Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Vodstvo British Airways je zaposlene pozvalo, naj štiri tedne delajo brez plačila ali gredo na neplačani dopust. V zadnjem poslovnem letu je namreč letalski prevoznik ustvaril za okoli 440 milijonov evrov izgube, kar je najslabši poslovni rezultat v več kot dveh desetletjih. Prvi mož British Airwaysa Willie Walsh naj bi se že odpovedal plači za julij. Povečanje brezposelnosti v Veliki Britaniji Stopnja brezposelnosti se je v Veliki Britaniji v trimesečju, ki se je končalo aprila, povzpela na 7,2 odstotka, medtem ko je v prejšnjem znašala 6,5 odstotka. Tako je bilo v Veliki Britaniji konec aprila največ brezposelnih v zadnjih 12 letih. V obdobju med februarjem in aprilom je bilo 2,26 milijona brezposelnih, pri čemer se je število brezposelnih glede na prejšnje četrtletje zvišalo za 232.000. Indeks potrošnih dobrin v ZDA na letni ravni močno upadel Indeks cen potrošnih dobrin v ZDA se je maja zvišal za 0,1 odstotka, medtem ko je prejšnji mesec ostal na nespremenjeni ravni. Sicer pa se je indeks maja znižal za 1,3 odstotka na letni ravni, kar je največji padec po letu 1950. Življenjski stroški so se povišali za manj, kot so pričakovali analitiki. Ti so napovedali, da se bodo cene potrošnih dobrin zvišale za 0,3 odstotka. Michelin napovedal mehka odpuščanja Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je včeraj napovedal, da bodo v prihodnjih treh letih odpustili 1093 zaposlenih. Odpuščanja se bodo začela s prihodnjim letom. Zaradi upokojitve bo družbo zapustilo 495 delavcev, nekaj manj kot 600 delavcev pa naj bi premestili na druga delovna mesta. MySpace bo odpustil 400 zaposlenih Spletna socialna mreža MySpace, ki sodi pod okrilje News Corporation, bo odpustila približno 400 zaposlenih oziroma 30 odstotkov vseh zaposlenih. Priljubljenost socialnih mrež, kot sta Facebook in Twitter, strmo narašča, zaradi česar mora MySpace, da bi ostal konkurenčen, močno znižati stroške. Območje evra s trgovinskim presežkom Države članice območja evra so aprila ustvarile za 2,7 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, medtem ko je aprila lani ta znašal 2,2 milijarde evrov. Primanjkljaj vse EU je aprila znašal 7,8 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa 14,9 milijarde evrov. Standard & Poors znižal bonitetno oceno 22 ameriškim bankam Bonitetna hiša Standard & Poors je včeraj znižala bonitetno oceno 22 ameriškim bankam. Stanje v bančnem sektorju se lahko še poslabša, banke pa bodo izpostavljene strožjemu nadzoru regulatorjev. V bonitetni hiši pričakujejo, da bodo izgube zaradi slabih posojil še naraščale, in dopuščajo možnost, da bodo višje od pričakovanj. Med bankami z nižjo bonitetno oceno so BB&T, Capital One Financial, PNC Financial Services, Wells Fargo in Key Corp.Goldman Sachs pripravljen na poplačilo finančne pomoči Iz banke Goldman Sachs so včeraj sporočili, da so pripravljeni poplačati 10 milijard dolarjev finančne pomoči, ki so jo prejeli od ameriške vlade. Banka je prejšnji teden že pridobila dovoljenje regulatorja za povračilo finančnih sredstev. Finančna sredstva naj bi kmalu povrnil tudi Morgan Stanely. Agrokor v nakup centrov Getro Živilsko-trgovski koncern Agrokor bo kupil vseh 16 trgovskih centrov Getroja, je potrdil lastnik Agrokora Ante Todorić. Omenjeni prevzem bi bil največji na Hrvaškem, podrobnosti pa še niso dogovorjene. V Agrokoru trenutno še poteka pregled poslovanja Getroja. Ta naj bi bila že nekaj let v finančnih težavah, v začetku junija pa so v okviru nove sistemizacije ukinili 50 delovnih mest. Za nakup naj bi se zanimalo več trgovcev, med njimi naj bi bil tudi slovenski Mercator. Pripravila Nuša Brank

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 522,19 točke, kar je 3,60 točke oz. 0,69 odstotka več kot v sredo. K rasti indeksa so največ prispevale delnice Krke, ki so se podražile za več kot dva odstotka in trgovanje končale nad 45 evri. Največ se je tokrat trgovalo z Mercatorjem. Skupen promet na Ljubljanski borzi je dosegel 4,86 milijona evrov, dobre štiri milijone prometa je odpadlo na vrednostne papirje iz prve borzne kotacije. Delnice Krke so danes pridobile 2,15 odstotka in trgovanje končale pri vrednosti 45,10 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 220.500 evrov poslov. Krkine delnice sicer tokrat niso bile najbolj prometne. Po prometu so bile v ospredju delnice Mercatorja, s katerimi je bilo sklenjenih za 3,59 milijona evrov poslov. Večina prometa je odpadla na tri posle s svežnji v skupni vrednosti 3,54 milijona evrov. V omenjenih poslih je lastnika zamenjalo 31.578 delnic po ceni 112 evrov za delnico. V rednem trgovanju se tečaj delnice Mercatorja ni spremenil in znaša 111 evrov. Prav tako se danes ob zelo skromnem ni spremenil tečaj delnic Telekoma Slovenije, ki ostaja pri 62,50 evra, nespremenjen pri 4,10 evra ostaja tudi tečaj delnic Gorenja, s katerimi pa se danes sploh ni trgovalo. Delnice Petrola so se ob 50.230 evrov prometa podražile za 0,83 odstotka na 182 evrov. Delnice Zavarovalnice Triglav in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) so se medtem pocenile, prve ob 91.680 evrov prometa za 0,83 odstotka na 12 evrov, delnice NKBM pa so ob 39.550 evrov prometa izgubile 5,55 odstotka in dan končale pri 1,09 evra. Delnice Pozavarovalnice Sava, s katerimi se prav tako trguje v prvi kotaciji, niso pa uvrščene v indeks SBI TOP, so ob skromnem prometu ostale na sredini ravni pri vrednosti 5,15 evra. Delnice Luke Koper so se pocenile za 1,88 odstotka na 7,31 evra, delnice Intereurope pa so pridobile 9,09 odstotka in dan končale pri 60 centov. V standardni kotaciji, kjer je bil promet skromen, so delnice Save pridobile 2,91 odstotka in se oblikovale pri vrednosti 3,54 evra. Delnice Aerodroma Ljubljane so se pocenile za 3,81 odstotka na 10,10 evra, delnice Pivovarne Laško pa za 0,40 odstotka na pet evrov. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Hram holding je sporočil, da so od ponedeljka pa do danes na Ljubljanski borzi odkupili 920 lastnih delnic v skupni vrednosti 607,20 evra. Po omenjenem nakupu ima družba v lasti 19.733 delnic, kar prestavlja 0,454 odstotka vseh izdanih delnic. Ljubljanska borza je danes začasno do konca trgovalnega dne zaustavila trgovanje z delnicami Pivovarne Laško, saj je bil potencialni tečaj na 10 odstotki predhodnega zaključnega tečaja. Ljubljanska borza je določila uvrstitev in začetek trgovanja z državnimi zakladnimi menicami TZ139, SZ56 in DZ44. Vse omenjene menice bodo na borzni trg umeščene v četrtek, medtem ko bodo menice SZ56 iz trgovanja umaknjene 8. marca 2013, menice DZ44 7. julija 2013 in menice TZ139 7. decembra letos.

Kraljica bo Slovenijo obiskala med 21. in 23. oktobrom. Za darilo bo verjetno dobila žrebca, za njen obisk pa so zaslužni dosedanji slovenski veleposlaniki ter britanski veleposlanik v Ljubljani. Obisk kraljice je potrdilo vsem Slovencem za uspešen razvoj. Gre tudi za sporočilo regiji, da je Slovenija model, vreden posnemanja. Iztok Mirošič, slovenski veleposlanik v Londonu Majhna uspešna država, ki je zgled za regijo, povrhu pa ima še lepe konje. Tako bi lahko povzeli razloge, ki so pripeljali do prvega obiska angleške kraljice Elizabete II. v Sloveniji. Zadnjič je bila v bližini – na Brionih – leta 1972, ko jo je po kraljevsko gostil tedanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Potrditev uspeha “Kraljičin obisk dokazuje, da je Slovenija normalna stabilna država, prijateljica Združenega kraljestva,” ocenjuje predsednik društva slovensko-britanskega prijateljstva Keith Miles. Poudarja, da gre za zelo priljubljenega in najizkušenejšega šefa države na svetu, ki je spoznal svetovne voditelje od Churchilla do Busha in Putina. Kraljica prihaja zaradi velikih naporov vseh dozdajšnjih slovenskih veleposlanikov ter britanskega veleposlanika Simmonsa v Ljubljani. Vplival je tudi obisk premierja Janše. Keith Miles Paul Townend, ki je v angleščino prevedel knjigi Janeza Drnovška, poudarja, da je kraljica zelo spoštovana in svetovno znana osebnost ter da ima njen obisk zagotovo večji pomen od obiska premierja Browna. “Britanija ima dolgo zgodovino, kraljica je simbol tradicionalnih vrednot za veliko ljudi, ampak ne vem, koliko to velja za mlajšo populacijo,” še dodaja. “ Kraljici sem večkrat predstavil uspešno pot Slovenije, govorila sva o našem predsedovanju EU, potem ko sva si ogledala nastop dunajske jahalne šole, sem ji poslal monografijo Lipicanci Joca Žnidaršiča, ki jo je zelo zanimala,” pa razkrije slovenski veleposlanik v Londonu Iztok Mirošič. Za darilo verjetno žrebec Kraljica je zelo navezana na konje, nanje se spozna in jih ima zelo rada. V lasti ima več kot sto grl. Kraljici bodo zato simbolično podarili lipicanskega žrebca, ime je še skrivnost, je povedal Klavdij Čehovin, direktor marketinga Kobilarne Lipica. Pokazali ji bodo tudi Muzej kočij, otroci s Krasa so zanjo izdelali različne umetniške predmete, videla pa bo tudi predstavo klasične šole jahanja.

Stečajni upravitelj med terjatve uvrstil tudi zaposlene Stečajni upravitelj družbe Delo Revije je objavil podatke za imenovanje upniškega odbora, in sicer seznam 15 največjih upnikov na 30. avgust, ki jim je družba skupno dolgovala 27,6 milijona evrov. Iz dopisa stečajnega upravitelja Radovana Triplata, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, je razvidno, da je bila dan pred začetkom stečaja družbe največji upnik Nova Kreditna banka Maribor s 5,2 milijona evrov terjatve, ki je zavarovana s hipoteko na nepremičnino. Drugo najvišjo terjatev je imela banka Hypo Alpe Adria Bank s 4,1 milijona evrov. Družba Set, ki je tiskala revije te družbe, je imela nekaj več kot tri milijone evrov, Abanka 2,7 milijona evrov, Davčna uprava RS pa po vračilu DDV-ja okoli dva milijona evrov terjatve. Potencialnih upnikov kar 28.220 Stečajni upravitelj je med terjatve uvrstil tudi zaposlene, ki bodo morda imenovali svojega zastopnika. Teh terjatev je za nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. Po navedbah stečajnega upravitelja je potencialnih upnikov sicer 28.220, od tega 27.223 naročnikov, 420 dobaviteljev, 259 nagrajencev, 250 avtorjev in 68 zaposlenih. Rok za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v stečaju družbe se izteče 30. novembra. Težave družbe so se pokazale junija letos Težave te založniško-revijalne družbe, ki je v lasti podjetja Monera Mateja Raščana, so se pokazale junija letos, ko je družba zamujala s plačili za delo honorarnim sodelavcem in plačili prispevkov zaposlenim. Konec junija je imela blokirane vse bančne račune. NKBM je zaradi neporavnanih terjatev na dražbi blagovne znamke družbe po začetni izklicni ceni 10,14 milijona evrov prodal svoji hčerinski družbi KBM Leasing, ta pa nato oddala v najem družbam iz skupine Krater.

Naklo - Merkurjev nadzorni svet je na današnji seji obravnaval dogovor o zagotavljanju likvidnosti, ki ga je uprava sklenila z bankami upnicami. Ker je postopek prodaje Merkurja že v teku, so se dogovorili, da namesto kratkoročnega likvidnostnega posojila zamrznejo plačevanje finančnih obveznosti do konca tega leta. Kot so v Merkurju pojasnili za STA, ima sklenjeni dogovor z bankami na Merkurjevo poslovanje podoben oziroma kumulativno celo večji učinek kot likvidnostno posojilo, saj bodo več denarnega toka lahko namenili uravnavanju zalog in bodo s tem izboljšali prodajo. "Skupni učinek zamrznitve plačevanja finančnih obveznosti bo v letu 2013 presegel deset milijonov evrov," so zagotovili. Ob začetku pogajanj za premostitev likvidnostnih težav so pogovori februarja letos sprva tekli o zagotavljanju 16-milijonov evrov svežega posojila. Načrt finančnega prestrukturiranja ob prisilni poravnavi Merkurja leta 2010 je namreč predvideval, da bo družba za zagotavljanje likvidnosti prejela 63 milijonov evrov, vendar je do zdaj dobila le 42 milijonov. Zaradi neodobritve drugih posojil je likvidnost v začetku letošnjega leta dosegla kritično točko, normalno poslovanje pa je bilo močno oteženo. Ker je postopek prodaje Merkurja že v teku pa so se namesto kratkoročnega posojila z bankami upnicami dogovorili za zamrznitev finančnih obveznosti do konca tega leta. Uprava Merkurja je letos že začela tudi pogovore z bankami in lizing družbami, ki so v postopku prisilne poravnave postale največje lastnice Merkurja, glede možnosti vstopa strateškega partnerja, pri njegovem iskanju pa jim pomaga finančni svetovalec Roland Berger. V Merkurju so prepričani, da je za dokončanje finančne sanacije in nadaljnje uspešno poslovanje segmenta DIY oziroma Naredi sam ter blagovne znamke Merkur, za zdravi del Merkurja potrebno poiskati investitorja.

Novela obrtnega zakona bo olajšala vstop v obrtno dejavnost, meni gospodarski mininster Andrej Vizjak. Gospodarski minister Andrej Vizjak DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele obrtnega zakona, s katero se bo po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka odpravilo vrsto administrativnih ovir na področju obrti. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrtno dejavnost, raven potrebne poklicne usposobljenosti ter plačevanje članarine. Predlog posodablja in razbremenjuje vse tiste, ki želijo vstopiti v obrtno dejavnost, je povzel Vizjak. S predlagano novelo zakona se odpravlja obrtno dovoljenje, ohranja se le za tiste obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih se zahteva izpolnjevanje kvalifikacijskih pogojev, je napovedal Vizjak. Kjer so kvalifikacijski pogoji določeni, pa se odpravljajo vsi administrativni postopki, ki so povezani z opravljanjem mojstrskega izpita. Obrt je tradicionalna gospodarska dejavnost, ki si zasluži posebno mesto v slovenski pravni ureditvi. gospodarski minister Andrej Vizjak Vizjak je še navedel, da se zahtevana raven za opravljanje obrtne dejavnosti znižuje z mojstrskega izpita srednja strokovna izobrazba na srednjo poklicno raven. Tako tistim, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, ne bo več treba opravljati mojstrskega izpita, da bi lahko začeli opravljati obrtno dejavnost. Kot novost je Vizjak izpostavil določbe, po katerih bodo obrtniki plačevali le še eno članarino in torej ne bodo več plačevali članarine tako Obrtni zbornici Slovenije OZS kot tudi območnim zbornicam. OZS, ki se bo po predlogu preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, bo morala članarino deliti z območnimi obrtnimi zbornicami, in sicer v razmerju 35 proti 65 v korist slednjih. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrt Foto Reuters Članarina se sicer po predlogu novele zakona znižuje. Glede na to, da se obvezni članski prispevek znižuje, je vlada določila tudi najvišje možne zneske članarine, je še pojasnil Vizjak ter napovedal, da se bo članarina glede na število zaposlenih samostojnih podjetnikov pri obrtniku po novem gibala v razponu od 10 do največ 50 evrov mesečno. Članarina se sicer res znižuje, se je strinjal Boštjan Zagorac SNS, vendar hkrati opozoril, da se v gospodarski zbornici članarina ukinja, načeloma pa tudi v kmetijsko-gozdarski zbornici. Vizjak mu je odgovoril, da so se za ohranitev članarine zavzeli obrtniki v anketi, ki jo je vlada naročila pred pripravo predloga novele zakona. Zakaj bi se vlada odločala drugače, kot je želel večinski del obrtnikov, se je vprašal. K predlogu novele zakona je vloženo le eno dopolnilo, in sicer poslanci koalicijskih strank predlagajo črtanje člena, ki določa način izvršbe zapadlih in neplačanih obveznosti. V veljavnih predpisih namreč že obstaja zadostna pravna podlaga za izterjavo članskega prispevka, zato tega ni potrebno dodatno urejati v tem zakonu, so pojasnili.

Na družabnem omrežju Facebook se je spet pojavila aplikacija, ki naj bi razkrila najpogostejše obiskovalce vašega profila. "Facebook tega ne bi dovolil," pravi Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja javnosti o informacijski varnosti. Na Facebooku je vedno več uporabnikov, ki so nasedli aplikaciji Zdaj vem!, ki obljublja, da bo razkrila, kateri prijatelji najpogosteje obiskujejo vaš profil oziroma vohunijo za vami. "Odlikuje jo slovenski jezik, kar deluje še bolj avtentično in zaupanja vredno," opozarjajo na spletni strani Varniinternet.si. Gre za zavajanje "To so lažne aplikacije. Včasih gre za okužbo z zlonamerno kodo, včasih pa za včlanitev v plačljive SMS-klube ali za izpolnjevanje nekih vprašalnikov,“ je za Žurnal24 povedala Mešićeva in dodala, da sicer ne gre za prevaro, ampak grdo zavajanje uporabnikov. "Ko klikaš po aplikaciji, prideš do neke točke, ko sodeluješ v neki nagradni igri. Te nagradne igre so zelo različne. Od Hoferjevega goriva, Petrola ... Gre za nedovoljeno uporabo blagovnih znamk. Aplikacija ljudi prepriča, da vpišejo svojo telefonsko številko in se včlanijo v SMS-klub, ki stane približno 20 evrov na mesec." Ko uporabnik vpiše svoje številko, dobi SMS, na katerega mora odgovoriti z "da". "Ljudje so zavedeni, ker mislijo, da se z odgovorom strinjajo, da sodelujejo v igri, v resnici pa se včlanijo v klub. Prostovoljno." Pet ključnih nasvetov, ki pripomorejo k večji zaščiti vašega profila, nastavitve pa vam ne bodo vzele več kot 10 minut časa. Zelo pogosto se tudi zgodi, da tovrstne aplikacije uporabnika pozovejo, da všečka strani na Facebooku in si tako nabira oboževalce. "Strani z ogromno oboževalcev se nato prodajajo naprej, na primer podjetjem, ki to stran nato preimenujejo. Velikokrat gre tudi za zbiranje elektronskih naslovov." Nepridiprave težko izslediti Mešićeva uporabnike Facebooka poziva k previdnosti. Zelo pomembno je tudi, da preberejo drobni tisk, v katerem se skrivajo bistvene informacije. "Facebook sam v splošnih pogojih opozarja, da tovrstnih aplikacij ne bi dovolil. V nobenem primeru to ni možno. Za tem se vedno skriva nekaj drugega." Ponudnike tovrstnih aplikacij je zelo težko preganjati, saj njihov sedež ni v Evropski uniji.

Ukinitev. Župani ne popuščajo in ne dajo policijske uprave (PU). Janko Goršek, direktor Generalne policijske uprave (GPU), in njegov namestnik Matjaž Šinkovec sta bila včeraj priča ogorčenemu in ostremu protestu dvanajstih koroških županov. “Ukinitve Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec ne bomo dovolili. Preveč smo že zapostavljeni, da bi nam jemali še te institucije, ki jih imamo,” je bil odločen Matjaž Zanoškar, župan Slovenj Gradca. Spisek za vlado Vprašanja. Vsi župani pa se že pripravljajo na obisk Vlade RS 3. novembra na Koroškem. Odločili so se, da ne glede na strankarsko pripadnost stopijo skupaj ter pripravijo ministrom cel kup vprašanj, ki so jim jih že pisno postavljali, pa nanje niso dobili odgovora. Prihranek da, zdaj že ne Seji sveta regij v Dravogradu, kjer so se včeraj zbrali vsi koroški župani, sta se prej omenjena gosta pridružila z namenom, da pojasnita, kakšen je načrt reorganizacije PU Slovenj Gradec. Kljub temu, da so še prejšnji teden iz GPU zatrjevali, da bodo s pripojitvijo PU Slovenj Gradec k PU Celje tudi privarčevali, je bil tokrat Goršek prepričan drugače. “Nekih prihrankov si ne obetamo, vemo, da so potni stroški iz Koroške do Celja velik strošek,” je pojasnil prvi mož policije. Nista jih prepričala Čeprav sta s svojim pomočnikom pripravila predstavitev reorganizacije in prepričevala župane, da ne gre za politično dejanje ali predhodno regionalizacijo Slovenije, nista bila uspešna. “Pa še kako gre za politično dejanje. S tem dejanjem boste postali grobarji naše Koroške,” je bil konkreten Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem. Znano do decembra Na konkretna vprašanja, koliko policistov bi se moralo voziti v Celje in kako bo pravzaprav po novem delo potekalo, sta gosta pojasnila le, da bo to znano letos decembra.

Ameriški Apple je v sredo prehitel naftnega giganta Exxon Mobil ter postal največje svetovno podjetje po tržni kapitalizaciji. Njegova tržna vrednost je v sredo znašala 337 milijard evrov. Vrednost delnic Appla je v sredo po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sicer padla, a delnice Exxon Mobila so izgubile še več. Tako je Apple po vrednosti prehitel Exxon Mobil in postal največje podjetje. Naftni velikan je mesto največjega podjetja držal vse od leta 2005. Apple je svoj zmagovalni pohod začel v 90. letih minulega stoletja, ko se je za krmilo družbe znova vrnil njegov soustanovitelj Steve Jobs. Leta 1998 je prišel računalnik imac, največji napredek pa mu je zagotovila revolucionarna naprava iz leta 2001 predvajalnik glasbe ipod. Po vsem svetu je bilo v šestih letih prodanih več kot 100 milijonov ipodov, v spletni prodajalni glasbe itunes pa so uporabniki kupili preko pet milijard skladb. Ameriški gigant je zmagovalni pohod nadaljeval leta 2007 s predstavitvijo iphona. Analitiki so navdušeni nad podjetjem, ki vlagateljem ponuja nekaj več . V preteklem četrtletju je družba vknjižila skoraj 29 milijard dolarjev prihodkov. A 35 let staro podjetje še naprej raste kot start up, pravijo. Njegove rasti ni zaustavila niti kriza leta 2008 in 2009. V zadnjem poslovnem letu, ki se je zaključilo lani septembra, je Apple tako beležil 52-odstotno rast prihodkov, na 65 milijard dolarjev. V letu poprej, ko so se številna podjetja utapljala v rdečih številkah, je bila rast prihodkov pri Applu 14-odstotna, piše AP. Ob tem Apple trenutno obvladuje le manjši delež trga računalnikov in pametnih telefonov. Možnosti za širitev so torej ogromne, se strinjajo analitiki.

