je močno vpeto v mednarodno okolje, je spomnil Kranjec ter dodal, da je zaradi velike negotovosti v tujini treba jemati napovedi z ustrezno mero previdnosti.

New York - Ameriški letalski prevoznik Delta Airlines je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 256 milijonov dolarjev izgube. Izguba je občutno manjša od tiste iz enakega lanskega obdobja, kar je pripisati rasti povpraševanja po letalskem prevozu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Prihodki od prodaje ameriške letalske družbe so se v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečali za dva odstotka na 6,85 milijarde dolarjev. Zimska neurja so letos težave povzročala vsem ameriškim letalskim družbam. Delta je v obdobju od januarja do marca na račun predvsem februarskih neurij, zaradi katerih je morala odpovedati skupaj 7000 letov, izgubila 65 milijonov dolarjev. Na poslovanje družbe so vplivali tudi višji stroški goriva v primerjavi z letom prej. Pred vstopom v turistov polno poletno sezono letalske družbe upajo na ustvarjanje dobičkov. Če bo Delta v obdobju od aprila do junija ustvarila dobiček, bo to prvi pozitivni četrtletni izkupiček po tretjem četrtletju leta 2007.

Ambulanta za anonimno in brezplačno testiranje na okužbi z virusoma hepatitisa B in C v Ljubljani deluje vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzročajo virusi hepatitisa, umre vsaj 125 tisoč Evropejcev, po ocenah pa je v Evropi z virusoma hepatitisa B in C okuženih 23 milijonov ljudi. Gre za "tiha ubijalca", opozarjajo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana: "Problem kronične okužbe je, da se je zaradi dolgotrajne odsotnosti bolezenskih znakov večina okuženih sploh ne zaveda in je dostikrat odkrita naključno ali pa šele tedaj, ko je že prepozno." Hepatitisa sicer lahko povzročita raka na jetrih ali odpoved njihovega delovanja, če se okužba odkrije prepozno. Cepite se ali testirajte To se lahko prepreči s preventivnim cepljenjem proti hepatitisu B (cepiva proti hepatitisu C ni) in s testiranjem na morebitno okužbo z virusoma, saj je zdravljenje zelo uspešno, če se bolezen odkrije dovolj zgodaj, pravijo v UKC Ljubljana pred 28. julijem, svetovnim dnevom hepatitisa. Ocenjujejo, da je v Sloveniji en odstotek prebivalstva okužen s hepatitisom B in manj kot en odstotek s hepatitisom C. V zadnjih 15 letih so pozdravili več kot dve tretjini zdravljenih bolnikov, kar je po njihovih besedah primerljivo z drugimi državami Evropske unije. "Poglaviten problem pri nas in po svetu predstavlja neučinkovito prepoznavanje okuženih, saj se z visokim deležem neodkritih okuženih spopadajo v vseh evropskih državah", pravi Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V Sloveniji sicer ocenjujejo, da je v zdravniški oskrbi le okoli tri tisoč bolnikov s hepatitisom C, kar je slaba tretjina vseh okuženih. Lani so zato med drugim na omenjeni kliniki odprli prvo ambulanto za anonimno in brezplačno testiranje na okužbi z virusoma hepatitisa B in C, ki deluje vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Vpeljali so tudi novo zdravljenje bolnikov s hepatitisom C, ki za dodatnih 25–30 odstotkov izboljša zdravljenje bolnikov, okuženih z genotipom 1, pri katerih je bilo do zdaj zdravljenje najmanj uspešno. Okužba ob stiku z okuženo krvjo Spomnimo, da lahko do okužbe s hepatitisom B pride ob stiku z okuženo krvjo oziroma drugimi telesnimi tekočinami. Akutna bolezen se kaže kot vnetje jeter, bruhanje, zlatenica in v redkih primerih sledi smrt. Hepatitis C pa se v prvi vrsti širi prek stika krvi z okuženo krvjo pri intravenskem jemanju mamil, pri slabo sterilizirani zdravstveni opremi in zelo redko tudi pri transfuzijah krvi. Ozdravi se od 50 do 80 odstotkov zdravljenih bolnikov.

Ker prinaša denar, sta si v laseh zasebno podjetje in zbornica. "Infrastruktura, ki jo imajo v upravljanju ustanovitelji družbe Embakom, je v javni lasti in financirana iz javnih sredstev zgolj z namenom opravljanja storitev zbiranja in priprave komunalnih odpadkov v okviru občinskih javnih služb," pravijo v zasebni družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) Interseroh. Embakom bo torej uporabljal infrastrukturo, ki je v javni lasti, čeprav je omenjena dejavnost (vsaj do zdaj) predmet prostega trga, so kritični v Interserohu. "Vsi ustanovitelji Embakoma so enakopravni družbeniki z enakimi glasovalnimi pravicami, dobiček pa ni namenjen družbenikom, ampak mreži izvajalcev javne službe," pa odgovarja Zoran Rodić iz Embakoma. Težave tudi drugod MKO. Odpadna embalaža pa ni edini greh ministrstva za kmetijstvo, v čemer se strinjajo celo DROE in javna podjetja. Tako je v nemilosti agencije za okolje odlagališče v Novi Gorici, ki mu grozi zaprtje, če v treh mesecih ne pridobi okoljevarstvenega dovoljenja, čeprav postopki običajno trajajo leta. Pri Snagi, ki je eden od sedmih javnih soustanoviteljev Embakoma, pravijo, da bi se po tolikšnem času nenehnih težav morali vprašati, ali ni nekaj narobe s sistemom, ne samo z izvedbo. "Ali je za Slovenijo z dvema milijonoma ljudi res najboljša rešitev množica DROE, medtem ko v Belgiji na področju komunalne embalaže deluje samo ena?" se sprašujejo. Interseroh je to označil za zavajanje. "Celoten belgijski sistem ravnanja z odpadki je eden od najboljših v Evropi, ker so v svoji praksi uresničili načelo onesnaževalec plača," pojasnjujejo in dodajajo, da imajo različne države obe vrsti sistema, od monopolnega do konkurenčnega. "Oba sta lahko uspešna, če delujeta v dobrih zakonodajnih okvirih, ki pa jih v Sloveniji nimamo," zaključujejo. Zbornica bi deset regij V Zbornici komunalnega gospodarstva, ki ji predseduje direktor Snage Janko Kramžar, pa v luči neurejenih razmer v komunalni dejavnosti kot celoti predlagajo ustanovitev desetih "smetarskih" regij, znotraj vsake pa le enega izvajalca komunalnih storitev. Kramžar ocenjuje, da praksa iz tujine kaže, da imajo prednost sistemi obvezne koncentracije. Čeprav so v začetku povezani celo z višjimi stroški, pozneje prinašajo nižje obratovalne stroške, večji razvojni in investicijski potencial ter kakovost storitev.

