Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Bliža se čas, ki prinaša iskrice v očeh otrok, z njimi pa tudi iskrene otroške želje. Veliko je otrok iz socialno šibkih družin, ki jim starši želja žal ne bodo mogli uresničiti, zato Žurnal skupaj s Škofijsko karitas Ljubljana organizira akcijo Postanite dedek Mraz – pomagajmo otrokom. Obdarovali bomo otroke iz 30 družin, njihova pisma bodo skrbno zbrali na Škofijski karitas in nam jih posredovali. Dobri dedek Mraz, ki bo obdaril otroke, pa lahko postanete prav vi. V Žurnalu bomo ob petkih in sobotah ter na spletni strani Zurnal24/dedekmraz objavljali pisma otrok, vaša darila pa predali otrokom pred novim letom. Zagotovo bodo romala v prave roke in priklicala nasmeh na njihove obraze. Darila prinesite ali pošljite na uredništvo Žurnala do vključno 20. decembra. Skupaj nam bo uspelo polepšati praznike socialno šibkim družinam, z dobrim delom pa jih boste polepšali tudi sebi. Pomagamo. Če bi radi tudi vi polepšali praznike kateremu izmed otrok, ki so poslali pisma, jih lahko najpozneje do petka, 20. decembra, dostavite ali pošljete na: Žurnal media, Bravničarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana. Otroci so iskreni in povedo vse, kar si želijo – od skromnih drobnih želja do bogatih daril. Če mislite, da jim lahko pomagate z oblačili ali hrano, tudi prav, kljub temu pa si tudi oni zaslužijo drobno pozornost, darilo, ki si ga resnično želijo in ob katerem jim bo zaigralo srce.

Evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban je danes na uradnem srečanju s slovenskim ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom podprl načrte za uvedbo drugega tujega jezika že v prvi triadi osnovnega šolstva. Skupaj z Zverom je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da je to tudi eden glavnih ciljev Evropske komisije pri vzpodbujanju jezikovne raznolikosti v Evropski uniji. Orban in Zver sta govorila predvsem o pripravah na slovensko predsedovanje EU v prvi polovici prihodnjega leta in o multikulturnem dialogu, ki je ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja. Orban je Zveru predstavil tudi strategijo Evropske komisije na področju izobraževanja in pri tem poudaril, da je ena izmed prioritet Evropske komisije učenje tujih jezikov, oziroma vsaj še dveh tujih jezikov ob maternem jeziku, zato tudi podpira slovenske načrte za uvedbo drugega tujega jezika v osnovno šolstvo. "Naš glavni cilj na ravni EU je vzpodbujanje jezikovne raznolikosti," je dejal Orban in poudaril, da je vseh 23 jezikov v EU enakopravnih. Dejal je tudi, da v Evropi ne smemo nikoli dovoliti, da bi postala talilni lonec in da bi prišlo do stapljanja kultur in jezikov. Orban je pri tem poudaril še, da je enakopravnost jezikov v EU in prevajanje uradnih dokumentov v 23 uradnih jezikov tudi vprašanje demokracije. "Vsak ima pravico, da razume in da je razumljen," je pojasnil in opozoril, da 40 odstotkov državljanov EU govori samo svoj materni jezik. Zato so po njegovem mnenju tudi sredstva, ki jih EU porabi za veliko število prevajalcev (po njegovih navedbah naj bi šlo za približno 1,1 milijarde evrov na leto) "dobro porabljen denar". Na srečanju je sodeloval tudi norveški minister za izobraževanje in raziskave Ojsten Djupedal, pri čemer sta z Zverom napovedala, da bosta junija prihodnje leto v Oslu pripravila skupno konferenco na temo multikulturalizma. Pri tem sta oba ministra izpostavila tudi velik pomen tega, da bo do te konference prišlo v kaki nečlanici EU. Orban se bo sestal še z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, pa tudi z državnim sekretarjem za evropske zadeve Janezom Lenarčičem, popoldne pa se bo v Piranu udeležil tudi odprtja prenovljene osnovne šole Vincenzo in Diego de Castro s poukom v italijanskem jeziku. Komisar se bo med obiskom srečal tudi s predstavniki državnega zbora in s predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ter tujih kulturnih inštitutov, ki delujejo v Sloveniji.

Tokrat gre za corolle in matrixe, izdelane med 2005 in 2008, ki so bile prodane v ZDA in Kanadi Avtomobilski gigant Toyota je objavil ponovni odpoklic avtomobilov v ZDA in Kanadi zaradi možne okvare krmilnega sistema motorja, poroča BBC. Odpoklicali bodo 1,1 milijona vozil, modelov corolla in matrix, izdelanih od leta 2005 do leta 2008. Japonski proizvajalec avtomobilov je sporočil, da so se pripetile tri nepotrjene nesreče, ki so domnevno povezane s težavo in kjer je ena oseba utrpela manjše poškodbe. Avto se je med vožnjo ustavil Pri omenjenih modelih je lahko prišlo do okvare motorja, zaradi česar se je avto lahko ustavil med vožnjo ali pa se sploh ni zagnal. Predstavnik Toyote v ZDA Steve Angelo je dejal, da želijo s tem ravnanjem pokazati odgovornost do svojih kupcev in zagotoviti, da so ti varni in se lahko zanesejo na svoja vozila. Že 14. odpoklic Toyotinih vozil Spomnimo, prejšnji mesec je Toyota po celem svetu odpoklicala 700 tisoč avtomobilov, v zadnjem letu pa že skoraj deset milijonov. Julija so avtomobile odpoklicali zaradi krmilnih težav in težav z motorjem, medtem ko so imela prejšnja vozila težave s stopalko za plin, ki se je zataknila med vožnjo. Prav zaradi slednje težave so Toyoto kritizirale tudi ameriške oblasti, saj ni pravočasno ukrepala, in ji naložile kazen v višini 16 milijonov dolarjev. Sicer so odpoklici vozil v avtomobilski industriji pogosti, vendar je Toyota vodilna na tem področju. Samo v letošnjem letu so objavili kar 14 odpoklicev vozil.

Števili prihodov in prenočitev domačih turistov sta se na letni ravni zmanjšali, po drugi strani pa je bilo tujih turistov več. Največkrat so se za prenočitev v naši državi odločali Italijani, najbolj pogosto pa so tuji turisti prespali v gorskih občinah. V slovenskih turističnih nastanitvenih objektih so avgusta zabeležili 3,6 odstotka več turistov, ki so ustvarili 2,5 odstotka več prenočitev kot avgusta lani, v prvi oceni ugotavlja državni statistični urad. Avgusta so turisti največkrat prenočevali v hotelih 48 odstotkov, sledili so kampi 25 odstotkov ter apartmajska in počitniška naselja po sedem odstotkov. Na letni ravni se je pokazalo, da sta se števili prihodov in prenočitev domačih turistov zmanjšali za 4 oz. 4,5 odstotka, medtem ko sta se števili prihodov in prenočitev tujih turistov povečali za 7,1 oz. 6,6 odstotka. Tuji turisti so največkrat prespali v gorskih občinah. Tuji turisti so ustvarili 66 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Največji delež prenočitev so prispevali turisti iz Italije 20 odstotkov, sledili so jim turisti iz Nemčije 14 odstotkov, Nizozemske devet odstotkov, Avstrije osem odstotkov ter iz Francije, Rusije, Združenega kraljestva in Belgije po štiri odstotke. Približno tretjino oz. največ prenočitev so turisti ustvarili v gorskih občinah 30 odstotkov, sledile so zdraviliške in obmorske občine s 26 odstotki. V Ljubljani je bilo zabeleženih osem odstotkov vseh prenočitev. Z rezultati prvih osmih mesecev so pristojni zadovoljni Od januarja do konca avgusta pa je bilo v nastanitvenih objektih v Sloveniji 3,1 odstotka več turistov kot v prvih osmih mesecih lani. Turisti so medtem ustvarili 1,4 odstotka več prenočitev kot v istem obdobju lani. Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva je povedal, da bo turizem beležil rekordno leto, tako po deviznem prilivu kot nočitvah. V prvih sedmih mesecih letos je turizem v plačilno bilanco prispeval 1,09 milijarde evrov, v enakem lanskem obdobju pa 670,8 milijona evrov. Posebej nas veseli rast prihodov in prenočitev tujih turistov, ki je v prvih osmih mesecih za šest odstotkov višja kot prejšnje leto v tem obdobju. Medtem je bila povprečna rast prihodov tujih turistov v Evropi v prvi polovici leta štiriodstotna, je dejal Hribar. Gospodarski minister Radovan Žerjav je s podatki o turističnem prometu v prvih osmih mesecih leta, posebej glede na okoliščine mednarodno finančno in gospodarsko krizo zelo zadovoljen. Odkar sem prevzel položaj ministra, se soočam s številnimi perečimi problemi aktualne slovenske gospodarske realnosti. Zato me še toliko bolj veseli, da je področje turizma svetla izjema. Kot kaže, je pred nami, glede na trend rasti prihodov, prenočitev in prilivov z naslova izvoza potovanj, spet rekordna turistična bera, je poudaril minister. Z rezultati prvih osmih mesecev je zadovoljna tudi direktorica Slovenske turistične organizacije STO Maja Pak, saj se rast števila tujih turistov nadaljuje, čeprav z manjšo intenziteto. Še posebej nas veseli nadaljevanje rasti z nemškega trga v višini 10,2 odstotka pri prihodih in 8,5 odstotka pri prenočitvah, saj gre za slovenski turizem ključni in tradicionalno pomemben trg, je poudarila.

Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije ne podpira dejanja nekdanjega Sintalovega varnostnika Boruta Hriberška. A hkrati predsednica sindikata Majda Marolt izpostavlja stisko zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja in opozarja, da delavci prejemajo zelo nizke plače Kot je v današnji izjavi za javnost dejala Majda Marolt, varnostniki ob varovanju premoženja opravljajo zelo zahtevno delo, njihove povprečne mesečne plače pa po zadnjih podatkih ne dosegajo niti 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Povprečna bruto plača zaposlenega v dejavnosti zasebnega varovanja za januar letos namreč znaša 908,06 evra, medtem ko je povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1523 evrov, je pojasnila. Ob tem je Maroltova opozorila, da velik delež zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja prejema minimalno plačo ne glede na to, v kakšnih pogojih in kdaj opravljajo delo, denimo ponoči ali na praznik, brez plačila nadurnega dela in brez dodatka za nadurno delo. Delovna mesta so različna tudi po zahtevnosti, a se to prav tako ne upošteva pri plačah. Poleg tega je dejavnost zasebnega varovanja že od leta 2006 brez kolektivne pogodbe, je poudarila Maroltova, vse od takrat pa da so zaposleni v tej dejavnosti deležni le osnovnih minimalnih pravic po zakonu o delovnih razmerjih. Ob tem je še spomnila, da so konec marca na Zbornico za zasebno varovanje znova naslovili pobudo za začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe, v imenu pravic delavcev po dostojnih pogojih dela pa pričakuje, da se bodo pogajanja v kratkem tudi začela. Naj vas spomnimo 47-letni Hriberšek, ki je v Sintalu skrbel za varovanje denarja, je sicer 6. aprila zvečer iz centralnega trezorja podjetja ukradel več sto tisoč evrov. Nato se je odpeljal v tujino, kjer se je več dni skrival, v četrtek zvečer pa se je na Šentilju predal policiji. Del denarja je prinesel s sabo, del pa naj bi ga skril v sef na železniški postaji v nemškem Mannheimu. Preiskovalna sodnica je Hriberšku tridesetdnevni pripor določila v petek. Hriberškov odvetnik Boris Grobelnik se je na sklep pritožil, zunajobravnavni senat pa je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v odločanje preiskovalni sodnici. Slednja je znova odločila, da Hriberšek ostaja v tridesetdnevnem priporu. Tudi na to odločitev se je Grobelnik po poročanju medijev pritožil. Medtem naj bi nemški policisti v nedeljo odprli sef. Po nekaterih informacijah naj bi s štetjem končali do ponedeljka zvečer, vendar Grobelnik podatkov o tem, kot je zatrdil, za zdaj še nima. Neuradno tudi slovenska policija še ni dobila podatkov tujih varnostnih organov glede vsote denarja.

V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani je do 9. septembra na ogled razstava o možnostih recikliranja in uporabe gradbenih odpadkov. Razstavo so pripravili v okviru projekta Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu - ReBirth, ki ga finančno podpirata Evropska unija prek programa LIFE+ ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Z razstavo o možnostih recikliranja in uporabe gradbenih odpadkov želijo širši javnosti predstaviti tudi projekt ReBirth. Ločene gradbene odpadke lahko znova uporabimo Gradbeni odpadki so eden največjih odpadnih tokov v Sloveniji. Veliko teh odpadkov konča na črnih odlagališčih, kjer obremenjujejo naravo, tla, vodo in zdravje ljudi. S pravilnim pristopom, pripravo na rušenje in selektivnim rušenjem, pridobimo ločene gradbene odpadke, ki jih je možno znova uporabiti ali predelati. Razstava bo potovala po vsej Sloveniji Namen mobilne razstave je predstaviti možnosti uporabe predelanih gradbenih odpadkov in opozoriti na problematiko divjih odlagališč. Razstava, s katero želijo širši javnosti predstaviti tudi projekt ReBirth, bo v prihodnjem letu na ogled v prostorih občin in upravnih enot po vsej Sloveniji, pa tudi na tehniških šolah in območnih enotah GZS. Na razstavi bodo obiskovalci lahko v živo videli različne stopnje predelave gradbenih ruševin in izdelke iz recikliranih gradbenih odpadkov.

„Čutim Slovenijo,“ je dejal generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon ob današnjem obisku Slovenije. Pri nas je začel turo po Balkanu. Največji uspeh Slovenije v OZN Največji uspeh Slovenije v OZN doslej je bilo članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih 1998 in 1999. Generalni sekretar Združenih narodov (OZN) Ban Ki Moon je v pogovorih s slovenskimi predstavniki dejal, da ima Slovenija glede na države nekdanje Jugoslavije poseben položaj, saj so ji bile vojne grozote prizanesene. Ker je bil pri nas že leta 2008 in se je takrat sprehodil po tromostovju, je to simboliko uporabil tudi v svojem nagovoru poslancem: „Prvi most je most med vašo jugoslovansko preteklostjo in evropsko prihodnostjo. Drugi most povezuje vaše sosede v regiji z njihovimi evropskimi hotenji. In tretji most je most med ZN in Slovenijo, ki nas povezuje v našem globalnem poslanstvu miru, razvoja in človekovih pravic.“ A slovenske težave s preteklostjo so očitno postale znane po vsem svetu, saj se je Ban obregnil tudi v nenehne spore o naši zgodovini. Pravi, da moramo deaktivirati temeljne napetosti, da bi dosegli trajno stabilnost in spravo. Za trajno stabilnost je po njegovem nujno, da se odstranijo še zadnji ostanki vojne, za kar je potrebna evropska povezanost. Bačovnik Janševa z damskim programom Urška Bačovnik Janša pa je medtem gostila ženo generalnega sekretarja OZN Ban Sun Taek. Ogledali sta si Kobilarno Lipica in predstavo lipicancev, popoldne pa obiskali tabornike v Ribnem pri Bledu, udeležili sta se tudi nagovora Ban Ki Muna v državnem zboru.

Zelo vprašljive davčne strategije Ameriški tehnološki velikan Apple se je z uporabo zapletenega omrežja podružnic izognil plačilu več deset milijard dolarjev davkov, je ugotovila preiskava ameriškega senata. Člani preiskovalnega odbora podjetja sicer niso obtožili nezakonitega ravnanja, so pa pozvali k prenovi zakonodaje, ki bi preprečila takšno izogibanje v prihodnosti. Kot je dejal senator Carl Levin, se Apple ni zadovoljil le s kopičenjem dobička v davčnih oazah, ampak je šel precej dlje Ustvaril je offshore podjetja brez davčnega rezidentstva in vanje pretočil na milijarde dolarjev. Podobno kritičen je bil tudi republikanski senator John McCain, ki je Apple obtožil uporabe zelo vprašljivih davčnih strategij pri izogibanju davkov. Svojo ustvarjalno energijo bi morali uporabljati predvsem za nove izdelke in storitve, ne pa v računovodstvu, je bil jasen. Senatorja sta pozvala k spremembam davčne zakonodaje, ki bi Applu in drugim multinacionalkam preprečile izogibanje ameriškim davkom prek davčnih oaz in podružnic v tujini. 30 milijard dobička, a brez davčne napovedi Kot je namreč odkrila senatna preiskava, je ena izmed Applovih podružnic ustvarila 30 milijard dolarjev čistega dobička, vendar pa sploh ni prijavila davčnega rezidentstva, ni oddala davčne napovedi in že pet let ni plačala davka na dobiček kateri koli državi . Poleg tega si je Apple na Irskem izpogajal izjemno nizko davčno stopnjo - manj kot dva odstotka v primerjavi z zakonsko določenimi 12 odstotki -, državo pa uporablja kot sedež za svojo mrežo offshore podružnic. Dogovor naj bi Applu omogočil, da je med letoma 2009 in 2012 na Irsko preusmeril več kot 74 milijard dolarjev prihodkov. Skupno naj bi imel Apple za 145 milijard dolarjev gotovine in enakovrednih sredstev, od tega pa naj bi več kot 100 milijard dolarjev pred ameriškimi davčnimi uradniki skril v offshore podjetja, so ugotovili preiskovalci. Prvi mož Appla na zagovor Pred preiskovalnim odborom se bo danes zagovarjal prvi mož Appla Tim Cook. Pričakovati gre, da bo zavrnil obtožbe o izogibanju davkom, predstavil pa naj bi tudi svoj predlog za nižjo davčno stopnjo v primerih, ko želijo multinacionalke prihodke svojih podružnic prenesti na matično podjetje v ZDA. Kot je pred kratkim povedal za časopis Washington Post, morajo ameriška podjetja plačati 35-odstotni davek za tak prenos. Gre za zelo visoko številko. Sam ne zagovarjam, da bi morali davek odpraviti. Vem, da si številni želijo točno tega, ampak se s tem ne strinjam. Mislim pa, da mora biti višina davka razumna, je dejal.

Za liter bencina cent in pol več S torkom bodo cene naftnih derivatov spet višje - podražili se bodo tako bencin za 1 cent in pol, dizelsko gorivo za dva centa kot kurilno olje za 1,8 centa. Cena za liter 95-oktanskega bencina bo tako prihodnjih 14 dni 1,229 evra, 98-oktanski bencin bo stal 1,255 evra za liter, za liter dizelskega goriva pa bo treba odšteti dva centa več kot zadnja dva tedna, in sicer 1,192 evra. Dražje bo tudi kurilno olje - od torka bo treba za liter odšteti 0,760 evra. 95-oktanski bencin1,229 evra+1,5 centa 98-oktanski bencin1,255 evra+1,5 centa dizelsko gorivo 1,192 evra+2,0 centa kurilno olje 0,760 evra+1,8 centa Podlaga za izračunavanje cen je model, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolarja. Cene se izračunavajo za 14-dnevno obdobje.

Ljubljana - Delničarji družbe NFD Holding bodo na skupščini 20. decembra odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. To je potrebno zaradi delnega pokrivanja pretekle izgube, po predlogu pa se bo osnovni kapital, če bodo delničarji to podprli, zmanjšal s 101,18 milijona za 26,98 milijona na skoraj 74,2 milijona evrov. Kot je razvidno iz predloga uprave družbe, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze, se bo z zmanjšanjem osnovnega kapitala pripadajoči znesek osnovnega kapitala na delnico zmanjšal s treh evrov za 0,80 evra, torej na 2,20 evra. Število delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe, ostane nespremenjeno pri 33.727.196 delnic. Delničarji NFD Holdinga so že na septembrski skupščini podprli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Takrat so podprli predlog o zmanjšanju za okoli 39,6 milijona na skoraj 101,2 milijona evrov.

Ljubljana - Če so podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo programske in strojne opreme, IT-storitvami in tudi telekomunikacijami, v letu 2009 delila usodo večine preostalih panog, ki jim je recesija odpihnila velik del prihodkov, pa je IT-sektor že lani povsem nadoknadil izgubljeno. Analitske hiše mu za letos napovedujejo še krepkejšo rast, od pet do sedem odstotkov. Najbolje kaže področju strojne opreme, ki ga je kriza najbolj prizadela, nič kaj pa ne zaostaja niti področje programske opreme. V hiši Garner sicer napovedujejo, da bodo podjetja iz IT-sektorja letos deležna več kot sedemodstotne rasti, tako da bi se sredstva, ki se jih po vsem svetu namenja za ta namen, povečali na 3672 milijard dolarjev (2545 milijard evrov). "Najbolj vroče podpodročje IT je računalništvo v oblaku, ki je sicer lani predstavljalo le dva odstotka vseh izdatkov za IT, vendar napovedi kažejo, da bo raslo štirikrat hitreje od povprečne rasti IT. Do leta 2015 naj bi predstavljalo pet odstotkov vseh sredstev, namenjenih za IT," so poudarili v Garnerju. Da bo panoga letos močno rasla, so prepričani tudi v raziskovalni organizaciji EITO, a bo nekoliko nižja. Po njihovih napovedih naj bi znašala 4,3 odstotka, prihodnje leto pa bi se lahko trg IT povečal za 5,4 odstotka. "Obeti so dobri," so poudarili v EITO, vendar obenem opozorili, da bo do naraščajoče rasti prišlo le pod pogojem, da razvite države, kot so ZDA, Velika Britanija in Španija, uspešno "premagajo" posledice finančne krize. V mednarodni analitski hiši IDC so medtem objavili napovedi za posamezne segmente. Čeprav je trg mobilnih aparatov v drugem letošnjem četrtletju beležil rast, nižjo od pričakovanj in tudi v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, pa se je še vedno okrepil za 11,3 odstotka na letni ravni. Vseeno je bilo prodanih za štiri odstotke manj klasičnih telefonov, kar pomeni, da so trg "gnali" naprej pametni telefoni. Področju namiznih računalnikov medtem kaže nekoliko slabše, saj so v IDC prvotno napoved za letos, rast pri okoli 7,1 odstotka, pred tedni oklestili na 4,2 odstotka. Razlog je predvsem nadaljevanje nizkega povpraševanja na razvitih trgih, kot so ZDA in Kanada, Japonska ter zahodna Evropa. Olje so na ogenj prilili tudi "konkurenčni" produkti, kot so tablični računalniki, pametni telefoni in e-bralniki.

Ljubljana - Po več kot letu dni, odkar je izbruhnila afera Domen Zavrl in odkar ga je pri okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani kazensko ovadil davčni inšpektor Đorđe Perić, je včeraj Davčna uprava (Durs) na tožilstvo po naših informacijah vendarle poslala novo kazensko ovadbo zoper Zavrla. Ob odpovedi delovnega razmerja Periću, ki so mu dokazovali nepooblaščeno ovajanje Zavrla, so lani spomladi na generalnem davčnem uradu sicer trdili, da bodo v kratkem vložili strokovno utemeljeno kazensko ovadbo. Vendar se to do včeraj ni zgodilo. V vmesnem času oziroma 21. marca je okrožni državni tožilec Jože Kozina Davčni urad Ljubljana prosil, naj mu čim prej pošljejo zaprošene informacije in pričakovano kazensko ovadbo zoper Domna Zavrla ter z njim povezana podjetja. Iz dopisa, s katerim razpolagamo in o katerem smo Durs prvič spraševali že pred tednom, je razvidno, da je okrožno državno tožilstvo že 11. decembra zaprosilo Durs za posredovanje informacij o zatečenem stanju v zvezi z ugotovljenimi izsledki v davčnoinšpekcijskih postopkih v družbah Partner FIN, AFD Asakat, MP 7, Daim-Nautilus in Alpexo logistika ter z njimi povezanimi predvidenimi vložitvami kazenskih ovadb. Gre za podjetja, ki so povezana z Zavrlu že očitanimi sumi kaznivih dejanj goljufije v višini 447.000 evrov ob nakupu igralnih avtomatov in drugimi sumi storitve kaznivih dejanj zatajitev finančnih obveznost, med drugim pri projektu Pediatrična klinika in drugih nepremičninskih poslih. Ker zaprošenih informacij in kazenskih ovadb na tožilstvu niso prejeli, so se tožilci prejšnji mesec, kot smo že omenili, ponovno obrnili na Durs. Generalni direktor Dursa Ivan Simič na naša konkretna vprašanja včeraj ni odgovoril, saj so "konkretni postopki opredeljeni kot davčna tajnost". Tako nismo mogli uradno preveriti, ali je Durs včeraj vložil kazensko ovadbo zoper Zavrla. Je pa Simič odločno zavrnil namigovanje, da naj bi v konkretnem davčnem postopku zavlačevali s postopki oziroma ne bi skrbeli za to, da se odločbe davčnega urada ne bi upoštevale. Poudaril je, da upoštevajo tudi zaprosila drugih državnih organov in da je njihova odzivnost odvisna predvsem od kompleksnosti konkretnih davčnih postopkov. Zanimalo nas je tudi, ali je Zavrlovo podjetje Partner Fin že vrnilo okoli 600.000 evrov DDV, ki mu ga je država izplačala na njegovo zahtevo. Vendar konkretnih pojasnil nismo dobili, Ivan Simič je zagotovil le, da uporabljajo vse zakonske možnosti, torej tako zavarovanje davčnih dolgov kot tudi vse možnosti na področju izvršbe.