Matej Kurent v oddaji Prava ideja! Recesija je zgolj stanje duha, pravi Matej Kurent, ki je v tem kriznem času ustanovil podjetje Calypso Crystal in z njim ustvaril nov trg prestižnih dodatkov za prenosne telefone. V letu dni je družbi Calypso Crystal uspel prodor na mednarodni trg in v več kot 30 držav po svetu. Njihovi podstavki so posuti s kristali, posebni ovitki za iPhone pa so iz kakovostnega usnja, titana, ki preprečuje poškodbe ob padcih, in mehke notranje obloge iz mikrovlaken. Cene se gibajo od sto evrov naprej, največ naročil pa imajo iz Združenih držav Amerike. Stavijo na ročno izdelane proizvode, narejene v Sloveniji. Matej Kurent je gostoval v oddaji Prava ideja! V njej je bilo govora tudi o ambicioznih Slovenkah v Turčiji, ki so vsaka na svojem področju uspele na tem, skoraj 80-milijonskem trgu. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Čeprav že nekaj let govorimo o vsesplošni gospodarski krizi, vam je uspelo lansirati podjetje, ki izdeluje prestižne dodatke za prenosne telefone. Kje ste dobili idejo in kako drzna se vam je zdela? Ideja se mi je zdela zelo drzna, a mislim, da je recesija zgolj stanje duha. Daje nam nove priložnosti in sam sem jo videl v tem, da bi po vsem svetu prodajali dodatke za prestižne mobilne telefone. Če pogledaš, kako velik trg je in koliko je na njem priložnosti, potem ugotoviš, da recesije ni. Kje vse prodajate vaše kristalne podstavke, kakovostne ovitke in podloge? Prodajamo jih po vsem svetu, vsa naša proizvodnja je izvozna, ničesar ne prodajamo v Sloveniji. Približno več kot polovico jih gre v Ameriko, drugo v Azijo, pa tudi v Rusijo. Ste v stiku z Applom in drugimi velikimi proizvajalci mobilnikov? V določenih stikih smo in ponekod tudi prodajamo v njihovih trgovinah, posebej v Rusiji prodajamo tudi v Applovih trgovinah. Verjetno je pomembno tudi trženje v teh časih, še posebej pri luksuznih izdelkih. Kakšna je vaša strategija? Pri trženju izkoriščamo napredne kanale, ki že obstajajo. Veliko koristimo piar, socialna omrežja, blogarje, mnenjske voditelje, da ti govorijo o naših izdelkih. Izdelujete vse izdelke v Sloveniji? Da, vse je narejeno v Sloveniji, čeprav materiali pridejo tudi iz tujine. Se vam zdi, da je kupcem pomembno tudi to, kje je izdelek narejen? Pomembno jim je to, da je narejeno v Evropi. Sploh za azijski trg smo ugotovili, da jim je pomembno, da zadeva ni narejena v Aziji, na Kitajskem. Zelo so zadovoljni, ko vidijo, da je izdelek res narejen v Evropi. Še posebej se potrudite pri prezentaciji in kupce v samem paketku nagovorite po imenu ter jim natančno opišete način izdelave proizvoda. Se kupci odzovejo na tak način dostave? Ja, kupci se odzivajo. Zelo so zadovoljni, ko vidijo, da je izdelek zanje personaliziran. Na ta način torej spodbujate tudi promoviranje izdelkov od ust do ust . Absolutno, točno to. Uspel vam je tudi vstop v znamenito londonsko trgovino Harrods. Da. Veliko je bilo iskanja stikov in prijaznega trženja, pa smo prišli do Harrodsa. Koliko imate trenutno zaposlenih? S kom vse sodelujete pri samem oblikovanju? Zaposleni smo trije. Kristalne podstavke nam izdeluje Steklarna Rogaška. V Sloveniji smo poiskali najboljše dobavitelje, ki lahko za nas po naših specifikacijah izdelujejo te izdelke. V Sloveniji pa ne gradite trga? Slovenija za nas ni trg in vanjo ne vlagamo energije. Prodajamo jih le v eni trgovini pri nas. Je v vašem načrtu nadaljnja širitev proizvodnje in prodaje? Absolutno, želimo postati največji svetovni ponudnik prestižnih dodatkov za mobilne telefone.

Washington - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v petek zvečer po srednjeevropskem času ohranila bonitetno oceno ZDA na AA+, vendar hkrati negativno gleda na prihodnost države zaradi političnega zastoja pri spopadanju z javnofinančnim primanjkljajem. Deset mesecev po tem, ko so ZDA doživele prvi padec bonitetne ocene oz. izgubile najvišjo oceno AAA, v S&P navajajo, da se razmere niso spremenile do te mere, da bi oceno spremenili. Ponovno pa bonitetna hiša opozarja, da lahko pride do novega znižanja ocene, če na političnem področju ne bo konsenza glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja in srednjeročno ZDA ne bodo zmanjšale zadolževanja. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v S&P namreč menijo, da obstaja možnost, da se bodo tveganja, povezana z zadolževanjem države, ki so posledica predvsem političnih razmer, pa tudi fiskalnih, še okrepila.

Če je oseba na begu, ne izvršuje kaznivega dejanja, zato ji ni mogoče kar tako prisluškovati. "Življenje na begu je logistično in sicer zahtevno, večino pobeglih obsojencev je mogoče slej ko prej izslediti tudi brez uporabe tovrstnih posebnih metod in sredstev," je na vprašanje, ali bi možnost uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov v primeru pobega pravnomočno obsojene osebe pomagala pri njeni hitrejši izsleditvi, odgovoril Matjaž Ambrož s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Tudi prisluškovanje sorodnikom, za katere se predvideva, da se jim pobegli javi, bi bil po njegovem mnenju nesorazmeren ukrep. To bi bil poseg v ustavo Kot nam je pojasnil Drago Šketa, vodja mariborskega okrožnega tožilstva, prisluhov ne morejo uporabiti, saj obsojenec na begu ne izvršuje kaznivega dejanja. Na ministrstvu za pravosodje dodajajo, da glede na utemeljene mednarodne standarde človekovih pravic ureditev prisluškovanja in sledenja kogarkoli ne glede na kaznivo dejanje in brez ustreznih omejitev ne bi bila ustrezna. Če bi kdo menil, da je treba to zakonsko urediti, bi moral najprej spremeniti ustavo, še pravijo.

600 evrov minimalne plače, ki so si jo z delavsko vstajo zagotovili oktobra, bodo delavci Gorenja prejemali še naprej. Z upravo so se namreč uskladili, da dogovor podaljšajo.

Krizo vidijo kot priložnost za krepitev tržnih deležev Novomeška družba Krka je leta 2008 po prvih podatkih ustvarila 826 milijonov evrov prihodkov, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Prihodki celotne skupine so znašali 950 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov več kot leta 2007, je na novinarski konferenci razložil predsednik uprave Krke Jože Colarič. Krka je lani, kljub rastoči svetovni finančno-gospodarski krizi, ustvarila 160 milijonov evrov čistega dobička - torej toliko, kolikor so načrtovali, je razložil Colarič in dodal, da so z rezultati zadovoljni, saj so razmere na trgih bistveno slabše kot v preteklih letih. Tudi v letu 2009 načrtujejo dobre rezultate, in sicer za 12 odstotkov večjo prodajo ter 161 milijonov čistega dobička, še pravi Colarič in dodaja, da bodo to dosegli s še agresivnejšim nastopom na trgih. Zaostrene razmere zaradi globalne finančne in gospodarske krize v Krki vidijo kot priložnost za krepitev tržnih deležev - kriza je namreč, kot je dejal Colarič, prizadela tudi Krkine konkurente. Krka je lani rast zaznamovala v vseh svojih regijah, največjo pa v regiji Zahodna Evropa in čezmorski trgi, 39-odstotno. Rast v regiji Vzhodna Evropa je bila 27-odstotna, v regiji Srednja Evropa pa 25-odstotna.

Zaradi praznikov na slovenskih avtocestah že nastajajo prvi zastoji. Najbolj se spet zatika na primorski in dolenjski avtocesti. Del štajerske avtoceste pa je zaradi nesreče zaprt. Na primorski avtocesti v smeri proti Ljubljani je pred počivališčem Studenec petkilometrska kolona, pred Uncem štirikilometrska, pred koncem dolenjske avtoceste na Pljuski pa je kolona dolga kilometer in pol, so povedali na Prometnoinformacijskem centru (PIC) za državne ceste. Kolona se je naredila tudi na hitri cesti mimo Trebnjega, gneča pa je tudi na stari cesti med Logatcem in Postojno ter od Maribora proti Ptuju. Kot so tudi povedali, je na mejnih prehodih vse normalno, čakalna doba je do 15 minut. Stanje na cestah Prometnoinformacijski center za državne ceste prek kratke telefonske številke 1970 daje obvestila o trenutnem stanju na avtocesti. Dežurni operater voznikom in voznicam predlaga tudi obvoze za izogibanje zastojem. Policija v prazničnih dneh, zlasti ob začetku in koncu praznikov, pričakuje gostejši promet in prometne zastoje proti turističnim krajem, slovenski obali in Hrvaški. Voznikom svetujejo, naj bodo strpni in se zastojem ne poskušajo izogniti s kršenjem prometnih predpisov. Med prvomajskimi prazniki je promet običajno gostejši, več je prometnih nesreč, zato vozite previdno, odgovorno in zbrano, svetuje policija. Kot so zapisali v sporočilu za javnosti, do zastojev lahko pride tudi ob morebitnih prometnih nesrečah in na cestah, kjer potekajo obnovitvena dela. "Jutri bo precej prireditev, tudi tam bo potrebna večja pozornost voznikov, morda bo nekaj gneče," je dopoldne posvaril Mirko Žaren iz PIC. Opozarja tudi na nedeljo, ko lahko pričakujemo večjo obremenitev cest. "Če bo v soboto in nedeljo lepo vreme, bo večina odlašala z odhodom, kar pomeni gostejši promet v nedeljo popoldne." Policija voznike opozarja, naj hitrost in način vožnje prilagodijo omejitvam in prometnim razmeram, naj ob ugodnih vremenskih razmerah ne precenjujejo svojih sposobnosti in naj ne vozijo hitreje in manj previdno.

Podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika, se ni odločilo za najem Steklarske nove v stečaju. V GSA pravijo, da se za nakup niso odločili zaradi razhajanja z zaposlenimi glede poslovnega modela. Direktor podjetja GSA Joc Pečečnik Kot poudarjajo v GSA, je bilo tako z njihove strani kot s strani stečajnega upravitelja in zaposlenih vloženih veliko naporov za pripravo poslovnega modela, ki bi Steklarski novi zagotovil prihodnost, zaposlenim pa varna delovna mesta na daljši rok. Kljub temu je prišlo do razhajanja med konceptom GSA in konceptom zaposlenih glede poslovnega modela. V podjetju Joca Pečenika namreč menijo, da mora proizvodnja startati v tolikšnem obsegu, kolikor ima trga oziroma naročil, v poznejših fazah pa lahko z rastjo naročil raste tudi število zaposlenih, zato so za začetni zagon sami predvidevali največ 60 delavcev in skrajno racionalen nadzor nad vsemi stroški. Delavci, ki so tudi potencialni najemniki, na drugi strani zagovarjajo koncept, da se proizvodnja zažene s 110 zaposlenimi, kar pa bi po mnenju GSA že na začetku prineslo izgubo. S 110 zaposlenimi bi podjetje že v začetku ustvarilo izgubo Ob tem kot razlog za svojo odločitev navajajo tudi dejstvo, da kljub večkratnim pozivom v preteklih tednih cenitev realne tržne vrednosti zalog še ni bila izvedena, pri čemer naj bi stečajnega upravitelja Štefana Rolo ves čas opozarjali, da bi morebitna prodaja zalog po nizkih cenah uničevala tržišče. Posledično bi to vplivalo tudi na dotok novih naročil v proizvodnjo za slovenske kupce, kjer je Steklarska nova doslej v praksi realizirala nekoliko višje cene, s katerimi je vsaj deloma nevtralizirala nizke cene, po katerih steklovino izdeluje za tuje kupce in s katerimi v veliko primerih ustvarja izgubo, so še zapisali v družbi GSA. Delavci Steklarske nove Rola odločitve GSA ni komentiral Stečajni upravitelj steklarne Štefan Rola odločitve Pečečnika ni želel komentirati, saj, kot je povedal, zadeve v zvezi z zalogami sploh niso bile predmet razpisa oz. medsebojnih razmerij. Ponudnik je namreč po njegovih besedah dal zgolj ponudbo za najem prostorov in opreme, medtem ko so zaloge last upnikov in z njimi ne more nihče prosto razpolagati, pač pa je za njih treba iztržiti čim višjo ceno. Rola tudi razlogov o razhajanju s konceptom zaposlenih ni želel komentirati, saj to po njegovem ni stvar stečajnega upravitelja. Peči so lahko prižgane do 4. avgusta Sicer pa Rola ni mogel veliko povedati niti o razvoju dogodkov za Steklarsko novo v prihodnjih dneh. Kot je dejal, imajo po sklepu sodišča mesec dni časa za dokončanje nujnih poslov, omenjeni rok pa se izteče 4. avgusta. Do takrat imajo za delavce, ki so še v podjetju, dovolj dela, v kolikor pa v teh dneh ne bodo našli novega najemnika, bodo začeli z ugašanjem peči, kar traja tri do štiri dni, to pa pomeni, da je časa le še do konca tega tedna. Kot je še dejal Rola, zanimanje sicer obstaja, a trenutno nima nobene pisne ponudbe, niti o njej sam nikoli ni govoril.

Singapur - Ena vodilnih bonitetnih agencij na svetu Standard & Poor's (S&P) je danes opozorila, da bi morebitno podaljšanje oziroma prestrukturiranje grškega državnega dolga to državo lahko pahnilo v delno nesposobnost poravnavanja obveznosti oziroma tako imenovani selektivni default. Finančni ministri držav z evrom so v soboto potrdili, da bo Grčija do 15. julija lahko črpala peti obrok posojila v okviru lani dogovorjenega 110-milijardnega mehanizma finančne pomoči tej prezadolženi državi. Višina tokratnega izplačila s strani držav z evrom je 8,7 milijarde evrov, slovenski prispevek pa 26,5 milijona evrov. Celotna peta tranša posojila sicer znaša 12 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa naj bi izplačilo preostalih 3,3 milijarde evrov sredstev odobril v naslednjih dneh. Omenja se, da naj bi to storil 8. julija. Odločitev evroskupine je prinesla olajšanje na globalne trge, saj bi sicer Grčiji grozil default, ki bi svet lahko pahnil v novo finančno krizo. Še veliko dela pa čaka države pri pogajanjih za dodaten paket finančne pomoči, ki naj bi znašal do 120 milijard evrov. Nekatere države namreč želijo, da bi pri tem paketu del bremena nosili tudi zasebni vlagatelji oziroma upniki, in sicer tako, da bi pristali na prostovoljno podaljšanje zapadlosti (v angleškem jeziku roll over) njihovega dela grškega dolga. Francija, katere banke imajo v svojem portfelju znaten delež grškega dolga, je med drugim predlagala, da bi posojilodajalci svoja posojila Grčiji pretvorili v nove 30-letne obveznice. Tako bi Grčiji dali več časa, da uredi svoje finančno stanje. Francosko bančno združenje je medtem kot možno rešitev predlagalo tudi to, da bi francoske finančne institucije 90 odstotkov prilivov z naslova njihovih v bližnji prihodnosti dospelih grških obveznic investirale v nove petletne državne obveznice. V agenciji S&P pravijo, da bi tako ena kot druga možnost po njihovih merilih verjetno privedla do selektivnega defaulta Grčije. Ministri evroskupine bodo o dodatnem paketu pogovore nadaljevali na rednem zasedanju 11. julija, končni dogovor pa je najverjetneje pričakovati šele septembra. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je dejal, da Berlin od Aten pričakuje, da bodo uresničile svoje obveze, med drugim tudi to, da bodo takoj začele s privatizacijo.

Koper - V koprskem odboru Socialnih demokratov (SD) nasprotujejo prodaji delnic Luke Koper na borzi, o čemer bodo odločali občinski svetniki na seji v četrtek. "Prodajati delnice v trenutku, ko so dosegle najnižjo vrednost, je katastrofa," opozarja poslanec SD v državnem zboru in občinski svetnik Marijan Križman. Kot so v obrazložitvi sklepa, ki ga bodo v četrtek sprejemali koprski svetniki, zapisali na občini Koper, so prodajo najprej poskušali izvesti z javnim zbiranjem ponudb, za kar pa ni bilo zanimanja. Neposredna prodaja na borzi zagotavlja po njihovem mnenju zanesljivo prodajo po ceni, ki odgovarja trenutnemu stanju ponudbe in povpraševanja na trgu. Kot je znano, gre za celotni paket delnic Luke Koper v lasti občine oziroma za 466.942 delnic, ki predstavljajo 3,33 odstotka lastništva družbe. V koprskem odboru SD so prepričani, da se občina za prodajo delnic odloča, ker ni bila uspešna pri prodaji občinskih nepremičnin. "Prodaja delnic je nesmisel in dejanje iz obupa," trdi Križman. S prodajo delnic bi se občina po njegovem namreč odpovedala nadzoru nad Luko Koper. Poslanec SD Luka Juri je predstavil tudi odgovor ministrstva za finance na njegovo poslansko vprašanje o zadolženosti koprske občine. "Ni res, da občina Koper ni zadolžena," poudarja Juri. Kot pojasnjuje, je iz odgovora razvidno, da znaša dolg koprske občine skupaj s pravnimi osebami, katerih ustanoviteljica je občina, v letošnjem letu skoraj 10 milijonov evrov. Kot še navaja Juri, je dolg "ob računovodskih spretnostih občinske uprave" sicer v celoti prenesen na pravne osebe, povezane z občino. Dobrih sedem milijon evrov dolga odpade po Jurijevih podatkih na Javni zavod Gasilska brigada Koper, 2,3 milijona evrov pa na Javni zavod stanovanjski sklad Koper. Ministrstvo za finance je po Jurijevih besedah tudi ugotovilo, da so nekateri dogovori o plačilnih rokih, ki jih v kreditnih pogodbah sklepa koprska občina, v nasprotju z zakonskimi predpisi. Občino je ministrstvo že pozvalo, naj ugotovljene napake odpravi. O nameri za dodatno zadolžitev občine Koper v vrednosti 25 milijonov evrov, s čimer naj bi si občina Koper zagotovila sredstva za investicije in pokrivanje tekočih stroškov, pa Juri pravi, da je moralno sporna. "Takšna odločitev pomeni prelaganje bremen in željo župana, da si z dolgom kupi tretji mandat," ocenjuje Juri. Ob tem dodaja, da tekoči prihodki občine v letošnjem letu ne bodo dosegli 80 milijonov evrov, odhodki pa bodo znašali skoraj 120 milijonov. S koprske občine pojasnjujejo, da izvaja občina program prodaje delnic Luke Koper v skladu s sprejetim letnim programom in proračunom. Na očitke, da namerava občina delnice prodati v času, ko beležijo nizke vrednosti, pa iz županovega kabineta odgovarjajo, da se "nam cena delnic ne zdi prenizka oziroma se nam je takrat zdela zelo visoka". "Mislim, da je čas, da se počasi prebudimo in si priznamo, da so bile cene na borzi v preteklem obdobju bistveno prenapihnjene, in da nehamo živeti v oblakih. Če res hočemo biti konkurenčni in zagotoviti razvoj, je treba delati," še odgovarjajo z županovega kabineta.

Tretji zaporedni tedenski vzpon osrednjega borznega indeksa je bil pospremljen z zmanjšanim prometom. Največ zanimanja je bilo za delnice Telekoma, ki bo poleg vplivov tujih trgov oblikovalo gibanje tečajev na domačem trgu tudi ta teden. "Delniški trgi kažejo malo več optimizma, nevarnost pa še ni minila. Recesijska obdobja so težka in nepredvidljiva, ko se prebijaš skozi njih, se bodo pa gotovo enkrat končala," pravi Tilen Šarlah, Ilirika . Indeks SBI 20 je prejšnji teden pridobil 1,7 odstotka, kar je celo tretji največji tedenski vzpon letos. SBI 20 je dva odstotka nižje kot na začetku meseca, tako da se optimizem svetovnih trgov le postopno prenaša na sončno stran Alp. TS letos zrasel za petino Najbolj, kar za sedem odstotkov, so se prejšnji teden povzpele delnice Telekoma Slovenije (TS). Telekomi na splošno sodijo med družbe, ki naj bi jih gospodarska kriza le oplazila. Poleg tega je vse bliže končni odločitvi tudi prodaja drugega makedonskega operaterja Cosmofona , kjer se je Telekom prebil v ožji krog kandidatov za nakup. Delnice Telekoma Slovenije so poleg Krkinih edine iz prve borzne kotacije, ki so se letos podražile. Telekomove so petino dražje kot na začetku leta, Krkine pa za 12 odstotkov. Zanimivo so se skoraj sedem odstotkov prejšnji teden podražile tudi delnice Luke Koper , čeprav je koprskemu pristanišču letos pretovor upadel za desetino. Cena teh delnic je sicer še vedno deset odstotkov nižje kot na začetku meseca, tako da je lahko rast tudi posledica popravka po močnem padcu. Višje cene, manj poslov Z rastjo cen pa se je zmanjšal promet, ki je prejšnji teden dosegel vsega 7,2 milijona evrov. Z obveznicami SOS2E je bilo prejšnji teden sklenjenih le za 580 tisoč evrov poslov, a tudi z delnicami je bilo manj poslov kot v prejšnjih tednih. Z delnicami Krke je bilo tako minuli teden sklenjenih nekaj manj kot za tri milijone evrov poslov, delnice pa so se podražile za 4,8 odstotka. Na drugem mestu po prometu so bile prejšnji teden delnice Save s pol milijona evrov sklenjenih poslov, ki so se pred objavo poslovnih rezultatov podražile za 4,9 odstotka. Po pričakovanju so se prejšnji teden pocenile delnice Petrola , potem ko je družba morala znižati vrednost Istrabenza v svojem portfelju. Trgovanje z delnicami Istrabenza pa je borza ustavila, dokler ne bo znan izid pogajanj z bankami.