Družba za avtoceste s Kovačičem ni dosegla dogovora Izteka se rok, do katerega mora Dars Računskemu sodišče predložiti odzivno poročilo o nepravilnostih pri pridobivanju zemljišč ob dolenjski avtocesti. To naj bi storil do konca dne. Računsko sodišče je sredi decembra lani objavilo revizijo, v kateri je ugotovilo, da je Dars pri pridobivanju zemljišč ob avtocestnih odsekih Pluska-Ponikve in Ponikve-Hrastje s podpisom pogodbe in sporazuma namesto razlastitve priznal odškodnino fizični osebi Mirku Kovačiču v višini 1,5 milijona evrov, do katere ta ni bil upravičen. Izplačilo odškodnine, ki je povzročilo tudi višje davčne stroške, je bilo neupravičeno, zato je Računsko sodišče Darsu naložilo, da si povrne sredstva. Revizijsko poročilo Računskega sodišča o gospodarnosti poslovanja Darsa pri gradnji avtocestnega odseka Pluska-Ponikve. Duhovnikova Odzivno poročilo praktično končano Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik je v ponedeljek v izjavi novinarjem po skupščini družbe zagotovila, da je odzivno poročilo praktično dokončano in da ga mora pred predložitvijo Računskemu sodišču obravnavati le še nadzorni svet. Ta je to storil v ponedeljek popoldne. Duhovnikova vsebine odzivnega poročila ni razkrila, pojasnila je le, da Dars ni uspel doseči sporazuma z lastnikom zemljišča. Žal ni prišlo do kakšnega sporazuma z gospodom Mirkom Kovačičem, zato bo vložena tožba, kot nam nalagajo ukrepi Računskega sodišča, je dejala. Dars bo tako pred sodiščem zahteval ničnost pogodbe, kar je Kovačičevega odvetnika Marjana Feguša presenetilo, saj postopek zahteva tudi vračanje v prejšnje stanje. Dodaja, je bila izplačana odškodnina na najnižji ocenjeni ravni, zato tudi ne razume Računskega sodišča. Sodšče bo ukrepe ocenilo in predložilo porevizijsko poročilo Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes pojasnjuje, da bo Računsko sodišče v osmih dneh po prejemu odzivnega poročila podalo oceno o njegovi verodostojnosti, nato pa bo ovrednotilo popravljalne ukrepe in v 15 dneh predložilo porevizijsko poročilo. Porevizijsko poročilo se po Šoltesovih besedah nanaša na ovrednotenje popravljalnih ukrepov, ki so izkazani v odzivnem poročilu. Računsko sodišče na podlagi tega izda mnenje, ali so popravljani ukrepi zadovoljivi ali ne oziroma ali je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja. V primeru ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja Računsko sodišče poda poziv za razrešitev odgovorne osebe. Ugotovitve Računskega sodišča povzročile precej vznemirjenja Ugotovljene nepravilnosti poslovanja Darsa pri pridobivanju zemljišč ob dolenjski avtocesti so v preteklih mesecih močno odmevale. Že januarja je zadevo obravnavala komisija DZ-ja za nadzor javnih financ, ki je zaradi negospodarnega ravnanja Darsa predlagala celo razrešitev nadzornikov in uprave družbe. Februarja naj bi zadevo na zahtevo poslanske skupine SDS-a obravnaval tudi parlamentarni odbor za promet, a je ta sejo še pred konkretno obravnavo te točke prekinil. Sklenil je namreč, da jo opravi po tem, ko bo pridobil dokončno poročilo Računskega sodišča.

Iz avgusta v september je izpuhtelo precej zanimanja za italijanske obveznice, katere že mesec dni na sekundarnem trgu kupuje Evropska centralna banka Italijanske obveznice, četudi začinjene z verjetnostjo prodaje ECB, vlagateljem teknejo čedalje manj. Italija je danes prodala za 7,5 milijarde evrov enoletnih in za štiri milijarde trimesečnih zakladnih menic. Avkcija je bila hudo razočaranje. Zahtevanje obrestne mere kvišku Za enoletne menice je morala država ponuditi debelih 4,153 odstotka obresti. Za obvezniški trg, je to velikanski skok od 2,959-odstotne obrestne mere, po kateri so menice prodali pred enim mesecem. Porazen je bil že sam odziv vlagateljev, saj je povpraševanje znašalo mizernih 1,53-kratnik ponudbe. Še avgusta je povpraševanje ponudbo presegalo za 1,94-krat. Nič bolje se ni godilo trimesečnim menicam. Zanje je morala Italija, v primerjavi z 1,034 odstotka letno v začetku marca, danes ponuditi kar 1,907-odstotno letno obrestno mero. Povpraševanje je ponudbo presegalo za 1,86-krat, marca pa 2,42-krat, poroča Bloomberg. Še 80 milijard v rdečem Italija mora letos najti kupce za 80 milijard evrov državnih obveznic. Večino teh bi lahko našla v sedanjih lastnikih 75 milijard evrov obveznic, ki letos zapadejo v plačilo. Preostalih pet milijard evrov je potrebnih za pokrivanje tekoče negativne bilance državnega proračuna. Ravno september bo preizkusni kamen, saj kar 46 od 75 milijard evrov v plačilo zapade v prihodnjih 18 dneh.

Petrol lastnik skoraj tretjine Istrabenza Po prevzemu je Petrol svoj lastniški delež v Istrabenzu povečal na 32,44 odstotka. Skladno z določili prevzemne ponudbe je prevzem uspel. Za prodajo delnic se je odločilo 1.913 lastnikov Istrabenza, kar pomeni, da je Petrol v času prevzemne ponudbe pridobil 32,28-odstotni delež. Petrol ima tako v lasti 1.677.236 delnic Istrabenza, za katere je plačal po 110 evrov. Ponudbo za prevzem Istrabenza je Petrol objavil 10. oktobra, ko je za delnico ponudil 100 evrov. Dva tedna pozneje, ko paradržavna sklada Kad in Sod ponudbe nista sprejela, je ceno povečal na 110 evrov. Sklada sta drugo ponudbo sprejela.

Ljubljana - Novomeški Revoz je lani izdelal rekordnih 212.680 vozil, sedem odstotkov več kot predlani in šest odstotkov več kot v rekordnem letu 2007. Kot pojasnjujejo v Revozu, je družba lani izkoristila spodbude evropskih držav za nakup novih vozil, saj je število naročil najbolj poraslo ravno v nižjem razredu, kamor sodita renault twingo in clio II. Naročila Revozu so se zvišala že v začetku lanskega leta, ko je tovarna ponovno prešla na obratovanje v treh polnih izmenah, poleg tega pa je bilo tudi nemalo delovnih sobot oziroma nedelj. V Revozu je trenutno ob obratovanju v treh polnih izmenah skupaj z najemnimi delavci okoli 3000 zaposlenih. Večina proizvodnje je namenjena izvozu, v letu 2009 je bila tudi ta številka rekordna, saj je Revoz 98 odstotkov proizvodnje namenil tujim trgom, med katerimi so najpomembnejša Francija, Nemčija, Italija in Belgija. Edini slovenski proizvajalec vozil je lani ustvaril za 1,28 milijarde evrov prihodkov in 20,6 milijona evrov dobička, kar je več kot v letu 2008. Letos družba pričakuje nekoliko težje leto, saj naj bi se tudi obseg proizvodnje znižal, je na ponedeljkovem srečanju z novinarji povedal predsednik uprave Revoza Aleš Bratož.

Uprava podjetja ocenjuje, da bo podjetje kljub nekoliko nižjemu povpraševanju trga v zadnjem četrtletju izpolnilo vse zastavljene cilje v letu 2012 Skupina Iskra Avtoelektrika je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 3,88 milijona evrov čistega dobička ob 185,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček matične družbe v skupini pa je do konca septembra letos dosegel 2,05 milijona evrov ob prodajnih prihodkih v višini 147 milijonov evrov. Tako skupina kot tudi matična družba sta v prvem devetmesečju beležili stabilno rast prodaje na vseh trgih, tudi na najpomembnejših trgih Zahodne Evrope in ZDA, je uprava družbe na čelu s predsednikom Edvinom Severjem (na sliki) zapisala v nerevidiranem poročilu o poslovanju skupine in matične družbe v prvih devetih mesecih letos, ki je danes objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze. Foto: Aleš Beno V devetih mesecih do 87,2-odstotne realizacije Prihodki od prodaje izdelkov, blaga, materiala in storitev kupcem izven skupine, ki so znašali 185,5 milijona evrov, so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišali za 16,45 odstotka in predstavljajo 83,2-odstotno doseganje načrtovane vrednosti. Matična družba pa je v primerjavi z enakim lanskim obdobje ustvarila za skoraj četrtino več prihodkov od prodaje, to pa hkrati predstavlja 87,2 odstotka letnega načrta. Dobiček iz poslovanja (EBIT) za skupino znaša 9,1 milijona evrov in je za 21 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa znaša 15 milijonov evrov in je za dobro desetino višji kot lani v primerljivem obdobju. Matična družba za prvih devet mesecev letos izkazuje EBIT v višini 4,97 milijona evrov in EBITDA v višini 9,5 milijona evrov, kar je oboje malenkost več kot lani. Uprava podjetja, ki proizvaja električno in elektronsko opremo za motorna vozila, ocenjuje, da bo podjetje kljub nekoliko nižjemu povpraševanju trga v zadnjem četrtletju izpolnilo vse zastavljene cilje v letu 2012.