Na mejnem prehodu Starod so ta teden zasegli skoraj 22 kilogramov droge. Italijan je imel pri sebi tudi dve pištoli. Kriminal glede drog v porastu. Na mejnem prehodu Starod so policisti v torek v prtljažniku italijanskega državljana našli paketa marihuane, še večjo količino pa med pregledom vozila naslednji dan. Vsega skupaj so zasegli skoraj 22 kilogramov droge. Italijana so ovadili za več kaznivih dejanj, zato ga je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kopru priprl. Pištola za "takojšnjo uporabo" Italijanu so zasegli tudi dve pištoli, večjo vsoto gotovine, mobilne telefone, GPS napravo in druge listine. Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Postojna Iztok Perenič je ob tem povedal, da je bil v eni izmed pištol v cevi naboj in je bila tako "pripravljena za takojšnjo uporabo, kar kaže na pripravljenost storilca k najhujšim dejanjem". Komandir Postaje mejne policije Starod Marjan Tavčar dodaja, da so letos obravnavali 32 kršitev zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Zasegli so 270 tablet, predvsem pomirjeval, kot sta diazepan in apaurin, 76 tablet in 2,25 grama nedovoljenih snovi v športu, 57 gramov marihuane in 48 gramov hašiša. Kriminal v povezavi z drogami narašča Ob pogledu na statistične podatke, ki jih vodi policija, je nesporno, da je kriminaliteta prepovedanih drog v zadnjih letih v porastu. Če povzamemo samo leti 2008 in 2009, je razvidno, da je bilo v letu 2009 evidentiranih za 33 odstotkov več kaznivih dejanj kot v letu 2008. V številkah to pomeni, da je slovenska policija v letu 2009 evidentirala 2231 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, v letu 2008 je bilo teh kaznivih dejanj 1681. Problematika s tega področja se je od leta 2004 do leta 2010 povečala za natanko 81 odstotkov.

Cilj nove direktive za izboljšanje cestne varnosti je poenotiti standarde za upravljanje s cestno infrastrukturo in izboljšati varnost cest Foto: Bloomberg Evropski parlament je danes s prepričljivo večino v prvem branju potrdil predlog direktive za izboljšanje cestne varnosti. Cilj je na ravni EU poenotiti standarde za upravljanje s cestno infrastrukturo - ti se po državah članicah sedaj občutno razlikujejo - in s tem izboljšati varnost cest v okviru vseevropskih omrežij (TEN). Nova direktiva predvideva oblikovanje pravil v zvezi z ocenami učinkov novih infrastrukturnih projektov na varnost v cestnem prometu, preverjanjem varnosti v cestnem prometu s strani neodvisnih izvedencev, rednimi inšpekcijskimi pregledi varnosti cestne infrastrukture in izboljševanjem varnosti obstoječih cestnih omrežij. Sem spadajo tako opredelitev najnevarnejših cestnih odsekov kot tudi uporaba inteligentnih prometnih znakov ter inteligentnih transportnih sistemov in telematskih storitev v primeru nevarnosti ali za namene označevanja. Nova direktiva bo ponudila predvsem nove smernice Jedro zakonodaje je v prilogah k direktivi, ki pa v skladu s kompromisom niso obvezujoče za države članice. Nova direktiva tako ne bo prinesla kakšnih pomembnejših novih zahtev, ampak bo državam članicam EU predvsem ponudila nove smernice na področju varnosti cestne infrastrukture. Evropski poslanci so še posebej opozorili na potrebo po ustreznem označevanju odsekov cest, na katerih potekajo dela, pri čemer morajo biti prometna signalizacija dobro vidna tudi ponoči. Izpostavili so tudi velik pomen zadostnega števila počivališč in parkirišč ob cestah - ne le z vidika zmanjševanja kriminala ampak tudi varnosti v cestnem prometu.

Podružnica madžarske Allianz je lani s premijami zaslužila 3,8 milijona evrov Foto: Bloomberg Slovenska podružnica madžarske družbe zavarovalnice Allianz je v letu 2011 beležila 16-odstotno rast premij, ki so dosegle 3,8 milijona evrov, so sporočili iz podjetja. Dobiček iz poslovanja je lani znašal 0,55 milijona evrov. Družba, ki se prednostno ukvarja z zavarovanji za podjetja, je s poslovanjem začela leta 2008. Celotna divizija nemške zavarovalnice za srednjo in vzhodno Evropo je lani beležila 3,8 milijarde evrov prihodkov in 1,4-odstotno notranjo rast. Dobiček so oplemenitili za 158 odstotkov, na 295 milijonov evrov. V lanskem letu so končali postopek prodaje banke na Poljskem ter začeli integracijo ruskih nepremičninskih in odškodninskih družb.

GZS Dosegamo dno, prihaja veriga stečajev Gradbinci od vlade zahtevajo investicije za oživitev trga, sicer sledi veriga stečajev. Še posebej je težak položaj podizvajalcev, v prihodnjih mesecih naj bi jih propadlo več kot sto. Ne dvomimo, da bo letos prišlo dno dna, ker se je gradbeništvo leta 2009 izčrpalo in pravih ukrepov ni bilo, je povedal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali predstavniki Gospodarske in obrtne zbornice ter Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti. Vlado pozivajo, naj nemudoma pristopi k oživitvi trga gradbeništva s pospešitvijo investicij za pomembne infrastrukturne projekte. Pri tem so izpostavili predvsem podizvajalce, ki so po stečaju večjih gradbenih podjetij soočajo s 400 do 500 milijonov nepoplačanih dolgov. Država naj dokonča avtocestni program in pospeši gradnjo 3. in 4. razvojne osi, v izvedbeno fazo naj premakne projekt drugega tira železnice med Divačo in Trstom ter pospeši programe gradenj objektov za varstvo okolja odlagališča, čistilne naprave, pozivajo združeni gradbinci. Opozarjajo tudi na slabo izkoriščen potencial kohezijskih sredstev Evropske unije. Hribar Milič Posledice so nepredvidljive Podjetja se spopadajo z velikimi terjatvami, do dolžnikov so nemočna, ti pa nimajo ukrepov za izpolnitev obveznosti. Naročil drastično primanjkuje, kapacitete so bistveno preobsežne - davčne obveznosti pa so se celo povečale, položaj gradbeništva opisuje Hribar Milič. Po njegovih besedah ni ogroženih le 70.000 delovnih mest v gradbeništvu, temveč lahko pričakujemo verigo stečajev, saj je z gradbeništvom in investicijami življenjsko povezanih kar 11 panog. Temu se pridružuje Branko Selak, predstavnik zbornice za gradbeništvo pri GZS-ju Stečaji so na vidiku. Poleg močnejših podjetij bo to prizadelo predvsem vrhunska podizvajalska podjetja srednje velikosti - ko se bo vrh sesul, bo to potegnilo za seboj bistveno več, kot si lahko predstavljamo. Pozval je k ukinitvi kriterija najnižje cene pri javnih razpisih - najnižja cena pomeni tudi najnižjo kakovost, trdi. Si lahko predstavljamo Slovenijo brez avtocest? Samo Medved iz združenja za svetovalni inženiring pri GZS-ju poudarja, da bi bilo nesmiselno državo pozivati k vlaganju samo zato, da podjetja preživijo. Vzrok krize je po njegovem mnenju prav pregrevanje gospodarstva, padca pa ne more preprečiti nič. Vlado poziva le k tistim investicijam, ki so za državo nujne, pri tem pa izpostavlja avtocestna odseka Draženci-Gruškovje in Postojna-Jelšane, ki sta pomembna tudi v evropskem merilu. Iz tega razloga ne smemo ponoviti pretekle napake in graditi samo z lastnim denarjem, poudarja Medved, temveč se je treba angažirati za evropska sredstva. Dodal je še, da bi se morala država v tem primeru poenotiti tako, kot se je pri projektu gradnje avtocestnega križa. Si lahko še predstavljamo Slovenijo brez avtocest, se sprašuje Medved. Bomo, bomo, bomo, a na koncu ni nič Franc Bukovec, predsednik sekcije gradbenih podjetij pri Obrtni zbornici Slovenije, je kot največje težave izpostavil pomanjkanje naročil, neurejeno plačilno disciplino in splošen neugoden položaj podizvajalcev v odnosu z naročniki. Po rednem sestankovanju s predstavniki države ima obljub dovolj. Poudaril je, da so na torkovem sestanku predstavniki sedmih ministrstev naredili korak naprej in sprejeli 3 zahteve zbornice. Toplo pozdravlja predlagano prepoved gradnje v lastni režiji nad 30 kvadratnih metrov, pri katerem naj bi bilo skoraj 90 odstotkov del opravljenih na črno. Manj pa je zadovoljen z napovedano energetsko sanacijo objektov, natančneje z zneskom - 20 milijonov evrov. Protest in državljanska nepokorščina V OZS-ju so bolj nezadovoljni s tremi točkami, ki so jih vladni pogajalci zavrnili, začenši z zakonom o izvršbi. Bukovec trdi, da je skoraj polovica njihovih zahtevkov in ugovorov zavrnjenih, polovica pa gre v pravdni postopek. Obrtniki po njegovih besedah skoraj nimajo vpliva na postopek in so soočeni z izvršenimi dejstvi, ki pogosto vodijo v stečaj. Še hujša težava je po njegovem mnenju plačilna nedisciplina. Pri tem izpostavlja nezanesljive bilance poslovanja naročnikov del in prioritetno poplačilo banke v stečajnem postopku. Napoveduje vztrajanje pri zahtevah, kar bodo podkrepili najprej s protestom datum bo objavljen v četrtek, potem pa še z državljansko nepokorščino. Bančna pravila Basel 2 , rešitev za prihodnost? Združenje izvajalcev zaključnih del pri GZS-ju opozarja na sporne načine financiranja gradbenih projektov, ko so podizvajalci za sodelovanje tako rekoč prisiljeni v status soinvestitorja pri projektih, ki se gradijo na kredit, kjer so krediti večji od projekta, gradijo se pa na zemljiščih, pridobljenih na lizing , je dejal predsednik združenja Mirko Požar. Predlaga uporabo nemškega model financiranja Basel 2, ki predvideva za celoten projekt dva računa - enega za odlive, drugega za prilive, vse transakcije pa nadzoruje banka kot vodja projektnega računa. Projekt se lahko začne šele, ko je na stroškovnem računu sredstev večji od predračunske vrednosti. Če država ne bo hitro ukrepala, jih bo v prihodnjih mesecih propadlo več sto, je sklenil Požar. Med drugimi predlogi za izboljšanje stanja je Požar navedel začasno ukinitev davka na dobiček za podizvajalce in dobavitelje ter delno ukinitev obdavčitve plač za neodpuščene delavce. Zapleti se porajajo tudi pri urejanju zakonodaje na področju dela. Znano je, da je pet združenj delodajalcev zavrnilo sodelovanje na sestanku z ministrstvom, kjer bi obravnavali spremembe zakona o delovnih razmerjih. Podobno je storila tudi sindikalna stran s Pergamom in ZSSS-jem na čelu, zato so sestanek odpovedali.

V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2009 brezposelnih več kot 94.000 ljudi, kar je približno 10 odstotkov prebivalstva. Iskanje službe je zato postalo prava umetnost. Nekateri pravijo, da gre pri recesiji le za izgovor za odpuščanje delavcev, a kakor koli že, brez dela se je nenadoma znašlo veliko Slovencev in dogaja se, da tudi visoko izobraženi ne dobijo službe. Kaj storiti, če nenadoma ostanete brez službe? Seveda je prva rešitev zavod za zaposlovanje in socialna podpora, vendar pazite. Če sami podpišete svoj odhod iz službe, potem pol leta ne morete prejeti nobenega denarnega nadomestila. Če ste spretni v podjetništvu, lahko svoje znanje in veščine unovčite kot samostojni podjetnik. Večina pa službo išče preko oglasov in kadrovskih agencij, ki vas povabijo na poglobljen razgovor. Znano je, da zadostuje vsega deset sekund, da si sogovornik o vas ustvari mnenje, zato je prvi vtis na razgovoru izjemno pomemben. Preberite mnenja kadrovnikov, katere lastnosti naj bi imel idealen kandidat.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je sporočila, da bodite pozorni na otroško jopico, ki je bila v prodaji v trgovinah H&M po Sloveniji. Za otroke naj bi bila nevarna predvsem vlakna. Predstavniki proizvajalca so se zaradi tega že odločili za umik kitajskega izdelka s svojih polic,saj obstaja resna nevarnost, da se iz dolgih vlaken v otroških ustih oblikujejo klobčiči, ki lahko povzročijo zadušitev. Poročajo o eni nesreči. Gre za otroško jopico H&M kitajskega porekla,katere cena v slovenskih trgovinah je znašala 14,90 evra. Identifikacijski številki izdelka, na kateri naj bodo kupci še posebej pozorni, sta 437260-6555 in 437261-6555. Ob tem v ZPS opozarjajo, naj vsi tisti, ki imajo takšno jopico doma, to takoj prenehajo nositi. Jopico pa lahko takoj vrnete prodajalcu in zahtevate vračilo kupnine.

Vlagatelji so se tudi danes najbolj navduševali nad delnicami britanskih in italijanskih bank Stanje ob zaključku FTSE 100 + 0,75 % DAX + 0,31 % CAC 40 + 0,30 % Stanje ob 14:00 FTSE + 0,55 % Lloyds + 5,55 % Meggitt + 3,45 % Royal Bank of Scotland + 3,1 % Sainsbury - 2,75 % Delnice finančnih ustanov so pri vrhu kotacije, malo nižje pa so rudarske družbe. Fresnillo in Xstrata sta zrasla za 1,5 oziroma 1,6 odstotka. Delnice trgovca Sainsbury so na dnu kotacije kljub temu, da je družba imela rekordno božično prodajo. DAX + 0,1 % Deutsche Telekom + 2,75 % Commerzbank + 2,75 % Volkswagen - 1,9 % Lanxess - 2,75 % Direktor ameriške podružnice Deutsche Telekoma, ki je v postopku prevzema MetroPCS Communications, je dejal, da so na obzorju novi prevzemi. Štiriletna preložitev uvedbe bančnih pravil Basel III še ni nehala imeti pozitivnega vpliva na delnice Commerzbank. Delnice kemičnega koncerna Lanxess delajo najdaljšo verigo zaporednih zdrsov od oktobra naprej. CAC + 0,05 % France Telecom + 4 % EADS + 3,55 % Carrefour - 1,65 % France Telecom zahteva, da Googlov ponudnik internetne infrastrukture Cogent v Franciji plača dodaten tok podatkov, ki ga ustvarja Googlova storitev YouTube. EADS se s francoskim ministrstvom za obrambo pogaja za podaljšanje pogodbe o dobavi brezpilotnih letal do 2017. Carrefour se namerava v Španiji širiti prek drugih blagovnih znamk. FTSE MIB + 1,3 % Telecom Italia + 6,4 % Finmeccanica + 4,4 % Buzzi Unicem - 0,95 % Razlog za močan vzpon tečaja delnic Telecoma Italie naj bi bila možnost, da bodo nemški, francoski in italijanski Telekom združili moči in širom Evrope zgradili enotno omrežje ter s tem močno zmanjšali stroške. RTS - 0,6 % Stanje ob 11:30 Vlagatelji potihem upajo, da bo Evropska centralna banka jutri znižala temeljno obrestno mero. S tem bi poskusila omiliti recesijo, v kateri je območje evra. FTSE + 0,3 % Draži se dobra polovica delnic, na vrhu kotacije pa so znova delnice bank. Lloyds je poskočila za skoraj štiri odstotke, Standard Chartered in Barclays pa za 2,3 oziroma 1,95 odstotka. DAX + 0,1 % Od 2,25 do 2,45 odstotka so najbolj zrasli tečaji delnic treh zelo različnih družb - investicijske banke Commerzbank, proizvajalca cementa HeidelbergCement in telekomunikacijskega operaterja Deutsche Telekom. CAC + 0,13 % Tečaj delnic EADS je zrasel za 3,33 odstotka. Družba se s francoskim ministrstvom za obrambo dogovarja o podaljšanju pogodbe za dobavo vojaških letal brez posadke do 2017. FTSE MIB + 1,15 % Tako kot v Veliki Britaniji tudi v Italiji rast indeksa večinoma poganjajo banke. Banca Mps, Banco Popolare in Unicredit so se okrepile za 4,55, tri oziroma 2,8 odstotka. RTS - 0,47 %

Rok trajanja otroških igrač ni pretirano dolg, cene pa so dokaj visoke. Kako jim podaljšati rok trajanja in kako zapraviti manj za igrače? Po mnenju milijonov po vsem svetu najboljša igrača vseh časov Lego kocke! Otroške igrače so nepogrešljiv del malčkovega razvoja in rasti. Vendar pa vsi še predobro vemo, da so igrače pri otroku kratkega veka bodisi se polomijo, izgubijo ali pa enostavno niso več zanimive. Podobno je z dolžino roka trajanja otroških oblačil mlajši, ko so malčki, hitreje jih prerastejo. Cene novih oblačil in igrač pa znajo biti prav pošteno zasoljene. Poleg tega, da kupujemo na znižanjih, lahko kakšen cekin prihranimo tudi s smotrnimi nakupi. Bistveno je, da v okviru svojih zmogljivosti upoštevamo naravo otroka in delno tudi njegove želje. Na primer če je otrok bolj vizualni tip, bo zanj primerna igrača, ki spodbuja razvoj tega področja. Če takšnemu otroku kupite igračo, ki spodbuja kaj drugega, ga bo igrača kaj hitro začela dolgočasiti. Splošno pravilo je igrače, katerih namen uporabe je raznolik, se načeloma obdržijo dlje kot igrače z omejeno možnostjo uporabe. Na kaj morate biti pozorni, kako postaviti okvirje pri nakupu in kako naučiti otroka, da blagovna znamka ni vse, preberite na portalu Cekin.si Več ni nujno bolje!

Ljubljana - Predstavniki švedskega pohištvenega koncerna Ikea in švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt so bili v ponedeljek na obisku pri ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku. Pogovarjali so se o vstopu Ikee na slovenski trg, pri čemer je minister izrazil pričakovanje, da bo Ikea čim prej vstopila na slovenski trg in tako zagotovila ne le nova delovna mesta, temveč tudi dodatno ponudbo slovenskim potrošnikom. V Ikei nam medtem včeraj ni uspelo dobiti pojasnil o obisku, so pa na ministrstvu za gospodarstvo pojasnili, da so predstavniki švedske družbe ministra seznanili, da je glavna ovira pri vstopu na slovenski trg visoka cena zemljišč, predvsem v Ljubljani in njeni neposredni okolici. Že nekaj časa tako iščejo ustrezno lokacijo v Ljubljani oziroma v neposredni bližini avtocestnega obroča in se o tem že nekaj časa dogovarjajo z lokalnimi oblastmi. Predstavniki Ikee so Lahovniku tudi pojasnili, da je vstop na slovenski trg odvisen od tega, kako hitro bo družbi uspelo pridobiti zemljišče ustrezne velikosti, ki naj bi znašalo okoli 50.000 kvadratnih metrov na primerni lokaciji, in sicer po ekonomsko vzdržni ceni. Vstop je odvisen tudi od vseh nadaljnjih postopkov, ki so potrebni glede gradnje tako velikega trgovskega centra. Lahovnik jim je tako obljubil, da jim bo v sklopu svojih pristojnosti pomagal, če bodo imeli težave z birokratskimi ovirami, vendar kot resorni minister na cene zemljišč ne more neposredno vplivati. Znano je, da se je Ikea pred nekaj leti zanimala za zemljišče v Stožicah, konec lanskega leta pa je ljubljanski župan Zoran Janković sporočil, da jim je ponudil 57.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Rudniku.

Na letni ravni 2,3-odstotna inflacija Marca je bila v Sloveniji enoodstotna inflacija, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije. Razlog je podražitev oblačil in obutve po koncu razprodaj. Cene življenjskih potrebščin so marca narasle za en odstotek, na letni ravni pa je inflacija znašala 2,3 odstotka. Zaradi podražitev v skupini oblačil in obutve po razprodajah in prehoda na spomladansko-poletne kolekcije je bila inflacija pričakovana. Tudi povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, je bila enoodstotna. Po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar so gibanja cen življenjskih potrebščin še naprej v skladu s pričakovanji. Pričakovano dolgoročnejše gibanje inflacije še naprej zaznamuje predvsem šibka gospodarska dejavnost, ki vpliva na nadaljevanje sorazmerno umirjene rasti cen tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju, so sporočili. Največje podražitve ... Poleg podražitev v skupini obleka in obutev so na inflacijo vplivale tudi podražitve naftnih derivatov, podražili so se alkoholne pijače in tobak, cestni in potniški prevoz, športna oprema in drugo. K skupni mesečni rasti cen so 0,9 odstotne točke prispevale višje cene oblek in obutve, 0,2 odstotne točke višje cene naftnih derivatov, po 0,1 odstotne točke pa kruh in izdelki iz žit, športna oprema in drugo. Pocenitev je bilo marca malo, in sicer v skupinah sadje, stanovanjska oprema, telefonske in spletne storitve in počitnice v paketu. Te so skupno rast cen znižale za 0,1 odstotne točke. Na letni ravni 2,3-odstotna rast cen Rast cen na letni ravni je bila marca letos 2,3-odstotna v enakem obdobju lani 1,9-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa 2,0-odstotna v enakem obdobju lani 1,9-odstotna. Najvišjo letno rast cen so na Sursu zabeležili v skupinah alkoholne pijače in tobak ter stanovanje v vsaki za 4,7 odstoka. Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače za 4 odstotke , prevoz za 3,3 odstotka, gostinske in nastanitvene storitve za 2,1 odstotka, raznovrstno blago in storitve za 1,9 odstotka, izobraževanje za 1,2 odstotka, stanovanjska oprema za 0,8 odstotka, rekreacija in kultura za 0,4 odstotka ter zdravje za 0,1 odstotka. V enem letu pa so se cene v povprečju znižale v skupinah komunikacije za 2,4 odstotka ter obleka in obutev za 1,2 odstotka.

Radeče - Usoda družbe Radeče Papir je še naprej nejasna. Prisilni upravitelj Borut Soklič se včeraj kljub drugačnim napovedim še ni odločil, ali jo bo poslal v stečaj ali pa bo nadaljevala prisilno poravnavo. Prav tako se niso sestali člani upniškega odbora. Danes je sicer zadnji rok, da ti prižgejo zeleno luč za nadaljevanje prisilne poravnave. "Ne jutri, danes se morajo lastnik, politika in banke dogovoriti, kako naprej. In pozivamo jih, da to nemudoma storijo, saj zavlačevanje po nepotrebnem vodi v izgubo 370 delovnih mest," je bil včeraj kritičen sindikalist Stane Klanšek. "Pripravljeni smo na zagon obeh papirnih strojev, vendar imamo dovolj surovin le za nekaj, morda pet dni, za več pa ne. In če denarja banke ne bodo nakazale, se strojev sploh ne izplača zagnati," še pravi Klanšek. Kot je znano, se zatika pri črpanju posojila, saj NLB od lastnika družbe Petra Tevža zahteva, da v zavarovanje zastavi tudi delež v podjetju G-M&M, izključnem lastniku papirnice. Tega pa Tevž (še) ne namerava storiti. Medtem nekateri člani upniškega odbora, med njimi tudi Elektro Ljubljana, ki mu Radeče Papir dolgujejo več kot milijon evrov, menijo, da bi lahko v primeru stečaja iztržili več, in prisilni poravnavi ugovarjajo. Glede položaja je zaskrbljen poslanec Matjaž Han, sicer Radečan, ki se je pripravljen za delovna mesta boriti do zadnje kaplje krvi. "Ni problem izguba delovnih mest, problem je ustvariti eno samo novo delovno mesto v tej dolini. S prisilnim upraviteljem sem govoril in ga prosil, naj počaka na odločitev bank," je dejal.

Rektor mariborske univerze Rebolj meni, da ima doktorand lahko pomočnike, in tako odgovarja na očitke glede spornega doktorata direktorja UKC Maribor. "V preteklih dneh smo odgovarjali na vsa vprašanja v zvezi z omenjeno zadevo, zato nam ignoriranja res ni mogoče očitati," rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj zavrača trditve študentov mariborske medicinske fakultete, ki v anonimnem pismu univerzi očitajo ignorantski odnos do polemike glede spornega doktorata Gregorja Pivca. Naslov dela je Razvoj bolnišnice Maribor od ustanovitve do druge svetovne vojne. Očitek: doktorat iz medicine na temo zgodovine, preiskava zavrnjena "S tako arogantno reakcijo rektor in njegovi podaniki naše univerze dajejo slab zgled in sporočajo vsem študentom, da je mogoče postati doktor medicinskih znanosti v Mariboru tudi tako, da imaš v doktorski nalogi zelo malo medicine in veliko zgodovine," piše v pismu brez podpisa. V pismu izpostavljajo "ignorantsko reakcijo vseh organov Univerze v Mariboru od rektorja dalje, ki je javno zavrnil kakršnokoli preiskavo v zvezi s spornim doktoratom". Vsak pravico do pritožbe ali zahteve po preiskavi z ustreznimi argumenti na ustrezen naslov, takšne zahteve pa do danes niso prejeli, je zapisal rektor. "Doktorand ima lahko pomočnike" Pivcu očitajo tudi, da je za raziskovalno delo najel in plačal nekomu drugemu. Glede pomoči pri izdelavi doktorske naloge je rektorjevo stališče, da ima lahko doktorand pomočnike, ki izvajajo meritve, parcialne raziskave ipd. po navodilih doktoranda, pogosto doktorand deluje v raziskovalni skupini, včasih na enem problemu delata dva ali več doktorandov. "Bistveno pa je, da je vsak doktorand avtor ideje, hipoteze, koncepta, strukture, teksta in zaključkov doktorske naloge," še poudarja Rebolj.

Urad za varstvo konkurence bo predlagane zaveze Mercatorja, ki jih je ta predložil v postopku ugotavljanja kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, preizkusil na trgu. Urad se bo o zavezah Mercatorja izrekel po preizkusu na trgu. Varuh konkurence je zainteresirane pozval, da do 19. junija do 12. ure posredujejo morebitno mnenje o Mercatorjevih zavezah. Varuh konkurence proti Mercatorju vodi postopek ugotavljanja kršitve zakona o omejevanju konkurence, ker obstaja verjetnost, da naj bi Mercator zlorabljal svoj domnevno prevladujoči položaj na trgu nabave izdelkov za vsakdanjo rabo z namenom nadaljnje prodaje v Sloveniji. Mercator naj bi podpis pogodb s svojimi dobavitelji pogojeval z zahtevo po številnih neupravičenih pogodbenih bonitetah, ki niso vključene v kalkulacijo maloprodajnih cen, in visokih rabatih, ki naj ne bi bili upravičeni z običajnimi pogoji poslovanja. Uradu za varstvo konkurence je zdaj preložil zaveze, na podlagi katerih naj bi se odpravilo stanje morebitnih kršitev določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki mu jih očita urad. Namen instituta zavez je predvsem hitra in učinkovita ureditev razmer na trgu, kar je v interesu vseh udeležencev postopka, torej doseči ustrezno rešitev, katere uveljavitev in izvajanje odpravlja vse dvome o morebitnem protikonkurenčnem delovanju Mercatorja. Predlagane zaveze so za stranko obvezne, saj urad o zavezah odloči z odločbo.