V Inštitutu za ekonomske raziskave v zdravstvu so prepričani, da ministrstvo neprimerno in nestrokovno obnaša do prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema. V svojih pripombah, komentarjih in predlogih na resolucijo nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013, ki so jih poslali ministrstvu za zdravje, pišejo, da slednji ne vsebuje nikakršnih korenitih ukrepov za povišanje izjemno slabe učinkovitosti zdravstvenega sistema. „Usmeritve so podane zgolj pavšalno in neoprijemljivo, med tem ko se dokument nekaterih izjemno problematičnih področij slovenskega zdravstva niti dotakne ne,“ so zapisali. Moč vplivnim skupinam V inštitutu INERHC, za katerega med drugim delata ekonomista Mićo Mrkaić in Rado Pezdir, in so prepričani, da začrtana pot ohranja in celo povišuje moč in vpliv interesnih skupin ter zbornic, s čimer se sredstva, namenjena zdravstvenemu sistemu netransparentno uporabljajo za financiranje interesnih skupin in na škodo bolnikov. Problematizirajo sedanji sistem kolektivnih plač, ki bi ga bilo po njihovem mnenju potrebno korenito reformirati ter omogočiti plačevanje v skladu s produktivnostjo zdravstvenega osebja. „ V nasprotnem primeru nas čaka razpad javnega zdravstva zaradi odhoda kvalitetnega kadra,“ so zapisali. Inštitut ministrstvu še predlaga, naj reorganizira bolnišnično mrežo, tako da bo odražala epidemiološke in demografske potrebe prebivalstva, spremeni vodenje javnih zavodov in posveti več pozornosti izjemno nerazvitemu sistemu uravnavanja izdatkov za zdravila, kar se odraža v bolnikovi slabi dostopnosti do novih terapij in dražjih zdravilih.

Inflacija v Sloveniji ostaja nad tremi odstotki Mednarodni denarni sklad je znižal napovedi o svetovni gospodarski rasti v letu 2008. Predvidena gospodarska rast Slovenije je 3,8 odstotka. Medtem ko so v Washingtonu še julija napovedovali 5,2-odstotno svetovno gospodarsko rast, so zdaj številko popravili na 4,8 odstotka. Gospodarska rast Slovenije naj bi bila druga najvišja med članicami evroobmočja, saj naj bi višjo, 4,2-odstotno, dosegel le Luksemburg. Ob tem naj bi Slovenija letos zabeležila 3,2-odstotno inflacijo, drugo leto pa 3,1 odstotka. Celotno evroobmočje naj bi doseglo 2,1-odstotno rast, kar je 0,4 odstotne točke manj od prvotnih napovedi. Rast v Franciji in Nemčiji bo dvoodstotna, v Italiji 1,3-odstotna, v Španiji 2,7-odstotna, v ZDA pa 1,9 odstotka.

Grški varčevalni program še ni dokončan Grčija se že peto leto zapored bori z recesijo in zaradi več tednov trajajoče politične krize zaostaja za programom reform in varčevanja Grška koalicijska vlada še ni dosegla dogovora o težko pričakovanem 11,5 milijarde evrov vrednem varčevalnem programu, je danes dejal finančni minister Janis Sturnaras. "Manjka nam še 3,5 do štiri milijarde evrov," je Sturnaras povedal po srečanju s predsednikom Karolosom Papuljasom. Odpuščanj ne bo Grški finančni minister je ob tem zavrnil govorice, da je na mizi znova odpuščanje v javnem sektorju, kot možnost pa je omenil umeščanje javnih uslužbencev v program čakajočih na delo. Prejšnja grška vlada je do konca leta 2012 na seznam t.i. rezervne delovne sile želela premestiti 15 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Ob tem je Sturnaras pojasnil še, da se bodo pogajanja z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF), t.i. trojko, nadaljevala do konca avgusta. Strokovnjaki omenjenih institucij so v nedeljo Atene zapustili v pozitivnem tonu, saj je Poul Thomsen iz IMF izpostavil "dober napredek".

Število brezposelnih v Nemčiji je januarja naraslo na 3,489 milijona. Stopnja brezposelnosti se je tako zvišala za 0,9 odstotne točke na 8,3 odstotka Foto: Shutterstock Število brezposelnih v Nemčiji se je januarja povzpelo za 387 tisoč na 3,489 milijona, kar je 170 tisoč manj kot januarja lani, je danes objavila nemška zvezna agencija za delo. Stopnja brezposelnosti se je zvišala za 0,9 odstotne točke na 8,3 odstotka. Januarja lani je stopnja brezposelnosti v Nemčiji znašala 8,7 odstotka. 'Padec konjunkture dosegel tudi trg dela' Vodja agencije za delo Frank-Jürgen Weise je dejal, da je padec konjunkture dosegel tudi trg dela. Tako se je med drugim zvišala brezposelnost, hkrati pa je močno padlo povpraševanje po delovni sili. Ob upoštevanju sezonskih vplivov se je število brezposelnih v januarju zvišalo za 56 tisoč na 3,267 milijona, in sicer na zahodu Nemčije za 44 tisoč, na vzhodu pa za 12 tisoč.

Naša pokojninska blagajna bo lahko le do leta 2030 delovala vzdržno, po tej prelomnici pa se ne obeta nič dobrega za prejemnike pokojnin, saj naj bi po nekaterih ocenah pokojnine znašale okoli 30 odstotkov plače. Veste, kako visoka bo vaša pokojnina? Medtem ko vsi veselo odštevamo, koliko nam je še preostalo do konca delovne dobe, obstaja kar nekaj upokojencev, ki imajo tudi v času upokojitve še kako veliko energije in volje do dela. Skupna skrb vseh nas pa so bodoče pokojnine, ki jih bomo prejemali čez 10, 15 ali 20 let. Informacije o tem, kakšne pokojnine lahko pričakujemo, so iz strani pristojnih institucij preprosto preskope. Na Cekinu smo že pisali o tem, da je bilo v Sloveniji v letu 1984 razmerje trije zaposleni na enega upokojenca, v letu 2008 pa le še 1,64 zavarovanca na enega upokojenca. Vseeno pa bo mnoge kot strela iz jasnega negativno presenetila izjava, da jim po pridnem in vestnem plačevanju v pokojninsko blagajno bodoča pokojnina ne bo omogočila dostojnega preostanka življenja, zmožnost za ustvarjanje dodatnih prihrankov pa bo ob visoki starosti zelo omejena ali celo nemogoča. Zakaj so novi pokojninski ukrepi in reforma nujno zlo, ki se mu ne moremo izogniti? Kako temačen scenarij je za Slovenijo podala Evropska komisija? Katere ukrepe ima vlada sploh na voljo? Povečanje rojstev pa samoumevno ne odpravlja pokojninskega problema, saj nihče ne računa, da se bo v Sloveniji povečala tudi življenjska doba moških in žensk ...

Šest tednov rasti na zahodnih borzah Delniški trgi v ZDA in Evropi se veselijo že šestega zaporednega tedna rasti. Dobički podjetij so večinoma boljši od pričakovanj. Z rezultati poslovanja v prvem četrtletju so presenetile predvsem največje ameriške banke, ki so očitno dobičkonosne, če se le preveč ne zapletajo v sumljive derivate. Nazadnje je boljše rezultate od napovedi sporočil Citigroup prihodek je dosegel 24,8 milijarde dolarjev, ki pa se v nasprotju z bankami Morgan Stanley in JPMorgan le ni mogel izogniti izgubi v prvem trimesečju. Tudi podjetja iz drugih panog presenečajo v zadnjih dneh General Electric, Google, res pa je, da so bila pričakovanja postavljena zelo nizko. Smo res že priča dolgotrajnejšemu vzponu? Delniški indeks Dow Jones 8.131 točk je zadnji teden pridobil 0,6 odstotka, če gledamo njegovo gibanje po 9. marcu, pa tako silovite rasti v šesttedenskem obdobju Dow je poskočil za 22,7 odstotka ni bilo že 71 let! Večina meni, da je najhuje mimo, vendar se hkrati vsi zavedajo, da to še ne pomeni, da je težav konec. Največja dilema ta hip je, ali gledamo le rast znotraj medvedjega trenda v tem primeru bo trg kmalu spet kakih 10-20 odstotkov nižje ali pa je to začetek dolgotrajnejšega vzpona. Vodafone ima še ogromno prostora za rast Popravlja se tudi zaupanje potrošnikov. V ZDA je po zadnjih podatkih univerze v Michiganu zaupanje poraslo najvišje po septembru, ko se je s padcem banke Lehman Brothers Wall Street začelo sesuvati. Vodilne evropske borze so v tem tednu poskočile za 4,7 odstotka. Finski proizvajalec mobilnikov Nokia opaža, da se povpraševanje spet vrača, medtem ko analitiki pri Morgan Stanleyju verjamejo, da imajo Vodafonove delnice še 45 odstotkov prostora za rast. V petek so se delnice Vodafona podražile za skoraj štiri odstotke. Dow Jones 8.131 Nasdaq 1.673 FTSEurofirst 300 814,69 DAX30 4.676 FTSE100 2.096 Lahka nafta 50,26 Zlato 867,89 EUR/USD 1,3041 USD/JPY 99,065 EUR/CHF 1,5197 Kaj bo Trichet povedal 7. maja? Vrednost evra je padla na dobrih 1,30 dolarja. Veliko krivde nosijo slabi obeti za evropsko gospodarstvo in delno tudi predsednik Evropske centralne banke Jean Claude Trichet. V Tokiu je povedal, da ceni besednjak ameriških kolegov, ki pravijo, da je močan dolar v njihovem interesu. Hkrati je posvaril pred nevarnostjo inflacije. V tem trenutku se sicer svet bolj spopada z deflacijo, toda ko se bodo gospodarstva postavila na noge, bo presežna likvidnost centralnim bankam povzročala glavobole. ECB naj bi na sestanku 7. maja sporočil, za kakšne neobičajne ukrepe se bo odločil, bi pomagati evropskim gospodarstvom. Krka obstala pri 52 evrih Na Ljubljanski borzi še vedno ni čutiti, da tujina občutno pridobiva. Slovenski borzni indeks 3.578 se je zadnji teden zvišal za 0,6 odstotka, tako da je zdaj pet odstotkov nad šestletnim dnom, doseženim 10. marca. Krka ostaja najprometnejša, a nikakor ne zmore narediti korak naprej in vegetira pri okrog 52 evrih. Po dobrih dveh tednih so v petek vnovič trgovali z delnicami Istrabenza, ki so padle še za dvajset odstotkov. Tečaj Intereurope je le še 5,40 evra in se je samo v tem mesecu znižal že za četrtino.

Cena nafte Brent se je v petek močno povišala. Čedalje šibkejši dolar je razlog za dvig cene zlata in deloma tudi vzpon cene nafte En Sodček (159 litrov) nafte Brent je ob 9. uri stal 53,25 dolarja oziroma 40 evrov in je bil tako kar za 5,6 odstotka dražji kot v petek zjutraj. V petek popoldne, ko je bila večina sveta vsaj z mislimi že na podaljšanem koncu tedna, se je nafta Brent od 50,3 pa do 52,85 dolarja za 159-litrski sodček podražila med 14. in 19. uro. V današnjem trgovanju je cena presegla 53 dolarjev in se počasi vzpenja. Višji ceni nafte prispevata upad vrednosti ameriškega dolarja, kot tudi optimizem na borzah, ki naj bi bil znak, da je kriza že dosegla svoje dno in da svetovno gospodarstvo že pričenja z okrevanjem. Z njegovim okrevanjem bi se seveda povečale tudi potrebe po nafti. Na drugi strani so rezerve nafte v ZDA še vedno na nadpovprečno visokih nivojih. 159-litrski sodček ameriške nafte WTI je danes zjutraj stal 53,5 dolarja in se je v dobrih dveh in pol urah trgovanja podražil za 0,56 odstotne točke. Cena zlata teden začenja z rastjo 893,3 dolarja oziroma 671 evrov je unča (31,1 grama) zlata stala ob 9. uri. Vse od začetka trgovanja se danes cena zlata povišuje. Danes se je zlato z upadom vrednosti dolarja hitro podražilo. Tudi v petek, ko se je vrednot ameriškega dolarja zniževala, se je zlato počasi dražilo. Zlato v dolarjih je za 1,2 odstotka dražje kot v petek zjutraj. V evrih pa se je od petka zjutraj podražilo za en odstotek. Dolar teden začenja padajoče En evro je bil ob 9. uri vreden 1,3317 ameriškega dolarja. Potem, ko se je vrednost dolarja v četrtek precej povišala, je petek, ko se je trgovalo le malokje, dolar preživel v počasnem padanju. Slednje je pospešek dobilo z začetkom trgovanja ta teden. Vrednost dolarja se je od razmerja 1,326 dolarja za en evro, v zgodnjih jutranjih urah znižala na 1,334 dolarja za evro. V zadnjih treh urah pa ameriški dolar spet išče smer gibanja. Zlato in dolar sta povezana Večina analitikov meni, da se bo zlato ta teden še podražilo, saj predvidevajo upad vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, poroča Bloomberg. Slednje bo posledica nadaljevanja odkupov ameriškega javnega dolga s strani ameriške centralne banke, za kar popularen izraz je »tiskanje denarja.«

Zaradi nejasnega položaja so se delavke Intime Designa zbrale v podjetju. Stečaj je pred vrati. Razočarane in obupane so se delavke podjetja Intima Design včeraj zbrale v tovarni. Po dveh mesecih čakanja, kdaj jih bo delodajalec Samo Valant poklical na delo, kot je menda obljubil, jim je prekipelo. ''Direktor nam je rekel, da bo do 15. maja vse jasno, pa v vsem tem času ni bilo nobenega klica in nobene informacije o tem, kaj bo z nami,'' pravijo delavke. Ker niso dobile aprilske plače, so se odpravile v tovarno protestirat. Valant jih, čeprav je bil tam, ni sprejel. Najugodnejša rešitev Stečaj. Ker se nas drži status pravnega naslednika Lisce, imamo še večje težave, saj moramo redno izplačevati jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let, čeprav je naše podjetje staro šele štiri leta, pravi Valant. ''Če bi delavke poslali na zavod, bi imele 120-dnevni odpovedni rok, izplačati pa bi jim morali polne odpravnine, a denarja nimamo. Če gre firma v stečaj, bodo delavke po 15 dneh na zavodu in bo lažje za vse,'' je prepričan Valant, javnosti bolj znan kot avtomobilski dirkač. ''V tej sezoni sem se iz solidarnosti do delavk odpovedal vsem dirkam, čeprav gre denar zanje iz povsem drugega računa.'' Ogorčene in razočarane ''Trideset let sem delala in nikoli si nisem mislila, da bom morala moža prositi za denar,'' je vidno prizadeta dejala delavka. Na mesec je prejemala 420 evrov plače, o podobnih zneskih so govorile tudi druge. ''Za delo smo bile dobre, zdaj pa nismo toliko vredne, da bi nam direktor povedal, kaj bo z nami,'' so menile delavke in razmišljale, kako se bodo, predvsem samohranilke, pretolkle skozi mesec. Sindikalist kot posrednik Razburjene delavke je poskušal pomiriti sekretar območne sindikalne organizacije Igor Iljaš, ki se je pred tem sestal z direktorjem družbe. ''Zagotovil mi je, da bo do 25. maja vse jasno in takrat vam bo to tudi sporočil,'' je povedal Iljaš in delavkam svetoval, naj se razidejo, saj nima smisla ves dan stati v avli podjetja. Valant odgovarja na očitke ''Z delavkami smo bili dogovorjeni, da se bomo do 22. maja odločili, kaj bomo storili. Včeraj zvečer pa me je poklicala ena od njih, da hočejo zjutraj pojasnila. To ni način,'' pravi Valant. ''Predlagal sem, naj pridejo k meni v pisarno sindikalni zastopniki in sedem delavk, pa niso hoteli.'' Stečaj (skoraj) neizogiben Valant je povedal, da je podjetje, ki dela za znane blagovne znamke in zaposluje 130 ljudi, ostalo povsem brez dela. "Aprilskih plač ne bomo izplačali, ker jih nimamo od kod," pojasnjuje direktor, ki je pred štirimi leti, ko je Lisca v Krmelju zapirala svoj obrat, tega odkupil in ohranil delovna mesta. "Dela ni, denarja ni, čakali smo na ukrepe države in zdaj se nam zdi najbližja rešitev stečaj," je odkrit. Po današnjem dogodku v podjetju se mu zdi odločitev lažja. "Vozim se 700 kilometrov daleč, da bi delavkam zagotovil delo. Po tem, kar se je zgodilo danes, nimam več ne volje ne energije," dodaja direktor.

Svet Banke Slovenije ugotavlja, da gospodarske krize v državi ne bo moč preseči le s spodbujanjem izvoza in investicij ter z uravnoteženjem javnih financ. Ker banke poslujejo z izgubo, še naprej krčijo kreditiranje gospodarstva. Banka Slovenije meni, da na negativno poslovanje bank vplivajo tudi negotove razmere na mednarodnih finančnih trgih. Svet Banke Slovenije je danes med drugim obravnaval in sprejel majsko poročilo o finančni stabilnosti. V njem ugotavlja, da aktualne gospodarske krize v državi ne bo moč preseči le s spodbujanjem izvoza in investicij ter z uravnoteženjem javnih financ in s strukturnimi spremembami. V Banki Slovenije ugotavljajo, da bodo potrebne tudi spremembe pravne urejenosti delovanja podjetij, korporativnega upravljanja in pravnih razmerij med upniki in lastniki ter ob tem tudi spremembe poslovnih modelov bank in podjetij, katerih rast ne bo temeljila le na zadolževanju doma in v tujini. Skupni dolg podjetij je bil lani za 43,5 odstotka nad vrednostjo lastnega kapitala in se je v nasprotju s pričakovanji ter kot posledica prevrednotenja kapitala zaradi negativnih trendov na borzi celo zvišal. Predvsem zaradi krčenja domače gospodarske dejavnosti se še naprej poslabšuje kakovost posojilnega portfelja bank, kar se preko višjih stroškov oslabitev in rezervacij kaže v izgubi iz poslovanja. Ta negativni medsebojni učinek je še posebej velik zaradi visoke odvisnosti podjetij od bančnih posojil, previsoke zadolženosti podjetij in visoke poslovne ter lastniške prepletenosti med njimi. Izguba bank znaša že 436 milijonov evrov Banke so lani že drugo leto zapored poslovale z izgubo, ki je po nerevidiranih podatkih znašala 436 milijonov evrov. Vse to najeda kapital bank in jim ob padanju bonitetnih ocen kljub začasnemu pozitivnemu učinku ukrepov Evropske centralne banke ECB otežuje dostop do finančnih virov na mednarodnih trgih, pojasnjuje Banka Slovenije. Letos sicer bankam zapade za 4,1 milijarde evrov obveznosti do tujih bank. Banke zato še naprej krčijo kreditiranje gospodarstva, kar povečuje dohodkovno tveganje tudi letos. Na drugi strani pa prezadolžena podjetja zaradi pomanjkanja domačega kapitala in posledične slabe dostopnosti do alternativ bančnim posojilom ne uspejo znižati svojega finančnega vzvoda. Prezadolženost gospodarstva, katerega skupni dolg se je lani zvišal na 99 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP, in prepočasno razdolževanje podjetij ter povečanje deleža lastnega kapitala pa omejujeta kreditno sposobnost podjetij. Posojilno tveganje se je lani še zaostrilo, delež slabih posojil pa se je povečal bolj kot leta 2009 ob največjem upadu gospodarske dejavnosti. Ob koncu leta je tako znašal 11,8 odstotka, samo med podjetji pa 18,5 odstotka. V gradbeništvu znaša delež celo 50 odstotkov. Zgolj nadaljnja slabitev posojil in odpisovanje slabih terjatev brez potrebne rekapitalizacije največjih bank ter spremembe strukture financiranja podjetij ne bo vzpostavila potrebnega pogoja za začetek novega kreditnega cikla, poudarjajo v svetu Banke Slovenije. Prav oslabitve in rezervacije so namreč poglavitni razlog za rdeče številke bank. Lani so tako dosegle kar 84 odstotkov bruto dohodka bank, na visoki ravni pa ostajajo tudi v začetku letošnjega leta. V nadzorniku bančnega sistema pravijo, da bodo za dolgoročno izboljšanje poslovanja bank ključne spremembe v upravljanju, aktivnejši lastniki, ki so sposobni zagotoviti dodaten kapital, in konsolidacija bančnega sistema.

Po cerkvah bodo tudi na božični dan potekale številne slovesnosti. Papež Benedikt XVI. je v poslanici pozval k sožitju na Bližnjem vzhodu in izrekel kritiko na račun Kitajske. Božič je krščanski praznik Jezusovega rojstva. Med najbolj poznanimi simboli tega praznika so božično drevesce in jaslice, ki prikazujejo dogodek Jezusovega rojstva, opisan v Svetem pismu. Z Jezusovim prihodom se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka, so zapisali na Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Papeževa poslanica Kot je v navadi, je opoldne papež Benedikt XVI. prebral božično poslanico mestu in svetu (urbi et orbi) in podelil apostolski blagoslov. Svoje voščilo je podal tudi v slovenskem jeziku. "Učlovečenje božjega sina je dogodek ki se je zgodil v zgodovini, a jo presega,“ je v poslanici dejal papež. "Naj božična luč na novo zasveti v deželi, kjer je bil Jezus rojen in navdihne Izraelce in Palestince za isknje mirnega in pravičenga sožitja,“ je dejal papež. Izrazil je upanje, da bo božič prinesel tolažbo kristjanom v Iraku in na Bližnjem vzhodu in okrepil vero vernikov na Kitajskem. Papež je namreč izrekel kritiko Kitajski, ki omejuje pravice svobodne izbire religije. Politične in verske voditelje je pozval, naj se zavzamejo za spoštovanje verske svobode vseh. Spomnil se je vseh, ki na Haitiju še vedno trpijo zaradi posledic katastrofalnega potresa in izbruha epidemije kolere, vseh, ki so jih v Kolumbiji, Venezueli, Gvatemali in Kostariki prizadele naravne nesreč. Opozoril je tudi na dogajanje v Somaliji, Darfurju, Slonokoščeni obali in na Madagaskarju. Papež jemed drugim poudaril, da podpira spravo na korejskem polotoku. Na Trgu Sv. Petra v Vatikanu so se kljub slabemu vremeni zbrali številni verniki. (Foto: Reuters) Slovesnosti po Sloveniji Svečane božične mašepotekajo tudi po Sloveniji. Ljubljanski nadškof Anton Stres jo bo ob 16. uri daroval v Ljubljani, evangeličanski škof Geza Erniša pa ob 10. uri v Moravskih Toplicah. Naj božič postane tisti praznik, ki ga bomo skupaj zmogli praznovati vsi, tako verni kot tudi neverni, takšnega ali drugačnega svetovnega nazora.Geza Erniša, evangeličanski škof Evangeličanski škof Geza Erniša je poudaril, da "smo majhen narod, na žalost še tudi danes precej razklan, zato je več kot nujno definirati skupne vrednote in cilje ter jih uresničevati, če želimo srečno živeti in ustvariti lepo prihodnost za naše otroke in vnuke.“ V vsebino božiča lahko po njegovih besedah vsak, kdor dobro misli, veruje in tudi naredi marsikaj lepega. Opomnil je, da mora božič trajati tudi po koncu prazniku. Spomniti se je treba tudi tistih, ki jim božič ne prinese nobene utehe, saj je zanje to samo še en dan samote, strahu, lakote, bolezni, brezdomstva. Z vsakim novim božičem po njegovem mnenju nastaja nekaj novega, rojevajo se nova upanja, luč premaguje temo, ljubezen sovraštvo, resnica laž. Vsak posameznik se bo moral zavedati svoje odgovornosti, ki niso samo besede, ampak dejanja in vzori, kar pa nas vodi tudi k pokončni etično-moralni drži.