Nagrade vodilnim uslužbencem so letos kljub temu, da jih morajo po novem odobriti tudi lastniki na skupščini delničarjev, poskočile najbolj v zadnjih treh letih Nagrade za dobro poslovanje v preteklem letu 50 direktorjev velikih ameriških korporacij, so v povprečju lani bile za 30,5 odstotka višje kot leta 2009, ugotavlja svetovalna družba Hay Group, poroča WSJ. Petdeset direktorjev, katerih dohodke so analizirali v Hay Group, je lani dobilo za 126,1 milijona dolarjev nagrad. Vsi so vodili korporacije, ki so imele več kot štiri milijarde dolarjev prihodkov. Del reforme ameriškega finančnega sistema je zahteva, da se morajo delničarji vsake korporacije, katere tržna vrednost presega 75 milijonov dolarjev, odločiti za ali proti nagradam vodilnim uslužbencem. Najbolj se smeje šefu družbe, ki proizvaja zabavne vsebine Močno se je za 45,4 odstotka, na 13,5 milijona dolarjev, povečala nagrada direktorja Walt Disneya. Delnice družbe in dobiček so lani lastnikom prinesli 24-odstotno povečanje vrednosti premoženja naloženega v družbo, kar je bilo deset odstotnih točk več, kot je bilo povprečje korporacij v indeksu S & P 500

Indeks Dow Jones znova padel Lahko rešimo krizo in jo bomo, je razburjene državljane umirjal George Bush. Sprva je kazalo, da se Wall Streetu napoveduje še en črn dan, a je Nasdaq končal celo v zelenem. Borzne posrednike po vsem svetu v teh dneh močno boli glava, saj indeksom kljub številnim finančnim injekcijam nikakor ne uspe izplavati iz rdečih številk evropski trgi so trgovanje končali z osemodstotno izgubo glede na včeraj, jutro na ameriškem Wall Streetu se je tudi začelo z velikim padcem, trgovalni dan pa se je končal nekoliko obetavnejše. Indeks Nasdaq je v primerjavi s četrtkom pridobil 0,27 odstotka 1.649,51 točke, indeks Dow Jones pa je izgubil 1,49 odstotka 8.451,19 točke. Vmes je Dow Jones prvič po letu 2003 zdrsnil celo pod 8.000 točk. Razum je odpovedal, kje je dno?! Borzni cunami pustoši vse pred seboj Ameriški predsednik George Bush je dejal, da je vladni načrt za rešitev krize dovolj agresiven, da bo obrodil sadove, toda potrebuje še nekaj časa. Skozi ta prizadevanja svet pošilja jasne znake. V tem smo skupaj in skozi to se bomo skupaj prebili. Hkrati s padcem borznih indeksov padajo tudi cene nafte za 159-litrski sodček je treba odšteti okoli 80 dolarjev naj spomnimo, še pred dvema mesecema je bila cena več kot 140 dolarjev. G-7 bo iskal rešitev Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav - ZDA, Japonske, Velike Britanije, Francije, Italije in Kanade - so večinoma že prišli v ZDA, kjer bodo konec tedna premlevali, kako se učinkovito spopasti s krizo, ki se iz dneva v dan povečuje. Bush je dejal, da razume zaskrbljenost Američanov glede njihove gospodarske prihodnosti. Strah lahko hrani strah in tako je težko videti vse ukrepe, ki so bili narejeni, da bi problem rešili. Kot je dejal Bush, 700 milijard dolarjev vredna finančna injekcija, ki jo je podpisal pretekli teden, omogoča uporabo številnih ukrepov za izboljšanje trenutnega stanja, med njimi tudi vladni nakup deležev bank. To je prvič, da je Bush omenil vladni odkup deležev bank. Države iščejo načine, kako pomagati V Washingtonu se je začel tudi osrednji del srečanj v okviru jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Ukrepe proti finančni krizi je napovedalo več evropskih držav. Španska vlada je potrdila oblikovanje 30 milijard evrov vrednega začasnega sklada, ki ga bodo uporabili za nakup premoženja bank in spodbudo posojanju, če bo to potrebno. Danski parlament je potrdil vladni zakonodajni predlog, v skladu s katerim Danska do 30. septembra 2010 jamči za vse domače in tuje vloge v danskih bankah in hranilnicah. V Italiji so razširili prepoved t. i. prodaj na kratko na vse vrednostne papirje, ki kotirajo v Italiji, do konca oktobra. Nizozemska vlada je že v četrtek pripravila 20 milijard evrov sredstev, ki bodo na voljo nizozemskim finančnim ustanovam. Islandija ina Velika Britanija sta si v laseh Velika Britanija je poslala delegacijo na Islandijo, da bi tam našla rešitev, s katero bi odpravili zamrznitev več kot pet milijard prihrankov. Islandija je namreč nacionalizirala tri največje islandske banke, ker so se znašle v težavah, pri tem pa je zamrznila več kot pet milijard evrov sredstev okrog 300.000 britanskih varčevalcev, kar pa je v Veliki Britaniji naletelo na neodobravanje. Britanci so potem enako storili s premoženjem islandskih bank na Otoku, zaradi česar so vzrojili v Reykjaviku. Vrednost evra v primerjavi z dolarjem je padla, prav tako je padla vrednost funta v primerjavi z dolarjem.

Prepričani so, da je okrožno sodišče odločilo napačno Združenje malih delničarjev se je pritožilo na sklep celjskega okrožnega sodišča, ki je zavrnilo predlog za vpis novih članov nadzornega sveta Pivovarne Laško v register. V VZMD-ju so prepričani, da je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Napačno naj bi bilo uporabljeno materialno pravo, nastale pa naj bi tudi bistvene kršitve postopka glede vpisa novih članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, ki so bili izvoljeni na majski skupščini na podlagi nasprotnega predloga. Deklaratoren vpis, ki ne ustvarja pravnih posledic V spornem primeru vpisa članov nadzornega sveta v sodni register gre po mnenju delničarjev za deklaratoren vpis, ki sam po sebi ne ustvarja pravnih posledic. Sodnemu registru je bil v prvostopenjskem postopku predložen notarski zapis skupščine, ki je javna listina. V takšnih primerih bi moralo registrsko sodišče predlagan vpis izvesti. Morda bi v takšnem primeru sodišče lahko postopek tudi prekinilo do rešitve spora, nikakor pa ni v pristojnosti registrskega sodišča, da o sporu kakor koli vsebinsko odloča. Prav to pa je napačno storilo prvostopenjsko sodišče, so prepričani v vseslovenskem združenju malih delničarjev. Mali delničarji še menijo, da v primeru deklaratornih vpisov registrsko sodišče samo sploh ne sme reševati predhodnih vprašanj. Sicer v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa piše, da postopka ni mogoče prekiniti zato, ker gre za vpis deklaratorne narave. Po mnenju VZMD-ja to pomeni kvečjemu, da je potrebno vpis izvesti , še pravijo v združenju. Skupščina kar na stopnicah Kulturnega centra Laško Prvostopenjsko sodišče je zavrnitev sicer utemeljilo s tem, da je skupščina potekala na stopnicah pred zaklenjenimi vrati Kulturnega centra Laško, da skupščine ni odprla uprava Pivovarne Laško, da je ni vodil odvetnik Stojan Zdolšek, da ni bila navzoča notarka Katja Fink iz Celja in da iz zapisnika ni razvidno, da bi kdo ugotavljal obstoj posebnih pogojev za udeležbo in uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini. Mali delničarji priznavajo, da vse omenjeno drži, a po njihovem mnenju to ni razlog za ugotovitev ničnosti skupščine. Združenje namreč že ves čas zatrjuje, da je skupščino sklicala uprava, ki pa se skupščine ni udeležila. Zato so jo pravilno izvedli delničarji sami. Glede na to, da je skupščino sklicala uprava družbe, in glede na to, da je bila skupščina izvedena na podlagi sklica s strani uprave, in glede na to, da je bil prisoten notar Miro Bregar, so izpolnjeni vsi pogoji za veljavno izvedbo skupščine, so še sporočili iz VZMD-ja.