Več kot 10 kilometrov globoka naftna vrtina je BP pripeljala do odkritja ogromnega nahajališča nafte. Delnice družbe so po objavi novice pridobile štiri odstotke Britanski naftni gigant BP je v Mehiškem zalivu odkril ogromno nahajališče nafte, ki bi lahko vsebovalo več kot tri milijarde sodov črnega zlata. Lahko bi šlo za največje naftno odkritje tega leta, če ne celo desetletja, ocenjuje BusinessWeek. Cena BP-jevih delnic je po objavi poskočila za 3,9 odstotka. Bogato nahajališče je družba odkrila v več kot 10 kilometrov globoki naftni vrtini Tiber Prospect, ki so jo izvrtali v dno v zahodnem delu Mehiškega zaliva. Odkritje bo družbi BP, ki je že največja proizvajalka nafte v Mehiškem zalivu, omogočilo po letu 2020 povečati proizvodnjo nafte v regiji za 50 odstotkov na 600.000 sodov, navaja Bloomberg. Strategija se je izplačala Prav tako je najdba opravičila strategijo britanskega giganta, ki se je, v nasprotju z drugimi naftnimi družbami, posvečal preučevanju starodavnih geoloških območij globoko pod dnom zaliva. BP v zalivu sicer vodi devet projektov. V projektu Tiber sodeluje z 62-odstotnim deležem, brazilsko naftno podjetje Petroleo Brasileiro ima 20-, ConocoPhillips pa 18-odstotni delež, še piše Bloomberg.

V letnem poročilu o stanju človekovih pravic v svetu Amnesty International se je Slovenija ponovno znašla zaradi neurejenega vprašanja izbrisanih in neuspeha pri vključitvi romskih otrok v izobraževanje Amnesty International (AI) je v letno poročilo 2008 o stanju človekovih pravic v svetu tudi tokrat vključila Slovenijo, in sicer tako kot lani zaradi neurejenega vprašanja izbrisanih in zaradi neuspeha pri celoviti vključitvi romskih otrok v izobraževanje. Ustavni zakon o izbrisanih neustrezen Kot je zapisano v poročilu, slovenske oblasti niso povrnile statusa stalnih prebivalcev izbrisanim ali jim zagotovile celovitega dostopa do ekonomskih in socialnih pravic. "Še več, izbrisanim se je še naprej odrekala pravica do celovite poprave krivic, vključno z odškodnino," poudarjajo v poročilu. Predlog ustavnega zakona, ki je trenutno v postopku v državnem zboru, je po mnenju AI neustrezen in še naprej krši pravice izbrisanih. Apartheid v Novem mestu Kar zadeva diskriminacijo Romov, pa AI v letnem poročilu navaja, da oblasti niso uspele celovito vključiti romskih otrok v izobraževanje in so v nekaterih osnovnih šolah dopuščale vzpostavitev posebnih skupin za romske otroke, pri čemer se je v nekaterih primerih poučevalo po skrajšanem učnem programu. Gre za osnovno šolo Bršljin v Novem mestu. Najhujše kršitve v Darfurju, Zimbabveju, Gazi in Iraku V globalnem poročilu o stanju človekovih pravic je AI zapisal, da ljudi v 81 državah še vedno mučijo ali z njimi slabo ravnajo, v 54 jim grozi nepravično sojenje, v 77 državah pa nimajo nobene svobode govora. Med žarišča kršitev človekovih pravic so uvrstili v sudanski Darfur, Zimbabve, Gazo, Irak in Mjanmar. Kritike na račun ZDA, Kitajske in Rusije Kritiki se niso mogli izogniti tudi največjim svetovnim velesilam. Na ZDA letijo očitki glede nezakonitega pridrževanja osumljencev terorizma v Guantanamu, kar se tiče Kitajske, pa AI ocenjuje, da zatekanje k mučenju in slabo ravnanje z zaporniki, cenzura, omejitve glede svobode izražanja in združevanja ter zatiranje manjšin ostajajo uveljavljena praks. Rusija pa bi morala pokazati večjo strpnost do političnih disidentov in kaznovati kratenja pravic v Čečeniji, so še zapisali v letošnjem poročilu.

Zaposleni v vrtcih nasprotujejo podpisu kolektivne pogodbe za javni sektor, po kateri so vzgojiteljice uvrščene v nižji plačni razred v primerjavi z učiteljicami. Sindikalna konferenca predšolske vzgoje SVIZ je pozvala proti podpisu kolektivne pogodbe za javni sektor in aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj jih je namreč seznanil, da ministrstvo za šolstvo in šport vztraja pri za enega oziroma dva plačna razreda nižji uvrstitvi strokovnih nazivov vzgojiteljic v plačne razrede v primerjavi z uvrstitvami učiteljev. "Čeprav nižja uvrstitev strokovnih nazivov vzgojiteljic od učiteljskih ni logična, je za pogajalsko skupino sprejemljiva le pod pogojem, da se ustrezno skrajša čas in zniža zahtevnost kriterijev za napredovanje vzgojiteljev in vzgojiteljic," menijo sindikalisti. Kritični do osemurnega delavnika Zaupnice in zaupniki se tudi ne strinjajo z uvrstitvijo pomočnic vzgojiteljic, vodij kuhinj, organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima, tajnic in računovodkinj v po njihovem mnenju prenizke plačne razrede. Kritični so tudi do zahteve po osemurni prisotnosti vzgojiteljev in vzgojiteljic na delovnem mestu, saj jim narava dela strokovnih delavcev v predšolski vzgoji onemogoča, da bi vse naloge opravili v okviru osemurne prisotnosti na delovnem mestu. V večini vrtcev tudi ni ustreznih prostorov, računalnikov in preostalih potrebnih pripomočkov ter opreme za kakovostno načrtovanje dela. Model razumejo kot nezaupanje v odgovornost vzgojiteljev.

Atene - Grška vlada je danes sporočila, da je proračunski primanjkljaj v prvi polovici letošnjega leta na letni ravni zmanjšala za skoraj 42 odstotkov, s čimer je dosegla začrtani cilj. Podatke o javnofinančnem primanjkljaju pa bodo v Atenah objavili kasneje, poročajo tuje tiskovne agencije. Proračunski primanjkljaj je po podatkih grške centralne banke v prvi polovici letošnjega leta dosegel 11,45 milijarde evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 19,69 milijarde evrov. Samo junija je primanjkljaj znašal 1,9 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa dobrih pet milijard evrov. Grški finančni minister George Papakonstantinu je ob tem sporočil, da je primanjkljaj v prvi polovici letošnjega leta dosegel 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer je vlada presegla začrtane cilje. Atene so EU in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) namreč obljubile, da bodo proračunski primanjkljaj zmanjšale na najmanj 5,8 odstotka BDP. Podatke o javnofinančnem primanjkljaju v prvi polovici leta pa bo grška vlada objavila kasneje. "Naš cilj v letošnjem letu je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj za 40 odstotkov in zaenkrat nam uspeva še bolje," je dejal Papakonstantinu. Grčija namerava javnofinančni primanjkljaj, ki trenutno znaša 14 odstotkov, letos zmanjšati na 8,1 odstotka BDP. Grčija, ki se je zaradi velike javnofinančne in dolžniške krize v minulih mesecih znašla na robu bankrota, je morala za pomoč zaprositi IMF in evroskupino. V zameno za posojila v vrednosti do 110 milijard evrov je morala sprejeti ostre varčevalne ukrepe, ki jim domača javnost močno nasprotuje. Grški sindikati so zato letos organizirali že pet splošnih stavk, ki jih je pogosto zasenčilo nasilje, šesto stavko pa napovedujejo za ta četrtek.

Cene naftnih derivatov so se zvišale. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je zvišala za 1,5 centa, 100-oktanskega za 1,2 centa in dizelskega goriva za en cent. Podražilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 2,8 centa. Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je zvišala za 1,5 centa, na 1,501 evra za liter, 100-oktanskega za 1,2 centa, na 1,515 evra za liter, in dizelskega goriva za en cent, na 1,395 evra za liter. Podražilo se je tudi kurilno olje odslej je treba za liter odšteti 1,033 evra, kar je 2,8 centa več kot doslej. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.

Ker uprava in stavkovni odbor družbe Veolia nista dosegla dogovora, bodo vozniki avtobusov ob polnoči začeli stavkati. Prepričani so namreč, da jih uprava s svojimi predlogi degradira. Uprava družbe Veolia Transport Štajerska in stavkovni odbor tudi danes nista dosegla dogovora. Stavkovni odbor je namreč vztrajal pri svojih stališčih in se ni zadovoljil s ponudbo uprave o zvišanju urne postavke. Sindikalisti ocenjujejo, da uprava s svojimi predlogi degradira voznike, zato bodo opolnoči začeli s stavko. Vozniki Veolie bodo stavkali. Predsednik sindikata KNSS Neodvisnost v podjetju Dušan Vidovič je povedal, da bodo v torek opolnoči začeli stavkati, in sicer do izpolnitve zahtev. Ob tem je dejal, da so se delavci pripravljeni še naprej pogajati, tudi glede višine urne postavke. Ponudbo uprave, da bi s 1. januarjem 2011 zvišali urno postavko na 4,60 evra, pri čemer bi voznikom za 12 ur dela šest ur, kolikor vozniki lahko opravijo za volanom, plačali 100-odstotno, dve uri 85-odstotno, štiri ure pa 30-odstotno, ocenil kot degradirajoče za voznike . Po napovedih Dušana Vidoviča bo v torek stavkalo najmanj 150 voznikov, podpora stavki pa naj bi bila še večja, je dejal. Vozniki so stavko napovedali prejšnji teden, a je kasneje od njene izvedbe odstopil Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije v podjetju. Ta je upravi podjetja postavil nižje zahteve, ki so zanjo kot kaže sprejemljive, medtem ko v sindikatu KNSS Neodvisnost vztrajajo pri stavki. Predstavniki delavcev zavračajo ponujeno novo kolektivno pogodbo za leto 2010, ki med drugim vključuje urno postavko 4,46 evra, kot tudi lansko kolektivno pogodbo s povišanjem urne postavke za povprečno inflacijo v letu 2009. Zavrnili pa so tudi nov, zgoraj omenjeni, predlog uprave.

Globalizacija in pohlep velikih korporacij po čim večji prodaji izdelkov sta v zadnjih desetletjih terjala kar nekaj smrtnih žrtev med potrošniki. Dokaz za to je nedavni masovni odpoklic toyotinih vozil, ki pa ni edini. Zdravilo naj bi lajšalo bolečine zaradi artritisa, je pa povečalo tudi možnost kapi. Preden se je gigant soočil s kritikami svetovne javnosti, je zaradi napake pri stopalki za plin v nekaj letih v prometnih nesrečah življenje izgubilo vsaj tisoč ljudi. Številne smrtne primere zaradi spornih izdelkov beležijo tudi v farmacevtski industriji, med najbolj vprašljive prehranske izdelke pa spadajo produkti kitajskih tovarn. Najbolj množičen poligon za tovrstne primere in kasnejše odpoklice ter umike s trgovskih polic so prav Združene države Amerike. Zdravila vioxx in tylenol sta namesto izboljšanja zdravstvenega stanja sejala smrt, Bridgestonove gume pa so med vožnjo dobesedno razpadale. Vsesplošno paniko in bes potrošnikov so doživele tudi druge domače in tuje korporacije.

Ločen postopek zoper nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja je bil v zadevi Čista lopata zaključen v Zidarjevi odsotnosti. V petek bodo spet zaslišali Slodeja. Zidar se zaradi neodložljivih obveznosti današnje obravnave ni udeležil. Ker pa tožilstvo ni nasprotovalo obravnavi v Zidarjevi nenavzočnosti, je predsednica sodnega senata Vesna Podjed predstavila še preostali del dokaznega gradiva, ki v postopku zoper Zidarja še ni bil izveden. V zadevi Čista lopata so Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič obtoženi sprejemanja in dajanja daril oziroma pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku. Zidar je bil sicer izločen iz postopka, saj je svojo pogosto odsotnost s sojenja opravičeval z zdravstvenim stanjem oziroma težavami s hrbtenico. Izvedensko mnenje, ki ga je naročilo sodišče, pa ugotavlja, da je Zidar omejeno sposoben sodelovanja na obravnavah, zato se je na začetku oktobra zoper njega nadaljeval ločen postopek. Spet zaslišan kriminalist Na prihodnji obravnavi v petek bo tako vnovič združen postopek v zadevi Čista lopata, Podjedova pa je pojasnila, da je za petkovo obravnavo predvideno zaslišanje Slodeja, ki je bil sicer v zadevi Čista lopata zaslišan že aprila. Na omenjenem zaslišanju se je zatikalo zaradi Slodejeve delne odveze molčečnosti. Slodej namreč ni odgovarjal na postavljena vprašanja, saj naj bi s tem razkrival tehnike in metode dela policije, v tem delu pa odveze molčečnosti nima. Obramba je večkrat ocenila, da poskuša Slodej s tem prikriti nezakonito delo policije. Višje sodišče je nato odločilo, da je treba postopek v zvezi z odvezo tajnosti kriminalista Slodeja ponoviti, kar pomeni, da bo Slodej vnovič zaslišan. Višje sodišče kriminalista Slodeja sicer ni odrešilo dolžnosti varovanja tajnih podatkov v obsegu, ki je večji od tistega, ki ga je dovolilo notranje ministrstvo.

Protikorupcijska komisija je na enem od ministrstev ugotovila sum korupcije. Gre za napredovanje uslužbenke. Po preiskavi anonimne prijave o nepravilnostih pri napredovanju uslužbenke v enem izmed ministrstev je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila sum korupcije. Komisija je prejela anonimni prijavi o nepravilnostih pri napredovanju uslužbenke v enem od ministrstev, ki je bila v začetku novembra 2006 začasno premeščena v eno od vladnih agencij in bila po manj kot enem letu vnovič zaposlena na istem ministrstvu. Po navedbah v anonimnih prijavah je v tem času večkrat neupravičeno napredovala v višje nazive in plačilne razrede. Komisija je anonimni prijavi sprejela v obravnavo in oba državna organa pozvala, naj odgovorita na trditve prijaviteljev. Predsednik komisije Drago Kos podrobnejših informacij ni želel dati. © Saša Despot Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos ni želel podrobneje pojasniti, na katero ministrstvo in agencijo se sum korupcije nanaša. Po poročanju medijev naj bi se omenjeno napredovanje zgodilo na ministrstvu za zunanje zadeve. Šlo pa naj bi za uslužbenko, ki je bila v vmesnem času premeščena na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, ki jo je takrat vodil Matjaž Šinkovec. Ministrstvo je odgovorilo, da navedbe v anonimnih prijavah o nepravilnostih pri napredovanju uslužbenke niso resnične. Vse premestitve na zahtevnejša delovna mesta oziroma napredovanja uslužbenke so bili skladni s predpisi. Postopki so bili izvedeni zaradi delovnih potreb ministrstva in agencije, uslužbenka pa je po zagotovilih ministrstva izpolnjevala vse zakonsko določene pogoje za zasedbo delovnih mest, na katera je bila razporejena, so zapisali v komisiji.

Tako premier odgovarja na vprašanje, ali bi zaradi zadeve Patria odstavil okoljskega ministra Karla Erjavca Foto: Irena Herak Glede ministra za okolje Karla Erjavca bom, ko bom sprejel odločitev o tem, upošteval, kaj je prav in kaj je narobe, ne pa to, kakšne posledice bo to imelo za koalicijo, je po seji vlade dejal premier Borut Pahor. Prav tako po njegovih besedah ni nobene potrebe, da bi Erjavec prehiteval s svojimi najavami o morebitnem odhodu Desus iz koalicije. Pahor je pojasnil, da je podobno povedal tudi Erjavcu na sredinem srečanju z njim. Kot je poudaril, lahko koalicija in vlada uspešno končata mandat samo, "če bodo imeli jasne vizije, če bodo trmasti in odločni pri uveljavljanju ukrepov in če ji bodo ljudje zaupali, da ravna v skupno dobro, ne pa, da se gre politično matematiko, s katero bi preveslali mandat". Erjavec bo razmislil o izstopu iz koalicije Kot je znano, je okoljski minister in predsednik Desus Erjavec v sredo dejal, da bodo razmislili o njihovem položaju znotraj koalicije, če bo zaradi obtožnega predloga prišlo do predloga za njegovo razrešitev. Erjavec je tudi pozval ministra za pravosodje Aleša Zalarja in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, naj opravita nadzor in ugotovita, kako je mogoče, da po enem tednu, odkar se je o tem začelo pisati v medijih, še vedno ni prejel obtožnega predloga. Predsednik DeSUS ni izključil niti možnosti, da gre za "novinarsko raco".

Zavarovalnica Triglav začenja projekt Mladi so varnost naše prihodnosti, s katerim želi priskočiti na pomoč tistim izjemnim posameznikom na področju športa, ki se v vse težjih gospodarskih razmerah in zaradi pomanjkanja sredstev pri razvoju svojega potenciala soočajo z različnimi preprekami. Razpis je objavljen na spletni strani www.triglav.eu. Zavarovalnica Triglav mlade talentirane športnice in športnike vabi, da se prijavijo na razpis Mladi so varnost naše prihodnosti. Razpis je namenjen talentiranim mladim športnikom med 16. in 18. letom starosti, ki v svoji športni disciplini izstopajo in imajo skupaj s svojim trenerjem jasno zastavljene cilje, ki jih želijo doseči v prihodnjih letih. Rok za oddajo vlog po pošti je petek, 12. aprila. V Zavarovalnici Triglav želijo s tem projektom vsaj nekaterim izjemnim mladim upom pomagati, da preskočijo ovire in uresničijo svoje sanje. Projekt je namenjen športnim upom, ki se šele prebijajo na vrh in se zaradi tega težje potegujejo za profesionalna sponzorska sredstva. Zavarovalnica Triglav želi s finančno podporo v okviru tega razpisa priskočiti na pomoč nekaterim izjemnim posameznikom, ki se v vse težjih gospodarskih razmerah in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri razvoju svojega potenciala soočajo z različnimi preprekami, od pomanjkanja sredstev za udeležbo na pomembnih tekmovanjih, nakupa potrebne opreme do stroškov startnin ipd. Zavarovalnica Triglav bo v okviru razpisa med mlade športnike razdelila sredstva v skupni višini 55.000 evrov. Strokovna komisija bo izmed vseh prijavljenih kandidatov v prvem krogu na podlagi razpisnih meril izbrala 20 finalistov, med njimi pa bo nato izbrala najmanj sedem mladih športnih upov, ki bodo prejeli finančno podporo, en mladi up pa bo lahko izbrala širša javnost, saj bodo vsi finalisti v drugem delu projekta predstavljeni tudi prek spleta in v posebni oglaševalski kampanji. V Zavarovalnici Triglav želijo s tem projektom vsaj nekaterim izjemnim mladim upom pomagati, da preskočijo ovire in uresničijo svoje sanje Morda bo prav nekdo od teh mladih ljudi v prihodnosti nosilec največjih športnih uspehov.

Mariborska nadškofija se brani Dolgov je manj kot 800 milijonov evrov Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, trdijo v italijanskem tedniku L Espresso, kar je enako dvema odstotkoma slovenskega BDP-ja. Nadškofija številke so zavajujoče. L Espresso se pri tem sklicuje na zaupno poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde in na ugledne slovenske vire , ki stanje označujejo za katastrofalno . Sveti sedež naj bi za ogromno finančno luknjo najprej izvedel proti koncu leta 2007, po odmevih, ki jih je v javnosti povzročila odločitev T2, da predvaja tudi pornografske vsebine. Nadškofija naj bi tako bila zelo blizu bankrota, teža dolga pa pade na več bank, vključno z Unicreditom ter okoli 30.000 slovenskih vlagateljev. Dolg je enak dvema odstotkoma slovenskega BDP-ja. V istih dneh naj bi mariborski nadškof Franc Kramberger zaprosil, naj mu v Rimu odobrijo dve posojili, vsako v višini pet milijonov evrov, navaja L Espresso. Po poizvedovanjih, ki naj bi jih po naročilu vatikanskih krogov opravil tedanji apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, naj bi se na mariborsko nadškofijo s prošnjami po natančnejših informacijah obrnil tudi tedanji tajnik Kongregacije za kler Mauro Piacenza. Odziv mariborske nadškofije Članka ne želijo komentirati. Tudi objavljenih konkretnih številk in navedb ne moremo potrditi, ker so zavajajoče že pri navajanju števila vernikov nadškofije so navedli trikrat manjše število od uradnega, kar veliko pove o neverodostojnosti sestavka, prav tako pa lahko tudi rečemo, da Nadškofija Maribor ni zadolžena za 800 milijonov evrov, so zapisali. Poudarjajo še, da si v nadškofiji in povezanih družbah že ves čas prizadevajo, da se težko finančno stanje sanira in si želijo, da bi bil nastajajoči program finančnega prestrukturiranja uspešen. Vatikan poslal finančnega strokovnjaka Nazadnje naj bi Vatikan v začetku letošnjega leta v Slovenijo poslal strokovnjaka za bilance Gianluco Pireddo, uradno v vlogi apostolskega vizitatorja. Prav Piredda naj bi oktobra lani v Rim poslal zaupno poročilo, katerega vsebino razkriva časopis. Piredda sicer koordinira skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild lani povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja nadškofije. L Espresso pri tem za primerjavo obsega domnevnega dolga mariborske nadškofije med drugim navaja, da je znesek 800 milijonov evrov trikrat višji od prihodkov, ki jih je v svoji zadnji bilanci izkazal Vatikan. L Espresso Polom biblijskih razsežnosti Vse se je začelo v zgodnjih 90., ko je mariborska škofija ustanovila Krekovo banko. Ta je sicer po pisanju časopisa v desetletju zrasla med 10 največjih v državi, škofija pa jo je leta 2002 prodala. Škofija je ustanovila tudi dva sklada Zvon 1 in Zvon 2 pod nadzorom družbe Rast. Družbe so kupovale nepremičnine, druge investicijske sklade, s poroštvi jemale desetmilijonska bančna posojila in konsolidirale druga podjetja. Vlagali so tudi v telekomunikcije in optična omrežja prek podjetja T-2, ki gre v prisilno poravnavo.

Muzej na prostem. V prvem parku kozolcev na svetu bodo zadnje stavbe postavljali čez deset dni. “Gre za edinstven muzej na prostem, v katerega zdaj prenašajo stare kozolce – skupaj jih bo 19 – in jih obnavljajo,” napredek del pri postavljanju prvega muzeja kozolcev na svetu opisujejo na Občini Šentrupert. V začetku julija bodo tja pripeljali še zadnje tri kozolce, ki so tudi največji. Možnost noči na kozolcu “V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov kozolcev, 35 odstotkov pa jih je v izjemno slabem stanju in jim grozi skorajšnji propad,” pravijo na šentrupertski občini. Posebej ogroženi so leseni. Samo en kozolec v državi je zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. V nastajajoč muzej na prostem bodo zato prenesli in obnovili izbrane kozolce iz vse Mirnske doline. Zastopanih bo vseh šest vrst kozolcev, ki jih poznamo pri nas. Trije tipi so enojni, trije pa dvojni. Najstarejši kozolec v muzeju je bil zgrajen leta 1795 in je tako star 217 let. Znotraj muzeja želijo izvajati še druge dejavnosti, predvsem poroke, koncerte, igre in modne revije. Turistično ponudbo bodo popestrili z možnostjo prenočevanja na kozolcu.

Pretoki večine rek po Sloveniji so zaradi padavin še vedno veliki in ne bodo hitro upadli. Zaradi nestalnega vremena je še vedno povečana nevarnost drsenja plazov. Po podatkih Oddelka za hidrološke prognoze Agencije RS za okolje so pretoki večine rek po Sloveniji še veliki, upadanje vode pa bo zaradi padavin v prihodnjih dneh upočasnjeno. Aktualno vremensko napoved si preberite na vremenskem portalu www.vreme.zurnal24.si! Po sobotnih močnejših padavinah so reke v vzhodnem delu države, predvsem Pesnica, Ledava, Mestinjščica, Sotla in Dravinja močno narasle in se v noči na nedeljo približale poplavnim vrednostim. Odtlej po podatkih uprave za zaščito in reševanje upadajo. Krka je v spodnjem toku v soboto upadla pod poplavno vrednost, v noči na nedeljo pa je spet začela naraščati in poplavljati v obsegu vsakoletnih poplav. Trenutno še narašča – vodostaj v pobočju je danes ob 10. uri znašal 288 centimetrov, pretok pa 243 metrov na sekundo. Naraščata še Idrijca in Vipava, Ljubljanica in druge reke pa počasi upadajo. Še nevarnost plazov Zaradi razmočene zemlje še vedno obstaja nevarnost plazov. Danes so morali intervenirati brežiški gasilci, saj je voda spodjedala hišo na Holyjevi stezi v Brežicah. Vendar po podatkih brežiškega centra za zaščito in reševanje ne gre za nič hujšega in drseča zemlja večje nevarnosti ne predstavlja. V nedeljo je plaz začel ogrožati hišo v vasi Grad v Pomurju, zaradi česar so morali evakuirati starejšo gospo, nevaren plaz v Stogovcih, ki je povzročal največ preglavic, pa se je včeraj umiril. Če se vreme ne bo poslabšalo, bodo plaz le opazovali in začeli urejati dostopne poti za vozila. Zaradi plazu je bila včeraj zaprta lokalna cesta Slovenj Gradec–Legen na Koroškem. Plaz je podrl tudi tri drogove za električno napeljavo v naselju Kresnica v občini Šentilj.