Vodstvo Tuša naj bi na zahtevo za dvig plač odgovorilo s preiskovanjem pošte zaposlenih. "Trgovke koprskega Tuša so na vodstvo naslovile skupno zahtevo po zvišanju plače za sto evrov neto. Na videz so jim prišli nasproti z uvedbo začasnega draginjskega dodatka, obenem pa so sprožili preiskavo za avtorjem elektronskega pisma," razlaga Bojan Kramar, sekretar kraško-notranjske območne organizacije Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Blišč in beda Tržni delež Engrotuša po podatkih, ki jih navajajo Finance, znaša 11,6 odstotka, kar je za Mercatorjem (36,1 odstotka) in Sparom (15,1 odstotka). Lani so imeli 17-odstotno rast prihodkov in skoraj petodstotno rast dobička. Lastnik družbe Mirko Tuš je po oceni revije Manager s 550 milijoni evrov najbogatejši Slovenec. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije sicer opozarjajo, da so osnovne plače zaposlenih v tej dejavnosti med najnižjimi v državi. Okoli 40 tisoč trgovk in trgovcev prejema povprečne bruto plače med 521 in 772 evrov, kar pomeni 380 do 545 evrov neto. Med inšpekcijskim nadzorom na področju delovnih razmerij se je dejavnost trgovine z 986 kršitvami lani uvrstila na drugo mesto takoj za gradbeništvom. V celjski trgovski družbi Engrotuš pa nam na naša vprašanja včeraj niso odgovorili. Poskušali smo se obrniti tudi na predstavnico koprske sindikalne podružnice za Engrotuš, a je prek Kramarja pogovor odklonila. Zahteva trgovk "Izkazalo se je, da trgovka v Tušu zasluži denimo 487,30 evra bruto za 167 ur dela, kar bi neto pomenilo okoli 340 evrov. Po drugi strani pa trgovka v Mercatorju za 174 ur dela zasluži 540 evrov bruto," navaja Kramar. Vodstvo je trgovkam začasno ponudilo draginjski dodatek, kar bi ustrezalo približno petodstotnemu povišanju plač. To naj bi veljalo do konca pogajanj o kolektivni pogodbi za trgovinsko dejavnost, ki naj bi se po oceni vodstva utegnila končati že konec tega meseca. Sporna preiskava "Vodstvo je poleg tega preprečilo, da bi elektronsko pismo z zahtevo po povišanju plač doseglo druge podružnice Engrotuša po Sloveniji in sprožilo preiskavo elektronske pošte zaposlenih, da bi odkrili avtorja, kar je zelo sporno," nadaljuje Kramar. V takih okoliščinah so zaposleni povsem prestrašeni, zato je po njegovem razumljivo, da se koprska sindikalna zaupnica v Engrotušu ni želela javno izpostavljati. Kolektivne kazni Negativne izkušnje zaposlenih v Engrotušu pozna tudi Tinka Jamnik iz Obalne sindikalne organizacije KS 90. "Posredovali smo že, ko so v eni izmed Tuševih trgovin denarni manko zaradi cigaret kar kolektivno odtrgali od plač trgovk, kar je nedopustno. Izkazalo se je celo, da obstaja pisno navodilo, da se ukrepa na tak način," pravi.

Vlada je sprejela nov načrt za zaščito pri različnih izrednih nesrečah, ki se mu bo Občina Krško morala prilagoditi Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite ter reševanja pri različnih nesrečah, s katero želi glede na dosedanje izkušnje na terenu poenostaviti in združiti postopke. Kot zagotavljajo v Krškem, pa so v tamkajšnji nuklearki in posavskih občinah že sedaj dobro pripravljeni in usklajeni na vseh ravneh. Kot je Krška podžupanja, ki do izvolitve novega župana vodi občino, Nuša Somrak povedala, se bodo zahtevam uredbe, potem ko bo ta objavljena, prilagodili, v Posavju, kjer je ogroženost zaradi delovanja krške nuklearke večja, pa jo razumejo predvsem kot nadgradnjo dosedanjih načrtov zaščite in reševanja ter evakuacije v primeru jedrske nesreče. Načrti pripravljeni ne glede na stopnjo ogroženosti Gre predvsem za to, kako predvidene ukrepe še bolj približati ljudem in jih s tem pripraviti na morebitne nesreče, je menila krška podžupanja in opozorila, da imajo v posavskih občinah ne glede na stopnje ogroženosti že sedaj pripravljene načrte, kako ravnati v primeru poplav, potresov, požarov in drugih nesreč. Vsi našteti načrti so usklajeni na ravni občine, regije in države, redno pa jih preverjajo ter osvežujejo, je še povedala Somrakova. Iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) pa so sporočili, da zagotavljanje celovite in globinske varnosti jedrske elektrarne ter njeno odgovorno upravljanje in upoštevanje varnostnih predpisov zahteva, da načrtujejo in vzdržujejo pripravljenost za primere razmer, ki odstopajo od normalnega obratovalnega stanja elektrarne. Ukrepe določa načrt zaščite in reševanja v Nek Pripravljenost za primer izrednega dogodka vzdržujejo na lokalni in državni ravni, ukrepi, ki bi jih v primeru izrednega dogodka izvajali v elektrarni, pa obsegajo operativno-tehnične postopke v tehnološkem procesu, obveščanje javnosti, strokovnih in upravnih ustanov o izrednem dogodku ter predlaganje takojšnih zaščitnih ukrepov za prebivalstvo in radiološke ter druge zaščitne ukrepe na območju Nek. Organiziranost elektrarne in navedene ukrepe določa načrt zaščite in reševanja v Nek ob izrednem dogodku, ki je usklajen z lokalnim in državnim načrtom zaščite in reševanja za primer jedrske nesreče, v Nek pa tudi z rednimi urjenji ter vajami zagotavljajo pripravljenost osebja za primer izrednih dogodkov. V Nek bodo po objavi omenjene vladne uredbe v Uradnem listu sedanji načrt in postopke uskladili z novimi predpisi, so še zapisali v Krškem.

Hrvaškega predsednika Stipeta Mesića napredek slovenske industrije ne preseneča, od osamosvojitve slovenska BDP raste znatno hitreje od Hrvaškega Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes odprl 83. Jesenski Zagrebški velesejem, na katerem je Slovenija država-partnerka. "V času, ko smo živeli v skupni državi, je bila Slovenija 20 odstotkov bolj razvita od Hrvaške. Danes je Slovenija 100 odstotkov bolj razvita od Hrvaške, kar pomeni, da ima dvakrat večji bruto domači proizvod od Hrvaške," je poudaril Mesić. Dejal je, da je Slovenija to dosegla, ker izvaža dvakrat več kot Hrvaška, čeprav ima dvakrat manj prebivalcev. "Slovenski letni izvoz je devet tisoč evrov na prebivalca, hrvaški pa le dva tisoč evrov. Zato ne preseneča, da slovenska industrija napreduje, medtem ko hrvaška nenehno zaostaja," je izpostavil Mesić, ki je v nagovoru posebej opozoril na pomanjkanje dolgoletne gospodarske strategije na Hrvaškem. Hrvaška zmanjšuje blagovni primanjkljaj v menjavi s Slovenijo Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič je na otvoritvi velesejma povedal, da Hrvaška zmanjšuje primanjkljaj v blagovni menjavi s Slovenijo v zadnjih dveh letih. "Izvoz hrvaške živilske industrije v Slovenijo je bil v letu 2006 za 18,5 odstotka večji kot leto pred tem, medtem ko je v enakem obdobju slovenska živilska industrija izvozila na Hrvaško za pet odstotkov izdelkov več," je dejal Orožen Adamič. Poudaril je še, da so bili slovenski vlagatelji na Hrvaškem v prejšnjih letih pogosto soočeni s problemi, zaradi katerih celo prevladuje mnenje, da je Hrvaška neljubezniva do tujih investitorjev. "Upam, da se bo to spremenilo v procesu hrvaškega pristopa Evropski uniji," je dodal. Na otvoritvi je bil tudi slovenski minister za razvoj Žiga Turk, ki se bo danes srečal z Mesićem. Hrvaški predsednik bo obiskal slovenski razstavni prostor, ki ga bodo uradno odprli popoldne. Svoji stojnici bosta imeli tudi Slovenska turistična organizacija in Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije.

Za ljudi, pri katerih se pik ose kaže kot boleča oteklina, so ti nenevarni. Tisti, ki dobijo po piku hudo alergijsko reakcijo, pa morajo nujno poiskati zdravniško pomoč. Kako se izognete pikom žuželk - ostanite mirni, če okoli vas letajo ose ali čebele - ne prijemajte skladovnic drv in trhlih panjev, ker so v njih lahko osja gnezda - zunaj ne jejte hrane in ne pijte pijač, ki privabljajo čebele - ne hodite na tržnice in trgovine s sadjem - ne hodite bosi po travi - po izletu v naravo natančno preglejte sebe in otroka - nosite obleko z dolgimi rokavi in dolge hlače nevtralnih barv - preden se usedete v avto, se prepričajte, da v njem ni čebele ali ose Alergija na osji pik se kaže tako kot vse ostale anafilaktične reakcije, odvisno od tega, katere stopnje je. Načeloma obstajajo štiri stopnje: srbečica, izpuščaj, dušenje in anafilaktični šok. Večina ljudi tako hudih reakcij, kot je anafilaktični šok, po piku ne dobi, so za žurnal24.si povedali na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo bolnišnice Golnik. V primeru anafilaktičnega šoka si oseba, ki je alergična, ne more sama nič kaj dosti pomagati, saj do šoka pride v zelo kratkem času (pet minut). Ukrepajo lahko drugi, ki so v tistem trenutku ob njem (po potrebi ga oživljajo, poleg tega morajo nujno poklicati reševalce). V takem primeru tudi zaužitev antihistaminikov v obliki tablet ne pomaga, saj začnejo ti delovati šele v roku pol ure. Osebi, ki pade v anafilaktični šok, lahko pomaga injekcija adrenalina, ki pospeši srčno frekvenco in dvigne krvni tlak. Takšno injekcijo dobijo na zeleni recept samo tisti, ki imajo najhujšo stopnjo preobčutljivosti. Če vas piči osa v grlo, vam lahko zaradi lokalne reakcije nastane oteklina, ki ovira dihalno pot. Dajanje ledu na mesto pika sicer pomaga, a je zaradi hitrega otekanja vseeno potrebno poklicati zdravnika, ki bo z intubacijo naredil umetno dihalno pot, so še dodali na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo bolnišnice Golnik.

Razvlaževalci zraka. Prinesli so visoke račune za električno energijo. “Za 150 evrov elektrike je v povprečju pokurila vsaka hiša, ki je z razvlaževalcem zraka sušila poplavljeno hišo,” je povedal kostanjeviški župan Mojmir Pustoslemšek in dodal, da je v nekaterih gospodinjstvih zaradi črpanja vode ta cena poskočila tudi na 500 evrov. Ministrstvo za kulturo je namreč na otok poslalo sto razvlaževalcev zraka, saj je otok spomeniško zaščiten. Škoda Največ na objektih. Škoda po poplavah v občini znaša 2,7 milijona evrov. Največ škode – za skoraj milijon evrov – je na objektih, prav toliko tudi na pročeljih zaščitenih stavb, okrog pol milijona evrov pa v gospodarstvu. Po pomoč k Elektru Celje “Krško izpostavo Elektra Celje smo zaprosili, naj zaradi enkratnega povečanja porabe električne energije ne zviša vsakomesečnih akontacij,” je povedal župan. Elektro Celje naj bi se s tem strinjal, a je takoj na teren poslal popisovalce in občanom izstavil račune, je dejal Pustoslemšek. V prihodnjih dneh naj bi se s prošnjo po popustu pri plačilu teh računov obrnili tudi na centralo Elektra Celje. Poplačilo škode Svetniki so sprejeli odlok, po katerem so iz proračunske rezerve namenili 67 tisoč evrov za odpravo posledic, na posebnem računu, ki so ga odprli za pomoč prizadetim, pa se je zbralo 30 tisoč evrov.

V koprski regiji duševne in vedenjske motnje, kamor uvrščamo tudi stres, predstavljajo enega izmed glavnih vzrokov za bolniški dopust. Prav prek bolniškega dopusta je razvidno zdravstveno stanje zaposlenih, kako zanje skrbijo delodajalci in širša družba. Stres predstavlja v vsakdanjem življenju stalnico tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. V organizmu se kaže z vse večjo napetostjo in obremenjenostjo, organizem se spoprime z novim položajem in se mu poskuša prilagoditi, toda pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu lahko telesni dražljaji oslabijo imunski sistem. Ko te strese služba Povečanje stresa na delovnem mestu je posledica kratkih delovnih rokov, pomanjkanja informacij s strani delodajalca, slabe organizacije dela, skrhanih medsebojnih odnosov, preveč ali premalo odgovornega dela, enoličnosti, slabe plače in še bi lahko naštevali. Ker so delodajalci prevečkrat usmerjeni k cilju, spregledajo, da so za dosego teh ciljev pomembni vzajemni medsebojni odnosi, ki vplivajo na dobro počutje in zdravje zaposlenih. ˝Zadnja leta smo opazili porast stresa kot vzroka za bolniški dopust. Vse več ljudi zaradi hitrega načina življenja ne zmore uskladiti službenih in zasebnih obveznosti. Nekateri pacienti odkrito spregovorijo o izčrpanosti in kako ne zmorejo dohajati hitrega ritma,˝ razlaga specialist splošne medicine Peter Bossman z Zasebnega zdravstvenega zavoda Peter Bossman. Na mesec Bossman predpiše bolniški dopust zaradi simptomov stresa od trem do štirim bolnikom. Veliko ljudi se ne zaveda izpostavljenosti nenehnemu stresu, ki se kaže v različnih bolezenskih oblikah, kot so glavobol, bolečine v križu, obolenja prebavil, bolezni srca in ožilja in nekatere kožne bolezni. Nad povprečjem Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Koper se delež bolniškega dopusta v Kopru odmika od slovenskega povprečja. Opazili so, da se na enega zaposlenega izgubi 18,1 koledarskega dneva, kar je bilo za 17 odstotkov nad slovenskim povprečjem, ki je znašalo 15,34 koledarskega dneva. Ni kriva zgolj služba Da je stres na delovnem mestu čedalje bolj prisoten, meni tudi Petra Furlan Dodič iz kadrovske službe Intereurope. Med najpogostejšimi dejavniki za stres so prekratki roki, nedefinirano delo, mobing ali grožnje nadrejenih, vendar pa vsega le ne zakrivijo razmere na delovnem mestu, pač pa vsakodnevne težave. V Intereuropi svojim zaposlenim nudijo delavnice o obvladovanju stresa pod vodstvom pooblaščenega zdravnika in opozarjajo uslužbence, da se stresu lahko izognejo ali ga vsaj omilijo z ocenitvijo potrebnega časa in pridobitvijo zadostnih informacij o delu. Pomembne so tehnike sproščanja Z delavnicami na temo zmanjševanja stresa se ukvarjajo tudi na primorskem svetovalnem središču. ˝Stres se prenaša z enega področja življenja na drugega, zato je poleg odpravljanja stresa predvsem pomembno iskati in krepiti zdrave, močne dele človeka in njegovega življenja, ki bodo zvišali odpornost proti stresu. Dobri odnosi doma, zadovoljiv prosti čas in telesno zdravje lahko zelo pomagajo povečati odpornost proti stresu na delu,˝ opaža psihoterapevtka Saša Ribič. Ko ugotovimo, da smo pod pritiskom, so na voljo tehnike sproščanja, kamor uvrščamo avtogeni trening in pravilno dihanje.

Na novogoriškem okrožnem sodišče se je z današnjim preobravnavnim narokom začelo sojenje nekdanjemu predsedniku uprave Primorja Dušanu Črnigoju, in sicer zaradi nakupa delnic Stavbenika leta 2001. Pri tem naj bi prišlo do kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, za kar se je Črnigoj danes izrekel za nedolžnega. "Tožilstvo svojo obtožbo gradi na neki odločbi Davčne uprave RS iz leta 2004, ki pa je bila leta 2008 razveljavljena, ko je bilo ugotovljeno, da s to pripojitvijo Stavbenika družbi Primorje ni bilo prav nič narobe in da so vsa menjalna razmerja taka, kot morajo biti," je po zaključku dejal Črnigojev odvetnik Janez Košak. Vendar tožilstvo vztraja pri obravnavi, v kateri naj bi po zahtevi tožilke Damjane Bandelj in pravne zastopnice Primorja Sabine Mikulin zaslišali številne priče. Črnigojev odvetnik pa je od sodišča zahteval, naj pridobi plačilne liste vseh obtoženih v letu 2001, iz katerih je razvidno, da so jim od njihove neto plače odtegovali po deset odstotkov za sklad, ki je kasneje kupoval delnice. Prav tako naj bi po zahtevi Košaka sodišče pridobilo celotno dokumentacijo v zvezi s pripojitvijo Stavbenika Primorja. Košak je zahteval tudi zaslišanje davčne inšpektorice Sonje Mavrič, ki je izdala davčno odločbo leta 2008, s katero je ugotovila, da pri tem prevzemu ni prišlo do nobenih nepravilnosti. Drugi Črnigojev odvetnik Danilo Gril pa je zahteval zaslišanje pooblaščenega revizorja Branka Podborška, ki je sestavil revizorsko mnenje o pripojitvi Stavbenika in v katerem je navedeno tudi menjalno razmerje. "Postopek je tak, da senat, ki odloča o ugovoru, ne more podajati dokazne ocene, zato je obtožnico dalo naprej in se sedaj s tem ukvarja razpravljajoči sodnik, čeprav je že senat, ko je odločal o ugovoru, povedal, da ima obramba sicer prav, vendar je žal zakon napisan tako, da dokazne ocene ne more podati. Zato smo bili danes tukaj in še nekajkrat bomo. Tu se pogovarjamo o zadevi iz leta 2001, sedaj pa smo leta 2012," je povedal Košak. Mikulinova je oporekala, da bi moralo Primorje sodišču predložiti številne predlagane dokaze, saj naj bi to za podjetje v stečaju pomenilo dodatne obremenitve. O tem bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka. Začetek glavne obravnave je razpisan za 7. februar 2013.

Podizvajalce v gradbeništvu je kriza močno prizadela. Delo dobijo vse težje, cene so padle, poleg tega morajo na plačila čakati tudi po pol leta. V času krize niso na udaru le veliki gradbinci. V težavah so se znašli tudi številni manjši podjetniki in obrtniki, ki večinoma delajo kot podizvajalci. Cena njihovega dela je upadla za 10 do 20 odstotkov, na plačilo za opravljeno delo pa čakajo tudi po 150 dni, pojasnjujejo v sekciji gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS. Najbolj prizadeti tisti, ki so bili vezani na enega velikega izvajalca Manjše podjetnike in obrtnike, ki opravljajo dela v gradbeništvu, je kriza močno prizadela. Ker večina malih izvajalcev ni imela druge možnosti dela, saj se je obseg dela na trgu močno zmanjšal, je bil tak obrtnik večinoma prisiljen delati, dokler je pač zdržal. Podjetje, ki dela za osem ali devet evrov na uro in mora hkrati plačati vse prispevke in dajatve, tega pač dolgo ne more prenesti. Franc Bukovec Številni manjši izvajalci gradbenih del in zaključnih del v gradbeništvu so se v času krize znašli v velikih težavah. Najbolj so prizadeti tisti, ki so bili ves čas svojega dela vezani na enega velikega izvajalca in so bili prisiljeni zanj delati tudi pod poslabšanimi pogoji, je ocenil podpredsednik sekcije gradbincev pri OZS Franc Bukovec. Ko so se pogoji v gradbeništvu poslabševali, so namreč tudi veliki gradbeniki, kot so Primorje, SCT in Vegrad, močno zaostrovali pogoje do svojih podizvajalcev. V odnosih s podizvajalci so velika gradbena podjetja v Sloveniji na eni strani zbijala cene ter podaljševala plačilne roke, istočasno pa so zmanjševala rednost plačil oziroma povečevala zamude. Ker večina malih izvajalcev ni imela druge možnosti dela, saj se je obseg dela na trgu močno zmanjšal, je bil tak obrtnik večinoma prisiljen delati, dokler je pač zdržal. Podjetje, ki dela za osem ali devet evrov na uro in mora hkrati plačati vse prispevke in dajatve, tega pač dolgo ne more prenesti, je opozoril Bukovec. Številni obrtniki in podjetniki so bili zato prisiljeni zamude v plačilih prenesti v neredno izplačevanje plač zaposlenim, drugi pa so plače izplačevali, a ob tem niso uspeli poravnati še prispevkov za svoje zaposlene. Veliko malih obrtnikov, ki niso uspeli pokriti prispevkov in davkov, se je zato znašlo v davčnih dolgovih. Jasno je, da so temu sledila zapiranja podjetij, pojasnjuje Bukovec. Tisti, ki so odjavo opravili v času, ko so bili njihovi davčni dolgovi še obvladljivi, so naredili pravo potezo, meni. Tisti, ki so čakali ali pa še čakajo, pa lahko izgubijo tudi vse svoje premoženje, kar lahko pripelje tudi do osebnih tragedij. Dela je vse manj, roki za plačila pa se daljšajo. Manj dela in slabša plačila Cene v gradbenih delih in zaključnih delih v gradbeništvu so sicer upadle za 10 do 20 odstotkov, obseg dela pa je nižji za 30 do 40 odstotkov, ocenjuje Bukovec. Najbolj krizni so zadnji trije meseci. Lanska prva polovica leta je bila bistveno boljša, saj zmanjšanega obsega dela še nismo toliko čutili, pojasnjuje. Pogodbeni roki med velikimi gradbenimi podjetji in njihovimi podizvajalci so večinoma dolgi 60 ali 90 dni, dejansko pa morajo manjši izvajalci sedaj na denar čakati od 120 do 150 dni, še izpostavlja Bukovec. Kadar so v projekt vključeni manjši investitorji ali zasebne stranke, so dogovorjeni roki sicer krajši, tudi med temi strankami pa je kar nekaj takih, ki ne plačujejo redno. Ni enostavno, posebno če se spomnimo najboljših časov gradbeništva v letu 2007 in začetku leta 2008, ko smo vsi imeli dela preveč. Zdaj smo na realnih tleh, poudarja Bukovec in dodaja, da je v gradbeništvu glede na obseg dela trenutno 25 do 30 odstotkov zaposlenih preveč. Razmere v gradbeništvu so predvsem za manjše izvajalce zelo resne, zato je skrajni čas, da pristojne institucije poiščejo ustrezne rešitve za ureditev zaostrene situacije, še opozarjajo v OZS.