Velenje - S podatkom o prevzemu stoodstotnega lastniškega deleža v švedski družbi Asko Appliances Group je prvi mož Gorenja Franjo Bobinac napovedal začetek delovne jeseni in poudaril, da gre za nov zgodovinski mejnik v razvoju podjetja. Gorenje, ki je 27. julija podpisalo pogodbo o prevzemu, s tem mejnikom zapolnjuje zadnje sive lise v Evropi, z lastno proizvodnjo širi in krepi svoj trg v skandinavskih državah, Severni Ameriki in Avstraliji, obenem pa prevzema blagovni znamki Asko v najvišjem tržnem segmentu in Upo v srednjem, ki bosta dopolnjevali program Gorenja. Kupnina prevzema od italijanskega lastnika, skupine Antonio Merloni Group, je znašala 4,5 milijona evra, kar je po besedah predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca manj, kot so ocenjevali analitiki (Antonio Merloni Group je pred desetimi leti za Asko odštel okoli 75 milijonov evrov). Gorenje je financiranje zagotovilo iz svežega kapitala, ki ga je v ta namen v junijski dokapitalizaciji zagotovil IFC (International Finance Corporation), ki je del skupine Svetovne banke. Predvideni učinki prevzema bodo tako na letošnji poslovni načrt Gorenja kot tudi na strateški načrt Skupine Gorenje pozitivni, so prepričani v podjetju, z nakupom pa bodo prodrli tako na skandinavski, na katerem nameravajo doseči 10-odstotni tržni delež, kot tudi na severnoameriški in avstralski trg. Kdo ali kaj je Asko? Švedska družba Asko je stara 60 let in je ena največjih proizvajalcev in prodajalcev velikih gospodinjskih aparatov s sedežem v Vari na Švedskem. Svojo lastno proizvodnjo pomivalnih, pralnih in sušilnih strojev ima v Vari, proizvodnjo kuhalnih aparatov, pečic in likalnih sistemov pa v Lahtiju na Finskem. Prva finančnica Gorenja Mirjana Dimc Perko je predstavila podatke o poslovanju švedske družbe. Lani je Asko ustvaril 173 milijonov evrov prihodkov, za letos pa načrtuje 176 milijonov prihodkov in EBITDA v višini 7,2 milijona evrov. Kapital podjetja je konec junija znašal 26,5 milijona evrov. "Med Gorenjem in Askom vidim številne sinergije na področju prodaje in marketinga, raziskav in razvoja, nabave in proizvodnje," je pojasnil Bobinac in dodal, da bo Gorenje v Asko vlagalo od štiri do pet milijonov evrov na leto, prvo večjo finančno injekcijo pa naj bi družba dobila morda že konec letošnjega leta.

Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 3,3 centa, na 1,549 evra, 100-oktanski za 3,2 centa, na 1,562 evra, dizelsko gorivo za 0,4 centa, na 1,411 evra. Vlada v trošarine ni posegala. Drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so se opolnoči znova zvišale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 3,3 centa, na 1,549 evra, 100-oktanski za 3,2 centa, na 1,562 evra, dizelsko gorivo za 0,4 centa, na 1,411 evra, kurilno olje pa za 0,2 centa, na 1,052 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.

Komarji. Njihovo število narašča. Repelenti, ki vsebujejo deet, strupeni. Insekti. "Število komarjev na Obali je zdaj enako kot lani, se pa povečuje," pravi biologinja Katja Kalan. Za koliko se bo njihovo število povečalo, težko napove, saj je veliko odvisno tudi od okoljskih razmer – več dežja pomeni več komarjev. Odpornost se jim ne krepi Kot pojasni, pripravki proti komarjem vsebujejo sestavino deet. "Sredstva zoper tigraste komarje morajo imeti vsaj 30 odstotkov te sestavine, za preostale je dovolj od pet do deset odstotkov," še pravi. Komarji niso odpornejši kot v preteklosti, to je bolj marketinška poteza, dodaja. Deet je okrajšava za kemikalijo, ki zelo učinkovito odganja žuželke in je najpogostejša aktivna snov v repelentih, pojasnjuje Lucija Perharič z inštituta za varovanje zdravja (IVZ). "Deet je razvrščen kot strupen pri vdihavanju, pri stiku s kožo in zaužitju. Najobičajnejši neželeni učinki so draženje kože in sluznic ter kožne alergije," pojasni. Toda v literaturi so opisani tudi primeri, ko se je pri nekajdnevni ponavljajoči se uporabi pripravkov z več kot 30 odstotki deeta pojavila zastrupitev z motnjami orientacije, hoje, govora ter gibanja, zmedenosti, vzburjenosti, epileptičnih krčev in v posameznih primerih tudi smrt, priznava. Otrokom od dveh do 12 let zato ne priporoča uporabe pripravkov, ki vsebujejo več kot deset odstotkov deeta, previdnost je potrebna tudi pri ljudeh, nagnjenih k alergijam, in bolnikih z aknami in luskavico. "Repelente je varneje nanašati na oblačila kot direktno na kožo. Če jih nanesemo neposredno na kožo, je pomembno, da kožo po nekaj urah temeljito umijemo," sklene Perharičeva.

Največje znižanje v predelovalnih dejavnosti Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v Sloveniji januarja 7,8-odstotna, kar je 0,8 odstotka več kot decembra. Prijavljenih brezposelnih oseb je tako 73.911. Kot so sporočili iz državnega urada za statistiko, je bilo januarja prijavljenih 37.220 brezposelnih žensk in 36.691 moških oziroma devet odstotkov med vsemi ženskami in 6,9 odstotka med moškimi. V enakem času je bilo zaposlenih 783.004, samozaposlenih pa 89.242 ljudi. Med vsemi brezposelnimi jih je bilo največ, 15,2 odstotka, iskalcev prve zaposlitve, 42,3 odstotka pa tistih, ki so bili brezposelni 12 mesecev ali več. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je število registriranih brezposelnih oseb v februarju zvišalo za več kot 3.000 in je znašalo 77.182, kar kaže na to, da se bo stopnja registrirane brezposelnosti še zvišala. Največje znižanje v predelovalnih dejavnosti Število delovno aktivnih oseb se je najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih, saj so te zaposlovale skoraj 4.500 ljudi manj kot v decembru. Znižanje števila delovno aktivnih v gradbeništvu za več kot 1.200 pa je bilo manjše kot v decembru, ko se je znižalo za skoraj 2.000. Število delovno aktivnih oseb pa se je zvišalo v štirih dejavnostih, in sicer v obvezni socialni varnosti za več kot 300, v izobraževanju za več kot 200, v poslovanju z nepremičninami za okrog 50 in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 25.