Verd - Novi direktor podjetja Liko Pohištvo je Iztok Svetin. 44-letni menedžer iz Šmarja-Sap je nasledil Bruna Komaca, glavnega direktorja Lika Vrhnika, ki je v začetku meseca za Liko Pohištvo, Liko Modus in Liko Vrhnika predlagal stečaj, o katerem bodo lastniki, največji je Ampelus Igorja Laha, odločali na skupščini 6. avgusta. Likvidacijski postopek bo najprej stekel v Liku Vrhnika, vodilo pa ga bo podjetje Fin-Maxim naložbe, katerega direktor je prav Iztok Svetin. Nato naj bi stekla tudi likvidacija za odvisne družbe. To pomeni, da bo brez dela ostalo 385 delavcev, ki bodo dobili odpravnino, medtem ko naj bi proizvodnja v družbi Liko Vrata, ki ima poslovne prostore v Borovnici, tekla nemoteno. Svetin bo na mestu direktorja Liko Pohištvo do 7. oktobra oziroma do začetka likvidacijskega postopka. V utemeljitvi za stečaj Lika sta dr. Blaž Vodopivec, predsednik nadzornega sveta (NS), in generalni direktor Liko Vrhnika Bruno Komac zapisala, da se je "situacija v zadnjih 15 mesecih v poslovnem okolju, v katerem deluje skupina Liko, izrazito poslabšala. Vrednost funta in dolarja, torej valut na trgu, kjer je Liko največ prodal, se je znižala za 15 do 20 odstotkov, cene najpomembnejših vhodnih materialov so se zvišale za 10 do 25 odstotkov, prav tako cene storitev, tudi transportnih, cene energentov za 20 do 45 odstotkov, dela pa za desetino. Ekološke zahteve na področju kurjenja lesnih odpadkov in lakiranja so se v letih 2007 in 2008 izrazito zaostrile." Samo v petih mesecih letošnjega leta je skupina Liko pridelala 850.000 evrov izgube. Na avgustovski skupščini skupine Liko bodo podaljšali mandat dosedanjemu članu NS Damjanu Škofiču, ki mu je mandat prenehal 12. julija, za revizijo poslovanja družbe v letošnjem letu pa so izbrali revizijsko družbo Deloitte revizija. Komac bo svoje vodilno mesto v družbi Liko prepustil likvidacijskemu upravitelju, sam pa bo 1. septembra začel voditi pivški Javor, kjer bo po osemnajstih letih vodenja nasledil Petra Tomšiča. [email protected]

Ljubljana - Potem ko je Agrokor javno potrdil svojo namero za prevzem Mercatorja, je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) po besedah njenega direktorja Damjana Žuglja sprožila postopek nadzora. Žugelj več ni želel razkriti, po naših informacijah pa je na Agrokor včeraj že poslal prošnjo za pojasnila o prevzemni nameri. Še več težav bi lahko imel Agrokor z drugim regulatorjem, Uradom za varstvo konkurence, ki bi v primeru prevzema oziroma že ob nakupu četrtine družbe presojal skladnost koncentracije s pravili varstva konkurence. Krepitev prevladujočega položaja na trgu je namreč sporna s stališča evropske, slovenske in hrvaške zakonodaje. In zakaj se je ATVP odločila ukrepati? Prevzemna zakonodaja med drugim določa, da mora prevzemnik pred objavo ponudbe za prevzem o tem obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev, upravo tarče in Urad za varstvo konkurence. Tega v konkretnem primeru Agrokor sicer po dostopnih informacijah (še) ni storil. Če na podlagi razmer na trgu kapitala izhaja, da namerava prevzemnik objaviti prevzem in če se med drugim cena delnice na borzi pomembno zviša, lahko ATVP od prevzemnika zahteva, da se v 24 urah izjasni, ali namerava dati prevzemno ponudbo. Gre za tako imenovano izjavo o prevzemni nameri, ki jo mora prevzemnik tudi objaviti. Če prevzemnik potrdi, da namerava objaviti prevzem, pa mora v mesecu dni objaviti ponudbo za prevzem. V primeru, da tega ne stori, je sankcioniran na ta način, da leto dni ne sme objaviti ponudbe za prevzem. Poleg regulatorjev poteze Agrokorja budno spremlja tudi vladajoča slovenska politika, ki tako kot v zadnjih dveh letih tudi zdaj ni naklonjena lastniškemu vstopu Agrokorja v Mercator. Po včerajšnjem neformalnem sestanku vladnih predstavnikov je bil kmetijski minister Dejan Židan odločen: "Z našega stališča je Agrokor nesprejemljiv kupec Mercatorja. Ministri smo se v zadnjih dneh veliko pogovarjali o tej zgodbi, informirali tudi predsednika vlade in osebno ocenjujem, da je splošno prisotno mnenje, da moramo v takšnih zgodbah ščititi slovenski interes. Seveda pa je jasno, da prihaja čas, ko lahko regulatorji začnejo opravljati svojo vlogo." Da je Agrokor nezaželen kupec, je utemeljil s tem, da ogroža interes slovenske proizvodnje hrane, ki je za državo strateškega pomena. V kmetijski proizvodnji in predelavi hrane zaposluje namreč skoraj sto tisoč ljudi, kot država in kot del regije pa mora Slovenija tudi zagotavljati maksimalno stopnjo prehranske varnosti. Kot drugi razlog je Židan omenil, da je bila Agrokorjeva trgovska veriga v preteklosti sovražno nastrojen partner do slovenske živilskopredelovalne industrije, veliki sistemi pa svoje obnašanje zelo težko spremenijo. Tudi če Agrokor ne bi bil vertikalno organiziran sistem, ne bi prinašal sinergij, saj Mercator in Agrokor delujeta v isti regiji oziroma na istih trgih. Ker pa gre še za vertikalno organiziran sistem, Agrokor išče sinergijske učinke za svojo verigo, kar dodatno ogroža slovensko proizvodnjo hrane, je opozoril. Židan je poudaril tudi, da je na podlagi bilanc enostavno ugotoviti, da je Mercator kapitalsko bolj ustrezno podjetje in bi po logiki moral biti Mercator kupec Konzuma. "Poznana pa je zgodba Slovenije proti tako imenovanim tajkunom in nobene potrebe ni, da če preganjamo lastne tajkune, nimamo podobnega odnosa tudi do tujih tajkunov. Izjemno pomembno je, da ne dovolimo, da je Mercator del reševanja zapletene poslovne zgodbe Agrokorja," je dodal. Ob tem je izrazil dvom tudi o bančnem sistemu, ki v Sloveniji skoraj ne servisira več svojih poslovnih partnerjev, na primer Unicredit, ima pa nasproten odnos na Hrvaškem. "Zlasti je treba preveriti, ali s pritiskom na slovenske poslovne partnerje celo ne izsiljuje neoptimalne prodaje Mercatorja." [email protected] [email protected]

Industriji prilagojena orodja in materiali za poslovne uspehe. Energetska učinkovitost in še veliko več v Celju od 12. do 15. aprila. Vrhunska tehnologija za preboj v poslu Tehnološke dosežke industrije zadnjih dveh let si bo sredi aprila mogoče ogledati na celjskem sejmišču. Celje bo gostilo štiri mednarodne specializirane strokovne sejme 11. Forma tool, 9. Plagkem, 5. Graf&Pack in 4. Livarstvo. Sejmi vsaki dve leti v Celje pritegnejo najbolj inovativna in razvojno usmerjena podjetja in posameznike iz Slovenije, predvsem pa iz tujine. Enako bo tudi letos, saj si bo v štirih dneh na sejmišču mogoče ogledati ponudbo 520 razstavljavcev iz 29 držav. V bogatem razstavnem programu tudi premierne predstavitve nove tehnologije Razstavljavci za letošnje sejme napovedujejo bogato sejemsko ponudbo, ki bo na ogled v petih sejemskih dvoranah. Obetamo si lahko tudi premierne predstavitve nove tehnologije, ki je doslej na domačem trgu nismo imeli priložnost spoznati. Industrijski roboti so vsestransko uporabni. Direktni razstavljavci sicer prihajajo iz devetih držav Avstrija, Belgija, BiH, Češka, Hrvaška, Italija, Nemčija, Slovenija, Švica, ob upoštevanju zastopanih podjetij pa bo na sejmišču predstavljena ponudba še iz 20 drugih držav. Razstavljavci napovedujejo sejemske ugodnosti ter izpostavljajo dejstvo, da bodo predstavljeni stroji v akciji, kar bo omogočalo neposreden prikaz delovanja razstavljenih izdelkov, tudi preizkus delovanja strojev z izdelki kupcev oz. obiskovalcev sejmov. V ospredju so t.i. nestandardni izdelki in storitve, izdelani za individualne potrebe kupcev, ki omogočajo največjo optimizacijo obdelovalnega procesa. Vse bolj je pomembna tudi energetska učinkovitost in okoljska prijaznost izdelkov. Tematsko obarvani sejemski dnevi Predstavitve novih tehnologij in razvojnih dosežkov razstavljavcev bo znova pomembno sooblikoval spremljevalni strokovni program, ki razkriva trende in izzive v nosilnih in sorodnih panogah, in ga Celjski sejem d.d. pripravlja v sodelovanju s partnerskimi inštitucijami in združenji. Večtonske stroje bo na sejmišču mogoče preizkusiti. V okviru dneva orodjarstva bo v sredo, drugi sejemski dan, govora o tem, kako postati del globalne dobaviteljske verige in kako dolgoročno razvijati konkurenčne sposobnosti. Predstavljeni bodo tudi razvojno-raziskovalni projekti v podjetjih, in sicer celotni proces od projektne ideje do realizacije ter pridobitve zunanjega vira financiranja. Orodjarji pa se bodo zagotovo posebej pripravili na petkov obisk delegatov skupščine ISTMA Europe, evropskega združenja orodjarjev. Dan plastičarstva bo potekal v znamenju predstavitve najuspešnejših projektov s področja naprednih materialov in tehnologij, ki jo pripravlja Center odličnosti PoliMaT. Predstavitve novih materialov, strojev in tehnologije z vsebinskega področja sejma Plagkem pa se obetajo tudi v okviru dneva dobrih praks in tehnologij, ki bo zaokrožil letošnje sejemsko dogajanje.

Uprava Secopa je sporočila, da bo do konca leta 2012 brez zaposlitve ostalo 650 delavcev. Po besedah sindikalista bo s temi delavci iz podjetja, v katerem je po napovedi odpuščanja močno padla motivacija za delo, odšlo njihovo jedro. Po predlogu uprave, ki so ga predstavniki Sindikata kovinske in elektro industrije SKEI, ki zastopajo delavce črnomaljskega Secopa, prejeli v ponedeljek popoldne, naj bi tam do konca prihodnjega leta odpustil 650 delavcev. Povprečna bruto plača v Secopu je v marcu znašala 1240 evrov, večina zaposlenih v proizvodnji pa dobiva minimalno plačo. Kot je na današnji novinarski konferenci SKEI v Črnomlju povedal predsednik črnomaljske podružnice SKEI Zdravko Bahor, predlagani načrt predvideva do konca junija odpustitev 221 delavcev, do konca decembra še 76 in nato v prihodnjem letu do konca marca 155 delavcev, zatem do konca junija 148 in do konca prihodnjega leta še zadnjih 50 delavcev. Bahor Odšlo bo jedro delavcev Med zaposlenimi v Secopu je kar četrtina zakonskih parov. Predlog predstavlja za sindikat le izhodišče za pogajanja, je poudaril in nadaljeval, da se bodo pogajanja z upravo Secopa in lastniki iz nemškega finančnega holdinga Aurelius začela v ponedeljek. Glede na napovedano število odpuščenih delavcev, pa je dodal, da bo s temi delavci iz podjetja, v katerem je po napovedi odpuščanja močno padla motivacija za delo, odšlo njihovo jedro. Po selitvi Secopove proizvodnje v slovaške Zlate Moravice bodo po njegovih predvidevanjih brez strateškega partnerja, ki naj bi ga našli uprava in vlada, ogrožena še preostala delovna mesta, kar po njegovi oceni znaša skoraj tisoč nezaposlenih ljudi. Glede na podatek, da je med zaposlenimi v Secopu kar četrtina zakonskih parov in da bodo z njegovim prenehanjem prizadeti številni dobavitelji, pa je treba število prizadetih v regiji pomnožiti s štiri, je opozoril. Če bodo plače zamujale, bodo stavkali Glede ključa, po katerem naj bi teklo odpuščanje, je pojasnil, da kriterije določa kolektivna pogodba, glede izplačila plač v času odpuščanja povprečna bruto plača v Secopu je v marcu znašala 1240 evrov, večina zaposlenih v proizvodnji pa dobiva minimalno plačo pa je izpostavil, da sindikat zahteva njihovo izplačilo v ustaljenih rokih. Če bodo te zamujale za le en dan, pa je napovedal takojšnjo stavko. Uprava Secopa bo do konca 2012 odpustila 650 od 963 delavcev. Današnje novinarske konference se je udeležila tudi predsednica SKEI Slovenija Lidija Jerkič, ki je opozorila na izplačilo delavskih odpravnin. Po njenih besedah bo SKEI zahteval odpustitev slovenskih delavcev pod enakimi pogoji oz. z enakimi zneski odpravnin, kot jih je Secop ob zaprtju svojega podjetja v nemškem Flensburgu leta 2008 izplačal tamkajšnjim 1500 delavcem, je še povedala Jerkičeva. Poslanka SD in metliška županja Renata Brunskole pa je na predsednika vlade Pahorja naslovila prošnjo za sklic razširjene seje razvojnega sveta Bele krajine in Kočevske, na kateri naj bi obravnavali gospodarske razmere na omenjenem območju in interventne ukrepe ter minuli teden na seji vlade potrjene razpise v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju med letoma 2011 in 2016.

HE Brežice. Civilna iniciativa ponavlja zahteve po celoviti protipoplavni zaščiti ob bodoči gradnji. "Gradbeni lobiji želijo betonirati naše okolje, namesto da bi odpravljali vzroke za poplave ob Krki, ki so posledica odvzema pretočnosti na Savi," nam je povedal Janez Ivšič iz civilne iniciative (CI) za spremljanje načrtovanja protipoplavnih ukrepov v Krški vasi in Velikih Malencah. CI je te dni na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) oddala stališča do sprememb državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno (HE) Brežice. V njih znova zahtevajo – z MOP jim prvič niso odgovorili –, naj se ministrstvo opredeli do stališča, da zdajšnje visoke vode niso naravne, temveč posledica napak ob gradnji visokovodnih nasipov vzhodno od Brežic od leta 1963. "Ugotavljamo, da nekatere hiše Velikih Malenc ostajajo brez sleherne zaščite, drugje pa je nepopolna in načrtovana bistveno nižje od dejanskih visokih voda v Krški vasi, Velikih Malencah, Župeči vasi in Cerkljah," pojasnjuje Ivšič. DPN za HE Brežice bi bil po njihovih besedah sprejemljiv le, če bi zajemal celovite protipoplavne ukrepe od hrvaške meje do Krškega.

Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da bi Grčija, če se želi izogniti bankrotu, potrebovala še 104 milijarde evrov pomoči. Ta pomoč bi morala priti s strani EU in zasebnih upnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozen program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za 110 milijard evrov vredno pomoč držav z evrom in IMF. A Grčija vendarle okreva počasneje od pričakovanj. Da bi se izvila iz primeža dolžniške krize, bi tako država potrebovala še 104 milijarde evrov svežega denarja - 71 milijard evrov s strani EU in 33 milijard evrov s strani bank in drugih akterjev zasebnega sektorja, ocenjuje IMF. Po ocenah IMF trenutno med vlagatelji vlada prepričanje, da bo grški dolg prestrukturiran. Dokler bo to tveganje obstajalo, vrnitev Grčije na mednarodne finančne trge ne bo mogoče, prav tako pa ne povrnitev posojila sklada, še ugotavljajo. Ena od vodilnih bonitetnih agencij, Fitch, je sicer v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, iz B+ na CCC. "Znižanje bonitetne ocene odraža odsotnost novega kredibilnega programa EU in IMF za Grčijo, ki jo spremljajo zvišana negotovost v zvezi z vlogo zasebnih upnikov v bodočem financiranju ter poslabšanje makroekonomskih napovedi za Grčijo," so zapisali v Fitchu.

AUKN od nadzornega sveta Darsa zahteva, naj razišče, ali je uprava družbe smotrno porabljala denar za svetovanje. Tega se je samo lani nabralo kar za milijon in pol evrov. Kot je v sporočilu za javnost zapisala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), je zahtevo za preučitev morebitnih nepravilnosti v zvezi s svetovalnimi pogodbami v Družbi za avtoceste RS (Dars) poslala včeraj. "Nadzorni svet je namreč dolžan spremljati zakonitost poslovanja družbe, kot tudi gospodarnost in učinkovitost poslovanja. Prav tako je nadzorni svet dolžan nemudoma ukrepati pri ugotovljenih kakršnihkoli nepravilnostih pri poslovanju družbe. Gre za izrazito pristojnost in tudi odgovornost nadzornega sveta, zato mora nadzorni svet izvajati omenjeno vlogo skrajno resno in dosledno," so zapisali v AUKN. Agencija pričakuje kar najhitrejšo preučitev in njeno seznanitev z vsemi pogodbami in naročili svetovalne in druge narave, ki jih je Dars sklenil v zadnjem letu. V javnost je prejšnji teden prišlo, da naj bi Dars pod vodstvom Mateje Duhovnik v letu 2011 najel za več kot 1,5 milijona evrov različnih svetovalcev. Prav tako lani naj bi kljub obširni lastni pravni službi najeli za pol milijona odvetniških storitev. Gospodarski minister Radovan Žerjav je v odzivu dejal, da se bodo morali na te "prijateljske usluge izbrancem" odzvati tako nadzorniki Darsa kot tudi AUKN.

Lendava - Nadzorni svet Integrala Lendava je na četrtkovi izredni seji obravnaval poročilo direktorja o ukrepih finančnega prestrukturiranja in sprejel sklep, da na sodišče vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Okoli 60 delavcev bo stavkalo do odločitve sodišča. Kot je povedal predsednik stavkovnega odbora Denis Gerebic, so obvestilo o seji nadzornikov dobili danes, v sklepu pa piše, da bodo predlog sodišču poslali že danes. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Martin Gostan je delavcem, ki stavkajo od 4. aprila, pojasnil, da so se nadzorniki za stečaj odločili, ker so ugotovili, da ima podjetje preveč dolgov in da ga ni mogoče rešiti, saj imajo mesečno od 30.000 do 40.000 evrov izgube. Zaposleni v Integralu, ki servisira in popravlja avtomobile, jih tehnično pregleduje ter prevaža zlasti naftne derivate, njegov večinski lastnik pa ljubljanski Protect GL, stavkajo od 4. aprila, ker niso dobili februarskih plač, dnevnic ter nadomestil za prevoze in malice.

Brezplačna dodelitev frekvence Tušmobilu nelegalna Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da so uradne osebe Apeka Tušmobilu brezplačne radijske frekvence podelile v nasprotju s predpisi. Pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bečir Kečanović je pojasnil, da postopek ni bil izpeljan tako, kot je določeno v predpisu agencije za pošto in elektronske komunikacije, kar pomeni kršitev dolžnega ravnanja. Zaradi tega je le eden od zainteresiranih dobil brezplačno uporabo frekvenc. Po Kečanovićevih besedah zato dejanje ustreza definiciji korupcije. Primer se nanaša na postopek, ki ga je Apek vodil v primeru dodelitve radiofrekvenčnega pasu za opravljanje storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS družbi Tušmobil. Javni poziv za pridobitev mnenj je objavila decembra 2007, Tušmobilu kot edinemu ponudniku pa nato frekvenco dodelila brez javnega razpisa in brez plačila. To je seveda zmotilo druge mobilne operaterje, ki so menili, da so uradne osebe agencije ravnale netransparentno in diskriminatorno, ker so poziv zainteresirani javnosti, ki je zakonski predpogoj za odločitev o načinu dodelitve frekvenc, objavile v nasprotju s predpisi in pričakovano prakso. Prav tako ni bil javni razpis objavljen na spletni strani. Zato so se operaterji v začetku leta 2008 obrnili tudi na komisijo za preprečevanje korupcije. Apek se s komisijo ne strinja Apek pa se z ugotovitvami komisije o netransparentnosti postopka ne strinja, saj naj bi v načelnem mnenju le povzela že znane pomisleke operaterjev, ki pa jih ni podrobneje preverila. Prav tako naj bi bila pretirana tudi ocena, da je z brezplačno podelitvijo agencija Tušmobilu omogočila dva milijona evrov neupravičene koristi. Ocena po trditvah agencije namreč ne odraža realnih smernic na trgu elektronskih komunikacij. Da bi se izognili kakršnim koli očitkom o netransparentnem delovanju, je začela na svojih spletnih straneh objavljati informacije o objavah javnih pozivov v Uradnem listu.

Pod vprašaj postavljen slovenski gradualizem New York Times je zadnji v nizu tujih časopisov, ki se je razpisal o finančnih težave Slovenije in omenil, da bi bila lahko prva nekdanja socialistična država v EU-ju, ki bi potrebovala pomoč. Majhna, premožna in zahodno usmerjena Slovenija je bila z odprtimi rokami sprejeta v Evropsko unijo in pozneje še v območje evra, pet let pozneje pa tej alpski državi z dvema milijonoma ljudi preti sloves prve nekdanje socialistične države v EU-ju, ki bi lahko potrebovala pomoč, piše v petkovi izdaji ameriškega časopisa. Slovenski premier Janez Janša je prejšnji mesec opozoril, da bi ga dolžniške težave lahko sčasoma prisilile v prošnjo za evropsko pomoč. In njegova vlada je že obljubila jamstva v višini do štirih milijard evrov za pomoč bančnemu sektorju pri reševanju slabih nepremičninskih in komercialnih kreditov. Pogreznjena v recesijo, pritisnjena navzdol z ohromljenimi bankami in potolčena na trgu državnih obveznic je Slovenija s svojim padcem v nemilost zasejala dvom o ustreznosti ekonomske tranzicije, ki sta ji jo nekoč zavidali srednja in vzhodna Evropa, piše časopis. Ko je Jugoslavija leta 1991 razpadla, je na novo osamosvojena Slovenija ohranila večino svojih najboljših kart v domačih rokah, namesto da bi jih prodala tujcem, kot so to naredile nekatere druge države. To previdnost in odpor proti spremembam, ki bi jih lahko prinesli tujci - znan tudi kot slovenski gradualizem - se zdaj postavlja pod vprašaj. Nekateri se celo sprašujejo, ali ni država doživela škodo zaradi tako obetajočega starta. Tudi če Slovenija ni niti blizu dejanski prošnji za pomoč, mora biti njen položaj na radarju Evropske centralne banke, katere direktorji se bodo sestali 4. oktobra v Ljubljani. Tudi če so vladne potrebe po sposojanju denarja še vedno relativno majhne, bi skoki v donosnosti obveznic lahko Slovenijo izključili iz finančnih trgov, končuje New York Times.

Trgovanje na evropskih borzah je danes minilo v senci 11-odstotnega potopa družbe STMicroelectronics. Slab dan so imeli še proizvajalci avtomobilov Nokia , ki je pomemben kupec STMicroelectronics , izgublja tržni delež, zaradi česar uprava zadnjega pričakuje težave v prodaji. CAC je sam izgubil 0,66 odstotka, po 2,77 in 3,2 odstotka pa sta upadla Renault in Peugeot. Britanski FTSE in nemški DAX sta se okrepila za 0,08 in 0,22 odstotka. FTSE je zrasel, čeprav se je podražila le tretjina delnic, ki ga sestavljajo. V Frankfurtu je za 3,94 odstotka poskočil SAP , znova pa se je za 3,44 odstotka potopila Commerzbank. Daimler in MAN sta se pomaknila za 2,15 odstotka navzdol. Wall Street še naprej v rdečem Prvi dve uri trgovanja sta Dow Jonesu odnesli 0,43 odstotka. Kaže, da se je Wall Street začel zavedati težav, ki bi sledile, če se ZDA prihodnji torek ne bodo mogle več dodatno zadolževati. Ford , ki je v poslovnih rezultatih razkril rast prihodkov, a upad dobička, je nazadoval za 0,23 odstotka. Okrevanje azijskih borz ni zajelo Indije, kjer je indeks BSE 30 upadel za 1,87 odstotka. Shanghai Composite je z 0,53 odstotka rasti nadomestil le šestino ponedeljkove izgube, Nikkei pa je okreval za 0,47 odstotka.

Po podpisu pogodbe enaki standardi za vse Po podpisu dogovora o izmenjavi podatkov se bo Švica pridružila skupini 11 držav in ozemelj, ki so sprejeli standarde OECD-ja. To pomeni Švica ne bo več davčna oaza. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je napovedala, da bo ta teden s seznama nekooperativnih davčnih oaz umaknila tudi Švico - potem ko bo ta država, ki je vedno slovela kot bančni raj, podpisala svoj 12. dogovor o izmenjavi podatkov - tisti s Katarjem.12. dogovor o prilagoditvi standardov OECD-ja pomeni, da se bo Švica pridružila kategoriji držav, ki so izpolnile mednarodno veljavne standarde o davkih, so sporočili v OECD-ju. To je velik dogodek, ki dokazuje, da lahko spremeniš svet v le nekaj mesecih, je potezo Švice pozdravil predstavnik OECD-ja Pascal Saint-Amans. OECD je v želji po vzpostavitvi novih pravil, ki bi omogočala večjo preglednost bančnega sistema, nedavno objavil sivi seznam držav, ki niso sprejele standardov organizacije. Po tem se je skupno 11 držav in ozemelj z vzpostavitvijo potrebnih standardov potrudilo izbrisati svoje ime s tega seznama Avstrija, Belgija, Bermudi, britanski Deviški otoki, Bahrajn, Kajmansko otočje, Luksemburg, Monako, Nizozemski Antili in San Marino. Zasnova davčnega raja tako zelo naglo izginja.