Družba namerno preplačala blago? Družba Hypo Leasing toži nekdanjega generalnega direktorja družbe Andreja Potočnika. Družbo naj bi oškodoval za 1,4 milijona evrov, ki naj bi si jih razdelili nekateri posamezniki. Hypo Leasing je vložitev tožbe potrdil, podrobnosti pa ne želi razkriti. Neuradno pa naj bi šlo za posel finančnega lizinga rotacijskega stroja Solna Commercial za družbo MTK Print, za katerega je pogodbo v vrednosti 5,8 milijona evrov oktobra 2007 sklenil Andrej Potočnik. Plačilo stroja, v višini 4,4 milijona evrov je Hypo Leasing nakazal proizvajalcu stroja družba Solna Offset AB, 1,4 milijona evrov pa naj bi šlo na račun posrednika pri poslu, družbe Wessex. Znesek je bil nakazan, čeprav je bila v predračunu izstavljenem družbi MKT Print zapisana cena 4,4 milijona evrov, kar pomeni, da je Hypo Leasing stroj preplačal za 1,4 milijona evrov. V Hypu so zato posel označili za škodljiv in vložili tožbo. Denar romal na račun podjetja z irskega otoka Man Za vstop družbe Wessex v omenjeni posel naj bi se dogovorila Andrej Potočnik in lastnik družbe Schwarz Boštjan Nagode, ki je posredno tudi 55-odstotni lastnik MKT Printa in predsednik družbinega nadzornega sveta. Po poročanju Dnevnika pa naj bi bil tudi direktor in ustanovitelj družbe Wessex. Gre za offshore družbo z otoka Man v irskem morju. MKT Print je že v stečaju Dnevnik je sicer že junija poročal, da je MKT Print ta je v stečaju prek Wessexa izvedel domnevno sporne posle, ki so predmet kriminalistične preiskave. Pod drobnogledom naj bi bil omenjeni posel, poleg tega pa MKT Print določene že plačane opreme sploh ni dobil in bil tako oškodovan za vsaj 3,2 milijona evrov. Potočnika odstavili v akciji avstrijskih lastnikov Hypa Andrej Potočnik je sicer eden izmed vodilnih, ki so jih avstrijski lastniki Hypa odstavili v začetku leta. Poleg Potočnika sta bila odstavljena tudi direktorja Hypo Leasinga Marcel Sumper in Aleksander Skubic, predsednik uprave Hypo Alpe Adria banke Anton Romih in člana uprave Andrej Lah in Urban Golob.

Koroški grozi socialna bomba. Uprava Prevent Globala je razglasila insolventnost družbe. Vodstvo ima en mesec časa, da pripravi ukrepe, s katerimi bi lahko morda rešili podjetje. Uprava Prevent Globala je nadzorni svet seznanila, da je družba v stanju insolventnosti. Ker pa uprava ocenjuje, da obstaja več kot 50 odstotna možnost za uspešno realiziranje programa finančnega prestrukturiranja, bo najpozneje v 30 dneh pripravila ustrezen program. Osnova za tako oceno je v dogovorih s strateškim partnerjem o poslovnem sodelovanju, čeprav najverjetneje ni možnosti za kapitalska povezovanja. Nenazadnje v družbi pripravljamo tudi ponudbo za začetek poslov, ki so izven avtomobilske branže, je po seji nadzornikov pojasnil predsednik uprave Prevent Globala Renato Kranjc. Uprava mora v najkrajšem možnem času najti vire za financiranje prehodnega obdobja, saj v nasprotnem primeru realizacija programa ne bo možna, je še poudaril Kranjc in dodal, da so v tem trenutku v dogovarjanju za takšno financiranje. Pričakujemo, da bo to možno realizirati v roku 10 dni. S tem je povezano tudi izplačilo plač zaposlenim, je še izpostavil. Poslovanje družb iz skupine bo v nadaljnjem obdobju praktično nemoteno, pri čemer bo pri poslovanju Prevent Globala in Prevent avtomobilski deli potrebno upoštevati določila zakona o finančnem poslovanju, so še sporočili iz družbe. Kar 55 milijonov evrov dolga Delavci še vedno niso dobili junijske plače, kot kaže, je tudi ne bodo. Podjetje ima kar 55 milijonov evrov dolga. Prevent se z likvidnostnimi težavami ukvarja že dlje časa, prav zato so do sedaj odpustili že 400 delavcev. Zaprli so dva obrata, enega v Mirni in enega v Radljah ob Dravi. Kot kaže, pa je bil scenarij o tem, da pripravijo podjetje do stečaja, znan že pred dvema letoma. Proizvodnjo že nekaj časa selijo na cenejše trge v Rusiji in BiH. Kako se bodo delavci odzvali na odločitev nadzornikov, bo znano jutri, ko se bodo dopoldne sestali sindikalisti. Obstaja pa tudi možnost, da proizvodnje ne bodo zagnali.

laško - "Nakup družbe Kolonel sem zaupal vrhunskim pravnim, finančnim in davčnim strokovnjakom, zato sem prepričan, da je izveden povsem zakonito in s povsem poštenimi nameni," je za POP TV povedal Boško Šrot. Kot je dejal predsednik uprave Pivovarne Laško in solastnik podjetja Atka-Prima, lastnika družbe Kolonel, ki preko družbe Center Naložbe obvladuje 76-odstotni lastniški delež v Infond Holdingu, največjem posamičnem lastniku Pivovarne Laško, se je za ta način nakupa deleža v Laškem odločil, ker "je vladajoča politika kreirala izrazito sovražno klimo do domačih koncentracij lastništva, pri katerih so sodelovali aktualni managerji". "Tudi kritika predsednika vlade Janeza Janše in njegova ostra kampanja proti meni osebno in celotnemu sistemu Pivovarne Laško je pomenila za naš poslovni sistem preveliko tveganje," je ocenil Šrot. Za nakup Kolonela in deležev, ki jih ta prek svojih družb obvladuje, se je Šrot tudi odločil, ker "ne želi, da se preko njegovega hrbta in preko tako pomembnega poslovnega sistema, kot je Pivovarna Laško, dela cenena protitajkunska politična kampanja za letošnje volitve. Na novinarsko vprašanje, kaj je z malimi delničarji Pivovarne Laško, ki niso mogli vedeti, kdo je dejanski lastnik Laškega, in na vprašanje, od kje Kolonelu denar za prevzem pivovarne, Šrot ni želel odgovoriti.

Bush je predstavil 250 milijard dolarjev vreden načrt za neposreden nakup deležev največjih ameriških banka. Ameriška administracija se je odločila za celovito akcijo za utrditev javnega zaupanja v finančni sistem, je v ponedeljek sporočilo ameriško finančno ministrstvo. Ameriški predsednik George W. Bush je danes v okviru boja proti finančni krizi predstavil 250 milijard dolarjev vreden načrt ameriške vlade za neposreden nakup deležev v največjih ameriških bankah. Sprva bo država kupila deleže v devetih velikih ameriških bankah. Ti ukrepi so sprejeti, da bi od njih neposredno imeli korist Američani, v obliki umiritve finančnega sistema in pomoči gospodarstvu, da okreva, je povedal Bush. Indeks Nikkei je imel največje dnevno zvišanje do zdaj. Ameriški finančni minister Henry Paulson ga je nekoliko kasneje na posebni novinarski konferenci dopolnil z besedami, da so ti ukrepi, četudi si jih nikoli niso želeli uvesti, nujni za obnovo zaupanja v finančni sistem. Druge banke bodo tudi imele možnost pristopiti k omenjenemu načrtu, v okviru katerega bodo banke med drugim pristale na omejitve pri plačah vodstvenim delavcem in drugih ugodnostih. Nisem več tako prestrašen, kot sem bil v petek. Čaka nas recesija, mogoče daljše obdobje recesije, ampak ne pričakujem kolapsa. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman Demokrati sicer predlagajo druge prijeme. Predsedniški kandidat Barack Obama želi, da se uvede 90 dni moratorija na propadanje hipotekarnih posojil, skupaj s kongresnimi demokrati pa zagovarja drugi stimulacijski paket v višini 150 milijard dolarjev. Ameriški davkoplačevalci so še pred poglobitvijo finančne krize letos že dobili od države nazaj povprečno po 600 dolarjev. Obama predlaga tudi začasno ukinitev davka podjetjem, ki bodo zaposlovala nove delavce. Danes predstavljeni načrt, ki predvideva še nekaj drugih ukrepov za omilitev posojilne stiske, je sicer del že pred dnevi sprejetega 700 milijard dolarjev vrednega načrta ZDA za boj proti finančni krizi. Islandija pa je v Rusijo poslala delegacijo, ki naj bi se z ruskimi bančniki dogovorila o odobritvi 5,5 milijarde dolarjev posojila. Islandci in Rusi naj bi se na pogovorih, ki naj bi potekali do petka, dogovorili o pogojih najetja posojila. Če bo do dogovora prišlo, bo Islandija prva država članica Nata, ki se je za finančno pomoč ob krizi na finančnih trgih obrnila na Rusijo. Borze v zelenih številkah Poslovanje na azijskih trgih se je začelo pozitivno. Potem ko so v ponedeljek nekateri svetovni voditelji objavili nove ukrepe v boju s finančno krizo, so tečaji na azijskih borzah trgovanje končali pozitivno. Tudi trgovanje na evropskih borzah se je začelo v zelenih številkah. Nemško gospodarstvo je zaradi mednarodne finančne krize na robu recesije, ocenjujejo vodilni raziskovalni inštituti. Analitiki so danes krepko znižali svoje napovedi o nemški gospodarski rasti v prihodnjem letu, in sicer z 1,4 na 0,2 odstotka. Velika Britanija pa je imela septembra, predvsem zaradi visokih cen plina in elektrike, 5,2-odstotno inflacijo, ki je tako rekordno najvišja po juliju leta 1991. Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei danes pridobil rekordnih 14,15 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 9.447,57 točke. V Hongkongu so tečaji delnic po odprtju borze pridobili dobre štiri odstotke, v Singapurju in na Tajvanu pa dobrih pet odstotkov. V avstralskem Sydneyju je danes osrednji borzni indeks ASX 200 dosegel največje dnevno zvišanje do zdaj, ob odprtju je pridobil 5,8 odstotka, nato pa trgovanje končal 3,7 odstotka višje kot v ponedeljek. Tečaji delnic na Novi Zelandiji so se zvišali za 5,65 odstotka, potem ko so ob začetku trgovanja pridobili več kot sedem odstotkov. V Indoneziji so se tečaji po odprtju v povprečju zvišali za 6,56 odstotka. V pozitivnem območju se gibljejo tudi tečaji na borzi v indijskem Bombaju, osrednji indeks je pridobil 4,64 odstotka. Tudi trgovanje v zalivskih državah se je začelo v zelenem. Tečaji delnic na borzi v Dubaju so se kmalu po začetku trgovanja zvišali za 7,8 odstotka, na borzi v Abu Dabiju pa za 7,2 odstotka. Tečaji na omanski borzi so pridobili sedem odstotkov, medtem ko so na kuvajtski borzi pridobili le odstotek. Tečaji na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje prav tako začeli v zelenih številkah. Londonski indeks FTSE 100 je dobro uro po odprtju borze pridobil 3,75 odstotka, indeks pariške borze CAC 40 4,35 odstotka, milanski Mibtel dobrih šest odstotkov, dunajski indeks ATX dobrih deset odstotkov, frankfurtski indeks DAX 3,88 odstotka, indeks borze v Zürichu SMI pa 5,60 odstotka. Na ruski borzi Micex so regulatorji trga, potem ko so tečaji delnic v povprečju poskočili za 11,2 odstotka, prekinili trgovanje. Tečaji na borzi RTS so do zdaj pridobili 6,4 odstotka. V Zagrebu je osrednji indeks Crobex danes poletel za 15,9 odstotka. Največ prometa je bilo z delnicami Hrvaškega Telekoma, ki je poskočil za 12,2 odstotka, na 242 kun. Osrednji beograjski indeks je trgovanje končal 3,5 odstotka višje kot v petek. Usklajeno k rešitvi finančne krize Vse borzne trge je v začetku tedna zajelo olajšanje, potem ko so svetovni voditelji usklajeno pristopili k rešitvi finančne krize. Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Avstrija so v ponedeljek zagotovile za skoraj 1.300 milijard evrov bančnih garancij in svežega denarja za reševanje bančnih sistemov. Večino omenjenih sredstev sta zagotovili Nemčija in Francija, skoraj 900 milijard evrov, ukrepe pa bo v torek sprejela tudi Slovenija. Na evropski načrt reševanja finančne krize so se pozitivno odzvale evropske in svetovne borze, ki so močno pridobile na vrednosti. Slovenski borzni indeks je včeraj pridobil slabih šest odstotkov v primerjavi s petkom. V ponedeljek so se okrepili tudi indeksi na newyorški borzi. Osrednji delniški indeks Dow Jones je pridobil 936,42 točke oziroma 11,08 odstotka in trgovanje sklenil pri 9.387,61 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je zvišal za 194,74 točke oziroma 11,81 odstotka, na 1.844,25 točke. Pridobile tudi cene nafte Po optimističnih dvigih tečajev delnic na svetovnih borzah je na ceni pridobila tudi cena surove nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v novembru se je podražila za 1,74 dolarja, na 82,93 dolarja. Severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v novembru, se je podražila za 95 centov, na 78,41 dolarja. Naftni trg je spodbudila odločitev članic Organizaciji držav izvoznic nafte Opec za sklic izrednega vrha, na katerem naj bi odločali tudi o morebitnem znižanju proizvodnje nafte.

Razlog nezaupanje med upravo in lastniki Uprava Mercatorja je zaradi vzajemnega nezaupanja z večjimi lastniki kolektivno odstopila, je potrdil Žiga Debeljak, prvi mož družbe. Kot je dejal, je vzrok nezaupanja predvsem različen pogled glede prodaje Mercatorja njegovemu največjemu konkurentu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Večji lastniki pa tudi s svojimi predlogi za skupščino ne zaupajo upravi Mercatorja in nadzornemu svetu, zato uprava v takšnem položaju ne more delovati. Časi so preresni in prezahtevni, uprava Mercatorja želi, da se Mercator razvija naprej, lastniki pa bodo morali od zdaj prevzeti odgovornost, je poudaril Debeljak. Uprava, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Stanka Čurović, Peter Zavrl ter dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, bo v Mercatorju še do 30. septembra, če pa bodo lastniki želeli, pa lahko odidejo še prej, je dejal Debeljak. Dodal je, da bo Mercator več informacij objavil v petek na spletnih straneh Ljubljanske borze.

V ZDA v pričakovanju objave podatkov o trgu dela Upanje, da bo po treh krutih mesecih december vlagateljem na Ljubljanski borzi prinesel nekaj veselja, se ne uresničuje. SBI20 je ta teden padel za dobrih sedem odstotkov. Od tega v petek za poldrugi odstotek. Slovenski borzni indeks 3.975 točk je tako po petem zaporednem padcu le še deset točk nad vrednostjo 20. novembra, kar pomeni, da je sveže petletno dno zelo blizu. V petek so največ padle delnice Zavarovalnice Triglav, ki so bile na koncu vredne le še 15,40 evra, kar je 17 odstotkov manj kot prejšnji petek. V prvi kotaciji so se največ, a okrog 2,5 odstotka, pocenili Telekom, Luka in Petrol, še najmanj 0,8 odstotka pa je izgubila najprometnejša Krka 676 tisoč evrov prometa, ki je bila tik pred zaprtjem vredna 53 evrov. Na slabše razpoloženje so gotovo vplivale tudi vodilne evropske borze. Frankfurt je bil na trenutke tudi za tri odstotke pod gladino . Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,79 % 52,87 EUR TELEKOM -2,44 % 143,06 GORENJE -1,85 % 12,74 MERCATOR -2,17 % 166,60 PETROL -2,63 % 250,17 LUKA -2,63 % 23,33 INTEREUROPA -1,71 % 9,75 Po dveh dneh lepe rasti v ZDA navzdol Wall Street je bil v četrtek v pričakovanju objave podatkov o novembrskem trgu dela, nervozo pa so stopnjevali sveži podatki o množičnih odpuščanjih, s katerimi podjetja odgovarja na hudo gospodarsko krizo. Indeks Dow Jones 8.376 točk je, kot smo že vajeni, v zadnji uri spremenil smer in padel za 215 točk. Petek poleg poročila o zaposlenosti prinaša tudi razplet zgodbe o pomoči ameriški avtomobilski industriji, ki želi 34 milijard dolarjev pomoči. Številna sveža znamenja, kako huda je in bo recesija, so ceno nafte poslale na štiriletno dno na 43 dolarjev, razprodaja je bila očitna tudi pri drugih surovinah in plemenitih kovinah. Kitajska se pripravlja na novo nižanje obresti Recesija se je šele začela, vseeno pa analitiki verjamejo, da bodo vsi vladni ukrepi sčasoma začeli delovati in da se bo to poznalo tudi na delniških trgih, ki tradicionalno okrevajo prej kot gospodarstvo. Zvezne rezerve veliko pozornosti posvečajo nepremičninskemu trgu, ki je jedro vseh težav. Vlada se zaveda, da bo morala narediti več za preprečitev nadaljnjih rubežev hiš, kar dodatno vpliva na ponudbo nepremičnin in s tem na nižjo ceno. V Aziji so teden sklenili z mešanimi občutki. V Hongkongu +2,3 odstotka so se razveselili govoric, da bo Kitajska še znižala obrestno mero. Kot je znano, sta v četrtek to storili Evropska in Britanska centralna banka.

Telekom Slovenije zaznamoval 3,4-odstotni padec Po ponedeljkovem polodstotnem padcu je v torek borzni indeks SBI TOP padel še za 1,18 odstotka. Pesimizem je prevladoval tudi na tujih borzah. V Ljubljani so najbolj padle vrednosti delnic Telekoma Slovenije -3,4 odstotka, a ob manj kot 1.000 evrih prometa, Petrola -1,35 odstotka in Mercatorja 1,31 odstotka. Za več kot odstotek je padla tudi vrednost delnic NKBM-ja. Promet je bil nekoliko višji kot v ponedeljek in je znašal 742.000 evrov, predvsem po zaslugi trgovanja z delnicami Krke in Mercatorja. V standardni kotaciji so jo najslabše odnesle delnice Aerodroma Ljubljana, katerih vrednost je padla za 6,1 odstotka. Delnice prve kotacije KRKA-0,61 % 65,31 EUR TELEKOM-3,40 %99,00 NOVA KBM-1,20 % 11,49 GORENJE-0,23 %12,81 PETROL-1,35 % 265,84 MERCATOR-1,31 %154,95 INTEREUROPA+0,25 %3,98 LUKA-0,73 %19,06 Evropske borze so začele v rdečem, saj so se znova pojavile skrbi glede proračunskih težav v evroobmočju, ker bodo morale banke začeti vračati posojila Evropski centralni banki. Evropske banke morajo namreč vrniti 442 milijard evrov nujnih posojil. Poznavalci trga ocenjujejo, da vlagatelji prodajajo vse, kar je tvegano, in vztrajajo pri varnih naložbah. Trimesečni LIBOR v evrih je narasel na najvišjo vrednost v zadnjih osmih mesecih, evro pa je dosegel zgodovinsko dno v primerjavi s švicarskim frankom. Slabe novice iz Japonske Japonska vlada je objavila podatke o industrijski proizvodnji, ki se je maja na mesečni ravni znižala za 0,1 odstotka, za prav toliko pa se je zvišala sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti. Prvega padca industrijske proizvodnje v zadnjih treh mesecih in zvišanja brezposlenosti vlagatelji na tokijski borzi niso pozdravili. Nikkei je namreč izgubil 1,27 odstotka. Tudi na Wall Streetu se je trgovanje končalo v rdečih številkah. Potrošniška poraba v ZDA, ki se je maja v primerjavi z mesecem prej zvišala za 0,2 odstotka, je sicer višja od napovedi, a vlagatelji kot kaže niso povsem prepričani, da je na vidiku okrevanje. Dow Jones je izgubil 0,05 odstotka, Nasdaq pa 0,13 odstotka.

maribor - Mariborski nadškofijski ekonom Lojze Cvikl je v današnjem pogovoru za Radio Ognjišče znova zanikal, da bi nadškofija bila zadolžena za 800 milijonov evrov, kot je nedavno pisal italijanski časnik L'Espresso. Dolg se po njegovem nanaša na družbe, ki so v posredni lasti nadškofije, medtem ko njihov neposredni dolg znaša 17,4 milijone evrov. Kot je ob tem pojasnil, je cerkveni dolg nastal za zagotovitev izvajanja vzgojnih, pastoralnih in karitativnih projektov. "Vendar pa je tudi skupen znesek dolgov, ki ga navaja L'Espresso, tak po najbolj črnem scenariju," je poudaril Cvikl, ki je prepričan, da bi bil lahko veliko manjši, če bi svetovalci in banke našli skupen jezik. Cvikl, ki je vodenje nadškofijskega gospodarstva od Mirka Krašovca prevzel novembra lani, je tudi povedal, da članek v italijanskem časniku govori o tem, kot da se je finančni zlom že zgodil. "Kot da je že vse propadlo, da so delničarji že vse izgubili, vendar pa to ni res. Nismo še na tej točki," je zatrdil Cvikl in dejal, da že od lani iščejo različne možnosti za rešitev. Nadškofija za rešitev, ki bi zajemala tudi male delničarje Nadškofija si namreč po njegovem želi najti tako rešitev, ki bo zajela tudi male delničarje. Mednarodni svetovalci so januarja prišli do treh predlogov, zdaj pa so na točki, ko bodo skupaj z bankami izbrali enega. Po Cviklovih besedah morajo banke prepričati v "dobrost tega načrta", ob tem pa priznava, da bo vsaj na začetku vsak nekaj izgubil. Kot je pojasnil, so Gospodarstvo Rast ustanovili zato, da bi lažje financirali vzgojno in pastoralno dejavnost, kar ni bila posebnost, posebnost pa je bila v tem, da se na tej točki niso ustavili. Ko je namreč Gospodarstvo Rast preraslo okvire majhne družbe in se je šlo investiranje v finančni holding, ki prinaša večje tveganje, se je to po njegovem izkazalo za nevarno početje. Cvikl je delno krivdo za današnje stanje pripisal tudi zakonodaji. "Da so holdingi eden za drugim nastajali, danes pa eden za drugim propadajo, je kriva tudi zakonodaja. Ta je še vedno prehodna, očitno obstaja neka napaka v sistemu," je menil Cvikl, ki za razmere krivi tudi banke, ki so v času konjunkture ponujale te možnosti, svojo nalogo pa je slabo opravil tudi nadzorni svet holdinga.Cvikl: Ne gre za tajkunsko zgodbo Očitke, da gre za tajkunsko zgodbo, je Cvikl zavrnil, saj se po njegovem vedenju pri tem ni nihče osebno okoristil. Kot razloge za takšno ravnanje je navedel predvsem dobronamerno naivnost in nepremišljenost, pa tudi nemoralnost, saj iskanje dobička ni v skladu z osnovnim poslanstvom Cerkve. Prvi ekonom mariborske nadškofije je še dodal, da se je tudi premoženje v preteklosti zastavljalo zelo enostavno, saj očitno niso razmišljali, da se lahko razmere spremenijo. Tega v prihodnosti ne nameravajo več početi, saj jim tudi Vatikan ne bi dovolil. Na vprašanje, ali bi morali krivci stopiti v ospredje in priznati svojo krivdo, pa je Cvikl odgovoril, da bi bilo to nujno, saj bi tako tudi verniki situacijo lažje razumeli.