Ljubljana - Sindikat igralniških delavcev Slovenije (SIDS) za soboto znova napoveduje stavko. "Z upravo se doslej nismo uspeli dogovoriti o odprtih vprašanjih, ki jih je iz dneva v dan več. Uprava ne spoštuje zakona o igrah na srečo, ki se je spremenil. Vse njene poteze vodijo k zmanjšanju pravic zaposlenih in njihovih plač," je razloge orisal predsednik SIDS Iztok Černigoj, medtem ko uprava Hita ocenjuje, da so stavkovne zahteve neutemeljene in da je napovedana stavka neupravičena. "Zahtevamo novo delitev napitnine med zaposlene v igralnicah. Ne bomo dovolili novega enostranskega sporazuma o uvedbi delovnega časa. Ne vplačujejo več sredstev v drugi pokojninski steber. Zmanjšali so regres, božičnico, nezgodno zavarovanje. Več ali manj gredo vse stvari, ki jih počne uprava, na škodo zaposlenih. Izvedeli smo, da namerava uprava s 1. junijem uvesti nov sporazum, ki ni usklajen z nami. Je nekoristen za zaposlene in podjetje," je še dejal Černigoj, ki je prepričan, da je nujen dogovor med zaposlenimi in upravo, če želijo Hit spraviti iz težav. Strategijo igralništva, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance, je označil za "tajkunizacijo igralništva". "Zaposleni nismo omenjeni, razen v zmanjševanju pravic," je dodal. Čeprav po Černigojevem mnenju "pravzaprav ni nikakršne možnosti za dogovor med sindikati in upravo Hita", sindikalisti pričakujejo, da jim bo uprava vendarle prisluhnila in se z njimi sestala. "Napovedana stavka je v zdajšnjih okoliščinah poslovanja družbe izjemno neodgovorna in škodljiva poteza, ki na destruktiven način ogroža podjetje in življenje na Goriškem," pa so se na napovedano stavko odzvali v Hitu, ki ga vodi Drago Podobnik. Člani SIDS bodo predvidoma stavkali v Hitovih igralnicah v hotelih Prak in Perla v Novi Gorici, Kranjskogorski Coroni ter v igralnem salonu Drive In v Vrtojbi. Po besedah Černigoja bodo stavko stopnjevali še 15. in 22. maja. V omenjenih igralnicah ima SIDS 700 članov, število stavkajočih pa bo odvisno od števila tistih, ki bi morali tedaj delati. Podrobnosti bodo predstavili na današnji novinarski konferenci. Spomnimo, da so konec minulega leta v skoraj 12 ur dolgih pogajanjih sindikalisti in uprava dosegli dogovor, da Hit zamrzne odpoved kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času, sindikat pa se je zavezal, da do nadaljnjega zamrzne vse napovedane stavke. Strokovna skupina je začela pripravljati nov sistem plač, a po Podobnikovih pojasnilih februarja naj bi bil sistem šele konec leta v taki fazi, da bi lahko opravili prve simulacije, medtem ko so za vmesno obdobje predlagali znižanje plač. Očitno je slednje povzročilo razdor. Kot smo poročali, naj bi uprava predlagala, da v plače zaposlenih, ki dosegajo do 1200 evrov bruto z vsemi dodatki, ne posegajo, nad tem zneskom pa naj bi predlagali krivuljo, ki se začne z enoodstotnim znižanjem, pa vse do 20-odstotnega pri najvišjih zneskih. Kot smo že večkrat zapisali, znaša povprečna neto plača zaposlenega v igralništvu Hita po podatkih družbe iz novembra lani 1655 evrov, bruto pa 2734 evrov. [email protected]

Ljubljana - Bonitetna hiša Dun & Bradstreet v novembrskem poročilu Sloveniji ni spremenila ratinga, ki tako ostaja stabilen, se je pa osredotočila na stanje naših največjih bank. To ni rožnato, ugotavljajo analitiki, ki so največ pozornosti namenili težavam največje banke NLB. Kapitalska ustreznost banke se je, tudi zaradi stečajev nekaterih velikih podjetij, poslabšala, banka pa je v prvi polovici letošnjega leta poglobila izgubo iz minulega leta, čemur je sledilo znižanje bonitetne ocene banke, ki jo določa Moody's. Da bi banka izboljšala svoj položaj, prodaja zasežene delnice, prisiljena je v dezinvestiranje, hkrati pa je še vedno nejasna dokapitalizacija banke, ugotavljajo analitiki bonitetne hiše Dun & Bradstreet. Moody's je znižal bonitetne ocene tudi NKBM ter Abanki. Analitiki verjamejo, da bo posledice čutilo gospodarstvo, saj bodo posojila dražja, kar bo zagotovo pripeljalo tudi do težav s servisiranjem podjetij s posojili. Posledica bo vidna v rezultatih druge polovice letošnjega leta, ko se lahko pokaže negativen učinek na domače povpraševanje, pojasnjujejo v bonitetni hiši, partnerski družbi Dun & Bradstreet.

Durs je ustanovi za pediatrično kliniko namenil nekaj manj kot 20 tisoč evrov. Ustanova za novo pediatrično kliniko v Ljubljani je dobila novo donacijo. Nakazala jo je Davčna uprava RS v skladu z uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije, in sicer v dveh obrokih v višini 19.825 evrov. Ustanova ima tako zbranih že več kot 1,13 milijona evrov za nakup aparata za magnetno resonanco. Ustanova se zahvaljuje vsem, ki so namenili del dohodnine za nakup aparata, za katerega v ustanovi zbirajo sredstva. Obljube ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič, da se bo Pediatrična klinika lahko selila spomladi 2009, so po besedah predsednice uprave ustanove Biserke Marolt Meden malo verjetne. Dokončanje glavne stavbe še ne pomeni normalne selitve in delovanja klinike, je povedala. Se pa v ustanovi veselijo napovedanega dokončanja zgradbe 18. avgusta in upajo, da jih bo ministrica povabila na ogled.

Tako optimističen je bil minister za razvoj včeraj, ko je v Mariboru podjetju Envit d.o.o. podelil priznanje za najboljše Start up podjetje leta 2010. Nagrado so ob zaključku konference Podim podelili že tretjič, strokovna komisija pa je tudi letos med 30 prijavljenimi podjetji, iskala podjetje, ki ima potencial, da postane uspešno tudi v mednarodnem merilu. Med šest finalistov so se poleg zmagovalcev Envit in podjetja z najboljšim poslovnim načrtom DigiEd, uvrstila še podjetja BioSistemika, Dopinus razvojna hiša, Red Orbit in Molekula. Nagrado je predal minister razvoj Mitja Gaspari, ki je obljubil večjo pomoč države podjetnikom, ki svojo pot šele začenjajo. Preverite, katera področja bo država še posebej podpirala, v videu pa si oglejte, s kakšno idejo je podjetju Envit uspelo prepričati komisijo ter kaj osvojitev prestižne nagrade za nastajajoče podjetje sploh pomeni. Direktorica Envita Neža Finžgar Upamo, da nam bo nagrada prinesla investitorje!

Sodišče je včeraj kot neutemeljeno zavrglo tožbo sistemskega operaterja prenosnega omrežja p(ELES) zoper nekdanjega predsednika up... Sodišče je včeraj kot neutemeljeno zavrglo tožbo sistemskega operaterja prenosnega omrežja ELES zoper nekdanjega predsednika uprave Vitoslava Türka. »V odvetniški pisarni Čeferin bo treba narediti red,« je sodni epilog komentiral Türk, ki ga preverja tudi računsko sodišče. »Tekst računskega sodišča je kopija tistega, kar je na sodišče prinesla odvetniška pisarna Čeferin, očitno so dali računskemu sodišču svojo pripravljeno vlogo, kar je nedopustno,« je ogorčen Türk. Računsko sodišče po njegovem mnenju »zlorablja svojo pozicijo.« Tako je v sobotnem odgovoru sodišču zahteval, da v celoti črta tekst, ki je kopija tistega, kar so Čeferinovi prinesli na sodišče. V nasprotnem primeru jih bo prijavil protikorupcijski komisiji .