Ljubljana - Ljubljanski župan Zoran Janković je izjavo Igorja Bavčarja, da se je celotni postopek začel na podlagi njegove prijave, označil "kot še eno neumnost gospoda Bavčarja". Pravi, da današnje aretacije niso v njegovem interesu in da je ovadbo junija lani podal zaradi poslovnih goljufij s ciljem, da se "slovenska družba počisti nečednih dejanj". Kot je Janković dejal v današnji izjavi za medije, spoštuje delo organov, za preiskavo in priprtje preiskave nekdanjih prvih mož Pivovarne Laško in Istrabenza pa je izvedel iz medijev. Spomnil je, da je junija lani podal kazensko ovadbo zoper nekdanja prva moža Pivovarne Laško in Istrabenza, Boška Šrota in Igorja Bavčarja, zaradi poslovnih goljufij. Kot poudarja, je takrat napovedal, da bo na koncu "zmagala pravica". "Tisti, ki se ukvarja s takšnimi nečednimi dejanji, pač mora za to odgovarjati. Vprašal bi se, zakaj že prejšnja vlada ni naredila te preiskave, saj so imeli v rokah vso dokumentacijo," je poudaril Janković. "V kazenski ovadbi z lanskega junija piše, da smo podali skupno ovadbo, pod katero je podpisana družba Electa, moj sin kot direktor družbe in jaz," pojasnjuje ljubljanski župan in dodaja, da "današnja aretacija sploh ni v njegovem interesu". Takrat je, kot pravi, podal ovadbo s ciljem, da se "slovenska družba počisti nečednih dejanj in da mladi, ki študirajo, nimajo za vzornike napačnih ljudi". Še enkrat je spomnil, da je že lani ob podani ovadbi napovedal, kaj se bo zgodilo z Istrabenzom, napovedal je tudi "Šrotov" nabiralnik, in na to temo nima več kaj dodati. Kot je še menil, se bo stvar zaključila, uradne organe, tako policijo kot tožilstvo in na koncu sodstvo, je treba pač pustiti, da opravijo svoj posel. Potem bodo imeli vpleteni možnost, da povedo svoje in dokažejo, če mislijo, da imajo prav, je dodal. Igor Bavčar: Zgodbe o tajkunih me žalostijo

Ljubljana - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 7972,17 točke, kar je 23,04 točke oz. 0,3 odstotka več kot v torek. Nikkei se je tako okrepil že četrti dan zapored, pri čemer je med današnjim trgovanjem njegova vrednost presegla psihološko mejo 8000 točk. Na vlagatelje je spodbudno vplivala torkova rast tečajev delnic v ZDA zaradi najnovejše objave ministrstva za trgovino o oživitvi gradnje novih stanovanj in hiš v ZDA februarja. Tečaje japonskih delnic pa je podprla tudi objava centralne banke, da bo povečala nakupe vladnih obveznic ter poslovnim bankam namenila dodatna posojila, s čimer naj bi okrepila njihovo kapitalsko ustreznost. Bank of Japan na tokratnem zasedanju sicer ni spremenila ključne obrestne mere, ki znaša 0,1 odstotka. Na Wall Streetu so se tečaji delnic v torek v povprečju zvišali. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 7395,70 točke, kar je za 178,73 točke oz. 2,48 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 58,09 točke oz. 4,14 odstotka in se ustavil pri 1462,11 točke.

Maloprodaja Mesne industrije Primorske po stečajnem postopku čaka na prevzemnika. "Vse je prazno. Mesa in mesnih izdelkov nimamo čisto nič. S sodelavko ves dan samevava. Dolgčas preganjava s čiščenjem. Nadrejeni so nam rekli, da se bo kaj več vedelo v roku enega tedna. Živimo v upanju," nam je v sredo povedala prodajalka v eni od dveh Mipovih mesnic v Novi Gorici. "Pri nas smo imeli veliko stalnih strank, predvsem starejših, ki jim je bila naša mesnica pri roki in so nam zaupali. Žalostni in jezni so, ker vidijo, kaj se dogaja." Delavci na zavod Odločbe. Več kot 260 zaposlenih v matični družbi Mip, ki je v stečajnem postopku, je že prejelo odločbe o prenehanju delovnega razmerja s 15-dnevnim odpovednim rokom. Po tem roku se lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje. Po uvedbi stečajnega postopka nad Mipovo hčerinsko družbo Maloprodaja (novogoriško okrajno sodišče je sklep o začetku postopka izdalo v torek, za stečajnega upravitelja pa imenovalo ljubljanskega odvetnika Igorja Goršeta) so mesnice še vedno odprte, a prazne. Trgovci so prevzeli tiste v svojih marketih. Direktor Maloprodaje Ljubo Vidrih si želi, da bi stečajni upravitelj ukrepal tako, da bi preostale mesnice (vseh na severnem Primorskem je 24) čim prej oddal najboljšemu ponudniku, tako da bi te poslovale naprej in bi se ohranila delovna mesta. Interes za prevzem nekaterih mesnic je, kot je znano, že izrazila družba Kras Sežana. Nadaljevanja proizvodnje prek nove družbe si želijo tudi zdaj že nekdanji delavci ter tudi vodstvo in nadzorniki matične družbe Mip. Kot smo poročali, naj bi določeno število zaposlenih, ki bodo sicer prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, po dogovoru s stečajnim upraviteljem Miroslavom Benedejčičem vendarle tudi med stečajnim postopkom ohranjalo del proizvodnje.

Ministrstvo za pravosodje. Ne ve, da je med obtoženimi v največjem procesu proti narkomafiji tudi izvršitelj. “Tadeju Poljaku bi morali glede na pravnomočno obtožnico funkcijo izvršitelja vsaj začasno zamrzniti. Obtožbe so resne, ne gre namreč za primer, ko bi se mu v trenutku nepazljivosti zgodila prometna nesreča. Slabo luč meče na vse nas,” je dejal eden od njegovih kolegov, ki ni želel biti imenovan. Predsednik zbornice izvršiteljev Zoran Kuret Marolt se na našo prošnjo za komentar ni odzval. Spomnimo, Poljak je eden od obtoženih v primeru Balkanski bojevnik, listine, ki so jih doslej prebrali na sojenju, pa naj bi dokazovale povezanost v mednarodno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo kokaina. Poljak naj bi s še enim Primorcem skrbel za avtomobile Hrvata, ki so ga pred slabima dvema letoma prijeli ob zasegu dveh ton kokaina v Urugvaju. Iz portoroške Marine naj bi pomagal odpeljati vsaj dva avtomobila, v katerih je bilo od dva do tri milijone evrov gotovine iz trgovine z drogo. “O pobudi za razrešitev ne vem nič, o tem nisem bil obveščen. Neuradno pa sem izvedel, da so nekateri izvršitelji na ministrstvo za pravosodje podali predlog oziroma se potegovali za to, da bi me umaknili oziroma mi odvzeli funkcijo izvršitelja, in to zaradi konkurence. Sicer je v zakonu jasno napisano, da funkcija izvršitelja preneha v primeru pravnomočne obsodbe,” je povedal Poljak. O zadevi Balkanski bojevnik pa, da zaupa v sodišča in je vse od začetka močno optimističen. Že pred časom je sicer dejal, da je izgubil zaupanje v delo kriminalistov, za katere je menil, da je njihovo delo pošteno, in da se ne čudi, da je na sodišču tako malo obsodilnih sodb. Ministrstvo ne ve nič S pravosodnega ministrstva so nam sporočili, da so na podlagi našega preverjanja, ali Poljak še izpolnjuje pogoje za funkcijo, Okrožno sodišče v Ljubljani zaprosili za odgovor in tudi zahtevali kopijo obtožnice v delu, ki se nanaša nanj. Nato bodo proučili, ali je treba zoper Poljaka uvesti disciplinski ali razrešitveni postopek in s tem povezan ukrep začasnega suspenza.

Pivovarna Laško je v četrtek podala tožbo zoper Urad RS za varstvo konkurence zaradi zamrznitve delnic Mercatorja. V tožbi Pivovarna Laško očita varuhu konkurence napako pri računanju lastniških deležev pivovarne v Mercatorju. Po podatkih urada naj bi Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska imele v Mercatorju 27,93-odstotni lastniški delež, kar pomeni, da so te družbe presegle 25-odstotni prevzemni prag. Čeprav je urad kasneje priznal svojo napako in ugotovil, da imajo te v Mercatorju skupaj le 23,33-odstotni lastniški delež, pa postopka proti lastnikom Mercatorja ni ustavil. V tožbi očitajo varuhu konkurence, da je napačno izračunal skupno lastništvo Laškega in povezanih družb v Mercatorju, postopka proti njim pa kljub temu ni ustavil. V Pivovarni Laško so danes povedali, da želijo s tožbo doseči odmrznitev omenjenih delnic in tako preprečiti nadaljnjo poslovno škodo, ki je nastala zaradi decembrske odločitve urada o zamrznitvi delnic. Pojasnili so tudi, da nikdar niso oporekali managerskemu odkupu Mercatorja, motili pa so jih domnevni pritiski in izsiljevanje nekdanjega predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića, ki se je zavzemal za managerski odkup. Znova so zavrgli tudi navedbe urada, da skupaj s povezanimi družbami, med katerimi so tudi Infond Holding, Center naložbe in Kolonel, obvladujejo 57-odstotni delež v Mercatorju.

Marko Grešak je izumil napravo, ki omogoča ekološko zatiranje plevela v poljedelstvu z izžiganjem. Ker je ekološko kmetijstvo v porastu, računa, da bo Ecobrena prihodnje leto prodajni hit v Sloveniji in kmalu tudi v Evropi, saj nima konkurence ...

Pusta brez krofov si ne moremo predstavljati, saj nas takrat ti puhasti priboljški obkrožajo prav povsod. Od krofov naj bi bila odvisna celo letina, pomanjkanje krofov pa lahko prinese še kopico drugih nevšečnosti, zato se gospodinje pri njihovi pripravi še posebno potrudijo Pusta praznujemo v obdobju, ko se lomijo letni časi. Zima se poslavlja, pomlad prihaja in v zraku je polno optimizma in načrtov za topli del leta. Prehode med letnimi časi že od nekdaj navdaja avra skrivnostnosti, ki jo spremljajo različne šege in običaji. Za pusta je še posebno značilno obilje hrane in pijače, verjetno najbolj povezani s tem praznikom pa so krofi. Izvor je nejasen, a nas to ne moti Zgodovina krofov sega nekako v 1 . stoletje, k nam pa so prišli iz flamskih dežel. Za pusta so se vedno pekli flancati in krofi, ki so spremljali drugo težko zimsko hrano, za katero je bilo značilno, da je bila mastna. Pri nas so gospodinje družine razveseljevale s krofi , pripravljenimi na štedilniku na drva, povečini pa so bili ocvrti v svinjski masti. Nagrada za maškare je bila krof Med pustne tradicije spadajo tudi maškare, ki hodijo do vrat do vrat. Nekoč so v kmečkem okolju gospodinje maškaram ponudile pustno kmečko kosilo in krofe ali flancate. Priznati moramo, da se je danes ta tradicija malce izneverila, še posebno v mestih, kjer so maškare ob ponujenem krofu kar malce nejevoljne, saj bolj kot kulinarični priboljšek pričakujejo, da jim bo v žep padel kak evro. Vsaka gospodinja ima svoj recept Glede na to, da so skoraj vse gospodinje včasih v pustnem času pekle krofe, se je razvilo neverjetno veliko različnih receptov in skoraj vsaka gospodinja prisega na svoj način priprave. Pomembna je kakovostna bela moka, druge sestavine pa so še sveža jajca, sladkor, maščoba in rum. Ta zadnji prepreči, da bi krof med cvrtjem vpil preveč maščobe, seveda pa je pomembno tudi, da je olje za cvrtje kakovostno in da je cvrtje enakomerno. Kakovostne sestavine, ki morajo biti ob pripravi vse tople, so pogoj za dober okus in lep videz krofa. Prava pika na i pa je »krancelj«, ki pokaže, da je gospodinja res vešča svojega dela in obvlada pripravo te dobrote. Tiste krofe, ki so ostali brez tega žlahtnega venca, so običajno še tople pospravili v okviru družine, kajti pošteno povedano niso prav nič slabši od »okrancljanih«, saj je bolj pomembno, da se krof peče pri enakomerni temperaturi olja, ki bo ob skrbni pripravi testa zagotovila, da bo krof voljan in se bo po ugrizu vrnil v prvotno obliko in ne bo ostal stisnjen. Slovenski okus je drugačen od tujega Sodobno življenje s svojim hitrim tempom nam pogosto preprečuje, da bi si krofe pekli doma, zato jih največkrat kupimo kar v pekarni, ki v pustnem času prodajo tudi do desetkrat več krofov kot navadno. V Sloveniji se še vedno držimo klasičnih krofov, polnjenih z marmelado, največkrat marelično.

Komisija DZ bi morala nadaljevati obravnavo oškodovanja v družbi Mercator, a predstavniki skladov niso prišli. Komisija DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ bi morala danes nadaljevati že jeseni 2005 začeto obravnavo domnevnega oškodovanja državnega premoženja pri prodaji kapitalskih deležev Kapitalske družbe Kad in Slovenske odškodninske družbe Sod v gospodarski družbi Mercator, a se predstavniki skladov seje niso udeležili. Milan Petek je poslal pismo predsedniku vlade Janezu Janši. Predsednik komisije Milan Petek LDS je po - za javnost zaprti - seji takšno ravnanje označil za ignorantsko in omalovažujoče do DZ. Zaradi neudeležbe ključnih akterjev pri prodaji delnic Mercatorja je član komisije Vili Trofenik predlagal prekinitev seje , je pojasnil Petek. Na seji so nameravali obravnavati junija objavljeni revizijski poročili računskega sodišča o pravilnosti poslovanja Kada in Soda pri prodaji Mercatorjevih delnic ter pred kratkim objavljeni porevizijski poročili o popravljalnih ukrepih. Obravnava takšnih dokumentov je po poslovniku DZ obveza in dolžnost komisije za nadzor proračuna, je opozoril Petek. Vendar pa so predstavniki Kada sporočili, da je vsa dokumentacija v zvezi z omenjeno prodajo že v DZ, poleg tega je računsko sodišče v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je Kad izkazala zadovoljive ukrepe v smeri odprave nepravilnosti in smotrnosti. Iz Soda so zgolj sporočili, da se seje ne bodo udeležili. Prišli so le predstavniki računskega sodišča in ministrstva za gospodarstvo, ostali povabljeni se niso opravičili. Milan Petek je na predsednika vlade naslovil pismo in poziv, naj kot predsednik organa, ki je hkrati tudi skupščina Soda in je imenoval tudi skupščino Kada, zagotovi udeležbo predstavnikov obeh skladov na nadaljevanju seje. Napisal je, da bo nadaljevanje seje komisije sklical, ko ga bodo obvestili, da bodo povabljeni prišli na sejo. Janšev odgovor pričakuje v 14 dneh. Seja je bila za javnost zaprta, ker poročili računskega sodišča o prodaji Mercatorjevih delnic vsebujeta zaupne podatke, je pojasnil Petek, ki pa razmišlja, da bi naslednjič dopustil navzočnost javnosti. Bomo pač obravnavali tisti del dokumentov računskega sodišča, ki nima oznake zaupnosti ali tajnosti, je dejal ter dodal, da bo odločitev odvisna od odločitve predsednika vlade. Nekdanji predsednik komisije za nadzor proračuna Milan Cvikl SD je na dogodek dejal To, da niso dolžni odgovarjati pred DZ ne drži. Oni so revidiranci in vsak revidiranec je dolžan priti v DZ . Izostanek predstavnikov Kada in Soda s seje je označil za popolno nespoštovanje zakonodajne oblasti. Nedopustno je, da si tisti, ki so zapravili 200 milijonov evrov denarja davkoplačevalcev, ne upajo priti na sejo, je še opozoril v imenu poslanskih skupin, ki so zahtevale sklic seje. Očitno gre za manever, ki je dogovorjen znotraj vladajoče koalicije, je prepričan Cvikl.

Vsi svetovni indeksi izgubili določeno vrednost Zaradi strahu vlagateljev, da bo grška dolžniška kriza ustavila svetovno gospodarsko okrevanje, so borze po vsem svetu zaznale velik padec. Vrednosti vseh najpomembnejših svetovnih indeksov so se zmanjšale za več kot tri odstotke. Japonski indeks Nikkei je v jutranjem trgovanju padel za 4,1 odstotka, 1,6 odstotka pa je izgubil tudi glavni avstralski indeks. Južnokorejski indeks Kospi je padel za dva odstotka, kitajski indeks Šanghaj pa je izgubil 1,5 odstotka vrednosti. Padle so tudi vrednosti delnic v Tajvanu, Singapurju in na Novi Zelandiji. Japonska zaskrbljena nad rastjo vrednosti jena Japonski premier Jukio Hatojama je povedal, da je zelo zaskrbljen zaradi padcev na borzah, japonska centralna banka pa je obljubila, da bo komercialnim bankam posodila 20 milijard dolarjev, da bi spodbudila njihovo likvidnost. Japonska banka bo s posojili povečala varnost na trgih, je povedal predstavnik japonske banke. BBC je poročal, da kriza v Evropi škoduje Japonski, saj se njeno gospodarstvo zanaša predvsem na izvoz, in ko se vlagatelji od nestabilnega evra obračajo k stabilnejšim valutam, kot je na primer jen, to krepi japonsko valuto in dela njihove proizvode dražje v tujini. Newyorška borza v četrtek doživela šok Padci na svetovnih borzah so se zgodili le dan po tem, ko je Wall Street v četrtek doživel enega najbolj divjih trgovalnih dni v zgodovini in je osrednji indeks Dow Jones je uro in pol pred koncem trgovanja izgubil skoraj 1.000 točk, nato pa okreval in na dnevni ravni nazadoval za 347 točk. Začelo se je z zaskrbljenostjo zaradi grške dolžniške krize, saj se ameriški vlagatelji bojijo, da bi se kaj podobnega, kot se dogaja Grčiji, lahko zgodilo tudi drugim evropskim državam, kar bi imelo neposredno škodo za ZDA, največjo trgovinsko partnerico Evropske unije, in za svetovno gospodarsko okrevanje. Na divje nihanje indeksa naj bi vplivalo več dejavnikov, med drugim napaka pri navajanju vrednosti ene izmed delnic. Niža se vrednost funta Medtem ko so v javnost prihajala poročila o izidih britanskih volitev, se je znižala vrednost funta glede na evro in dolar. Funt je padel za tri cente oz. dva odstotka glede na dolar in tako dosegel vrednost 1,46 dolarje za funt, proti evru pa je izgubil dva centa oz. 1,6 odstotka in je bilo tako treba za en funt odšteti 1,15 evra.

Stečajna zakonodaja bi bila učinkovita, če bi vladajoči pozabili na interese svojih insolventnih prijateljev. Ponavljam še enkrat: slovenski sistem stečajev je ena navadna »pljačka«. Na to smo na Financah opozarjali vse od leta 2008, ko se je začela uveljavljati leto prej sprejeta zapletena zakonodaja z zapletenim imenom: zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). ZFPPIPP ima 500 (petsto!) členov (kar je še več od znamenite in posmeha deležne Kardeljeve ustave). In iz prakse je videti, da večina ščiti dolžnike. Kako se v praksi izvajajo kraje upnikov? Stečajna zakonodaja bi bila učinkovita, če bi vladajoči pozabili na interese svojih insolventnih prijateljev. Prvič, zaradi ohlapnega predpisa je določitev insolventnosti povsem odvisna od dobre volje vodstva, nemalokrat so to kar lastniki družb. Vodstva, lastniki družb lahko zavlačujejo do onemoglosti, tako rekoč brez sankcij, upniki so tu prvič oškodovani. Drugič, s pravno telovadbo se postopek še zavlačuje. Poglejte Zvon Ena Holding , kjer je trajalo skoraj dve leti, da je družba šla v stečaj. Pa se je izid nakazal že jeseni 2008, ko so delnice njenih naložb strmoglavile. Med zavlačevanjem upniki še vedno plačujejo upravo (večinoma kar tisto, ki je »poskrbela« za insolventni postopek), vse njene bonitete, povrh pa še kopico »strokovnih« pravnih mnenj, ki večinoma dokazujejo, da je z družbo vse O. K., da upniki pretiravajo, če zahtevajo stečaje. Denar v tej fazi iz insolventnega dolžnika kar puhti. Poglejmo to fazo še od bliže. Večinoma se sodišča srečujejo s »strokovnimi mnenji« ozke skupine piscev, ki znajo »strokovno« utemeljiti, zakaj »obstaja več kot 50-odstotna možnost« rešitve podjetja, kar insolventnega dolžnika na sodišču ščiti pred stečajem. Poznamo primere, kjer pravna mnenja pripravljajo kar pisci zakonodaje. Logično je, da za pravno mnenje najameš človeka, ki se spozna na materijo. Se pa ob tem postavlja vprašanje, ali niso pisci zanalašč spisali takega zakona, ki bo omogočal več interpretacij (piscem pa dodatni zaslužek)? Tretjič, legalna kraja so tudi uzakonjeni odstotki poplačila upnikov. Zadnji predlog prejšnje vlade o hitrih prisilkah, kar je dobra ideja, je predvideval celo 70-odstotni odpis terjatev. Halo?! Tako se gre biznis lahko vsak. Četrtič, preden upniki lahko dosežejo izvršbo na zavarovani nepremičnini, lahko traja tudi dve leti. Medtem se tržna vrednost zavarovanja lahko niža. Spet izgubi upnik. V Sloveniji je to, da greš v stečaj, inkriminirajoče dejanje. Pravzaprav pri nas ne poznamo pravice do neuspeha. Pa saj ni čudno, če pa se v postopkih (pred njimi in po njih) dogajajo navadne goljufije, cuzanje denarja in kraje upnikov. In dokler bomo stečajno zakonodajo le krpali, ne pa je prenovili, kot je treba, bo tako. Stečajna zakonodaja je še vedno ena najpomembnejših ta hip. Čeprav bi lahko bila že obrobna, če bi lahko upniki učinkoviteje izterjali tiste, ki zaradi slabih kalkulacij, pohlepa ali čisto navadne kraje še vedno luknjajo tudi njihove bilance. Zato ministroma Pličaniču in Žerjavu, ki se spet lotevata prenove zakonodaje, polagam na srce: poenostavita, skrajšajta postopke, zaščitita upnike, ne dolžnikov in propadlih lastnikov. In to ni niti najmanj težko. Le odmisliti morata prijatelje, katerih podjetja so pravzaprav insolventna.

Slabo uro je bila zaradi prometne nesreče med uvozom in izvozom Ljubljana - sever v smeri Kosez zaprta vozni in prehitevalni pas. Danes okoli 10. ure se je na ljubljanski obvoznici v bližini izvoza na Celovško cesto zgodila prometna nesreča. Po do sedaj znanih podatkih je 40 letni voznik osebnega avtomobila znamke Hummer vozil po ljubljanski obvoznici iz smeri Bežigrada proti primorski. V bližini izvoza na Celovško cesto je izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar se je vozilo prevrnilo. Policisti nadaljujejo z ugotavljanjem vzroka in okoliščin prometne nesreče. V prometni nesreči po do sedaj znanih podatkih ni bil nihče poškodovan, so nam sporočili iz Policijske uprave Ljubljana.

Nova Gorica - Pogajalski skupini uprave Hita ter Sindikata igralniških delavcev Slovenije (Sids), ki je za petek napovedal stavko v Hitovih novogoriških igralnicah Perla in Park, sta za danes končali pogovore. Nadaljevali se bodo v petek ob 18. uri, so sporočili iz Hita. Potem ko je uprava novogoriškega igralniškega podjetja konec oktobra enostransko odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo in sporazum o delovnem času za zaposlene v igralništvu, v sindikatu Sids vztrajajo pri 12 stavkovnih zahtevah. Glavna med njimi je preklic odpovedi obeh dokumentov ter začetek pogajanj. Ob tem upravi med drugim Hita očitajo še kršenje podjetniške kolektivne pogodbe in zakonov v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu ter neupoštevanje mnenja sindikata pri sanacijskem programu. Če dogovora ne bo, bodo igralniški delavci v igralnicah Perla in Park v Novi Gorici začeli stavkati v petek ob 22. uri in znova začeli delati ob 1. uri naslednjega dne. Stavko bodo 21. novembra podaljšali na šest, 28. novembra pa na 12 ur. Če uprava sindikalnih stavkovnih zahtev ne bo izpolnila, nameravajo stavkati tudi v decembru.

Italija omilila očitke z mocarelo Italija je sporočila, da je bilo mleko, uporabljeno za izdelavo mocarele, okuženo z dioksinom le na manjšem številu bivoljih farm. S tem se je odzvala na ukrep Japonske in Južne Koreje, ki sta, potem ko sta ugotovili, da je bila italijanska mocarela okužena s strupeno kemikalijo, prepovedali uvoz italijanskega sira. Preverili smo 132 farm in le v devetih smo odkrili sledi dioksina, je sporočil italijanski zunanji minister Massimo D Alema. Dodal je, da je odziv mednarodne skupnosti pretiran. Zaradi odkritja kemične snovi, ki povzroča raka, je tudi Evropska komisija od Rima zahtevala, da poda varnostna zagotovila. Predstavnik komisije je dejal, da če bodo rezultati testiranj iz leta 2007 pokazali dioksin v mleku, bodo takoj sprejeti varnostni ukrepi. Dioksin zelo strupen Dioksin je strupena kemikalija. Zaradi okuženega sira v letih 2001 in 2003 je Evropska komisija od Italije zahtevala redno testiranje. Velika panika je nastala tudi leta 1999, ko so strupeno snov odkrili v belgijski perutnini in svinjini. Hrvaški strokovnjak za otroško prehrano Ignac Kullier je za hrvaški časopis Jutarnji list dejal, da gre za zelo nevaren strup, od katerega so nevarnejši le še jedrski odpadki. Strup dioksin je eden najnevarnejših strupov na svetu. Prvič naj bi ga uporabili v času vietnamske vojne. Ameriška vojska naj bi dioksin razpršila nad džunglo, kjer so se skrivali vietnamski uporniki. Tudi danes ga uporabljajo v herbicidih, nevarne pa so že zelo majhne količine. Zelo težko se ga je znebiti, ko enkrat pride v prehranjevalno verigo. So za dioksin krive smeti? Dioksin bi lahko v mleko prišel zaradi krize s smetmi v Neaplju. Policija še ugotavlja, ali je bila krma, s katero je bila v okolici Neaplja nahranjena živina, zastrupljena. Sicer je italijanski kmetijski minister Paolo De Castro zanikal, da bi lahko bila kriza s smetmi povezana z zastrupljenim sirom. Japonska želi imena podjetij Japonska je zahtevala od Italije, da poda imena proizvajalcev z dioksinom zastrupljenega sira. Če bi lahko izvedeli imena teh podjetij, bi lahko dovolili uvoz sira preostalih, je dejal predstavnik japonskih oblasti.