Vodstvo družbe je sindikatu zagotovilo, da bo preostanek marčnih plač izplačalo najpozneje do sredine prihodnjega tedna Za ponedeljek napovedana stavka zaposlenih v Aha Muri je preložena. Vodstvo družbe je namreč danes sindikatu zagotovilo, da bo preostanek marčnih plač izplačalo najpozneje do sredine prihodnjega tedna. Če se to ne bo zgodilo, bo stavka v četrtek, 9. maja. Delavci Aha Mure so zaradi zaostalega izplačila marčnih plač 25. aprila že izvedli dvourno opozorilno stavko. Dan pozneje jim je vodstvo izplačalo plače v polovičnem znesku oz. okoli 300 evrov na delavca. "Denar v družbo prihaja" Predsednica sindikata v Aha Muri Jolanka Horvat je danes za STA pojasnila, da se je stavkovni odbor popoldne sestal z vodstvom podjetja in to je dokazalo, da denar v družbo prihaja. Gre za redna plačila poslovnih partnerjev, ki bi morala zadostovati za izplačilo celotne marčne plače, kot so se dogovorili. Prvi del preostanka marčne plače naj bi delavci Aha Mure prejeli v ponedeljek, drugi del pa najpozneje v sredo. Če se to ne bo zgodilo, bodo v četrtek stavkali.

New York - Tečaji delnic se ob začetku današnjega trgovanja na Wall Streetu tako kot tudi na borzah drugod po svetu znižujejo. Na vzdušje na borznem parketu negativno vplivajo zaskrbljenost zaradi prašičje gripe ter vnovič slabe novice iz bančnega sektorja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja znižal za 0,42 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 0,27 odstotka. Vodja borznega trgovanja pri londonski družbi IG Markets Tim Hughes je med vzroki za padanje tečajev na Wall Streetu izpostavil tako epidemijo gripe kot tudi napovedi, da bodo ameriške banke potrebovale dodaten kapital. Poleg tega se v času današnjega trgovanja pričakuje objavo podatkov o zaupanju potrošnikov, ki utegne na trg prinesti nekaj volatilnosti. Delnice ameriških bank Citigroup in Bank of America so se v trgovanju pred odprtjem borze na Wall Streetu pocenile. Oba finančna koncerna potrebujeta po poročanju medijev vnovič večmilijardno finančno injekcijo. Prav tako so se pocenile delnice ameriškega jeklarja United States Steel. Koncern je po zaključku ponedeljkovega trgovanja objavil četrtletne poslovne rezultate, ki kažejo precej večje znižanje dobička od pričakovanega. Poleg tega v US Steel napovedujejo drastične varčevalne ukrepe, med drugim znižanje dividend za več kot 80 odstotkov. Vnovična pocenitev nafte utegne negativno vplivati na gibanje delnic ponudnikov surovin, kot sta denimo naftni družbi Exxon Mobil ali Chevron. Nasprotno so se delnice družbe Pfizer podražile. Največja farmacevtska družba na svetu je v letošnjem prvem četrtletju zaradi negativnih vplivov menjalnih tečajev ter konkurenčne ponudbe proizvajalcev generičnih zdravil zabeležila nižji dobiček kot pred letom dni, a je bil dobiček na delnico višji od pričakovanj na trgu. Negativna gibanja je opaziti tudi na vodilnih borzah v Evropi. V Londonu je indeks FTSE 100 približno dve uri pred koncem današnjega trgovanja na 2,14 odstotka nižji vrednosti kot v ponedeljek. V Parizu se je indeks CAC 40 danes znižal že za 1,60 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 2,60 odstotka.

Ekonomisti napovedujejo boljše čase Nemčija je marca izvozila za 85,6 milijarde evrov blaga, kar je za 10,7 odstotka več kot februarja, in presegla vrednost iz predkriznega marca 2008. Marca je Nemčija povečala tudi uvoz, glede na februar za 11 odstotkov, na 68,4 milijarde evrov, in krepko presegla napovedi ekonomistov. Rast uvoza po mnenju ekonomistov kaže na povečanje domačega povpraševanja. Zunanjetrgovinski presežek je marca znašal 17,2 milijarde evrov, marca lani pa 11,6 milijarde evrov. Na tekočem računu nemške plačilne bilance je 18 milijard evrov presežka, marca lani ga je bilo 1,3 milijarde evrov. Ekonomisti banke Commerzbank napovedujejo nadaljnje izboljšanje v nemški zunanji trgovini. Tudi če bo aprila sledilo nazadovanje, za prihodnje mesece napovedujejo ponovno rast. Problematične bi bile lahko strukturne težave pri številnih trgovinskih partnericah, kar bi lahko zavrlo povpraševanje po nemških izdelkih.

Izguba slovenskih bank se je lani povzpela na 664 milijonov evrov. Svet Banke Slovenije je danes obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Seznanil se je s podatkom, da se je izguba bank pred davki lani po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 664 milijonov evrov, so sporočili iz Banke Slovenije. "Visoko dohodkovno tveganje v bankah se je lani zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23 odstotkov in so dosegli skoraj 1,5 milijarde evrov," so po seji sveta v sporočilu za javnost zapisali v slovenski centralni banki. V Banki Slovenije ugotavljajo, da se zaradi slabih obetov gospodarske rasti v tekočem letu povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. "Zato je treba ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank," so izpostavili. Bilančna vsota enkrat nižja kot leta 2011 Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 milijarde evrov, kar je enkrat več kot leta 2011. Razlog za to je razdolževanje bank na mednarodnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 milijarde evrov oz. 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Kot so navedli v Banki Slovenije, se je obnavljanje zapadlih obveznosti bank močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank. K znižanju virov financiranja bank je prispevalo tudi znižanje vlog nebančnega sektorja, zlasti države, ki so v prvih letih krize delovale kot pomemben blažilec izpada zunanjih virov. V prvem četrtletju lani je nadomeščanje virov omogočalo cenovno ugodno triletno financiranje pri Evrosistemu, medtem ko v drugi polovici leta zaradi zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države ni bilo mogoče nadomestiti poplačila obveznosti do tujine z drugimi viri, kot z zniževanjem kreditne aktivnosti bank in zniževanjem naložb v vrednostne papirje, so povzeli v centralni banki. Kriva gospodarska kriza in naraščajoča brezposelnost Na zniževanje kreditno sposobnega povpraševanja podjetij po posojilih po njihovem mnenju pomembno vpliva dolgotrajnost gospodarske krize, ki se odraža v nižjem tujem in domačem povpraševanju. Naraščajoča brezposelnost v kombinaciji z negotovimi razmerami na nepremičninskem trgu omejuje tudi možnosti gospodinjstev za pridobivanje posojil. Tako znižano kreditno povpraševanje kot manjša naklonjenost bank k tveganju sta se odrazila v močnem krčenju posojil nefinančnim podjetjem, in sicer lani za dobro desetino, od sredine minulega leta pa tudi v negativni dinamiki posojil gospodinjstvom, še navajajo centralni bančniki.

Ljubljana - Predsednik Murine uprave Bojan Starman je včeraj na sodišče v Murski Soboti vložil predlog za stečajni postopek Mure, d. d., in njenih hčerinskih podjetij: Mure - Moška oblačila, Mure - Ženska oblačila in Muralista. Mursko Soboto pa bo danes obiskal eden od direktorjev Bossa, ki je odgovoren za sodelovanje z Muro. Na sestanku, na katerem bosta poleg Starmana po naših informacijah tudi direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič in direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki je v lasti Kapitalske družbe (Kad), Matej Golob Matzele, se bodo poskušali dogovoriti, da bi Boss ohranil sodelovanje z Murinim hčerinskim podjetjem Mura in partnerji. "Danes se je zgodilo to, kar bi se moralo že pred nekaj meseci. Delo bo izgubilo 2653 delavcev. Druga podjetja, v katerih je zaposlenih 650 delavcev, bodo nadaljevala delo. Največ, 471, jih ostaja zaposlenih v Muri in partnerji. V sklopu tega podjetja bomo tudi poskušali skoncentrirati vse stvari, ki so potrebne za proizvodnjo. Hkrati bomo tudi poskušali poiskati delo, da bi lahko znova zaposlili čim več ljudi. Za vse, ki bodo izgubili delo, bo v sklopu stečajnega postopka zagotovljena socialna varnost," pojasnjuje Starman. Po njegovih besedah je za nastanek nove Mure, ki se bo gradila prek podjetja Mure in partnerji ključnega pomena nadaljevanje sodelovanja z Bossom. Če tega ne bo, Starman ne izključuje možnosti, da bi se tudi preostali del Mure znašel v stečajnem postopku. "V tem primeru nimamo več česa početi. Zavedamo se , da so kupci zelo občutljivi, še posebno med krizo. Celotno dogajanje v Muri v zadnjem času je Bossa zmedlo, obenem pa niti ni bil obveščen, da bi lahko še naprej sodeloval z Muro," pravi Starman. Načrt finančne reorganizacije, ki ga je pripravil donedavni prokurist Mure Zdenko Podlesnik, po njegovi oceni ni bil izvedljiv. "Upniki nanj ne bi privolili, ker so šle stvari predaleč," opozarja Starman. Dodaja, da se z morebitnimi okostnjaki v omarah ne bo ukvarjal, a da bo stečajni upravitelj preveril, ali so se dogajale kakršne koli nepravilnosti in po potrebi ustrezno ukrepal. Starman je stečaj Mure in njenih hčerinskih podjetij napovedoval že v začetku tega tedna. Toda do tega ni moglo priti, ker se je v ponedeljek izkazalo, da bolj ali manj vse, kar je Podlesnik zagotavljal premierju Borutu Pahorju, resornim ministrom, Sodu in PDP, ne drži. V tem tednu je Starman storil vse, kar je bilo mogoče, da bi se prek podjetja Mura in partnerji lahko zgradila nova Mura. Po naših informacijah naj bi Podlesnik visokim predstavnikom vlade zagotavljal, da bi Mura in partnerji lahko samostojno preživela in da tekoče posluje pozitivno. To ravno ne drži, saj je Muro in partnerje v zadnjem času izčrpavala Mura, d. d., s precejšnjimi svetovalnimi in kadrovskimi stroški. Ker je avgusta stala proizvodnja Mure in partnerji, se takrat ni ničesar fakturiralo. Kljub drugačnim zagotovilom Podlesnika niso bile podpisane najemne pogodbe med Muro in Muro in partnerji za zakup nepremičnin in strojev. Poleg tega, da je proizvodnja Mure in partnerji že organizirana, naj bi Podlesnik vladnim predstavnikom zagotavljal, da so tudi naročila zagotovljena. Zdaj se je izkazalo, niti to ne drži. Razen Bossovega naročila, ki je tako in tako zamrznjeno, ni obstajalo nobeno drugo naročilo. Mura in partnerji zaradi slabe organiziranosti ta trenutek še vedno ne more sama izvajati naročil, saj so v proces naročanja vključeni razni posamezniki iz podjetij skupina Mura. "Iskanje grešnega kozla ne spada na raven kulturne komunikacije. Še vedno trdim, da če ne bi izgubili treh mesecev, bi lahko iz Mure naredili uspešno podjetje. Naj se Starman preneha sprenevedati in naj začne skrbeti za Murine delavce," na očitke odgovarja Podlesnik. [email protected]

Članstvo v največ dveh mesecih Danes je zelo pomemben dan za OECD, je ob podpisu sporazuma o članstvu Slovenije v organzaciji dejal njen generalni sekretar Angel Gurria. Sporazum o članstvu v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj je Gurria med obiskom v Ljubljani podpisal s slovenskim ministrom za razvoj Mitjo Gasparijem. Sporazum mora zdaj ratificirati še državni zbor, nato pa sledi resolucija OECD-ja o sprejemu. Zatem bo Slovenija ratifikacijsko listino deponirala pri francoski vladi, s tem pa bo postopek pristopa sklenjen. Slovenija je povabilo v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj prejela prejšnji teden v Parizu. Minister za razvoj Gaspari, ki je glavni pogajalec za vstop Slovenije v organizacijo, je prejšnji teden napovedal, da bi morala Slovenija ob običajni izvedbi postopkov v državnem zboru članica OECD-ja postati v največ dveh mesecih. Članstvo v OECD-ju je za Slovenijo priložnost za izmenjavo izkušenj z najrazvitejšimi državami na svetu, omogoča pa tudi boljše možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Glavni obveznosti države sta plačilo letne članarine in priprava poročil o napredku na šestih ključnih področjih. Sodelovali bomo kot aktiven član Slovenski premier Borut Pahor je po podpisu sporazuma dejal, da bo Slovenija sodelovala kot aktiven član, tako da bo koristila informacije, ugotovitve in nasvete tega pomemebnega elitnega kluba za naše potrebe, ne da bi direktno plonkali in prevajali , ampak jih bomo upoštevali tudi glede na naše domače razmere pri pripravi zakonov in uredb vlade za uspešno vodenje države na vseh tistih področjih, skaterimi se ukvarja OECD. V tem smislu smo mi del OECD-ja in OECD je naš partner, naš zaveznik, naš svetovalec, mi pa njegov aktivni sodelavec, je dejal Pahor. Velik dan za OECD Gurria je dejal, da je danes je izjemno pomemben dan za OECD. Uradno smo izdali povabilo, da se Slovenija pridruži OECD-ju, in kar je še pomembnejše, slovenski premier je sprejel povabilo. Zelo smo ponosni, veseli, navdušeni in opogumljeni, je dejal Gurria, ki je pojasnil, da je pristopni proces Slovenije potekal zelo gladko. Generalni sekretar je pohvalil občudovanja vredno vodenje Pahorja in skupine slovenskih pogajalcev. Po njegovih besedah je premier zelo pogumno vplival na javno mnenje in na sprejem zelo pomembne zakonodaje glede upravljanja kapitalskih naložb države.

Ljubljana - Farmacevtska družba Lek, članica skupine Sandoz, je včeraj uradno odprla 5,6 milijona evrov vredno investicijo - novi kontrolni center na Verovškovi v Ljubljani. "Nova zgradba je rešila pomanjkanje prostora za vso potrebno laboratorijsko opremo in zagotavlja dovolj kapacitet v podporo načrtovani širitvi proizvodnje trdnih ter sterilnih farmacevtskih oblik v Leku," je dejala Katjuša Kreft, direktorica kontrolnega centra in direktorica kakovosti farmacevtskih izdelkov v Leku. V novi zgradbi, katere 70 odstotkov površine zavzemajo laboratoriji, bo delalo več kot 100 zaposlenih iz farmacevtske, kemijske in mikrobiološke stroke. V pritličju trinadstropne zgradbe so laboratoriji za kontrolo surovin, v prvem in drugem nadstropju laboratoriji za redno testiranje izdelkov in končnih izdelkov ter laboratoriji za testiranje stabilnosti in vzorcev validacij tehnoloških postopkov. V prvem nadstropju so tudi prostori EU - kompetenčnega centra, kjer testirajo in pošiljajo na trge Evropske unije Sandozove izdelke, ki so izdelani v državah zunaj Evropske unije. Pomembna pridobitev je mikrobiološki laboratorij, ki omogoča nov, sodoben način testiranja sterilnosti, pri katerem ni možnosti sekundarne kontaminacije vzorcev, in s tem povečuje zanesljivost rezultatov.

Ker dubajski državni sklad svojih dolgov ne bo mogel pravočasno odplačat, kaže, da bodo vlagatelji nadaljevali z odprodajo predvsem finančnih delnic. Po precejšnjem negativnem popravku na evropskih borzah včeraj, si tudi danes lahko obetamo rdeče številke, terminske pogodbe namreč kažejo na padec v višini okoli odstotka in pol. Danes bodo sicer znani podatki o poslovni in potrošniški klimi, zjutraj so se pocenile azijske delnice, v ZDA pa bo zaradi praznika trgovanje skrajšano. Viden padec azijskih delnic Azijske delnice so utrpele največji padec po 17. avgustu, indeks MSCI Asia Pacific je izgubil tri odstotke. Najbolj na udaru je bil finančni sektor, vlagatelje je prestrašila novica, da dubajski državni sklad svojih dolgov ne bo mogel pravočasno odplačat. Indeks Nikkei je tako danes padel za 3,22 odstotka, hongkonškemu indeksu Hang Sengu je odneslo 4,71 odstotka, kitajskemu CSI 300 pa tri odstotke. Jen proti dolarju ni bil tako močan že 14 let Na padec na japonskem je deloma vplivala tudi rast jena, ki v slabši položaj na tujih trgih postavlja japonske izvoznike. Jen je proti dolarju sicer dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 14 letih. V ZDA bodo danes imeli skrajšano trgovanje, terminske pogodbe sicer kažejo na padec v višini odstotka in pol. Težave v Dubaju stanjšale Evropo</b< Zaradi težav v Dubaju so se včeraj po Evropi najbolj cenile finančne družbe. V Londonu je od 7,4 do osem odstotkov odpihnilo bankama Barclays in Royal Bank of Scotland, v Frankfurtu je s 6,4-odstotno izgubo na dnu kotacije končala Deutsche Bank. Po peto odstotkov so izgubile pomembnejše francoske banke, indeksi pa so se v povprečju znižali za okoli tri odstotke. Dolg negativen trend domačih delnic Domača borza je že devet dni zavita v rdeče številke, včeraj je zdrs indeks stanjšal za pol odstotka in ga potisnil pod 4.200 točk. Promet je bil skromen, še najmanj je bila na udaru najprometnejša Krka, ki je izgubila dve desetinki odstotka. Nekateri vlagatelji menijo, da so cene delnic že prišle do nivojev, kjer so vnovič zanimive za nakup, vendar utegnejo svoj vpliv pustiti razmere na tujem. Danes bodo sicer znani podatki o indeksu cen hiš in stanovanj v tretjem četrtletju.

Če se boste odločili za prodajo stanovanja ali hiše v lastni režiji ali morebiti le potipati teren, je ključen oglas. Portalov z malimi oglasi je ogromno, zato le najboljši pritegnejo kupca. Tudi od vas je odvisno, za koliko boste prodali svojo hišo. Kako pritegniti pozornost in kako prepričati možnega kupca, da bo iz množice oglasov izbral ravno vašega? Pri dobrem oglasu so pomembna majhna, vendar zelo pomembna dejstva, ki vas bodo izpostavila in drastično povečala vaše možnosti za uspeh oziroma uspešno prodajo. Bodite jasni, torej napišite na kratko, vendar natančno opišite, kaj prodajate oziroma kakšno nepremičnino ponujate. Naštejte njene lastnosti, predvsem prednosti nepremičnine, ki jo prodajate, najbolje po alinejah. Dolgih klobasarij nihče ne bo prebral in če v prvem ali najpozneje v drugem stavku ne boste pritegnili kupčeve pozornosti, je priložnost za vas izgubljena. Bodite kredibilni, jasni, ponudite več, spremenite slabosti v prednosti! Preberite še nekaj nasvetov za dober oglas, s katerimi se bo možnost vašega uspeha drastično zvišala!

Ni dovolj sredstev za poslovanje Predsednik uprave Vegrada Boris Medved in prokurist družbe Sandi Knez sta vložila predlog za umik prisilne poravnave, s tem pa predlog za uvedbo stečaja gradbinca. Za tak korak sta se odločila, ker je novo vodstvo podjetja zdaj ugotovilo, da v družbi ni dovolj sredstev za poslovanje, je za spletno stran Financ povedal predsednik nadzornega sveta Vegrada Klemen Boštjančič. Sodišče ima osem dni časa Sodišče mora o predlogu odločiti v osmih dneh. Spomnimo. Da je likvidnostno stanje Vegrada slabo, so na začetku tedna ugotovili tudi nadzorniki družbe. Boštjančič je v ponedeljek po seji nadzornega sveta tako pojasnil, da so od uprave zahtevali, da takoj, ko bo presodila, da finančnega prestrukturiranja oz. prisilne poravnave ne bo mogoče izpeljati, opravi nadaljnje postopke skladno z zakonom. VABLJENI K BRANJU Stavka v Vegradu Dobesedno, dobesedno so lačni Za stečaj tudi stavkajoči delavci Za stečaj se že ves čas zavzemajo tudi zaposleni v velenjskem gradbincu, ki zaradi neizplačanih plač stavkajo že vse od prejšnjega ponedeljka.