Države evroobmočja so Grčiji odobrile izplačilo še enega obroka posojil. Gre za šesti obrok, ki znaša osem milijard evrov in ki naj bi ga izplačali v prvi polovici novembra. Finančni ministri držav v območju evra so danes v Bruslju prižgali zeleno luč za izplačilo naslednjega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene mednarodne pomoči državi, so zapisali v skupni izjavi. Gre za šesti obrok, ki znaša osem milijard evrov. Izplačilo se pričakuje v prvi polovici novembra, je zapisala evroskupina in pri tem izpostavila, da mora obrok potrditi še Mednarodni denarni sklad IMF. Izplačilo bi v izogib bankrotu države moralo biti izplačano do srede novembra. Grčiji so odobrili še šesti obrok posojila. Šesti obrok posojil sodi v sklop lani dogovorjene pomoči, ki predvideva 110 milijard evrov dvostranskih posojil, od tega 80 milijard evrov od držav v območju evra, preostalo pa od IMF. Poleg tega je evroskupina danes v izjavi izpostavila, da bo s ciljem zagotovitve vzdržnosti grškega dolga dorekla tudi drugi program pomoči za Grčijo, ki bo vključeval ustrezno kombinacijo dodatnega javnega financiranja in prispevka zasebnega sektorja . Po julijskem dogovoru vrha območja evra naj bi druga pomoč Grčiji vključevala 109 milijard evrov javnih sredstev preko razširjenega začasnega sklada za zaščito evra EFSF in prispevek zasebnih upnikov, tako da bi ti z odpisom dolgov utrpeli 21-odstotno neto izgubo. A po navedbah diplomatskih virov pri EU se sedaj omenja povečanje javne pomoči na 144 milijard evrov. Poleg tega poteka burna razprava o povečanju prispevka javnega sektorja trenutno naj bi bil na mizi predlog 50-odstotne neto izgube za zasebne upnike. Vprašanje vloge zasebnega sektorja je razdelilo Berlin in Pariz, pri čemer prvi želi bistveno večji prispevek, drugi pa ne. Razpravlja se tudi o tem, ali naj ta ostane prostovoljen ali naj bo obvezen, ter o opredelitvi vloge zasebnega sektorja v stalnem mehanizmu za zaščito evra. Evroskupina je v izjavi zapisala še to, da so se makroekonomske razmere v Grčiji poslabšale in da gospodarski izzivi ostajajo veliki ter pozdravila prizadevanja za ureditev javnih financ, še posebej ukrepe, ki jih je grški parlament sprejel v četrtek. Ob tem so finančni ministri držav v območju evra grške oblasti pozvali k nadaljnjemu napredku pri izvajanju strukturnih reform in programa privatizacije. Glede vloge zasebnega sektorja pri drugi pomoči Grčiji in drugih dveh ključnih odprtih vprašanj pri iskanju celostnega odgovora na krizo v območju evra krepitve EFSF in dokapitalizacije bank danes od evroskupine ni pričakovati prebojnih odločitev. Tokratni obrok znaša osem milijard evrov. Evroskupina sicer še poteka, a tradicionalna novinarska konferenca po koncu njenih srečanj je bila odpovedana, tako danes ni več pričakovati izjav šefa evroskupine Jeana-Clauda Junckerja ter evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna. Krizni sestanki se nadaljujejo v soboto z ločenima srečanjema ministrov EU za finance in evropske zadeve ter vrhom Nemčije in Francije. V nedeljo bosta vrha EU in območja evra, v sredo pa še en vrh območja evra, na katerem naj bi bil dokončno potrjen celosten odziv na krizo.

Ljubljana - Vlada je danes z mesta direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnik razrešila Bojana Klenovška, Polono Lajevec pa z mesta namestnice direktorja. Razlog za odpoklic in razrešitev dosedanjega poslovodstva so slabi poslovni rezultati, ki se kažejo predvsem v visoki izgubi. Za v.d. direktorja družbe je vlada do imenovanja novega direktorja z javnim razpisom, vendar največ za šest mesecev, s petkom imenovala Zdravka Stradarja. Predčasni odpoklic direktorja in njegove namestnice je vladi predlagal nadzorni svet družbe, potem ko se je seznanil z letnim poročilom družbe in skupine za leto 2008, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo. Slabi poslovni rezultati se kažejo predvsem v visoki izgubi na proizvodnem delu v višini 6,2 milijona evrov. Rezultat bistveno odstopa od poslovnega načrta Rudnika Trbovlje - Hrastnik, ki ga je nadzorni svet sprejel marca lani in je skupaj z učinki odprodaje hčerinskih družb Gratex in Toplarne Hrastnik predvideval 2,4 milijona evrov izgube. Brez teh odprodaj je bil na proizvodnem delu predviden pozitiven izid. Lani je sicer Rudnik Trbovlje-Hrastnik prodal Toplarna Hrastnik. Poslovodstvo ob pojavu problemov in negativnem poslovanju ni predlagalo niti sprejelo potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, z nekaterimi odločitvami je negativni rezultat celo povečalo. Poslovanje z izgubo se je izrazilo tudi v porastu poslovnih obveznosti, pomisleki pa obstajajo tudi pri javnih naročilih, ki so bila izvedena z direktnimi pogajanji, ki temeljijo na pritožbah drugih možnih dobaviteljev.

Vse, ki se odločajo za samostojno podjetniški pot ali iščejo novo zaposlitev, zanima, ali obstajajo panoge, ki ne poznajo krize. Ugledna revija Forbes pravi Seveda! Svetovno znana revija Forbes je objavila seznam panog, ki tudi v kriznih časih cvetijo. Podatke so zbrali na podlagi poslovnih rezultatov 100.000 srednje velikih podjetij, rezultati pa so zanimivi tako za tiste, ki hočejo ustanoviti svoje podjetje, kot za tiste, ki iščejo zaposlitev. Dobiček prinašajo računovodske storitve in zdravstvo ter z zdravjem povezane dejavnosti. Zanimivo je, da so na prvem mestu med tistimi panogami, ki prinašajo dobiček pristale računovodske storitve. Med najboljšimi desetimi izstopajo še, zdravstvo in z zdravjem povezane dejavnosti, ter pravne storitve. Vsa najbolj donosna področja imajo skupno to, da je povpraševanje po njihovih storitvah stalno ljudje bodo vedno obolevali, obiski sodišč pa so prav tako stalnica v našem vsakdanu. Več o tej temi lahko preberete na portalu cekin.

Koliko stane virus te dni? Slovenski hekerji so ga prodajali za najmanj tisoč evrov. Pridržana dva, preiskava še poteka. Preiskava teče od aprila letos, preiskujejo izdelavo pripomočkov za napad na informacijski sistem in sum pranja denarja. Opravili so sedem hišnih preiskav na območju policijskih uprav Maribor, Celje in Krško. Mreža kupcev po vsem svetu Pridržali so dve osebi, stari 23 in 24 let. Hudodelci so sistem prodajali po vsem svetu, cena je bila tisoč evrov ali še več, je pojasnil Toni Kastelic, vodja centra za računalniške preiskave UKP GPU. Za tak kriminal osumljenim grozi 10 let zaporne kazni. Ključno je sodelovanje Kot je povedal Marjan Fank, pomočnik direktorja Urada kriminalistične policije, preiskava še poteka, in sicer v več državah. "Za zdaj prosim za razumevanje, saj podrobnosti ne moremo razkriti," je dejal Fank. Španska policija je v sklopu akcije razkrila kupce programov za protipravno pridobivanje informacij. Zasegli so material, ki je zdaj pod nadzorom slovenskega pravosodja. Program je bil sicer napisan za programsko okolje Windows. Stephen Gaudin, pravni ataše FBI ameriškega veleposlaništva na Dunaju, je poudaril, da je edini način, da se lahko zoperstavijo računalniški kriminaliteti, mednarodno sodelovanje policij: "Takega sodelovanja v svojih 19 letih kariere pri FBI še nisem doživel." Koliko držav točno sodeluje, Gaudin ni vedel: "Še sam ne vem, koliko držav je vpletenih, zato ne bi rad kateri delal krivico." 23-letnik aretiran in izpuščen Spomnimo – pri preiskavi domnevnih kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete je slovenska policija sodelovala z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI). Namestnik direktorja FBI za spletni kriminal v Washingtonu Jeffrey Troy pa je v sredo sporočil, da so pred dnevi v Mariboru aretirali 23-letnega Slovenca z vzdevkom Iserdo, ki naj bi bil avtor virusa. Kasneje so z GPU sporočili, da je domnevnega hekerja aretirala slovenska policija. Okuženih 13 milijonov računalnikov Preiskovali naj bi sicer trojico nekdanjih študentov mariborske fakultete za računalništvo. Ti naj bi izdelali najučinkovitejši računalniški virus, ki je okužil 13 milijonov računalnikov po domovih, univerzah, podjetjih in vladnih organizacijah. Z njegovo pomočjo so na daljavo kradli podatke o kreditnih karticah, gesla za spletno bančništvo in druge zaupne informacije, med žrtvami pa se je znašlo tudi veliko največjih ameriških podjetij in bank. Zaradi tega je primer začel preiskovati tudi FBI.