Inflacija bo v primerjavi z drugimi v evroobmočju visoka Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pričakuje upočasnitev gospodarske aktivnosti do leta 2010, prišlo pa naj bi tudi do nadaljnjega zniževanja inflacije. A inflacija bo v primerjavi z območjem evra še vedno visoka, je ocenil Kranjec. Kot najbolj skrb vzbujajoče izpostavlja stroškovne pritiske. Banka Slovenije v poročilu o cenovni stabilnosti napoveduje Sloveniji za leto 2008 gospodarsko rast v višini 4,5 odstotka. Do leta 2009 se pričakuje umirjanje tako domačega kot tujega povpraševanja, je povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik ter dodal, da naj bi se v letu 2009 gospodarska rast upočasnila na 3,5 odstotka in v letu 2010 vnovič okrepila na 4,1 odstotek. Povprečna letna inflacija, ki bo letos po ocenah centralne banke znašala 6,1 odstotek, se bo v letu 2009 znižala na 3,5 odstotka, v letu 2010 pa na 2,8 odstotka, je še povedal Kozamernik. Skrbijo predvsem stroškovni pritiski V centralni banki so zaskrbljeni nad stroškovnimi pritiski, ki se kažejo v zadnjem obdobju, poudarja guverner banke. Ti pritiski so posledica zunanjih stroškov, med katerimi Kranjec izpostavlja cene surovin, energentov in hrane. Obstajajo pa tudi domači vzroki, ki izhajajo iz plačnih gibanj. Če to povežete s cikličnim upadom proizvodnje, boste videli, da obstaja velika verjetnost za povečanje stroškov na enoto proizvoda, kar se bo odrazilo tudi na inflaciji, je opozoril.

V Gospodarski zbornici Slovenije so ocenili, da ukrepi Evropske centralne banke kažejo na resnost razmer v evropskem gospodarstvu, vendar nižja obrestna mera še ne more zagotoviti bistveno boljših pogojev kreditiranja za slovensko gospodarstvo. France Arhar Pričakovanja predsednika Združenja bank Slovenije Franceta Arharja ob znižanju ključne obrestne mere v evroobmočju na 0,75 odstotka in obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri Evropski centralni banki ECB na nič odstotkov niso velika. Podobno menijo v Gospodarski zbornici Slovenije GZS. Ukrepi ECB kažejo na resnost razmer v evropskem gospodarstvu, vendar nižja obrestna mera še ne more zagotoviti bistveno boljših pogojev kreditiranja za slovensko gospodarstvo, so ocenili v GZS. Po njihovem mnenju je sanacija bank vezana na številne druge ukrepe, stopnja zaupanja finančnih trgov do Slovenije pa je odvisna od učinkovitosti teh ukrepov. V Sloveniji na kratek rok ni pričakovati velikih sprememb, je povedal Arhar. Po njegovem mnenju bo imelo znižanje ključne obrestne mere v evroobmočju na 0,75 odstotka pozitiven učinek na vse dolžnike, medtem ko povečanja obsega kreditiranja zaradi znižanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov ni pričakovati. Znižanje ključne obrestne mere bo imelo pričakujoč pozitiven učinek na vse dolžnike, tako fizične kot pravne osebe, saj je v Sloveniji prek 90 odstotkov vseh kreditnih pogodb takšnih z gibljivo obrestno mero, je dejal. Kot je pojasnil, ima odločitev ECB običajno vpliv na gibanje euriborja, za katerega pa je težko oceniti, kako bo zares reagiral. Medtem ko se je trimesečni euribor v preteklosti gibal okoli izhodiščne obrestne mere ECB, se to v zadnjih mesecih ni več dogajalo. Od nje, ki je bila do četrtka na enem odstotku, je bistveno odstopal in padel že pod 0,70 odstotka, je povzel Arhar in ocenil, da se bo zaradi četrtkovega znižanja obrestne mere še znižal. Napoved gospodarske rasti v Sloveniji se je poslabšala. Foto Thinkstock Kako bodo reagirali trgi na znižanje obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov, je prav tako težko predvideti, je nadaljeval. Zaradi spremembe depozitne obrestne mere ne moreš pričakovati čudežev in tega, da se bo kreditiranje bistveno povečalo, je dejal in dodal, da je pri tem ključno zaupanje, ki se ga ne da kupiti. Zato je po njegovem veliko vprašanje, ali bodo depoziti, ki se dejansko ne obrestujejo, dovolj močan motiv, ki bi nadomestil pomanjkljivo zaupanje med bankami. Tako bo treba počakati, kolikšen vpliv bo imelo to na oceno medbančnega zaupanja. ECB je sicer govorila o tem, da obstaja velik presežek likvidnosti pri posameznih bankah, vendar ta v veliki meri zaradi nezaupanja ni v funkciji. Ravno zaradi nezaupanja med bankami so medbančni viri močno omejeni, ne le v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu. Tu so možnosti omejene, saj se je dolg prebivalstva povečal in mora ta denar namenjati za poplačilo kreditov, brezposelnost je visoka, dohodki upadajo, je naštel. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu, meni Arhar. Foto Thinkstock Problem Slovenije je še ta, da v bankah manjka kapitala in da je država v recesiji, saj se je napoved gospodarske rasti poslabšala. Torej se odpira tudi vprašanje, kako bo to vplivalo na bonitetno oceno. Tudi, če banka ima vire, bo bolj previdna, saj mora vpliv recesije dodatno upoštevati pri ugotavljanju kreditne sposobnosti, je ponazoril. Svet ECB je v četrtek v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,75 odstotka. Ključna obrestna mera je tako prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod raven enega odstotka.

Ljubljana - V Sloveniji je bilo lani z vlaki prepeljanih skoraj 13,1 milijona ton blaga in opravljenih dobrih 2668 milijonov tonskih kilometrov. V primerjavi z letom 2008 se je količina železniškega blagovnega prevoza zmanjšala za dobrih 24 odstotkov, v enakem obsegu tudi število opravljenih tonskih kilometrov. Pri tem je bilo skoraj 75 odstotkov blaga prepeljanega v mednarodnem prevozu, so danes sporočili iz državnega statističnega urada. Glede na skupine vrst blaga je bilo v letu 2009 z vlaki prepeljanega največ tako imenovane skupine drugega blaga, in sicer 25,2 odstotka izraženo v tonah oziroma 25,7 odstotka izraženo v tonskih kilometrih. Druga najpogostejša skupina vrst blaga po količini, ki je bila prepeljana po železnici, so bili premog, plin, nafta in derivati (19,9 odstotka oziroma 19,6 odstotka), sledila sta prevoz rud in kamnin (16,9 odstotka oziroma 18,2 odstotka) ter prevoz proizvodov predelovalnih dejavnosti (9,3 odstotka oziroma 8,1 odstotka). V obdobju med letoma 2004 in 2008 je bilo z vlaki prepeljanih okrog 1,5 milijona ton nevarnega blaga letno, lani pa je skupna količina prepeljanega nevarnega blaga narasla na skoraj 2,9 milijona ton in je bila glede na leto 2008 večja za 78,9 odstotka. Največji delež so predstavljale vnetljive tekočine, in sicer 83,5 odstotka vsega prepeljanega nevarnega blaga. Statistiki še dodajajo, da je bilo v letu 2009 v Sloveniji 19 železniških prometnih nesreč, v katerih je 11 oseb izgubilo življenje, kar pomeni, da sta umrli dve osebi več kot leta 2008. Med 11 smrtnimi žrtvami ni bilo potnikov, ena izmed žrtev pa je bila zaposlena na železnicah. Huje poškodovanih v železniških prometnih nesrečah je bilo lani 14 oseb. Železniška mreža v Sloveniji sicer obsega 1228 kilometrov železniških prog, od tega je 330 kilometrov dvotirnih, 503 kilometrov pa jih je elektrificiranih. Slovenske železnice so imele leta 2009 v lasti 318 vlečnih vozil, od tega 166 lokomotiv in 154 motornih vlakov ter 360 potniških vagonov in 3905 tovornih vagonov. Število tovornih vagonov v lasti Slovenskih železnic nekoliko upada, prav tako je v tem letu precej upadlo število tovornih vagonov v zasebni lasti - teh je bilo 469.

Družba je v krizi, pol zaposlenih na dopustu Nadzorni svet družbe Casino Maribor je sprejel odstopni izjavi predsednice uprave Darje Lampret in članice uprave Saše Ajdnik.Postopkov za razpis izbire nove uprave na seji niso sprejeli, zdajšnja uprava pa na svojem položaju ostaja, vse dokler se ji ne izteče trimesečni odpovedni rok oziroma do konca marca. Odstop zaradi neuresničenih predlogov Lampretova je člane nadzornega sveta o svojem odstopu obvestila med prazniki, enako pa je v ponedeljek storila še Ajdnikova. Dozdajšnja predsednica uprave je vodenje edinega kazinoja v središču Maribora prevzela maja lani, ko je bila družba že v kriznem finančnem položaju. Za odstop se je odločila, ker njeni predlogi sanacijskih ukrepov niso bili realizirani, zaradi česar je ocenila, da so izčrpali vse postopke za dvig prometa in ohranitev podjetja ter s tem koncesije. Družba je že dalj časa v krizi Nadzorniki naj bi razpravljali tudi o nadaljnih možnostih Casinoja Maribor. Polovica od 28 zaposlenih v mariborski mestni igralnici je namreč zaradi nedavne ukinitve žive igre na dopustu. Kako naprej, pa nadzorniki ne želijo povedati, dokler o tem ne odločijo lastniki, med katerimi so največji Kad, Sod in Mestna občina Maribor, ob njih pa tudi tri družbe ljubljanskega podjetnika Mateja Raščana. Finančna kriza se v mariborski družbi vleče že nekaj let, nanjo pa sta vplivala tudi protikadilski zakon in odprtje konkurenčnega kazinoja v Šentilju. Po več poskusih jim je vendarle uspelo izpeljati dokapitalizacijo, ki pa ni v celoti uspela. Neuspešno je bilo tudi iskanje strateškega partnerja, Kad in Sod pa nista našla kupca za svoj delež, ki sta ga prodajala konec lanskega leta. Družbo je dodatno prizadel dolg NKBM-ju ter zaposlenim in izgubljen sodni postopek, v katerem so jo Terme Maribor tožile za povrnitev sredstev iz delitvene bilance nekdanjega skupnega podjetja Pohorje.

Polovica dokapitalizacijskih sredstev naj bi šla za tekoče poslovanje Adria Airways naj bi letos poslovala s pozitivno ničlo. Toda če bi Evropska komisija ocenila, da je bila v preteklosti deležna neupravičene državne pomoči, bi najverjetneje končala v stečaju. Po poročanju novinarja Radia Slovenija Milana Trobiča naj bi v Adrii Airways po neuradnih podatkih letos poslovali nekoliko bolj kot lani. Dosegli naj bi pozitivno ničlo, kar bi lahko pomenilo, da nova uprava dosega cilje, ki so si jih zastavili lani novembra ob dokapitalizaciji družbe v višini 50 milijonov evrov. Zaradi pomanjkanja uradnih informacij pa naj bi Adria kar polovico lanske dokapitalizacije porabila za tekoče poslovanje. Delničarje ob tem zanima, kakšno je dejansko poslovanje Adrie. Če ne prej, bodo to najbrž izvedeli na skupščini delničarjev, ki bo konec tega meseca, pravi predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič. Takrat naj bi bilo tudi jasneje, kaj se dogaja z napovedano prodajo večinskega deleža v Adrii. V medijih že nekaj časa krožijo informacije, da naj bi se za nakup zanimala nemška družba Intro Aviation, ki naj bi bila zgolj posrednik, končni kupec pa Air Berlin. Morebitni kupec je sam uspešno prestal sanacijo in našel izhod iz podobne krize, kot jo preživlja Adria in bi ji zato s tem znanjem in skupnim nastopom lahko pomagal iz brezna težav. Nad Adrio pa še vedno kot damoklejev meč visi postopek, ki ga je Evropska komisija začela lani novembra, ko je sprožila preiskavo, ali je bila Adria v preteklosti deležna neupravičene državne pomoči. Skupna vsota dokapitalizacij naj bi sicer znašala okrog 85 milijonov evrov. Morebitna odločitev, da mora Adria sredstva vrniti, pa pomeni, da bo celoten postopek prodaje pod vprašajem. Nekateri menijo, da bi to pomenilo tudi stečaj naše edine letalske družbe Adrie Airways.

Senat celjskega višjega sodišča je potrdil pogojni zaporni kazni zdravstvenemu tehniku Iztoku Žilavcu in medicinski sestri Darji Šuper zaradi smrti Bojana Kajtne, ki je junija 2007 zaradi zastoja srca umrl pred vrati celjske bolnišnice. Po poročanju časnikov Delo in Večer se bo z zadevo ukvarjalo še vrhovno sodišče, saj zagovornik Žilavca, Damir Ivančič, napoveduje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Okrožno sodišče v Celju je decembra lani zaradi smrti Bojana Kajtne Žilavca in Šuperjevo obsodilo na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Njuna zagovornika pa menita, da bi morala biti ovadena zdravnica Andreja Strmčnik. Kot je pojasnil zagovornik Šuperjeve Boris Kmet, se je Strmčnikova, ki je bila usodno noč dežurna na celjski urgenci, na celjskem okrožnem sodišču ob podajanju izjave pretvarjala, da ni ničesar slišala in da je za težave Kajtne s srcem izvedela šele, ko je bilo že prepozno. Izjavo Strmčnikove, da za smrt Kajtne sploh ni vedela, ker se je takrat, ko je prišel po zdravniško pomoč, ukvarjala z nemirnim bolnikom, sta zagovornika Šuperjeve in Žilavca skušala zavreči z izvidom, ki ga je po razglasitvi sodbe nekdo anonimno poslal v njuno pisarno. Iz izvida naj bi bilo razvidno, da bolnik, ki ga je pregledovala Strmčnikova, ni bil nemiren. Zato je Kmet pritožbo na prvostopenjsko sodbo oblikoval kot obtožnico zoper omenjeno zdravnico in višjemu sodišču predlagal, naj jo upošteva kot ovadbo. Šuperjeva in Žilavec, ki jima je tožilec očital kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, sta na eni izmed obravnav povedala, da nista odgovorna za smrt Kajtne. Sodni senat pa je ugotovil, da obdolžena takrat dežurne zdravnice Strmčnik nista seznanila s težavami Kajtne, kar pomeni, da sta prekršila poklicno dolžnost in ravnala v nasprotju s svojimi pooblastili. Zaporne kazni jim ne bo treba odslužiti, če v preizkusni dobi dveh let po pravnomočnosti sodbe ne bosta storila novega kaznivega dejanja.

Luka Koper je Policijski sindikat Slovenije opozorila, da vsakič, ko stavkajo državni organi, utrpi ogromno gospodarsko škodo. Policisti pa so odgovorili, da zaostrene stavke na potniškem terminalu do 5. maja ne bo. Luka Koper je danes na Policijski sindikat Slovenije PSS naslovila dopis, v katerem opozarja, da ima lahko stavka policistov negativne učinke, še posebej v času turistične sezone. Predstavniki Luke Koper so opozorili, da v času stavke državnih organov, ki v pristanišču izvajajo del procesov, vsakič utrpijo ogromno gospodarsko škodo z dolgoročnimi posledicami tako za regijo kot tudi širše. V Kopru se zaradi stavke bojijo predvsem morebitne odpovedi prihoda potniških ladij, saj že v naslednjih petih dneh pričakujejo 6000 potnikov. Iz policijskega sindikata so medtem sporočili, da se je stavkovni odbor sindikata na podlagi zaznanih gospodarskih učinkov na dejavnost potniškega terminala pristanišča odločil, da do 5. maja ne bo izvajal poostrenih stavkovnih aktivnosti na potniškem terminalu Luke Koper. V sindikatu pa so dodali, da ta odločitev ne vpliva na druge stavkovne aktivnosti ter na nadaljevanje stavkovnih aktivnosti v bodočih zaostritvah v primeru neuspešnih pogajanj in enostranskih posegov v plače in druge pravice zaposlenih v policiji ter na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.

V bolnišnici Golnik so na kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo zadnje dni sprejeli nekaj bolnikov s poslabšanjem astme, kar je lahko tudi smrtno nevarno. Zato vse zdravnike pozivajo, naj pri nenadnem dušenju pomislijo na možnost težkega poslabšanja astme in ukrepajo v skladu s smernicami obravnave takih primerov. Profesorica interne medicine in alergologije v bolnišnici Golnik Ema Mušič je za zurnal24.si dejala, da ne gre za kakšno epidemijo, temveč za pričakovano večje število poslabšanj astme, še posebno v maju, ko je v zraku veliko travnih pelodov in cvetnega prahu. "Glede na to, da je letos izredno intenzivno cvetenje trav, je poslabšanj astme nekaj več, kot smo navajeni običajno. V naši ustanovi in specialističnih ambulantah se vsak dan pojavita eden do dva pacienta s težjim poslabšanjem astme. Takih s hujšim poslabšanjem, ki jih je treba sprejeti v bolnišnico, pa smo v zadnjem tednu dobili pet do sedem, od tega smo dva morali prvi dan reševati celo na intenzivnem oddelku." CELOTNEMU POGOVORU S PROF. EMO MUŠIČ LAHKO PRISLUHNETE TUKAJ: Seneni nahod lahko preraste v astmo Mušičeva ob tem dodaja, da imajo pelodno alergijo mlajši ljudje oziroma ljudje srednje aktivne življenjske dobe. "Čeprav nobeni starosti s tem ni prizaneseno. Tudi v drugem starostnem obdobju je možen začetek alergijske astme zaradi cvetnega prahu ali poslabšanje prej, tekom življenja poznane astme." Kot nadaljuje sogovornica, se najprej pojavi alergijsko vnetje v nosu, znano kot seneni nahod, značilen za pomladne mesece. "Kar pri 40 odstotkih ljudi pa se sčasoma lahko preseli navzdol, v pljuča, bronhije ... in tukaj je astma. Zato opozarjamo na resno zdravljenje samega alergijskega nahoda. Kajti če zavremo alergijsko vnetje v zgornjem 'nadstropju', v nosu, bomo preprečili tudi sestopanje tega procesa navzdol, globlje v pljuča, v bronhije. Preprečili bomo astmo."

Murska Sobota, prestolnica mode? »Prav je, da ne ostanemo le na ravni šivanja, ampak začnemo dodajati vrednost,« meni stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević. Študentje bi šli lahko v prvi letnik oblikovalske šole v Muri oktobra prihodnje leto. Zato bi Đorđević nepremičnine Mure v stečaju rad prodal ljubljanski Visoki šoli za dizajn . »Najprej bi oddali za leto dni z možnostjo podaljšanja, potem pa bi nekdanjo upravno stavbo Mure odprodali v celoti,« pojasnjuje upravitelj, ki se že nekaj časa ogreva za idejo o oblikovanju in proizvodnji na istem dvorišču. Bodo Murine šivilje dobile družbo študentov oblikovanja? »Prostore, ki so sicer namenjeni splošnih službam, kot sta finančna in računovodska, bi oddal za nizko najemnino. Toliko, da bi pokril stroške in dobil minimalni dobiček - ali pa še dobička ne,« pravi Đorđević. V slovenskih stečajnih postopkih sicer ni pogosto, da upravitelj kot menedžer želi premoženje razviti v nekaj, kar bi dodajalo vrednost. A Đorđević je že pred časom dejal, da upravitelj ne sme le odprodajati premoženja, ampak v družbi v stečaju prevzeti vlogo menedžerja. »Pomembno je, da se upravitelj pogovarja z delavci, sodiščem, lokalno skupnostjo.« Tudi tu želi doseči korist ne samo za Muro v stečaju, temveč - kot pravi - tudi nekaj za Prekmurce. »Samo da se nekaj začne dogajati,« pravi Đorđević. Šola nad idejo navdušena V ljubljanski Visoki šoli za dizajn (ki se bo v kratkem preimenovala v fakulteto za dizajn) so nad idejo navdušeni, le še podporo nekaterih partnerjev morajo poiskati. »Morda bo pouk lahko stekel že oktobra prihodnje leto,« pravi dekanja te šole Nada Rožmanec Matičič. To pomeni, da se bodo marca prihodnje leto študentje že lahko vpisali. Oblikovanje in proizvodnja - idealne razmere Mlado modno oblikovalko Petjo Zorec smo vprašali, kaj meni o predlogu. »Če sta oblikovanje in proizvodnja na istem dvorišču, gre za idealne razmere, saj dizajn ne obstaja brez podpore tehnoloških strokovnjakov, ki so del proizvodnje. Že sama komunikacija je tako veliko hitrejša in učinkovitejša. Takšne razmere močno pripomorejo h kakovost končnega izdelka,« pravi Petja. Na fakulteti so sicer imeli možnosti šivanja, saj imajo stroje, a ker obstaja nešteto posebnih šivalnih strojev, bi bili po njenih besedah obiski proizvodnje zelo koristni. Lastnica proizvodnje ni preveč navdušena Ni pa nad tem preveč navdušena lastnica proizvodnje v nekdanji Muri Mojca Lukančič (podjetji Mura in partnerji ter Mura EHM je skupaj s partnerjem Nigelom Buxtonom kupila na javni dražbi lani). »Dizajna tukaj ne potrebujemo,« pravi Lukančičeva. »Lahko ga naredimo v Milanu, Londonu, Firencah, kjerkoli ... Ni treba, da je ravno v sosednji stavbi.« Njenemu podjetju bi bolj prav prišle šivilje, zato meni, da če že, je primerneje v Murski Soboti odpreti srednjo šiviljsko oziroma poklicno šolo. Murino premoženje naprodaj Želite apartma na Pagu? Mura v stečaju bo v drugi polovici leta nadaljevala javno dražbo nepremičnin. Naprodaj bo okoli 40 stanovanj in poslovni prostori po Prekmurju ter tudi počitniški apartmaji v Gajcu na hrvaškem otoku Pag.

V Primorju bankam upnicam predlagajo, da bi jim v naslednjih štirih letih in pol poplačali 55 odstotkov svojih obveznosti. Če upniki ne bodo podprli predloga sanacije do konca decembra, jih bodo banke zelo težko podprle. Primorje je bankam upnicam poslalo predlog sanacijskega programa. Vodstvo družbe Primorje Ajdovščina je zaključilo s pripravo predloga sanacijskega programa ter ga poslalo bankam upnicam. Postopek obravnave naj bi bil končan predvidoma do konca meseca. Predlog upnikom ponuja, da bi jim Primorje v naslednjih štirih letih in pol poplačalo 55 odstotkov svojih obveznosti. Banke upnice pričakujejo, da bodo sanacijo družbe s konkretnimi prispevki podprli tudi nebančni upniki. Če upniki ne bodo podprli predloga sanacije do zaključka obravnave, bodo banke zelo težko podprle izvedbo vseh ukrepov, ki jim jih predlaga vodstvo družbe Primorje. Zato bo vodstvo ajdovskega gradbinca v prihodnjih dneh vnovič zaprosilo upnike za tesnejše sodelovanje in jim posredovalo svoje konkretne predloge. Ob tem bi želeli poudariti, da so rešitve, ki jih nudimo upnikom, za njih bistveno boljše kot bi bile v primeru, da družbi Primorje ne uspe realizirati sanacijskega programa. V primeru družbe SCT se je izkazalo, da za poplačilo tovrstnih upnikov ni na voljo nobenih sredstev, so sporočili iz Primorja. Le z uspešno sanacijo Primorja bo namreč mogoče ohraniti obstoj in razvoj številnih manjših podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so nujno potreben člen pri izvajanju velikih inženirskih projektov, so še dodali.

Po ogledu prostorov prejšnji četrtek se je na prestajanju kazni zglasila v ponedeljek. Nekdanja veleposlanica Nataša Vodušek je že na prestajanju zaporne kazni na Igu. Po naših informacijah sta si zakonca Nataša in Vladimir Vodušek prišla ogledat prostore prejšnji četrtek, v ponedeljek pa naj bi se Voduškova zglasila na prestajanju kazni. Voduškova bi v zapor sicer morala že junija, a je zaprosila za odlog, kar ji je sodišče tudi odobrilo. Ni pa ji odobrilo prošnje, da bi kazen odslužila z družbenokoristnim delom ter da bi kazen prestajala le ob koncih tedna. Na Igu bo prestajala enoletno zaporno kazen, ker je leta 2008 sredi Sarajeva močno vinjena povzročila hudo prometno nesrečo in hudo poškodovala domačina Nijaza Zorlaka, ki je bil po nesreči več tednov v komi.

Upnikom predlagajo polovično poplačilo terjatev Gospodarstvo Rast, prek katerega je mariborska nadškofija vodila svoje finančne posle, je v prisilni poravnavi. Leto 2010 je družba sklenila s 50 milijoni evrov izgube. Vodstvo Gospodarstva Rast je ugotovilo, da je družba plačilno nesposobna predvsem zaradi neizplačila dividend Zvona ena holdinga, zmanjševanja vrednosti naložb v Zvonu ena in Zvonu dva, povečanja odhodkov za obresti najetih posojil pri bankah ter zaradi neuspešnih dogovorov o reprogramiranju posojil. Družba je ob koncu lanskega leta tako imela dobrih 41 milijonov evrov terjatev. Navadnim upnikom uprava Gospodarstva Rast predlaga polovično poplačilo terjatev v prihodnjih štirih letih. Največji upniki so banke Največji navadni upnik je z 11,5 milijona evrov Unicredit Banka, s 6,8 milijona evrov pa sledi Banka Koper, ki ima kot ločitveni upnik zavarovanih še za okoli štiri milijone evrov terjatev. Med milijonskimi upniki sta še Raiffeisen Banka 8,2 milijona in Abanka Vipa šest milijonov evrov. Gospodarstvo Rast, ki ga trenutno vodi Dušan Zazijal, je v skoraj 52-odstotni lasti Nadškofije Maribor, 34 odstotkov ima celjska, preostalih 14 odstotkov pa murskosoboška škofija. Vprašanje pa je, kakšna usoda ga čaka, glede na to, da upniki Zvona ena že zahtevajo stečaj. Preberite Zvonu ena grozi izguba T-2, NLB predlaga stečaj holdinga

Piranski mandrač. KS, strokovnjaki in občani opozarjajo na nepravilnosti pri obnovi. "Od občine in investitorja Okolja Piran zahtevamo, naj pri obnovi mandrača upoštevata skladiščenje in ohranitev odstranjenih tlakovcev ter vnovično namestitev tlakovcev nazaj na brežino – kjer je to možno," je po nujni seji sveta Krajevne skupnosti (KS) Piran dejal njegov predsednik Sašo Saksida. KS, občani in arhitektka Romana Kačič so namreč javno opozorili na nestrokovno in neustrezno obnovo piranskega mandrača, kjer je izvajalec v nasprotju s projektno dokumentacijo in soglasjem spomeniškega varstva namesto starih in novih monolitnih blokov na brežino postavil ploščice iz peščenjaka. Zavod za spomeniško varstvo je zato dela na zidu ustavil. "Mandrač je nepovratno izgubljen. Ta kamen ima dušo, izgubili smo dušo Pirana," so besede razočaranih Pirančanov. "Tako jaz kot župan Peter Bossman sva ogorčena in razočarana nad tem početjem," poudarja Gašpar Gašpar Mišič, podžupan. Prejšnji teden je potekal krizni sestanek z Okoljem Piran, na katerem je župan zahteval, naj se dela nadaljujejo v skladu s smernicami spomeniškega zavoda.