Ljubljana - Državljani vsak dan poslušamo o tem, kako država zateguje pas ali pa ga še bo. Državni zbor je sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Porabili bodo 600 milijonov evrov manj. Za približno 200 milijonov evrov so zarezali v plače, okrog 400 milijonov pa prihranili s črtanjem investicij. In kaj pravijo ekonomisti? Po mnenju ekonomista Dušana Mramorja bo zdaj rast BDP še nižja. Mramor je za Žurnal24 povedal, da imajo investicije multiplikativni učinek. Če se rast v svetu ne bi pobrala in bi se uresničile črne napovedi o sesutju gradbeništva pri nas, Mramor opozarja, da je možno daljše obdobje stagnacije. Za Žurnal24 je Mramor pojasnil, da kadar država doseže zadolženost v višini 40 odstotkov BDP, to omeji nadaljnje zadolževanje, zato v tem primeru ne bi mogla intervenirati. Zato Mramor predlaga znižanje in prestrukturiranje odhodkov. Po njegovih besedah ne moremo imeti tako visokih plač v javnem sektorju, tako visokih pokojnin in socialnih transferjev. Ekonomist Janez Šušteršič pa trdi, da bi bilo bolje poseči v druge izdatke in manj v investicije, ki lahko dajo gospodarstvu v recesiji začetni zagon. Koliko bodo vplivale na načrtovano rast, je odvisno od tega, koliko so bile upoštevane pri pripravi napovedi. Po Šušteršičevem mnenju zmanjšanje plač ne more negativno vplivati na rast. Po njegovem mnenju je govorjenje o padcu življenjskega standarda pretiravanje. »Plače v javnem sektorju so v povprečju višje kot v zasebnem in večina prejemnikov teh plač se bo lahko prilagodila. Prejemnikov najnižjih plač, ki bi jih znižanje najbolj prizadelo, je v javnem sektorju zelo malo,« je za Žurnal24 uro povedal Janez Šušteršič .

Prvak SD Borut Pahor meni, da se Slovenija ne sme znajti v časovni stiski, ko bo prišlo do razprave o neodvisnosti Kosova Podpredsednik Evropskih socialistov Jan Marinus Wiersma, predsednik stranke Martin Schulz, prvak Socialnih demokrat Borut Pahor in še en podpredsednik stranke Hannes Swoboda na konferenci o politični strategiji za Zahodni Balkan. Predsednik Socialnih demokratov (SD) Borut Pahor je slovensko vlado na današnji konferenci Evropski socialistov o politični strategiji za Zahodni Balkan v Ljubljani pozval, naj čim prej začne razpravo o neodvisnosti Kosova, saj se Slovenija ne sme znajti v časovni stiski glede tega pomembnega vprašanja. Vodja poslanske skupine Stranke evropskih socialistov Martin Schulz je glede stališča stranke do Kosova povedal, da novonastale države ne morejo priznati, saj sami niso država, ampak stranka, ki pa bo stališče do tega vprašanja oblikovala po posvetu v Evropskem parlamentu. Evropski socialisti: Ne sme priti do izolacije Srbije Dotaknili so se tudi Hrvaške in povedali, da želijo, da se hrvaško približevanje Evropski uniji nadaljuje, vendar mora rešiti probleme s sosedi. Menijo tudi, da je potrebno v celoti implementirati Ohridski sporazum in začeti pogajanja za približevanje Makedonije Evropski uniji. Prav tako je opozoril, da ne sme priti do izolacije Srbije in da je potrebno dobre odnose nadaljevati.

Vas in skupino GOAP vabim v Zagreb. Toplo vas bodo pričakali Hrvati in tudi naši prijatelji v regiji Slovenci, Srbi in Bosanci, je Josipović med drugim napisal v svojem vabilu Davu McCluru. Slednji je dejal, da je zaradi vabila počaščen. Ivo Josipović Ustanovitelj sklada 500 Startups Dave McClure bo s skupino GOAP Geeks on a Plane to jesen obiskal Vzhodno Evropo. Ustavili se bodo v različnih državah, kjer jih bodo zanimala inovativna podjetja. 500 Startups namreč pomaga podjetjem, ki so v zgodnjih fazah razvoja. Med drugim je sklad pomagal tudi start-up podjetju Toshl, ki ima slovenske korenine. Ker je hrvaški predsednik Ivo Josipović ocenil, da McClure in GOAP na Hrvaškem lahko najdejo takšna podjetja, ki jih iščejo, se je odločil, da jih v Zagreb osebno povabi. Kot je Josipović zapisal v sporočilu McCluru, je zdaj, ko je Hrvaška pred vstopom v Evropsko unijo, pravi čas, da jo obišče GOAP. Tu vas bodo pričakali dinamična start-up skupnost, politična administracija, ki vedno bolj podpira podjetnike, in topel sprejem, je zapisal Josipović. Ta topel sprejem pa ne bo prišel le od Hrvatov, pač pa, kot je prepričan Josipović, tudi od hrvaških prijateljev v regiji Slovencev, Srbov, Bosancev in drugih. McClure se je na zapis, ki je objavljen na Josipovićevi Facebook strani, hitro odzval in zapisal Vav Sem počaščen in brez besed. Tudi drugi komentarji pod zapisom so večinoma pozitivni, v njih pa so uporabniki Facebooka pohvalili Josipovića. Povabilo je Josipović objavil na Facebooku.

Osamosvojitvene sanje so se skoraj izpolnile. Slovenija sicer ni postala Nemčija, je pa Nemčija postala Slovenija. Gospod Juncker, vodja odbora finančnih ministrov EU, je te dni sprožil idejo o evropskih obveznicah. Obveznosti in jamstva bi s članic prenesli na skupnost in tako rešili tiste države, ki se same ne bi mogle zadolžiti drugače kot zelo drago. Trg zna ovrednotiti, da države z doslej boljšim ratingom prevzemajo odgovornost za slabše. Trg to že počne. Doslej se je denar, ki beži iz obveznic drugih članic EU, zatekel v nemške - od konca novembra ni več tako. Juncker govori o Evropi, v kateri hitre ladje vlečejo počasne. To je v Jugoslaviji pred 20 leti predlagal Ante Marković in je bilo za Slovenijo tako neznosno, da je morala na svoje. Posledično naj bi postali normalna država in imeli nemške plače. Beden izid te zgodbe smo obdelali pred letom v prispevku Slovenija republjik ( Slovenija republjik ). Če je Slovenija danes evropsko Kosovo - prirepek, katerega edina perspektiva je cuzanje pomoči -, kdo je potem jugoslovanska Slovenija? To je Nemčija. Osamosvojitvene sanje so se skoraj izpolnile. Slovenija sicer ni postala Nemčija, je pa Nemčija postala Slovenija. Projekt širitve EU in evrskega območja je projekt pridobivanja in obvladovanja novih trgov za stare članice. Nemčija je v to vložila veliko, tudi marko, simbol moči in ponosa. V zameno je utrdila položaj največje izvoznice. Če se je kdaj - kot danes - evro majal, so bila prav nemška podjetja v najboljšem položaju za korist od tega. Tako je danes Nemčija center gospodarske in potrošniške moči v opešani Evropi. Prevzem evra je v isti okvir spravil države, katerih gospodarstva (in drugo) se močno razlikujejo. Za evropski jug in Irsko danes evro predvsem preprečuje, da bi naredile tisto, kar rade počnejo azijske kolegice, pa tudi Islandija in Velika Britanija: da bi z devalvacijo dale zagon izvozu. Upadanje evra pomeni le, da tekmujejo pod enakimi pogoji kot Nemčija, in znova zaostanejo. Prvih nekaj let, v času svetovne konjunkture, to ni bila težava, zdaj pač je. Tako mora Nemčija stehtati: na eni strani pridobljeni trgi, na drugi breme pomoči (ki ni trenutno stanje, temveč rastoča stalnica) in izstopni stroški. Z izstopom z evrskega območja bi se namreč vloge obrnile. Nemška nova valuta bi se močno podražila, ta zavora pa bi privedla do takega zastoja v gospodarstvu in življenjskem standardu, kot ga mnoge druge članice doživljajo danes. Pričakovani razplet je tako nadaljnje drsenje v Jugoslavijo, v kateri močnejši nergajo čez "nerazvite", a imajo korist od tega, da vsakdo nadaljuje vlogo, kot jo že ima. Dokler ne pride do velikega poka, razpada koncepta. To je za Jugo bila diktatorjeva smrt, za EU pa - še ne vemo. Če bi šla Irska po poti Islandije, torej v odpis zunanjih terjatev ter devalvacijo in bi se ideje nalezla še Španija ... Bogovi to razumejo, zato je Irska morala sprejeti pomoč in obljubiti poplačilo bančnih obveznic, pa naj stane, kolikor hoče. Glejte čudež! Osamosvojitvene sanje so se skoraj izpolnile. Slovenija sicer ni postala Nemčija, je pa Nemčija postala Slovenija. Tista iz časa Anteja Markovića. To ni uspeh, temveč tragikomedija.

Uprava mora zdaj ugotoviti, s kakšno strategijo preživeti Vsi večji lastniki, z NLB-jem na čelu, so znova zavrnili dokapitalizacijo v vrednosti največ 36,5 milijona evrov. Uprava se bo zdaj pripravila na prodajo vsega nepotrebnega premoženja. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je na novinarski konferenci po skupščini povedal, da neuspela dokapitalizacija, prvič so o njej odločali že januarja, ne pomeni insolventnosti ali celo stečaja družbe. Dodal je, da so pričakovali neuspeh dokapitalizacije, kar pomeni, da se mora pivovarna zdaj osredotočiti na prodajo vsega nepotrebnega premoženja. Do zdaj je Pivovarni Laško uspelo prodati Fructal, hotel Savinja v Laškem in delnice Triglava. Tudi če bi jim uspelo prodati Mercator, bi pivovarni ostalo še za okoli 200 milijonov evrov dolgov, je pojasnil Zorko. Ob tem je dodal, da so do zdaj vložili odškodninske tožbe zoper vse, ki so družbo potisnili v globoke dolgove. Po Zorkovi oceni je podjetje pozno vstopilo na trge nekdanje Jugoslavije. Zdaj mora uprava najti odgovor, kakšna bo usoda lastnih blagovnih znamk in trgovskih blagovnih znamk v prihodnosti, je poudaril. Prav tako mora ugotoviti, kako pravilno vstopati na posamezne trge in s katerimi blagovnimi znamkami, da bodo lahko preživeli. Skupščina Pivovarne Laško je medtem podprla predlog vodstva o pokrivanju lanske čiste izgube v vrednosti 15,5 milijona evrov iz drugih rezerv iz dobička v vrednosti nekaj več kot 390.000 evrov in 15 milijonov evrov kapitalskih rezerv.

Strokovnjak za ustavno pravo Miro Cerar meni, da je ustavno sodišče svoj del odgovornosti predložilo na politiko, ti pa jo bodo zdaj na državljane. "Ustavno sodišče meni, da arbitražni sporazum, na podlagi katerega se bo med drugim določala meja na morju, ni v nasprotju z ustavo, čeprav izrecno priznava, da lahko arbitražno sodišče na brezpogojno zavezujoč način določi to mejo v nasprotju z našo ustavno ureditvijo," je bistven očitek, ki ga ima Cerar na odločitev ustavnega sodišča (US). V nasprotju z US je prepričan, da je arbitražni sporazum v nasprotju s temeljno ustavno listino in ustavo. Tudi US priznava, da lahko arbitražno sodišče v skladu z arbitražnim sporazumom potek meje določi drugače, kot izhaja iz naše ustavne ureditve. Po Cerarjevem mnenju mora DZ najprej z dvotretjinsko večino na ustavni ravni določiti, da je državno mejo mogoče določati tudi na podlagi mednarodnega sporazuma ali arbitraže, potem pa se s čim višjim parlamentarnim konsenzom in brez referenduma odloči o ratifikaciji.

Umar V nekaj letih 20.000 novih brezposelnih Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj Umar napovedujejo, da bi se z zvišanjem minimalne plače nove brezposelne štelo v tisočih. Po njihovih pričakovanjih bi samo 22,9-odstotno zvišanje minimalnih plač, torej na 734 evrov bruto, v nekaj mesecih pomenilo dodatnih pet tisoč brezposelnih, v nekaj letih pa dvajset tisoč novih brezposelnih. Že sedaj pa je brezposelnih skoraj sto tisoč ljudi. Direktor urada Boštjan Vasle je ob tem opozoril, da bi bili tveganju lahko izpostavljeni tudi tisti delavci, ki zdaj prejemajo plače, ki so nekoliko višje od minimalne. Državni zbor bo o vladnem predlogu novega zakona o minimalni plači razpravljal na četrtkovi izredni seji. VISOKA RAST BOŽIČNIC IN 13. PLAČ Na trgu dela je bilo lani opaziti močno omejitev rasti plač, saj so v enajstih mesecih narasle zgolj za 1,8 odstotka. Ob tem je Vasle opozoril na nenavadno visoko rast izplačil nagrad ter trinajstih plač in božičnic, ki pa je bila osredotočena le v dejavnostih z monopolnim položajem na trgu in z velikim lastniškim deležem države. Drugače kot na Umarju pa menijo v Zvezi svobodnih sindikatov. Predsednik organizacije Dušan Semolič je dejal, da je Umarjeva ocena v funkciji dnevne politike in narejena čez palec . Zagotavljamo, da nimajo realne osnove. Gospodje, ki vodijo podjetja, imajo dosti možnosti, da marsikaj preprečijo, če želijo in če znajo. Lastniki kapitala lahko svoje apetite po dobičkih zmanjšajo in del tega preusmerijo v prestrukturiranje podjetij. Če se bodo izgovarjali na minimalno plačo, se lahko zgodi marsikaj slabega, je bil kritičen Semolič. V svetovnem gospodarstvu še vedno velika tveganja Umar sicer še ugotavlja, da v svetovnem gospodarstvu, čeprav se razmere v mednarodnem okolju v zadnjih mesecih in s tem tudi napovedi izboljšujejo, obstajajo še velika tveganja za nadaljnje okrevanje. Gospodarska rast, ki smo ji bili priča v zadnjih četrtletjih, najverjetneje ne bo premočrtna, je menil Vasle. BDP bo predvidma nekaj več kot 7-odstoten Glede napovedi za Slovenijo je povedal, da bodo na Umarju začeli pomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravljati po tem, ko bo državni statistični urad objavil podatek o padcu obsega bruto domačega proizvoda v letu 2009. Ta bo predvidoma nekaj več kot sedemodstoten, je povedal in menil, da bo letošnja gospodarska rast skromna - gibala se bo okoli enega odstotka -, pri čemer bo precej nihala in se bo kakšno četrtletje lahko obrnila tudi navzdol. Razmere na finančnih trgih v Sloveniji so se v lanskem zadnjem četrtletju še zaostrile. Podjetja v zadnjih štirih mesecih niso najemala novih kreditov, temveč so jih odplačevala, zadolževalo se je le prebivalstvo. Lani so se tako podjetja pri domačih bankah zadolžila le za 24,6 milijona evrov, kar ni niti en odstotek vrednosti iz leta 2008, je povedal Vasle. Tudi plačilna sposobnost podjetij se je lani močno poslabšala.

SBI TOP tretjič zapored navzdol, dražja le Nova KBM Trojni odmerek slabih novic je na Wall Streetu povzročil največji padec po avgustu, donos 10-letne ameriške obveznice pa je prvič letos zdrsnil pod tri odstotke. Dow Jones 12.290 točk se je v sredo znižal za 2,22 odstotka, pri čemer se je vseh 30 delnic, ki so vključene v ta elitni indeks, pocenilo, najbolj delnice finančnih in avtomobilskih podjetij. Po štirih dneh rasti je bila streznitev popolna, vlagatelji pa morajo biti pripravljeni na nadaljnje izgube, saj so indeksi navzdol prebili drseča povprečja, vedno več pa je tudi znakov, da svetovnemu gospodarstvu po obdobju lepega okrevanja zdaj pohaja sapa. Vlagatelji prodajajo delnice in kupujejo obveznice. Donos ameriške 10-letne obveznice je bil februarja že 3,78-odstoten, zdaj je zdrsnil pod tri odstotke. Šibka rast števila delovnih mest Ameriški zasebni sektor je prejšnji mesec ustvaril le 38 tisoč novih delovnih mest. To je najnižja številka v zadnjih osmih mesecih in pomeni slabo napoved pred petkovo svežo objavo stopnje brezposelnosti. Majska proizvodnja dejavnost je v ZDA nazadovala indeks ISM je doživel največji padec po septembru 2009, ob koncu dneva pa je za dodatno nervozo poskrbela novica, da so pri bonitetni agenciji Moodys Grčiji za kar tri stopnje znižali že tako tvegano oceno dolga in zapisali, da je možnost za grški bankrot kar 50-odstotna. 10 tisoč milijard dolarjev v nič? Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.131 točk se je v sredo znižal za odstotek in v četrtek dopoldne še za dodaten odstotek. Napovedi so vedno slabše, svetovne voditelje pa mora resno skrbeti, kam vse skupaj pelje. Stalo jih je že okrog 10 tisoč milijard dolarjev, da so ustvarili vtis, da gospodarstvo okreva, v resnici pa danes ne morejo prav veliko pokazati, je bil v izjavi za Reuters kritičen eden izmed tujih analitikov. Vrednost evra je bila ob 13. uri 1,447 dolarja, cena lahke nafte dobrih 100 dolarjev, cena zlata pa več kot 1.540 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji NOVA KBM +1,28 % 7,90 EUR INTEREUROPA +0,00 % 1,90 MERCATOR -0,06 % 164,90 TELEKOM -0,14 % 76,89 KRKA -0,18 % 59,89 GORENJE -1,38 % 10,00 PETROL -2,18 % 222,00 LUKA KOPER -2,68 % 13,09 Gorenjeve delnice pod 10 evri Indeks šestih elitnih slovenskih podjetij SBI TOP 765 točk, -0,5 %se je tretjič zapored znižal in je le še odstotek nad rekordno nizko vrednostjo. Le delnice Nove KBM so se podražile. Čeprav je bilo v zadnjih dneh opaziti nekaj spodbudnih objav četrtletnih poslovnih rezultatov, razpoloženje ostaja turobno. Gorenje, ki je imelo v prvih treh letošnjih mesecih 1,9 milijona evrov dobička, se je pocenilo za 1,4 odstotka, posli pa so se prvič po lanskem avgustu sklepali pod 10 evri. Najprometnejše so bile spet Krkine delnice 475 tisoč evrov, ki so nihale med 59,8 in 60,25 evra.

Pričakovanja slovenske vlade glede proračunskega primanjkljaja so nerealna, ocenjujejo v največji svetovni bonitetni hiši. Tudi zato, ker naj bi slovenske banke dajale manj kreditov. Največja svetovna bonitetna hiša Dun&Bradstreet D&B v septembrskem poročilu ocenjuje, da so pričakovanja vlade glede proračunskega primanjkljaja nerealna. Medtem ko vlada za letos napoveduje 5,5-odstotni primanjkljaja, analitiki D&B pričakujejo šestodstotno luknjo v bruto domačem proizvodu BDP. So pričakovanja Pahorjeve vlade glede primanjkljaja nerealna? D&B je v prejšnjem mesecu znižala rating le dvema državama, in sicer Hondurasu in Venezueli, zvišala pa ga nobeni. Slovenski rating ostaja pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje, vendar s pristavkom o nazadovanju. Kot so danes sporočili iz ljubljanske Bonitetne hiše I, je vlada zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti za letos napovedala proračunski primanjkljaj v višini 5,5 odstotka BDP. V letu 2008 je primanjkljaj znašal 0,8 odstotka BDP, za letos pa je bil sprva predviden primanjkljaj v višini 3,4 odstotka BDP. Realni BDP je v prvem letošnjem četrtletju doživel kar devetodstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lani, industrijska proizvodnja pa je v letni primerjavi junija padla za 23,3 odstotka, opozarjajo v D&B. Dodajajo, da so padle tudi investicije in posojila, kar je povzročilo zmanjšanj domači dostop do kreditov. Slovenske banke so recimo po letih rasti aprila v primerjali z lanskim aprilom zmanjšale kredite za dva odstotka. D&B v poročilu poleg številnih negativnih ocen slovenskega gospodarstva navaja tudi nekaj pozitivnih ocen. Med drugim to, da je javni dolg konec lanskega leta znašal 22,8 odstotka BDP, kar je v primerjavi s povprečjem območja evra, ki znaša 69,3 odstotka, zelo malo.

Slovenj Gradec - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je zavrnilo tožbeni zahtevek Preventa Globala v stečaju, ki ga je ta vložil proti podjetju Eurocity zaradi prerekanja prijavljene terjatve v višini 1,59 milijona evrov. Stečajni upravitelj Prevent Globala Boris Kastivnik sodbe še ne more komentirati, je pa že napovedal, da se bo na odločitev pritožil. Prevent Global, ki je skupaj s hčerinskimi družbami v preteklosti predstavljal enega največjih zaposlovalcev na Koroškem, je v stečaju od 9. avgusta 2010. Podjetje Eurocity v večinski lasti Janka Zakeršnika je v stečajnem postopku prijavilo terjatev v višini 1,59 milijona evrov iz naslova danega kredita za plače zaposlenim v novembru 2009, ki pa jo je stečajni upravitelj Prevent Globala Kastivnik v stečajnem postopku prerekal in je zato moral vložiti tožbo proti Eurocityju. Strani se na predobravnavnem naroku 5. oktobra lani nista uspeli poravnati, zato je sledilo nadaljevanje obravnave, v okviru katere je bila 12. decembra lani zaslišana vrsta prič, ki so bile v zadnjem obdobju pred stečajem Preventa Globala povezane s tem podjetjem. Kot je razvidno iz sodbe, ki jo je sodišče strankam v postopku poslalo v petek, je sodišče ocenilo, da v času, ko je bil s strani Eurocityja dan kredit Prevent Globalu za izplačilo plač zaposlenim, v podjetju ni bilo stanja plačilne nesposobnosti, kar je sicer sodišču skušala dokazati odvetnica Preventa Globala v stečaju Teja Verbič. Prevent Global v stečaju se je v postopku skliceval na 498. člen zakona o gospodarskih družbah, ki pravi, da družbenik, ki je v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. Stališče Eurocityja pa je bilo, da je posojilo zagotovil kratkoročno, izključno za plače delavcem, ker je Prevent Dev, ki ga lastniško obvladuje Nijaz Hastor, nekdanji drugi največji lastnik Globala, zamujal s plačilom dela, ki so ga opravili delavci. Sodišče je torej razsodilo, da v Preventu Globalu takrat ni šlo za položaj insolventnosti in da Eurocityju ni mogoče očitati odgovornosti za nepravilno podjetniško financiranje. S tem je sodišče Eurocityju tudi priznalo prijavljeno terjatev. Kastivnik s podrobnostmi sodbe še ni seznanjen, je pa za STA danes napovedal, da se bo na odločitev sodišča pritožil.