Okoli 250 zaposlenih v gradbenem podjetju Konstruktor bo od stečajnega upravitelja prejelo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Ob tem bodo dobili tudi napotke, kako pridobiti izplačila iz jamstvenega sklada. Zaposleni v Kontruktorju med stavko Okoli 250 delavcev gradbenega podjetja Konstruktor, ki je od ponedeljka v stečaju, bo danes od stečajnega upravitelja Matjaža Polenčiča prejelo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Po 15-dnevnem odpovednem roku pa se bodo le lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje. S tem bodo delavci nekdanjega največjega mariborskega gradbinca vendarle lahko prišli do prvega denarja po več kot petih mesecih, odkar so prejeli zadnjo plačo. Mariborsko sodišče je stečaj podjetja, ki ga je zahteval dotedanji prisilni upravitelj Polenčič, podpirali pa so ga tudi delavci, razglasilo v ponedeljek, potem ko direktorju družbe Samu Majcenoviču ni uspelo pojasniti, kako in kdaj bo izplačal pet zaostalih plač. Majcenovič je sicer želel pojasniti, da bi moralo sodišče bolj pohiteti z izvršbo nekaterih njihovih terjatev do drugih podjetij, s čimer bi lahko izplačali dolgove in zagnali delo, a sodišče te argumentacije ni sprejelo. Konstruktor je imel že nekaj časa blokirane račune in je bil od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Vodstvo družbe je v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom, ki jim je družba dolžna več kot 72 milijonov evrov, v štirih letih obljubljalo poplačilo 51 odstotkov njihovih terjatev. Zaradi težav družbe so ostali tudi brez nekaterih večjih projektov, na katerih so že delali.

Na območju Kanina ob pol enih opazili planinca, ki ni kazal znakov življenja. Med fotografiranjem pa je v smrt omahnil planinec na Prisojniku. Pred Visokim Kaninom se je ponesrečil slovenski gornik, njegov padec je videla planinka iz Bovca in o tem obvestila regijski center za obveščanje. Slednji je takoj sprožil reševalno akcijo, v kateri so sodelovali gorski reševalci, vojaki Slovenske vojske in dežurna zdravnica. Ta je pri ponesrečenem planincu lahko samo še potrdila smrt. Kot so povedali na novogoriški policiji, je 66-letni planinec doma iz Kranja sam hodil po strmem pobočju izven urejene poti nad domom Petra Skalarja, kjer mu je zdrsnilo. Po pobočju se je kotalil približno 20 metrov, nato pa padel čez 5 metrov visok skalni previs, kjer je obležal. Do njega sta takoj prišla dva planinca, ki pa sta ugotovila, da omenjeni ne kaže znakov življenja. Do ponesrečenega planinca je z helikopterjem prispela ekipa za helikoptersko reševanje v gorah, ki so pokojnega prepeljali v dolino. Takoj po zaključeni reševalni akciji pod Kaninom pa je šest reševalcev odhitelo v kanjon potoka Sušec v bližini Bovca, kjer se je pri pripravi na spust zgrudila avstrijska državljanka. Turistko so oskrbeli in jo predali ekipi helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo je s policijskim helikopterjem prepeljala v ljubljanski klinični center. Smrt tudi pod Prisojnikom Nekaj pred 15.00 pa so bili reševalci obveščeni tudi o nesreči na Prisojniku. 46-letnik iz Vnanjih Goric naj bi na grebenu na urejeni poti proti vrhu gore izgubil ravnotežje med fotografiranjem. Padca 200 metrov navzdol po pobočju gore ni preživel.

Čeprav ima le nekaj deset kilometrov obale, se Slovenija vse bolj uveljavlja kot navtična velesila. Na največji razstavi plovil na svetu sta kar dve iz naših krajev dobili naslov 'evropska barka leta'. Vedno bolj pogosto mnenje v svetovni navtiki je, da prav iz Slovenije prihaja največ novih zasnov, tehnologij in svežih idej. Andraž Miheln Slovenija je na razstavi plovil v nemškem Düsseldorfu, največji na svetu, še utrdila svoj položaj med navtičnimi velesilami. Kar dva izdelka, pod katera so se podpisali naši izdelovalci, sta si namreč prislužila nagradi za evropsko barko leta. Med jadrnicami je navtičnega oskarja za leto 2010 osvojila Seascape 18, med motornimi barkami pa je žirijo najbolj prepričal Greenline 33. Skupaj so sicer podelili 11 nagrad, bolje od Slovencev pa so se odrezali le Francozi, ki so prejeli tri. Dve so dobili tudi Italijani. Seascape 18 Seascape 18 slovenskih oceanskih jadralcev Kristiana Hajnška in Andraža Mihelina je navtične strokovnjake prepričala kot inovativna majhna jadrnica z izjemnimi jadralnimi lastnostmi, ki odpira vrata v navtiko številnim novim ljubiteljem morja. Jadrnica je v celoti izdelana v Sloveniji, v dobrem letu dni, odkar so jo prvič predstavili, pa so jih v Evropi prodali več kot 50. Cena je 20 tisoč evrov. Greenline 33 Podjetje Seaway je z Greenlinom 33 osvojilo že 33. evropski naslov. Barka je že na jesenskih razstavah zbujala pozornost s svojo izjemno okoljsko prijaznostjo, učinkovito porabo energije in udobjem, zato ni čudno, da nagrade pobira kot po tekočem traku. Greenline 33 ima dizelski in električni motor in fotovoltaično streho, zato porabi štirikrat manj fosilnih goriv kot primerljiva motorna barka. V svojem razredu je trenutno najbolj prodajana na svetu. Seaway ima že okrog 90 naročil, serijska izdelava pa je v polnem zamahu. Pri njenem razvoju so s Seawayem sodelovala podjetja Iskra Avtoelektrika, Bisol, Podgorje in nemška skupina Volkswagen.

Francoski prehrambni velikan Lactalis se je z lastniki dogovoril za prevzem več kot 50-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Prevzem bo presodil še urad za varstvo konkurence, potem pa bodo morali Francozi za preostali delež objaviti prevzemno ponudbo. Francoska skupina Lactalis se je dogovorila za prevzem 50,3-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Za posel, ki ga mora odobriti še varuh konkurence, so se dogovorili z NFD Holdingom, Factor banko, skladom KD Delniški Dohodkovni, KD Banko in Savo, so sporočili iz Lactalisa. Ljubljanske mlekarne bodo okrepile Lactalisov položaj v regiji jugovzhodne Evrope, kjer je skupina Lactalis eden glavnih igralcev na trgu mleka in mlečnih izdelkov, so še zapisali v sporočilu. Kot so povedali v Lactalisu, so se pogovori z delničarji odvijali prejšnji teden. Vrednosti posla ne razkrivajo, pravijo le, da je cena višja kot v nedavni prevzemni ponudbi Mlekodela, Deželne banke Slovenije DBS in zadrug. Posel bo presojal še urad za varstvo konkurence, družba pa bo morala nato skladno z zakonom objaviti prevzemno ponudbo za preostali delež. Za prevzem Ljubljanskih mlekarn so se odločili zaradi proizvodnih zmogljivosti in blagovnih znamk, ki jih nameravajo razvijati, prestrukturiranje ni predvideno, so zatrdili v družbi. Delničarji so delež ponujali že več let, v Lactalisu pa so zdaj ocenili, da je pravi čas, in se ob prevzemni ponudbi zadrug bolj angažirali glede pogovorov, so še povedali. Mlekodel, DBS in zadruge so v okviru prevzemne ponudbe, ki je trajala od 19. septembra do 19. oktobra in v kateri so za delnico ponujali 6,50 evra v denarju, pridobili 194.713 delnic oz. 4,44 odstotka vseh in svoj lastniški delež v družbi povečali na 36,41 odstotka.