Posebne ekonomske cone po svetu niso nič novega Posebna ekonomska cona v mestu Lodž že leta privablja ugledne mednarodne korporacije, medtem ko smo pri nas šele letos sprejeli intervencijski zakon o Pomurju. Posebne ekonomske cone PEC v svetu danes niso nič posebnega. Države vzpostavljajo posebna območja, da bi z ugodnimi pogoji privabile domače in tuje vlagatelje. Ena večjih in bolj prepoznavnih v Evropi je tudi tista v drugem največjem poljskem mestu Lodž. Lodž in njegova okolica imata bogato industrijsko tradicijo, zlasti tekstilno, zaradi česar se je mesta tudi prijel vzdevek poljski Manchester. V 90. letih preteklega stoletja je s padcem komunizma padla tudi tekstilna industrija, na kateri je slonelo mesto, in stopnja brezposelnosti je presegla 30 odstotkov. Poljska vlada je kot intervencijski ukrep leta 1997 s posebnim odlokom za 23 let ustanovila PEC Lodž, ki danes zavzema površino skoraj 1.200 hektarjev. V Lodžu so se osredotočili na tri poslovna področja, v katera so želeli privabiti vlagatelje, in sicer so to proizvodnja, storitve npr. skladiščenje in prevoz ter poslovno-podporne storitve, kot so računovodstvo, klicni centri, razvoj in raziskave ... Denar za zaposlene ali pa za vlaganja Država novim podjetjem nudi pomoč oz. razvojna sredstva na dva načina. Prvi je povezan s stroški delovne sile, ki so, podobno kot v Sloveniji, zelo visoki. Za vsakega novozaposlenega lahko podjetja tako dobijo povrnjene stroške, povezane z zaposlitvijo, vključno s prispevki, za obdobje dveh let. Druga oblika razvojne pomoči pa je povezana z vlaganjem v fiksna sredstva, kot so nakup ali najem nepremičnine, širjenje obstoječe proizvodnje, in tudi z vlaganjem v neoprijemljivo premoženje, npr. patente in licence. Po besedah Agnieszke Sobieszek, direktorice oddelka za razvoj naložb v PEC-u Lodž, država to pomoč nudi v obliki oprostitve davka na dobiček, nepremičninskega davka, neposrednega denarnega nakazila države ali iz evropskih sredstev. Višine državnih subvencij so v samem evropskem vrhu, saj lahko pokrijejo od 50 do 70 odstotkov stroškov delovne sile oz. vlaganj, odvisno od velikosti podjetja. Že poltretja milijarda evrov Obseg sredstev, namenjen za poslovanje podjetij v PEC-u, se je od njene ustanovitve vsako leto povečeval in je s 120 milijoni evrov leta 1998 narasel na 2,5 milijarde evrov v letu 2008. Tudi število izdanih dovoljenj podjetjem in število ustvarjenih delovnih mest sta iz leta v leto rasli. Tako je bilo leta 1998 izdanih 10 dovoljenj in ustvarjenih 754 mest, leta 2008 pa je bilo izdanih že 135 dovoljenj ter ustvarjenih skoraj 19.000 delovnih mest. Število izdanih dovoljenj se ni spremenilo tudi med krizo, kar kaže na obstojnost modela. Podjetjem pomagajo tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, iskanju poslovnih partnerjev in finančnih ustanov, ki sofinancirajo projekte, ter pri premagovanju birokracije, povezane s pridobivanjem gradbenih delovnih in drugih dovoljenj. Pomurski Lodž? Tudi pri nas se je vlada na začetku leta 2010 z intervencijskim zakonom o Pomurju odločila za podoben pristop z določanjem regije kot posebne ekonomske cone, kjer bo vlada do leta 2015 z različnimi ukrepi poskušala privabiti vlagatelje in pospešiti njen razvoj. Ti ukrepi so program spodbujanja konkurenčnosti, spodbuda zaposlovanja, davčne olajšave za vlaganja, prednostna obravnava projektov iz Pomurja pri kandidiranju za evropska sredstva, vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, vzpostavitev regijskega gospodarskega središča ter vlaganje za prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva, gozdarstva in živilskopredelovalne industrije. Poudarek je še na vlaganjih v infrastrukturo za preskrbo s pitno vodo. Bilanca dozdajšnjega dela kaže, da sta bila do zdaj pripravljena dva razpisa za začetne podjetniške naložbe nekaj v skupni višini več kot sedem milijonov evrov - prvi je že prinesel tudi 352 novih delovnih mest, drugi pa naj bi jih predvidoma ustvaril 171. Poleg tega sta bila objavljena še dva mednarodna razpisa za pripravo promocije regije pri vlagateljih ter za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji. Objavljen je bil tudi razpis za naročilo za pripravo strokovnih podlag za izvedbo projektov na področju socialnega podjetništva. 200 milijonov evrov spodbud Slovenska vlada je do leta 2015 predvidela za 200 milijonov evrov spodbud, pri čemer bo šla skoraj polovica 98 milijonov evrov v vodno infrastrukturo. Pri tem se poraja vprašanje, kako resna je pri namerah, da bi v regijo pripeljala podjetja z visoko dodano vrednostjo oziroma jo spremenila v inovativno. Le okoli 15 odstotkov vsega denarja bo šlo za spodbude delodajalcem, ki so podobno visoke kot tiste, ki jih ponuja PEC Lodž, in znašajo do 70 odstotkov stroškov delavcev ter naložb v opremo. V primerjavi s Poljaki pa pri nas še vedno manjka celostna podpora pri pridobivanju dovoljenj in črpanju evropskih sredstev ter vodenju skozi celoten projekt.

Pomoč. Simbolična predaja podarjenih igrač socialno ogroženim družinam. Zavod za turizem in fakulteta za organizacijske vede sta v akciji Za otroški nasmeh zbrala več kot dva tisoč igrač. Namenila jih bosta otrokom iz socialno ogroženih družin v Kranju, Rdečemu križu (RK) pa jih bosta simbolično predala danes ob 18. uri na Glavnem trgu v Kranju. “V Kranjski hiši imamo decembra ogromno otrok, zato smo razmišljali, kako bi tistim iz ogroženih družin priskočili na pomoč,” je dejala direktorica zavoda za turizem Natalija Polenec. “Čas je idealen,” je spomnila na romantična decembrska pričakovanja. Število in kakovost sta jo presenetili. “Dobili smo tudi kup novih igrač z etiketami, tako da so bili ljudje res radodarni,” je končala. Na pet tednov Prosilci dobijo prehrambne pakete vsakih pet tednov, v času pred krizo je bila po ocenah Kranjske enote Rdečega križa potreba največ petkrat na leto. Podobno ugotavlja tudi Milka Miklavčič z RK. Igrač v skladiščih bo letos dovolj, saj so jih ločeno zbrali tudi učenci osnovnih šol, ob tem pa tudi precej šolskih potrebščin ter tono in pol hrane, ki jo bodo razdelili takoj po novem letu. Vsak mesec novi prosilci Miklavčičeva ocenjuje, da se po pomoč na RK vsak mesec obrne do deset novih prosilcev. “Največ je prošenj za plačilo položnic,” pravi in opozarja, da denarja primanjkuje. Precej bolje je s prehrambnimi paketi. “S hrano smo zdaj dobro založeni. Prehrambne pakete delimo na vsakih pet tednov,” dodaja. V novem letu upa, da bodo donatorji tako radodarni kot letos.

Nemški Daimler in francoski Renault naj bi pripravljala skupen projekt, ki ga nameravata izpeljati v Sloveniji. Gre za proizvodnjo nove različice modela smart s štirimi vrati ter twinga. V Revozu bodo morda izdelovali še nov model smarta s štirimi vrati. Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler in Renault naj bi v skupnem projektu razvijala in proizvajala avtomobile smart in twingo, nemški časnik Financial Times Deutschland FTD povzema francoska tiskovna agencija. Izvedba naj bi bila zaupana tovarni v Novem mestu, druga možnost pa je proizvodnja v mestu Hambach na vzhodu Francije, navaja FTD. S skupnimi vlaganji želita podjetji znižati stroške proizvodnje malih avtomobilov. V Daimlerju sicer navedb časnika glede konkretnega projekta niso želeli komentirati, že decembra pa so napovedali, da bi lahko v prvi polovici letošnjega leta s tekmecem sklenili dogovor o delitvi stroškov v proizvodnji malih avtomobilov.

Zaradi nedovoljene objave arhivskega gradiva na njihovi spletni strani je inšpektorat za medije oglobil opozicijsko SDS, po nekaterih podatkih pa tudi njihovega vodjo Janeza Janšo. Inšpektorat za kulturo in medije je ugotovil, da je SDS kršil zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, saj je na svoji spletni strani objavil arhivsko gradivo brez dovoljenja arhiva, v današnji izdaji poroča Dnevnik. SDS tako čaka plačilo globe nekaj več kot dva tisoč evrov, neuradno pa naj bi inšpektorat s 417 evri kot odgovorno osebo oglobil tudi predsednika stranke Janeza Janšo. Vodja službe za odnose z javnostmi pri SDS Katarina Culiberg je že napovedala, da bodo vložili zahtevo za sodno varstvo. SDS ne izdaja odgovorne osebe Inšpektorat naj bi sicer imel velike težave pri vodenju tega postopka, saj v SDS niso želeli posredovati podatka, kdo je bil odgovoren za objavo arhivskih dokumentov na spletnih straneh stranke. Inšpektorat se je zato obrnil na predsednika stranke in mu tudi vročil poziv k izjavi o prekršku, medtem ko pri vročitvi odločbe o prekršku do danes še ni bil uspešen. Z vročanjem odločbe je imel težave tudi urad informacijskega pooblaščenca, ki je od Janše zahteval umik spornega faksimila obtožnega predloga v zadevi Patria s Facebooka.

Do konca tega leta se resnično splača zamenjati dobavitelja električne energije. GEN-I vam poleg najnižjih cen električne energije, v prvem mesecu izda račun za samo en evro! Izračun je enostaven če plačujete na primer 51 evrov na mesec za električno energijo in vse ostale stroške, vam GEN-I podari 50 evrov. &raquo,Bolj se seveda splača večjim porabnikom, vendar je tudi za gospodinjstva z manjšo porabo dolgoročno prihranek kar velik, meni dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, in doda, da se prestop h GEN-I splača tudi manjšim poslovnim odjemalcem, ki dobijo za cel mesec električno energijo zastonj plačajo torej le ostale stroške, ne pa tudi same energije. Kakšen je postopek zamenjave dobavitelja, koliko časa traja in ali lahko ostanemo brez elektrike? Ne, v nobenem primeru ne more vaše gospodinjstvo ali obrt ostati brez električne energije. Zamenjava je popolnoma preprosta, saj vam vzame le pet minut časa. Poiščite zadnji račun za elektriko, pokličite na 080 15 58 ali oddajte obrazec na pocenielektrika.si. Čez dva do tri dni boste prejeli pogodbo, ki jo podpisano vrnete in s tem je za vas postopek zamenjave dobavitelja električne energije končan. Če oddate zahtevek za zamenjavo do desetega v mesecu, boste lahko že s prvim dnem naslednjega meseca odjemalec GEN-I. Kako ugotoviti, kateri dobavitelj električne energije se najbolj splača? Na brezplačni številki 080 15 58 bodo to z veseljem storili za vas. Le poiščite vaš zadnji račun za elektriko in pokličite. Splača pa se preveriti tudi na primerjalniku cen Agencije Republike Slovenije za energijo na agen-rs.si. Lahko preklopim na GEN-I ne glede na to, v kateri občini sem? Seveda, GEN-I popolnoma nemoteno in zanesljivo dobavlja električno energijo po celi Sloveniji, je pa tudi mednarodni trgovec, ki deluje na 14 tujih trgih od Dunaja do Aten. Izkoristite izjemno priložnost in si še danes zagotovite cenejšo elektriko na pocenielektrika.si. Video

Tokio/New York - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9093,73 točke. To je 246,76 točke oz. 2,64 odstotka nižje kot v sredo. Razpoloženje vlagateljev na borzi v Tokiu je pred objavo poslovnih rezultatov dveh elektronskih velikanov, Sony in Panasonic, precej klavrno. Družbi bosta za minulo poslovno leto, ki se je končalo konec marca, najverjetneje poročali o velikih izgubah, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na padec tečajev delnic je po navedbah francoske tiskovna agencije AFP vplivala tudi občutna rast tečaja japonskega jena v primerjavi z dolarjem in evrom ter podatki o padcu obsega trgovine na drobno v ZDA, ki so najpomembnejši izvozni trg Japonske. Zadnji podatki kažejo, da svetovno gospodarstvo očitno še ne bo okrevalo tako hitro, na kar so se poleg japonskega odzvali tudi drugi azijski kapitalski trgi. Tako je vodilni indeks na borzi v Hongkongu Hang Seng še pred koncem trgovanja izgubil 3,2 odstotka, indeks Kospi na borzi v južnokorejskem Seulu pa dva odstotka. Vodilna borza v Avstraliji beležili 2,9-odstoten padec, vodilni indeks na borzi v Šanghaju je izgubil 1,8 odstotka, borza v Tajvanu pa je trgovanje končala z 1,8-odstotnim padcem, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na ameriškem Wall Streetu se je v sredo trgovanje končalo s krepkimi padci. Osrednji delniški indeks Dow Jones je trgovanje končal pri ravni 8284,89 točke, kar je za 184,22 točke oz. 2,18 odstotka manj kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 51,73 točke oz. 3,01 odstotka na 1664,19 točke.

Razdolževanje bank v tujini doseglo 10 odstotkov BDP-ja Izguba bank pred davki se je lani po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 664 milijonov evrov, pravijo v Banki Slovenije in opozarjajo, da izgubam še ni konca. Svet Banke Slovenije je namreč obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Visoko dohodkovno tveganje v bankah se je lani zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23 odstotkov in so dosegli skoraj 1,5 milijarde evrov, so po seji sveta v sporočilu za javnost zapisali v slovenski centralni banki. Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 milijarde evrov, kar je za enkrat več kot leta 2011. Razlog za to je razdolževanje bank na mednarodnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 milijarde evrov oz. 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. Kot so navedli v Banki Slovenije, se je obnavljanje zapadlih obveznosti bank močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank. Izgube se bodo še povečevale V Banki Slovenije ugotavljajo, da se zaradi slabih napovedi gospodarske rasti v tem letu povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. Zato je treba ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank, so izpostavili.

Največ bi jih delalo z otroki in pri okoljevarstvenih projektih. “Zdaj je tak čas, ko pridejo k nam tudi zanimive ponudbe, da bi kdo namesto praznovanja novega leta šel komu pomagat,” je za Žurnal povedala Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije. Kot je dejala, je zanimanja za prostovoljstvo vedno več, največ med mladimi. “Populacija, ki je v službi, se javlja manj, le za bolj specifična dela,” je opazila in dodala, da je vedno več interesentov za prostovoljsko delo tudi med brezposelnimi. Prostovoljci si po njenih besedah najbolj želijo delati z otroki in starejšimi, vse bolj pa bi jih potrebovali tudi za informiranje migrantskih delavcev o njihovih pravicah, raznos stvari pri humanitarnih organizacijah in asistenco invalidom. “Bila je priložnost” Duši Kumer je prostovoljka že devet let. Enkrat na teden se dobiva s pacientko psihiatrične klinike, z njo obiskuje kulturne prireditve, gre na sprehod ali pijačo. Poleg tega pomaga migrantskemu dečku pri učenju. Kot je razložila, si je pri 15 letih želela postati psihiatrinja, vendar jo je od tega odvrnila dolgotrajnost študija. “Potem ko so se v prvem letniku na fakulteto prišle predstavljat različne organizacije – psihiatrična klinika prvič –, sem se počutila pozvano, da je to pač priložnost, da se srečam s tistim, kar me je zanimalo toliko let,” je dejala. Izkušnje iz prostovoljstva so ji, kot je poudarila, pomagale tudi pri prvi zaposlitvi. Referenca za službo “To vsekakor je neka referenca. Večina naših prostovoljcev, ki gredo na daljše prostovoljno delo v tujino, tam najde tudi delo. Veliko pa jih je tudi takih, ki ob vrnitvi domov izkoristijo izkušnje, da najdejo novo zaposlitev v Sloveniji,” meni Urban Presker iz Voluntariata, zavoda za mednarodno prostovoljno delo. Njihova organizacija organizira mednarodne projekte tako v Sloveniji kot tujini. Letos so prostovoljci nabirali sol v solinah in pomagali pri urejanju pravljične poti v Kostanjevici na Krki, po svetu pa lahko pomagajo pri obnovi šol, obšolskih dejavnostih ali delu z odvisniki v komunah. A kot je dejal Presker, je največ zanimanja za okoljevarstvene projekte in delo z ranljivimi skupinami.

V Sloveniji so bili februarja industrijski proizvodi pri proizvajalcih za 0,4 odstotka dražji kot januarja Industrijski proizvodi pri proizvajalcih so bili februarja v primerjavi z januarjem dražji za 0,4 odstotka. V prvih dveh mesecih so se cene industrijskih proizvodov povečale za 0,5 odstotka, v primerjavi z lanskim februarjem pa so se znižale za 1,2 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. Najcenejši v dejavnosti oskrbe z vodo Februarja so se v medletni primerjavi cene znižale v dejavnosti oskrbe z vodo (-1,8 odstotka), med ostalimi dejavnostmi po področjih standardne klasifikacije dejavnosti pa so se cene zvišale: v rudarstvu za 1,5 odstotka, v predelovalnih dejavnostih in oskrbi z električno energijo pa za 0,5 odstotka.

»Zorana Jankovića sem spoznal leta 1991 ali 1992, prišel je k meni, takrat sem bil notranji minister, z zelo nespodobnim predlogom o tem, kako si predstavlja, da naj bi potekal predkazenski postopek zoper takratnega osumljenega direktorja Hita Danila Kovačiča,« je dejal Igor Bavčar »Meni za posel, izveden v času ene največjih konjuktur, sodijo v času recesije,« je v intervjuju za Delo dejal nepravnomočno obsojeni v zadevi Istrabenz Igor Bavčar (na sliki z Zoranom Jankovićem). Po njegovih besedah je v teh okoliščinah zadeve še toliko težje pojasniti. »Po svoje so številke nepredstavljive. V tistem času so bili tovrstni posli ... ne bom rekel nekaj normalnega, ampak zelo pogostega,« je menil. Bavčarju je »skrajno nenavadno«, da si je Zoran Janković »vzel toliko časa, da iz različnih virov pridobi neko dokumentacijo, ki je poslovna dokumentacija in stvar bančne tajnosti, pa se to nikomur ne zdi nič nenavadnega«. Ob tem dodajmo, da je Janković ovadbo podal leta 2009. Kot je ljubljanski župan dejal med pričanjem, mu je anonimnež pri vratarju mestne hiše pustil dokumentacijo z opisom posla, o vsebini pa naj bi se nato prepričal še pri šefu Sportine Bahtijarju Bajroviću. "Jankovića sem prvič spoznal leta 1991 ali 1992 ..." Na vprašanje, kdaj sta se razšla z Jankovićem, Bavčar odgovarja, da se nikoli nista sešla v smislu, da bi se bilo treba raziti. »Spoznal sem ga leta 1991 ali 1992, prišel je k meni takrat sem bil notranji minister, z zelo nespodobnim predlogom o tem, kako si predstavlja, da naj bi potekal predkazenski postopek zoper takratnega osumljenega direktorja Hita Danila Kovačiča,« je pojasnil nekdanji prvi mož Istrabenza. O tem, za kakšen nespodoben predlog, Bavčar ni razkril, je pa povedal, da je bil »zelo nespodoben, tako, da sem se od njega poslovil zelo na hitro«. Po njegovih besedah z Jankovićem ni imel opravka, vse do Mercatorja. "Argumenti za obsodilno sodbo so zoper pravico" Kot je znano, je bil Bavčar v petek nepravnomočno obsojen na prvi stopnji. Dobil je sedem let zapora, 35 tisoč evrov kazni in 21 milijonov evrov vračila. Ali razume sodbo kot del postopkov v pravni državi ali konstrukt stricev iz ozadja. »To državo sem ustvarjal in želel sem si, med drugim glede izkušnje s prejšnjim režimom, da ustvarimo pravno državo. Tudi zato se ne strinjam s prvostopenjsko sodbo, argumenti za obsodilno sodbo so zoper pravico,« je med drugim še dejal v intervjuju za Delo.

Ljubljana - Vlada je danes dala soglasje k ukrepu finančnega inženiringa pri SID banki, v okviru katerega bodo ustanovili sklad, ki bo malim in srednje velikim podjetjem zagotavljal ugodna posojila. Zagotovljenih je 120 milijonov evrov, s katerimi bodo podprli vsaj 100 razvojnih projektov in do konca leta 2016 zagotovili financiranje vsaj 1000 podjetij. Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je vlada dala soglasje h ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa pri SID banki za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo s SID banko podpisalo pogodbo o zagotovitvi sredstev za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa v višini 120 milijonov evrov iz državnega proračuna. Z ukrepi bo podprtih najmanj 100 razvojnih projektov podjetij. Poleg tega bo do konca leta 2016 zagotovljeno financiranje poslovanja najmanj 1000 mikro, malih in srednje velikih podjetij ter ohranitev predvidoma do 30.000 delovnih mest. Za ta ukrep bodo pri SID banki vzpostavili posojilni sklad, ki bo zagotavljal ugodno dolžniško financiranje mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP). Ukrep sledi usmeritvi Slovenske industrijske politike, sprejete februarja letos, in sicer v okviru podpore rasti in razvoju podjetij ter širitvi na tuje trge prek dolžniških virov financiranja (instrumenti finančnega inženiringa: subvencioniranje obrestnih mer, mikrokrediti, mikrogarancije, krediti in mezzanine krediti, garancije). Ukrep je skladen tudi z nacionalnim reformnim programom 2013 - 2014, ki ga je vlada sprejela maja letos, navajajo.

K dvigu naj bi prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede stopnje brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih Foto: Barbara ReyaPo podatkih statističnega urada je Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov bila novembra za en odstotek višja kot v prejšnjem mesecu. K temu naj bi prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede stopnje brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih. Večji optimizem glede gibanja cen Vrednost kazalnika gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih se je v novembru v primerjavi z oktobrom znižala za osem odstotnih točk. Znižanje vrednosti tega kazalnika pomeni, da gre za izboljšanje, saj čim nižja je vrednost tega kazalnika, tem boljše je stanje, ki ga ta odraža. Na vprašanje, kakšna bo rast cen v prihodnjih 12 mesecih glede na sedanje gibanje cen, je 21 odstotkov anketiranih odgovorilo, da naj bi po njihovem mnenju cene rasle hitreje, 46 odstotkov jih je odgovorilo, da naj bi cene naraščale po enaki stopnji, 12 odstotkov, da naj bi cene naraščale po nižji stopnji, 17 odstotkov, da naj bi cene ostale približno enake in 2 odstotka, da naj bi cene rahlo padle. Drugi anketiranci (2 odstotka) niso vedeli, kako bi odgovorili, ali niso želeli odgovoriti na to vprašanje.

Brezplačno. Izdana je knjižica s podrobnim opisom 14 poti po slovenski Istri. Zanimanje za knjižico je precejšnje, ponjo prihajajo predvsem domačini, pravi Vanja Bolčič iz Tica Koper. Koper. “Zanimanje za knjižico je precejšnje, ponjo prihajajo predvsem domačini, med turistično sezono pa bo verjetno po njej povpraševalo tudi več turistov,” pravi Vanja Bolčič iz koprskega turističnoinformacijskega centra (Tic). Koprska občina je nedavno sklenila projekt tematskih poti po slovenski Istri, ki ga je uresničila s pomočjo evropskih sredstev v okviru programa razvoja podeželja. Označili 15 poti “Želja snovalcev projekta je bila ljudem približati lepote našega zaledja ter znova obuditi skrb za naravo in okolje ter seveda ohranitev bogate kulturne dediščine slovenske Istre,” poudarjajo na občini, ki bo 7. aprila odprla Tic tudi v Ankaranu. V zaledju Kopra so očistili, uredili in označili skupno 15 poti, od tega je devet pešpoti, pet poti je namenjenih kolesarjem, uredili pa so tudi eno učno pot. Knjižico je mogoče dobiti brezplačno, nazorno pa opisuje trajanje, zahtevnost, dolžino vsake poti in vzpon, ob zemljevidu vsake poti so naštete zanimivosti ob njej, prav tako pa dobijo pohodniki in kolesarji informacije, kje se lahko okrepčajo.