NLB predlaga stečaj krovne družbe Primorje Delavci Primorja so se srečali s potencialnim vlagateljem, a zagotovil o plačah niso dobili. Medtem pa je največja upnica družbe banka NLB vložila predlog za začetek stečaja Primorja Holdinga. Julian C. Frost, prvi mož Icom Capital Groupa, potencialnega strateškega partnerja Primorja, se je sešel s predstavniki koordinacije sindikatov. Šlo je predvsem za predstavitveno srečanje, na katerem je Frost predstavil reševanje Primorja, je povedal vodja koordinacije sindikatov Damjan Volf. Vlaganje v Primorje vidi v treh korakih - prvi je poplačilo obveznosti do delavcev, drugi je skrben pregled poslovanja Primorja in tretji vstop v lastništvo družbe, pravi in dodaja, da jih je Frost prosil za razumevanje, saj mora najprej končati pogovore z bankami. Ker pa jim ni pokazal nobenih papirjev, niso pa dobili niti zagotovila, da bodo plače kmalu izplačane, Volf poudarja, da mu bodo verjeli šele tedaj, ko bodo videli denar na bančnih računih zaposlenih. Stavke zato ne nameravajo prekiniti. Stavko še zaostrujejo Zaposleni v Primorju namreč od ponedeljka stavkajo, ker niso dobili plač, svojo stavko pa še zaostrujejo. Ne stavkajo več na gradbiščih, ampak v delavnicah v bližini Črnigojeve hiše v Ajdovščini. Delavci so načrtovali stavko pred Črnigojevo hišo, a se je zaradi mraza in močne burje okoli 200 delavcev zbralo v delavnicah v bližini, je za MMC potrdila novinarka TV Slovenija Mojca Dumančič. Med stavkajoče sta prišla predsednika sindikatov, ki jima pripada večina stavkajočih delavcev - Dušan Semolič z ZSSS-ja in Peter Majcen iz KS-ja 90. Primorju Holdingu, edinemu lastniku Primorja, grozi stečaj Nova Ljubljanska banka, ki je največja upnica družbe Primorje Holding, pa je vložila zahtevo za stečaj. Sodišče po poročanju spletnih Financ pričakuje, da bo predlog za začetek stečaja do konca dne vročen dolžniku, ki se lahko v 15-dnevnem roku izreče o predlogu, nato pa bo sodišče odločalo o utemeljenosti predloga. Da so vložili predlog za stečaj, so za STA potrdili tudi v banki. Primorje Holding je edini lastnik družbe Primorje in je v lasti zdajšnjih in nekdanjih menedžerjev Primorja. Po navedbah Financ so lastniki Primorja Holdinga pri NLB-ju za menedžerski prevzem zastavili 80 odstotkov delnic Primorja. Zavod za zaposlovanje je v pripravljenosti Morebitni stečaj Primorja z več kot 700 delavci bi lahko za novogoriški zavod za zaposlovanje pomenil velike težave. Nanj se že pripravljajo, pravi direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala. Po njenih pojasnilih bi brez dela ostalo kar nekaj delavcev, ki so starejši od 50 let, imajo različne omejitve pri zaposlitvi ali so invalidne osebe. Na območju Upravne enote Ajdovščina je sicer stopnja brezposelnosti zdaj 12,8-odstotna, ob stečaju Primorja pa bi krepko presegla 20 odstotkov. Kaj bo z zadnjim delujočim velikim gradbenim podjetjem? Potem ko sta v torek po dobrih desetih dneh od imenovanja odstopila predsednik uprave Primorja Darko Valenčič in član uprave Sebastijan Trajkovski, so v koordinaciji sindikatov v Primorju sklicali sestanek z direktorjem družbe Primorje Holding Štefanom Činčem, predsednikom nadzornega sveta Primorja Holdinga Jožetom Vrabcem in največjim posamičnim lastnikom Primorja Holdinga Dušanom Črnigojem. Od njih zahtevajo odgovore o tem, kakšna bo prihodnost Primorja in predvsem zaposlenih, saj se bojijo najslabšega scenarija, to je stečaja. Omenjenim so poslali tudi pisna vabila, vendar zagotovila, da bodo prišli na sestanek, niso dobili. Vprašljiva je udeležba vsaj enega med njimi, saj je Činč trenutno v tujini. Primorje je še zadnje delujoče veliko gradbeno podjetje v Sloveniji, ki pa je v resnih težavah. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora. Vodenje je po odstopu Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa Valenčič. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group vložil 30 milijonov evrov.

Kako profesionalni "trader" analizira ter odpira in zapira pozicije znotraj trgovalnega dne - "Live trading day" ob 10-ti obletnici delovanja Brokerjet Ekskluzivni dogodek bo na sporedu v petek, 23. 9. 2011, ob 13 uri v Ljubljani (Hotel Lev), kjer boste imeli možnost spremljati profesionalnega trgovca na pravem "live" trgovalnem računu. Skozi celotno popoldne se bo zvrstilo več mednarodno priznanih predavateljev in ves čas boste lahko spremljali tudi »Live intra-day trading« program, ki ga bo vodil Faik Giese. Na brezplačnem dogodku, ki je namenjen tako izkušenim trgovalcem, kot tudi začetnikom, si boste lahko pogledali kako profesionalni "trader" analizira ter odpira in zapira pozicije znotraj trgovalnega dne. Ogled vsebine in prijava! Ogled vsebine in prijava sta možna tudi na:- Brokerjet Slovenija Facebook strani - prek elektronskega sporočila (s pripisom imena in priimka) na [email protected].

Portorož - Prvi dan festivala medijskih trendov Sempl 12 v Portorožu se je iztekel s podelitvijo nagrad sempler za strateško in kreativno najboljše pristope k medijem. Nagrado veliki sempler 2009 za najboljšo medijsko strategijo je prejelo delo Frutiq Microfon oglaševalca družbe Fructal in prijavitelja komunikacijskega podjetja Pristop. Zlati sempler v kategoriji Strateška uporaba medijskega spleta je strokovna žirija podelila akciji Umaknimo ruandske otroke z ulic, ki sta jo za Unicef Slovenija oblikovala Publicis in ZenithOptimedia. V kategoriji Inovativna uporaba obstoječega medija je zlati sempler prejelo delo Nivea for Men nogometni izazov, ki ga je za oglaševalca Beiersdorf oblikovala družba OMD Croatia s Hrvaške. V kategoriji Neposredni pristopi je zlati sempler prejela akcija Planica, svetovna rekorderka, pod katero sta se podpisala oglaševalec Ljubljanske mlekarne in prijavitelj komunikacijsko podjetje Pristop. Zlati sempler v kategoriji Inovativni mediji je bil podeljen čestitki, ki sta jo za oglaševalca AC Lovše izoblikovala ZenithOptimedia in Saatchi&Saatchi. Zlati sempler v kategoriji Mediji generacije y pa je prejela interaktivna storitev Fudbaliziraj se! oglaševalca T-Com, ki jo je prijavila Imago advertising agency. Osrednja tema 12. seminarja medijskih trendov Sempl 12, ki danes in v petek poteka v Portorožu, so spremembe, ki jih je v medije in medijsko potrošnjo prinesla digitalizacija. Med drugim bo beseda tekla o tem, kako se digitalizaciji prilagajajo klasični mediji in kako se zaradi novih tehnologij spreminjajo navade uporabnikov.

Večer je bil prepleten z mnogimi glasbenimi točkami. Finalisti oddaje Misija Evrovizija - Gašper Rifelj, Nadja Irgolič, Brina Vidic, Flora Ema Lotrič, Manuela Brečko in Nika Zorjan - so med glasovanjem odpeli 10-minutni venček skladb, ki so jih prepevali v oddaji. Posebni gostji večera sta bili letošnja zmagovalka francoskega izbora za Pesem Evrovizije Anggunin nekdanja evrovizijska zmagovalka Emilija Kokić iz skupine Riva, ki je zapela zmagovalno evrovizijsko skladbo iz leta 1989, Rock me. Nekdanje slovenske predstavnice na Pesmi Evrovizije, Darja Švajger, Nuša Derenda in Maja Keuc, so sestrsko zapele zmagovalno skladbo izbora EMA iz leta 2002, Samo Ljubezen. Gostitelj večera je tudi tokrat bil nepogrešljivi Klemen Slakonja, ki je poskrbel za sproščen in zabaven nedeljski večer.

Po predhodnih podatkih, ki jih je izdal poljski statistični urad, je razvidno, da rast poljskega bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju znaša 4,2 odstotka Foto: Shutterstock Bruto dodana vrednost v državnem gospodarstvu se je sicer v tretjem četrtletju povečala za štiri odstotke. Rast na Poljskem beležijo tako v predelovalni industriji (5,5 odstotka), gradbeništvu (11,9 odstotka), trgovini na drobno (5,3 odstotka), prometu in komunikacijah (3,6 odstotka), kot v finančnem posredništvu (6,7 odstotka), poročajo poljski mediji. Zasebna potrošnja raste, javna poraba pa pada Domače povpraševanje se je povečalo za 3,2 odstotka. Skupna poraba se je v tretjem četrtletju povečala 1,6 odstotka, kar odraža triodstotno rast zasebne potrošnje in 3,1-odstotni padec javne porabe.