Vse civilizacije do danes so svoj razvoj gradile na materialih. Tudi v prihodnosti bodo najuspešnejši tisti, ki bodo razvijali, izdelovali in uporabljali najsodobnejše materiale. Vse civilizacije do danes so svoj razvoj gradile na materialih. Tudi v prihodnosti bodo najuspešnejši tisti, ki bodo razvijali, izdelovali in uporabljali najsodobnejše materiale. Za to pa je potrebno znanje. S študijem na oddelku za materiale in metalurgijo si znanje lahko pridobiš in se pridružiš najuspešnejšim. Foto NTF Študij materialov in metalurgije je edini tovrstni študij v Sloveniji in spada med študije, ki so na Univerzi v Ljubljani že od njene ustanovitve. Sedaj je to sodoben študij, ki temelji na najsodobnejših svetovnih teoretičnih dognanjih, pridobivanju izkušenj doma in v tujini ter ustvarjanju novega znanja. Študij pokriva široko naravoslovno-tehnično področje od izdelave in predelave kovinskih, keramičnih, polimernih in kompozitnih materialov, preko preiskave njihove sestave in zgradbe, vse do prilagajanja njihovih lastnosti zahtevam uporabnikov. Študenti med študijem spoznajo široko paleto t. i. hi-tech materialov, namenjenih uporabi v najzahtevnejših pogojih, v medicini, energetiki, avtomobilski in letalski industriji, strojegradnji, pa tudi sodobne, pravkar razvite materiale, ki še čakajo na široko uporabo. Raziskave in študij potekajo v moderno opremljenih laboratorijih in z uporabo najnovejših simulacijskih programov. Najsodobnejše proizvodne procese in tehnologije pa študenti spoznavajo na strokovnih ekskurzijah doma in v tujini. Foto NTF Pri pripravi študijskih programov je velik poudarek na varstvu okolja in sonaravnem razvoju. Študenti spoznavajo procese izdelave in predelave materialov s čim manjšo porabo energije na enoto izdelka, možnosti 100-odstotnega recikliranja izdelkov in kovinskih odpadkov, tehnologije s čim manj sekundarnimi proizvodi. S sodelovanjem pri raziskovalnih projektih pa tvorno sodelujejo pri iskanju novih rešitev in dobijo izkušnje z raziskovalno-razvojnim delom. Diplomanti po koncu študija zaradi širokega spektra znanja, pridobljenega med študijem, zlahka najdejo zaposlitev. Dejavni so lahko na številnih področjih na raziskovalnih inštitutih in fakultetah, v razvojnih laboratorijih in kot tehnologi v industriji, zaradi dobrega poznavanja materialov pa lahko sodelujejo v interdisciplinarnih skupinah tudi v medicini, biologiji ... Foto NTF Nadaljnji magistrski študij omogoča specializacijo na področjih, ki so za posameznika najzanimivejša. Povezava našega oddelka z domačimi in že več desetletna povezava s tujimi institucijami , tako v obliki skupnih raziskav in raziskovalnih projektov kot tudi v obliki študentskih izmenjav omogoča študentom, da pridejo v stik z najnovejšimi svetovnimi dosežki na področju materialov in metalurgije. Potrditev aktivnega sodelovanja pri najnovejših raziskavah ter velike strokovnosti predavateljev in raziskovalcev je Center odličnosti Vesolje znanost in tehnologije, ki ga je dobil oddelek za materiale in metalurgijo. Vsi dijaki, naravoslovci in tehniki po srcu, vabljeni k sodobnemu dodiplomskemu študiju po programih Inženirstvo materialov in Metalurške tehnologije. Postanite naslednja generacija montanistov. Srečno! Več informacij dobite na -Oddelek za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana -http //www.ntf.uni-lj.si -e-pošta [email protected] -tel. 01 470 46 08

Direktor načrtuje selitev iz Kitajske, saj delavci niso cenejši Alpina je lani povečala prodajo in ustvarila skoraj pol milijona evrov dobička iz poslovanja, a je imela zaradi razvrednotenja naložb na Hrvaškem in v Bosni pet milijonov evrov izgube. Enkrat smo morali razčistiti z zalogami, ki so se nabirale za hrvaški in bosanski trg, je o visoki izgubi dejal direktor Alpine Matjaž Lenassi in dodal, da so v začetku tega leta zamenjali direktorje podjetij v obeh državah. Vendar so tudi prvi letošnji rezultati na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini slabši od načrtov, kupna moč prebivalcev je namreč zelo nizka. Dobri rezultati sodelovanja z Elanom Izboljšanje pa se kaže na slovenskem trgu in ponekod na tujih trgih. Žirovsko podjetje je tako uspešno predvsem na področju športne obutve. K temu sta prispevala tudi dobra zima in začetek uveljavljanja sinergij z Elanom, ko je Alpinino podjetje v ZDA postalo distributer tudi za Elanove smuči, Elanovo podjetje v Kanadi pa je postalo distributer tudi za Alpinine čevlje. Rezultati sodelovanja so zelo pozitivni in na tem področju je mogoče še veliko narediti, je prepričan Lenassi. Podobnega partnerja si želi Alpina najti tudi za prodajo svoje modne obutve, zato se zavzema za sodelovanje s Pekom, vendar o morebitnem skupnem nastopu z novim predsednikom uprave tržiškega podjetja še ni govoril. Nova tržna niša tek na smučeh Za letos načrtujejo precejšen dobiček, saj se naročila stalno povečujejo, zlasti čevljev za tek na smučeh, ki so jih v Alpini lani proizvedli skoraj 600.000 parov od 1,8 milijona parov, kolikor znaša celoten trg. K prodaji je poleg uspehov športnikov, ki tečejo z Alpininimi čevlji, pripomogla kriza, saj se ljudje raje kot za drago alpsko smučanje odločajo za tek na smučeh. V Sloveniji ni čevljarske šole, kar je težava Alpina v Žireh zaposluje okrog 400 ljudi, še 150 pa v slovenski maloprodajni mreži. Velike težave ima z iskanjem ustreznega kadra, saj čevljarske šole v Slovenji ni in v prihodnosti bi se lahko zgodilo, da bi razvoj modne obutve preselila v Bosno in Hercegovino, kjer je država ob tamkajšnji Alpinini tovarni odprla srednjo čevljarsko šolo, v načrtu pa je tudi višje izobraževanje. Večji del obutve že zdaj proizvedejo v Bosni in Hercegovini, Romuniji in na Kitajskem, vendar Lenassi že razmišlja o selitvi iz Kitajske, saj delovna sila tam ni več bistveno cenejša kot v Evropi. Privlačnejše lokacije postajajo Ukrajina, Moldavija in Afrika, ki razpolaga z usnjem.

Največji delež nezaposlenih prispevata Španija 25,8 odstotka in Grčija 25,1, najnižjo brezposelnost pa so beležile Avstrija 4,4, Nemčija in Nizozemska 5,4. V primerjavi s septembrom 2011 se je stopnja brezposelnosti v območju evra zvišala za 1,3 odstotka. Medtem ko se slovenski politiki prerekajo glede nujnosti sprejetja nekaterih zakonov, pa prihajajo iz Evropske unije slabe novice. Stopnja brezposelnosti v območju evra se je septembra še okrepila. Znašala je rekordnih 11,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot avgusta. Brez dela je bilo tako septembra 25,7 milijona prebivalcev EU, od tega 18,5 milijona v državah z evrom, so sporočili z evropskega statističnega urada Eurostat. V primerjavi s septembrom 2011 se je stopnja brezposelnosti v območju evra zvišala za 1,3 odstotne točke oz. v celotni EU za 0,8 odstotne točke. Število iskalcev zaposlitve pa se je v državah z evrom v preteklem letu dni povečalo za skoraj 2,2 milijona, v vseh 27 članicah Unije pa za 2,1 milijona. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so najnižjo stopnjo brezposelnosti beležile Avstrija 4,4 odstotka, Luksemburg 5,2 odstotka, Nemčija in Nizozemska obe 5,4 odstotka. Najvišjo stopnjo brezposelnosti pa so imeli v Španiji 25,8 odstotka in Grčiji 25,1 odstotka v juliju. Najvišja brezposelnost je v Španiji. Foto Reuters Države območja evra so oktobra na letni ravni zabeležile 2,5-odstotno rast cen. Med brezposelnimi v EU jih je bilo 5,5 milijona mlajših od 25 let, od tega 3,5 milijona v območju evra. Stopnja brezposelnosti med mladimi je tako v EU znašala 22,8 odstotka in v območju evra 23,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti med mladimi le v treh državah ni dosegala dvomestnih številk, to je v Avstriji, na Nizozemskem in v Nemčiji.

Karibski otok je streslo z močjo 5,6 po Richterju Poročil o žrtvah ali ranjenih zaenkrat ni, potres pa je povzročil manjšo gmotno škodo. Epicenter potresa je bil v bližini ameriške vojaške baze Guantanamo. Tresenje tal je sicer po poročanju tujih medijev med otočani povzročilo precejšnjo paniko. Na jugu Islandije pa je v ponoči izbruhnil vulkan izpod ledenika Eyjafallajokull, zaradi česar so morale tamkajšnje oblasti evakuirati okoli 500 ljudi. Na območju izbruha vulkana pa so razglasili izredne razmere. Znanstveniki so potrdili tudi, da se iz kilometer dolge razpoke vije lava, zato oblasti budno spremljajo dogajanje. Iz previdnosti in strahu pred poplavami so po izbruhu vulkana evakuirali okoli 500 ljudi na območju 160 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Reykjavik. Islandske letalske oblasti so sicer odredile, da se letala območju izbruha vulkana ne smejo približati na več kot 120 navtičnih milj. Zaradi omenjenega ukrepa so morali letali iz Seattla in Orlanda preusmeriti, letalo, ki naj bi proti Islandiji poletelo iz Bostona, pa je ostalo na tleh. Oblasti so do nadaljnjega odpovedale tudi vse domače lete. Vulkan v bližini ledenika Eyjafjallajokull je nazadnje izbruhnil leta 1821 in 1823.

Nekaj inženirjev v Volvu naj bi pobudo že posredovali Fordu, ponudili pa so 1,45 milijarde evrov Zaposleni v švedskem avtomobilskem podjetju Volvo želijo to podjetje odkupiti od ameriškega Forda . S tem želijo preprečiti, da bi Ford njihov nacionalni ponos prodal Kitajcem, je danes poročal švedski poslovni časnik Dagens Industri. Za pobudo naj bi stalo nekaj inženirjev v Volvu, podpiral pa naj bi jih tudi direktor skupine Volvo Leif Johanssen, navaja časnik. Inženirji naj bi pobudo že posredovali Fordu kot konzorcij "Jakob AB", ponudili pa so 15 milijard kron (1,45 milijarde evrov). Švedski časnik še navaja, da so v konzorcij povabili vse zaposlene v Volvovih tovarnah na Švedskem in v Belgiji. Najnižja vsota investicije za nakup deleža je enaka dvema mesečnima plačama. Zaposleni v Volvu ne želijo pod kitajsko upravo Časnik je sicer že v začetku meseca poročal, da naj bi se Ford, ki se v hudi gospodarski krizi ubada z globokimi rdečimi številkami, pogovarjal o prodaji večinskega deleža v Volvu kitajskemu podjetju Geely Automobile. Zaposleni pri Volvu se po navedbah časnika bojijo, da bodo izgubili tehnološko prednost, če bodo prišli pod kitajsko upravo.

Cene delnic Facebooka so nov dan trgovanja začele slabo, tako kot so zaključile drugi dan. Cena je bila 10 odstotkov pod ceno ob izidu. Razlog bi lahko bile slabše napovedi prihodkov družbe, ki pa so bile do zdaj verjetno znane le večjim vlagateljem. Včerajšnje trgovanje z delnicami Facebooka. Trgovanje z delnicami Facebooka na ameriški borzi Nasdaq se je danes začelo slabo, saj so delnice padle. Že včeraj se je trgovanje končalo precej klavrno. Cena delnice je bila namreč po končanem trgovanju za 11 odstotkov pod ceno ob koncu petkovega trgovanja. Spomnimo, da je bila cena delnice na prvi dan kotiranja na borzi 38 dolarjev, ob začetku trgovanja so se dvignile tja do 45 dolarjev, nato pa so končale malenkost nad ceno, ki jo je ob izidu zahteval največji delničar in prvi mož družbe Mark Zuckerberg. Včeraj so cene takoj ob začetku trgovanja padle za kar 12 odstotkov, nato so si nekoliko opomogle in je bil padec med 9 in 10 odstotki, končna cena ob zaprtju trgovanja pa je znašala 34,03 dolarja. Je padec delnic posledica slabših napovedi? Sicer pa naj bi investicijska banka Morgan Stanley, ki ima največjo vlogo pri izdaji delnic Facebooka, svoje večje stranke obvestila, naj ocenjujejo, da bodo prihodki Facebooka letos nižji, kot je bilo načrtovano. Morgan Stanley tega sicer javno ne komentira, je pa za agencijo Reuters vir iz vzajemnega sklada, ki ga je omenjena banka poklicala, to potrdil in dodal, da je to precedens, ki ga v zadnjih desetih letih ni videl. Banka naj bi to storila tik pred izdajo delnic, znižanje pa naj bi bilo posledica predhodne revizije pričakovanj. Izkazalo se je namreč, da se uporaba družbenega omrežja prek mobilnih naprav znatno povečuje, mobilne naprave pa ne omogočajo toliko oglaševanja kot namizja osebnih računalnikov. Izdajatelj delnic sicer običajno o delnicah, ki jih izdaja potencialnim vlagateljem, poskuša naslikati kar se da pozitivno sliko. Res je, da morajo analitiki investicijskih bank delovati neodvisno od bankirjev in prodajalcev, ki tržijo delnice, tokratna informacija pa naj bi prišla od bančnega analitika Scotta Devitta. Ta naj bi znatno znižal napovedi prihodkov za drugo četrtletje, hkrati pa tudi za celotno leto. To je razjezilo veliko ljudi, je dejal eden izmed investitorjev. Napovedi o prihodkih so bile znižane, malo preden je bila prvotna cena delnice določena pri 38 dolarjih, kar je višek, kot je bilo prvotno načrtovano, in malo preden se je Facebook odločil, da bo prodal za 25 odstotkov več delnic, kot je načrtoval. Za zdaj ni znano, ali je investicijska banka opozarjala le svoje največje stranke ali je novico razširila širše. Večje stranke imajo namreč običajno hitrejši dostop do raziskav investicijskih bank, medtem ko druge stranke takšne informacije dobijo pozneje. Zelo redko se zgodi, da so napovedi zmanjšane v času izdajanja delnic, je za Reuters povedal predstavnik vzajemnega sklada, ki je bil opozorjen.

Izbor poteka že petnajsto leto zapored Primorske medijske hiše, med njimi tudi primorski del RTV Slovenija, že 15. leto zapored podeljujejo nagrado gospodarstvenik Primorske. Izberejo ga novinarji gospodarskih uredništev. Namen akcije je poudariti presežke in pozitivne razvojne smeri v primorskem gospodarstvu. Gospodarstvenik Primorske je izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva, ki se lahko pohvalijo z najboljšimi poslovnimi rezultati. Poleg te nagrade podeljujemo tudi nagrado za posebne dosežke na področju gospodarstva, nagrado za življenjsko delo ter v sodelovanju z Univerzo na Primorskem in Univerzo v Novi Gorici nagrado primorski um, s katerima nagrajujemo znanstvenike za uvajanje vrhunskega znanja v prakso, so o akciji povedali organizatorji, ki že vrsto let kot vodilni primorski mediji, združijo moči pri izbiri izjemnih Primorcev. Nabor nagrajencev samostojno in avtonomno izberejo novinarji uredništev za gospodarstvo, ki so zagotovo najboljši poznavalci razmer in smernic v regijskem gospodarstvu. Organizator prireditve so tri osrednje primorske medijske hiše Radio Koper, Televizija Koper – Capodistria in Primorske novic. Neposrednemu prenosu podelitve priznanj lahko prisluhnete v torek, 13. marca, ob 18. uri na valovih Radia Koper. Posnetek prireditve pa si lahko ogledate na TV Koper – Capodistria v oddaji Izostritev, in sicer v četrtek, 15. marca, ob 18. uri. Dobitniki nagrad gospodarstvenik Primorske 2010 Zadnji nagrajenci, dobitniki nagrade gospodarstvenik Primorske za leto 2010, so Janez Rebec Pivka perutninarstvo in Delamaris, Miro Črv Smarteh, Tolmin, Ana Sedej SEC, Ilirska Bistrica, Evgen Kete Tekstilna tovarna Okroglica, Aljoša Žerjal Harpha Sea, Koper, dobitnika nagrade primorski um pa Darko Darovec Univerza na Primorskem in dr. Iztok Arčon Univerza v Novi Gorici.

Na vrhu lestvice že osmo leto zapored Singapur Slovenija se je na lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja uvrstila malce slabše kot lani, na 33. mesto med 189 državami na svetu. Raziskava Doing Business 2014, ki jo vsako leto izvede Svetovna banka, je pokazala, da je na prvem mestu, že osmo leto zapored, Singapur, nato pa mu sledita Hongkong in Nova Zelandija. Od četrtega mesta dalje so se uvrstile ZDA, Danska, Malezija, Južna Koreja, Gruzija, Norveška in Velika Britanija. Hitro rastoča Kitajska se je uvrstila šele na 96. mesto in v primerjavi z lani tako nazadovala za pet mest. Slovenija je lani zasedla 31. mesto, letos pa 33., uvrščena pa je tik za Nizozemsko, Švico, Avstrijo, Portugalsko in Ruando ter pred Čile, Izrael, Belgijo, Armenijo in Francijo. Največji napredek pri gradbenih dovoljenjih Največji napredek je Svetovna banka pri Sloveniji opazila na področju izdaje gradbenih dovoljenj, kjer je država olajšala njihovo izdajo z manj strogimi projektnimi pogoji glede vode in kanalizacije. Država je razrahljala tudi pogoje za zaposlovanje, spremenila odpovedne roke in določila o odpravninah za odpoved iz poslovnih razlogov ter zvišala minimalno plačo. Slovenija se je na 10 podpodročjih, ki sestavljajo skupno uvrstitev države, znova najvišje uvrstila pri zaščiti vlagateljev. Na tem področju je bila najboljša tudi v preteklih letih in tako kot lani ostala na 14. mestu. Pri zagotavljanju električne energije je ostala na enakem mestu kot lani, in sicer na 32. mestu, pri ustanavljanju podjetij pa je nazadovala za pet mest na 38. mesto. Najslabša uvrstitev pri pridobivanju posojil Skok je Slovenija naredila na področju plačevanju davkov, kjer je pridobila pet mest in pristala na 54. mestu. Daleč najslabše se je odrezala na področju pridobivanja posojil, kjer je po lanskem padcu izgubila še štiri mesta in med podpodročji zasedla najnižje mesto na lestvici, to je 109. mesto. Pri odpravljanju insolventnosti je Slovenija ostala na 41. mestu, pri čezmejnem trgovanju je izgubila dve mesti in se uvrstila na 48. mesto. Pri uveljavljanju pogodb je pridobila štiri mesta in zasedla 52. mesto, pri registraciji lastnine pa je padla za tri mesta na 83. mesto. Pri ravnanju z gradbenimi dovoljenji se je Slovenija uvrstila na 59. mesto.

Na seznamu upnikov, ki so prijavili terjatve ob razglasitvi prisilne poravnave Vegrada, je bilo okoli 2000 podjetij in samostojnih podjetnikov. Skupno je terjatev s poboti za devet milijonov evrov. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak Med upniki so tudi delavci, ki niso dobili plač. Foto Miro Majcen Med vidnejšimi upniki so Petrol, Telekom Slovenije, Mobitel, SCT, Primorje, T-2, Pošta Slovenije, Merkur, Slovenska odškodninska družba, ljubljanska in mariborska občina, Engrotuš in Viator & Vektor. Seznam domnevnih upnikov je sestavni del poslovnega poročila Vegrada za obdobje od 1. januarja do 30. junija. Javno so ga objavili na Ajpesu v okviru postopka prisilne poravnave, začetega 1. septembra. Terjatve so prijavili državna podjetja, samostojni podjetniki, banke, občine, komunalna in elektro podjetja, odvetniške pisarne, med njimi Miro Senica in Čeferin, delniške družbe, zavodi, davčna uprava, zavarovalnice in tako dalje. Ker so med njimi tudi Vegradova hčerinska podjetja, lahko gre za znak, da je vodstvo matičnega podjetja skušalo pretopiti premoženje na hčerinske firme, s čimer bi lahko oškodovali upnike. Skupno naj bi Vegrad dolgoval skoraj 195 milijonov evrov, kar s poboti znese 9,1 milijona. Upniki imajo do 6. januarja 2011 čas, da prijavijo terjatve do Vegrada ter ločitvene in izločitvene pravice. Med največjimi upniki so izolska Vedela, NLB, Durs, Hypo banka, Zpiz in ZZZS ter Lafarge cement. Med prednostnimi terjatvami so obveznosti do delavcev za plače, ki jih je skoraj za 900.000 evrov, za odpravnine skoraj 300.000, za ZPIZ in ZZZS skoraj 600.000, za prispevke Durs več kot 200.000, za rezervacije za odpravnine delavcem pa skoraj milijon evrov. Lizing hiše so financirale nekatere poslovne prostore, delovne stroje in vozila, pri čemer lizingi brez pobotov zajemajo skoraj 11 milijonov. Banke so dajale kredite za nepremičnine, in sicer skupno za skoraj 32 milijonov evrov, brez vračunanih pobotov. Seznam v stečaju verjetno ne bo zelo drugačen Seznama stečajnih upnikov še ni, saj se rok za prijavo terjatev v stečaju izteče 6. januarja 2011. Stečajna upraviteljica Alenka Gril pa lahko z utemeljenimi argumenti posameznih terjatev ne prizna ali razveljavi preteklo transakcijo. Končni spisek terjatev bo objavljen na Ajpesu.

Lovljenje prihodkov na račun tranzitnih avtoprevoznikov na smeri vzhod-zahod Dars uradnega seznama vozil, za katera bo potrebna vinjeta za 220 evrov, še nima. Neuradno pa je znano, da so to LGV-ji srednjega razreda - npr. Peugeotov boxer, Renaultov master in Citroënov jumper. Čeprav je vlada sprejela kar nekaj sprememb pri cenovni politiki na področju cestnin, je največ odziva sprožila uvedba dodatne vinjete. Lastniki vozil z dvema ali več osmi in dovoljeno težo do 3.500 kilogramov, ki so nad prvo osjo višja od 1,30 metra, bodo morali namreč prihodnje leto na vetrobransko steklo nalepiti precej dražjo vinjeto. Za celoletno bodo odšteli 220 evrov, za mesečno 80 evrov in tedensko 40 evrov. Vozila, ki ne presegajo postavljene meje, pa bodo ostala v nižjem cenovnem razredu, v katerem so sicer v primerjavi z letošnjo ceno 95 evrov tudi dvignili cene na 110 evrov za celoletno vinjeto. Čeprav mejo za razvrščanje v cenejši ali dražji vinjetni razred predstavlja višina, ki na prvi pogled nima neposredne povezave z obrabo cest, porabo ali izpusti ogljikovega dioksida, pa višinska meja ni slovenski izum in je pravzaprav obujanje nekdanjega razvrščanja v cestninske razrede. Podobno višinsko mejo imajo za razvrščanje vozil še v nekaterih drugih evropskih državah, na kar se je skliceval tudi minister Samo Omrzel, ki je po seji vlade dejal Definicija je enaka, kot jo uporablja vsa Evropa, gre za definicijo, ki jo je podala prometna stroka. Finančni razlogi pred strokovnimi Prometno stroko pa bi težko povezali z razlogi za višanje cestnin, saj je vlada ukrepe na področju cestninske politike utemeljila s ciljem povečevanja stabilnosti in višine prihodkov družbe Dars, ki mora poravnavati zapadle finančne obveznosti in se razdolževati. V letu 2013 bodo za vračilo glavnic in plačilo tekočih stroškov finančnih obveznosti namenili blizu 215 milijonov, prihodnje leto bo znesek verjetno še višji. Finančni vidik razlogov za povečevanje cestnin pa med drugim izpostavlja tudi sam Dars, ki v razlagi, kdo se uvršča v nov vinjetni razred, pravi, da so to večinoma kombinirana vozila, ki predstavljajo tranzitni promet na smeri vzhod-zahod, lahka tovorna vozila in minibusi, ki so doslej sodila v enotni vinjetni razred . Uradni seznam vozil bo pripravljen do decembra Višje cene vinjet pa bodo seveda občutili tudi slovenski uporabniki, predvsem tisti iz gospodarstva. Mejo 1,30 metra višine vozila nad prvo osjo, merjeno med podlago in najvišjo točko vozila v ravnini, ki poteka pravokotno skozi simetralo osi prednjih koles, presegajo predvsem večja lahka gospodarska vozila. Dars uradnega seznama še nima, vendar obljubljajo, da bodo sezname vozil uskladili z izdelovalci še pred 1. decembrom. Neuradno pa je že znano, da bodo za vinjeto morali odšteti več vsi lastniki LGV-jev, ki se po statistiki registracij uvrščajo v srednji razred, med katerimi so v Sloveniji najbolj iskani modeli Peugeotov boxer, Renaultov master, Citroënov jumper, Fiatov ducato in Fordov transit. V nižjem razredu pa je nekaj več mejnih primerov LGV-jev, pri katerih bodo odločali milimetri. Najbolj iskani na slovenskem trgu so Renaultov trafic, Volkswagnov transporter, Oplov vivaro, Peugeotov expert in Fordov transit custom. Za prvega pri Renaultu še čakajo na uradne meritve, podobno bo veljalo za njegovega neposrednega sorodnika z Oplovim znakom. Najbolj boleča pa bo nova vinjeta za lastnike Volkswagnovih transporterjev in vseh različic oziroma izpeljank tega modela, vključno s sicer priljubljenim multivanom, ki se pojavlja tudi kot malce večje družinsko vozilo. Vpliv na prodajo LGV-jev se bo pokazal pozneje Nov vinjetni razred na samo prodajo LGV-jev kratkoročno verjetno ne bo bistveno vplival, se pa znajo kupci oziroma uporabniki postopoma prilagoditi in se izogibati avtocest ali pa pred nakupom skrbneje razmisliti o tem, ali za prevoz ob enaki teži res potrebujejo tudi večji volumen tovornega prostora. Navsezadnje pa bodo verjetno znali uvrstitev v nižji vinjetni razred izkoristiti tudi tisti trgovci, ki bodo lahko kupcem ponudili ustrezno nizek model. Nove vinjete bodo začeli prodajati 1. decembra letos, ko bo mogoče, kot je že v navadi, kupiti tudi druge. Letna za 2014 bo veljala od začetka meseca decembra 2013 do konca januarja 2015. Pri Darsu pa tudi zagotavljajo, da bodo letošnje celoletne vinjete, nalepljene na vetrobranskem steklu, veljale do konca januarja 2014 ne glede na to, ali se vozilo uvršča v višji vinjetni razred.