V ponedeljek bo minilo teden dni od začetka iskanja treh mladoletnikov iz območja Koroške. Že dva meseca pa starši pogrešajo 21-letnega Jureta Erjavca s Sel pri Dolenjskih Toplicah. So za izginotje kriva mamila ali ljubezen? Starši 21-letnega Jureta so v teh dneh v vaseh okoli njegovega doma začeli lepiti plakate, na katerih sta tako Juretov obraz kot telefonska številka policije. Upajo, da se bo našel kdo, ki bo imel kaj več informacij o pogrešanem fantu. Med ljudmi je tudi tokrat slišati veliko zgodb, kaj bi lahko bil vzrok za izginotje 21-letnika. Po eni izmed teorij naj bi Jure odšel v Italijo in se pridružil verski sekti, po drugi naj bi bila kriva zasvojenost z mamili, po tretji pa naj bi bila kriva kakšno leto mlajša Zorica, ki naj bi izkoristila njegova močna čustva do nje, po četrti pa tamkajšnji Romi, poročajo Slovenske novice. Vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešanih fantih, prosimo, da o tem obvestite policiste Policijske postaje Slovenj Gradec (za pogrešane tri mladoletnike) na telefonsko številko 02 872 54 00 ali pokličete telefonsko številko 113 oziroma anonimno številko policije 080 12 00. Erjavec je izginil v noči na nedeljo 26. februarja. Nazadnje so ga videli v bližini trgovskega centra v Bršljinu, kamor je odšel na kebab, tam pa so policisti našli njegovega clia. Že naslednji dan je stekla obsežna iskalna akcija, v katero je bil vključen tudi policijski helikopter, a je bilo vse zaman. Trije najstniki se še vedno niso vrnili Medtem pa starši treh mladoletnikov, ki so v ponedeljek od doma odšli neznano kam, še vedno nestrpno čakajo, da se jim javijo oziroma, da bi jih našla policija. Tudi v tem primeru, je bilo v zadnjih dneh mogoče slišati veliko govoric - od tega, da so šli na zabavo na Hrvaško in do tega, da so se šli "v Francijo špilat rasiste", kot je bilo mogoče razbrati iz zapisov na Facebooku. Kje natančno se pogrešani mladoletniki: Nace Camlek, Žan Britovšek Kamnik in Matic Kašnik dejansko nahajajo, še vedno ni znano. Znani zdravilec je Kašnikovi materi dejal, da se nahajajo na Hrvaškem in da so živi in zdravi. Domov pa naj bi se vrnili najkasneje do konca praznikov. Opis mladoletnikov lahko preberete v članku na tej povezavi. Opomba uredništva: ker gre za mladoletne osebe, smo možnost komentiranja izklopili.

Frankfurt - Bavarski avtomobilski velikan BMW je v letošnjem prvem četrtletju beležil rekordno prodajo avtomobilov, ki je narasla na vseh ključnih trgih, tudi v Nemčiji, ZDA in na Kitajskem. BMW je danes sporočil, da je v prvem trimesečju prodal 425.528 avtomobilov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prodaja v ZDA se je povečala za 16,6 odstotka na 75.729 avtomobilov, na Kitajskem pa so medtem prodali 80.014 avtomobilov, kar je 36,8 odstotka več kot v lanskem prvem trimesečju. Prodaja v Nemčiji je narasla za dva odstotka na 66.222 avtomobilov. Prav tako je BMW marca beležil rekordno mesečno prodajo, ki se je v primerjavi z lanskim marcem povečala za 12 odstotkov na 185.728 prodanih avtomobilov. BMW bo poslovne rezultate za prvo četrtletje objavil 3. maja.

Zaradi velikih dolgov naj bi se lastniki Mesnopredelovalne industrije Primorske dogovarjali o prodaji delnic hrvaškemu koncernu Agrokor. Glede prevzema MIP so v skrbeh tudi slovenska podjetja. Lastniki Mesnopredelovalne industrije Primorske MIP naj bi se zaradi velikih dolgov dogovarjali o prodaji delnic hrvaškemu koncernu Agrokor, ki je v lasti tajkuna Ivice Todorića, so zapisali v današnji izdaji Poslovnega dnevnika. K prodaji delnic naj bi MIP silile predvsem slovenske banke, ki jim MIP dolguje nekaj deset milijonov evrov. Dolgoročna posojila MIP so od 41,34 milijona evrov v letu 2006 zrasla za dobrih 16 milijonov evrov, na 57,57 milijona evrov v lanskem letu. Iz konsolidirane bilance stanja skupine MIP je razvidno tudi, da so v obravnavanem obdobju kratkoročna posojila zrasla s 26,94 milijona na 42 milijonov evrov. Poznavalci ocenjujejo, da so dolgovi tako veliki, da četudi bi prodali vse premoženje, jim ne bi uspeli poravnati vseh finančnih obveznosti, ki znašajo okoli 100 milijonov evrov. MIP je tako za reprogramiranje posojil in najetje novega posojila v višini 6,1 milijona evrov med drugim zastavil blagovne znamke MIP, Pomurka, Kekec pašteta in Kraljica mortardela Gorica. Po nekaterih informacijah je stanje v MIP zaskrbljujoče. Na zahtevo bank naj bi bil pred dnevi v družbi imenovan prokurist, ki bdi nad delom direktorja uprave in solastnika MIP Marka Volka. Glede prevzema MIP so v skrbeh tudi slovenska podjetja. Če bo Agrokor po prevzemu prodajal izdelke MIP po dumpinških cenah slovenskim trgovcem, je namreč vprašljiv obstoj slovenske mesnopredelovalne industrije. Sicer pa se je Todorićev koncern Agrokor, ki obvladuje številna ugledna hrvaška prehrambna podjetja, s proizvodnjo in predelavo mesa začel ukvarjati šele pred dobrimi tremi leti. Takrat je prevzel vodilnega, vendar obubožanega hrvaškega proizvajalca mesa PIK Vrbovec. V razmeroma kratkem času je Agrokoru z izdatno pomočjo države uspelo sanirati PIK Vrbovec, tako da se je njegova proizvodnja v treh letih povečala z 8000 na 46.000 ton mesa v lanskem letu. V podjetju Agrokor naj bi na vprašanje, ali res prihaja do nakupa delnic, odgovorili, da Agrokor ne kupuje delnic MIP . Iz MIP so za 24ur. com sporočili, da informacije o finančnem stanju, kot izhaja iz poročila, držijo. Glede dogovorov o prodaji delnic pa so dejali sledeče Z Agrokorjem se nismo dogovarjali o prodaji delnic .

Slovenj Gradec - Zaposleni v podjetju Tom iz Mokronoga še čakajo na izplačila avgustovskih plač za vse. Stavkovni odbor svobodnega sindikata se bo glede nadaljnjih aktivnosti odločal na sestanku v torek. Na slovenjgraškem sodišču pa potrdili, da je vodstvo invalidskega podjetja Tomip v petek vložilo predlog za stečaj, a sodišče o tem še ni odločalo. Stečaj invalidskega podjetja Tomip s 37 zaposlenimi, ki je del skupine Tom, je predlagalo vodstvo družbe potem, ko zaradi odpovedi naročil ni več videlo možnosti ohranitve proizvodnje. S stečajem je prejšnji teden soglašala tudi vlada. Zaposleni v mokronoškem Tomu, ki ima tudi organizacijsko enoto v Slovenj Gradcu, pa še vedno čakajo na izplačila plač za avgust za vse zaposlene, del je namreč plače dobil. Kot povedala sekretarka območne organizacije svobodnega sindikata za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje Majda Marolt, se bo stavkovni odbor ponovno sestal v torek dopoldne. Sindikat je namreč prejšnji teden prekinil stavko, da je del zaposlenih v Mokronogu nadaljeval z nujnim delom, del pa čaka na delo doma. Na delo doma čakajo po navedbah sekretarja svobodnega sindikata za Koroško Lojzeta Raška tudi zaposleni v organizacijski enoti v Slovenj Gradcu. Podjetje Tom na obeh lokacijah zaposluje okoli 150 delavcev.

Štiri od desetih delnic v prvi kotaciji so se pocenile za pet do deset odstotkov, upadu tečaja pa je ušel le Mercator. Indeks SBI TOP se je skrčil za 2,21 odstotka. Štiri od desetih delnic v prvi kotaciji so se pocenile za pet do deset odstotkov, upadu tečaja pa je ušel le Mercator. Indeks SBI TOP se je skrčil za 2,21 odstotka. Stanje na koncu trgovanja Sesutje dneva so doživele delnice NKBM. Ob slabih 20 tisoč evrih prometa je njihov tečaj potonil za 9,93 odstotka oziroma le odtenek manj od desetodstotne omejitve. Od pet do sedem odstotkov so se močno sesedli še Zavarovalnica Triglav, Intereuropa in Pozavarovalnica Sava. Z 210 tisoč evri so bile v prvi kotaciji najbolj likvidne delnice Krke. Njihov tečaj je upadel za 1,44 odstotka. Samo Mercatorjeve delnice so se okrepile, in sicer za en evro, na 113 evrov za kos. Tečaj druge serije obveznic Slovenske odškodninske družbe je 78 evrov prometa spodneslo za 0,92 odstotka. S tem je skorajda izničil vso včerajšnjo rast. Stanje ob 12:00 Veliko večino minule ure je SBI TOP preživel v poltretjem odstotku izgube. V "samo" 2,35 odstotka rdečine se je dvignil tik pred poldnevom. Delnicam Luke Koper so se na zeleni veji pridružile delnice Mercatorja, katerih tečaj je zrasel za 0,89 odstotka. Krkine delnice so očitno našle ravnotežje na 48,05 evra, saj so tam in hkrati v 1,13 odstotka rdečine že dolgo časa. Petrolu in Pozavarovalnici Sava je odpihnilo že 5,3 oziroma 6,9 odstotka. Zavarovalnica Triglav je izgubo povečala na 3,85 odstotka. Okrevanje delnic Save je izpuhtelo, upad Aerodroma pa je le še 0,11-odstoten. Delnice Datalaba tehnologij so potonile za 6,67 odstotka. Prometa z njimi je bilo dobrih osem tisoč evrov. Stanje ob 11:00 Unovčevanje dobičkov se na LJSE spreminja v razprodajo delnic. Petrolu in Pozavarovalnici Sava je odpihnilo po približno 5,5 odstotka, NKBM pa skoraj pet odstotkov. Nič kaj dosti bolje ne gre tečajem delnic Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Krke, ki so od včerajšnjih nižji za 3,2, 2,35 ter 1,15 odstotka. Edina rast v prvi kotaciji so delnice Luke Koper, ki so se okrepile za 0,12 odstotka. Srečo, da se z njunimi delnicami trguje po včerajšnjih tečajih, imata Gorenje in Mercator. Vstopna kotacija je doslej dočakala en rahel zdrs in eno rahlo rast. Cetis je v 0,12 odstotka rdečine, Grand hotel Union pa 0,17 odstotka nad izhodiščem. Stanje ob 10:00 SBI TOP je v prve pol ure trgovanja potonil za 1,07 odstotka. Od šestih delnic prve kotacije, s katerimi so bili doslej sklenjeni posli, so se tri pocenile za več kot 2,5 odstotka, Luka Koper in Krka nazadujeta za 0,12 ter 1,23 odstotka, Mercatorjeve delnice, s katerimi včeraj ni bil sklenjen niti en posel, pa so na ponedeljkovih 112 evrih. Za 5,44 odstotka se je sesedla Pozavarovalnica Sava in s tem izničila vso včerajšnjo rast. Po 2,8 in 2,75 odstotka sta potonila NKBM in Petrol. Aerodrom je s padcem za 3,8 odstotka več kot izničil včerajšnjo rast. Sava se je okrepila za deset centov, na 6,1 evra, kar pomeni 1,67-odstoten vzpon tečaja.

Krka edina delnica, ki se ni pocenila Irska in Kitajska še naprej povzročata težave na delniških trgih, ki sestopajo z več kot dveletnega vrha. Niti Ljubljanska borza se v sredo ni mogla izogniti pesimizmu. Vso jesen so razvite borze poznale le pot navzgor, kar je bila posledica objav visokih četrtletnih dobičkov največjih družb in napovedi ameriške centralne banke, da bo z odkupovanjem državnih obveznic še naprej vodila izjemno ohlapno denarno politiko. V zadnjih dneh vlagatelje skrbita Irska in Kitajska, prva zaradi velike verjetnosti, da doživi grški scenarij, medtem ko se Kitajska spoprijema s previsoko inflacijo, zato bo tamkajšnja centralna banka prisiljena zviševati obrestne mere, kar bo ohladilo visoko gospodarsko rast, ki je v določeni meri iz blata potegnila tudi zahodna gospodarstva. Wall Street z največjimi izgubami zadnji mesec Newyorški delniški indeks Dow Jones 11.023 točk se je v torek znižal za 1,59 odstotka največ v zadnjem mesecu, indeks volatilnosti Vix višji kot je, manjša je pripravljenost vlagateljev za tveganje pa porasel za 12 odstotkov. Poraja se nekaj dvomov, ali bo Fed zares izpeljal drugi krog kvantitativnega sproščanja, vrednega 600 milijard. Predsednik centralne banke v St. Louisu James Bullard je namreč v intervjuju za Bloomberg povedal, da to ne bo potrebno, če bo domače gospodarstvo dobro okrevalo. Finančne krivulje, Val 202 Dolar le popravek navzgor ali obrat trenda? Velika negotovost glede irske finančne stabilnosti izjave irskega premierja, da pomoči za zdaj ne potrebujejo, seveda kaj dosti negotovosti ne odpravljajo, je povzročila rast dolarja in posledično padec cen surovin. Za evro je treba odšteti 1,35 dolarja. Od nadaljnjega gibanja ameriške valute je precej odvisna tudi predstava delniških trgov. Če bo dolar še naprej naraščal, je pričakovati padanje delniških indeksov in cen surovin. Cena lahke nafte je včeraj padla za tri odstotke, trenutno je treba za 159-litrski sod plačati skoraj 82 dolarjev. Krka se drži, Gorenje spet navzdol Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.086 točk je torkovo trgovanje končal z 2,3-odstotno izgubo, kar je največ po 1. juliju. Delničarji bank, kot so Lloyds, Natixis in Societe Generale so se morali sprijazniti s skoraj petodstotno izgubo. Ljubljanska borzi se mora danes prvič ta teden sprijazniti z rdečo barvo. Sreda je prinesla rahlo okrevanje, kar je tudi posledica umiritve na Wall Streetu. V Ljubljani je bil prvič ta teden dan negativen. Indeks SBI TOP 852 točk je izgubil 0,88 odstotka, pri čemer se le Krkine delnice niso pocenile, tako da tečaj ostaja 63 evrov. Nova KBM je izgubila velik del tistega, kar je pridobila v torek -1,27 %, dva odstotka nižji je enotni tečaj Petrola 265 evrov. Delnice Gorenja, kjer je 3. krog dokapitalizacije očitno propadel, so cenejše za 0,73 odstotka.

Ameriška podjetja so kot finančno pomoč dobila zajetno vsoto denarja. Vladi še vedno dolgujejo 132,9 milijarde dolarjev, dela teh sredstev pa po oceni vlade podjetja tako in tako nikoli ne bodo vrnila. Ameriški kongres je leta 2008 finančnim in avtomobilskim družbam odobril 700 milijard dolarjev pomoči, od tega je bilo dejansko izplačanih 413,3 milijarde dolarjev pomoči. Ameriška podjetja vladi še vedno dolgujejo 132,9 milijarde dolarjev. Ameriške oblasti ocenjujejo, da nekaj od teh sredstev zagotovo nikoli ne bo vrnjenih. Nihanja na borznih trgih ameriškemu finančnemu ministrstvu trenutno sicer preprečujejo prodajo deleža v 485 družbah, ki so prejela državno pomoč, med katerimi so tudi General Motors, American International Group in Ally Financial. Če načrti finančnega ministrstva za prodajo deležev v omenjenih podjetjih ne bodo uspeli, bi to lahko podaljšalo čas gospodarskega okrevanja. Ameriška vlada pa bo v trenutnih razmerah, ko dogajanje na finančnih trgih ostaja negotovo, težko izstopila iz omenjenih 485 družb.

Kamniški župan Anton Smolnikar je opozoril na večjo previdnost ob stavki delavcev Kemijske industrije Kamnik. Obvestili so pristojne inšpekcije, naj bodo pozorne. Župan je opozoril na večjo previdnost ob stavki v KIK Kamnik. Kamniški župan Anton Smolnikar verjame, da med sredino stavko v Kemijski industriji Kamnik neljubih dogodkov ne bo, opozarja pa, da je povečana previdnost vseeno potrebna, saj gre za področje posebnega pomena in namena . Policija v času stavke nadzora sicer ne bo poostrila, saj za to po njegovem mnenju nima pristojnosti, so pa na občini prejšnji četrtek ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo ter pristojne inšpekcije pisno pozvali, naj območju v času stavke namenijo posebno pozornost. Delavci predlagali stečaj? Delavci so stavkali že med 27. majem in 1. junijem. Še vedno zahtevajo plačilo neplačanih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od oktobra 2007, sprotno plačilo plač in izplačilo regresa za lani. Po dosedanjih napovedih naj bi na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovili tudi prošnjo oziroma poziv za takojšno uvedbo stečaja podjetja.

Pariz - Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes znižala napovedi za letošnje povpraševanje po nafti. Kot je navedla v zadnjem poročilu, bo upočasnitev svetovne gospodarske rasti, ki jo je povzročila finančna kriza, zmanjšala potrošnjo. Po napovedih IEA se bo svetovna potrošnja nafte letos povečala za 1,7 milijona sodov na dan, kar je 1,98 milijona sodov manj, kot je agencija napovedala v januarskem poročilu. Svetovna potrošnja naj bi znašala 87,6 milijona sodov dnevno, kar je 1,7 odstotka več kot lani, medtem ko je IEA še januarja napovedovala 2,3-odstotno rast potrošnje. IEA je v tokratnem poročilu obseg svetovne potrošnje surove nafte v primerjavi zmanjšala za 310.000 sodov na dan. Agencija je svojo napoved znižala po objavi poročila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem je ta znižal napoved svetovne gospodarske rasti za letos. Manjše povpraševanje po nafti, ki bo sledilo siceršnji gospodarski aktivnosti, bi lahko zarezala v razmere na naftnem trgu in potrošnikov vlila nekoliko več upanja v zmanjšanja cene nafte, ki trenutno znaša skoraj 93 dolarjev za sod.

Tveganje recesije z dvojnim dnom je veliko, je na konferenci v Ljubljani poudaril finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič. Slovenija je sicer po njegovem mnenju naredila vse, da do tega ne bi prišlo. Kot je na javni razpravi o vprašanjih slovenskih fiskalne politike, ki sta jo pripravila fiskalni svet vlade in Zveza ekonomistov Slovenije, poudaril vršilec dolžnosti ministra Franc Križanič, se trenutno nahajamo v drugi fazi krize. "Upam, da bomo razmere obvladali in ne bo prišlo do recesije v obliki dvojnega v," je poudaril. Slovenski parlament je svoje opravil, je Križanič spomnil na torkov sprejem novele zakona, s katero je Slovenija v svoj pravni red prenesla dogovor evropskih voditeljev z dne 21. julija o krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). "Upamo, da bo to dovolj močan instrument za zaščito območja z evrom in bančnega sistema," je dejal. "Visoko šolstvo reševanje socialnega položaja" O prihodkih in odhodkih državnega proračuna je razpravljala tudi generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Glede na strukturo odhodkov Slovenija po njeni oceni ne odstopa preveč od evropskega povprečja, a glede na ravni prihodkov so ravni odhodkov previsoke. "Odhodkovna stran je tista, ki jo bo treba zaradi strukturnega primanjkljaja v prihodnjih letih skrčiti za najmanj dva do tri odstotke BDP," je izpostavila Kamnarjeva. "To ne bo majhen napor, sama pokojninska reforma ne bo zalegla, treba bo poseči tudi po drugih segmentih." Vprašanje poslabšanja standardov in normativov bo po njenem mnenju v prihodnje pomemben dejavnik. Kamnarjeva pa se je dotaknila še vprašanja zajetja mladih v visoko šolstvo. "Mi smo z zajemanjem 60 odstotkov populacije v visoko šolstvo reševali socialni položaj mladih," je poudarila in dodala, da je učinkovitost študija zelo slaba. Slovenija se bo morala vprašati, ali res potrebujemo toliko diplomiranih medicinskih sester, vzgojiteljic v vrtcu, diplomiranih ekonomistov in pravnikov v javni upravi ... Velik del opravil bi lahko opravljali nediplomirani kadri, je zaključila.

Mustafa Nadžaković se je od nekdaj ukvarjal z jeklenimi konstrukcijami, področjem, kjer je strokovnjak, izumi pa so njegov hobi. Nedavno je razvil miselno igro Twist ball, ki je osvojila tako domači, še bolj pa tuji trg. Z njim smo se pogovarjali o tem, kje je dobil samo zamisel, in o tem, kam ga bo ta izum popeljal. Mustafo Nadžaković so pred leti, ker je bil iz te stroke, iz Bosne poslali za mesec dni delat v Železarno Štore. Ostal je 33 let. Kasneje je zaradi večje svobode, zaradi drugačnega razmišljanja in načina dela ustvaril svoje lastno podjetje, ki se ukvarja z jeklenimi konstrukcijami. Izumi pa so že od nekdaj njegov hobi. Cilj je bil ustvariti miselno igro, ki bo ljudem zanimiva »Deset let sem se ukvarjal z jeklenimi konstrukcijami, sedaj se bom preizkusil še v tem,« pravi Nadžaković, ki je razvil Twist ball, miselno igro, žogico, ki temelji na principu rubikove kocke. Njen namen je, da se človek zabava, da pri sestavljanju razmišlja, naredi različne kombinacije. Narejena je tako, da nima notranjega mehanizma in se ne more uničiti. In zakaj bi nekdo v roke raje vzel Twist ball kot pa rubikovo kocko? Po mnenju Nadžakovića zato, ker je to žoga. »Žoga je vedno zanimiva, tako otrokom kot odraslim, in na tem temelji naša filozofija. Želeli smo narediti miselno igro, ki bo ljudem zanimiva. Da bodo morali pri tem, ko bodo iskali kombinacije, zraven tudi razmišljati,« pojasni in poudari, da ta igra nikakor ni namenjena le otrokom, ampak tudi odraslim. Obstajajo različne težavnosti Twist balla. Tako za otroke stare 6 let, kot za odrasle, ki se morajo prav tako nekoliko potruditi, da jo sestavijo. Idejo je razvijal dalj časa Na idejo za twist ball je Mustafa prišel po tem, ko je idejno rešitev videl v Bosni in jo vzel v svoje roke. »Josip Matijek je dal le idejno rešitev mi pa smo potem to oblikovali in realizirali. Sam sem to nešteto noči razvijal in sedaj imamo že pravo proizvodnjo, kjer izdelujemo Twist ball,« je povedal in še dodal, da je Matijek idejno rešitev, skico te igre, naredil pred dobrim desetletjem v Bosni, kljub poskušanju pa mu ideje ni uspelo realizirali. Ko je sam to idejo dobil v roke je toliko časa poskušal, dokler mu ni uspelo. »Delal sem vsepovsod po Evropi, celo v Rusiji, ampak v Sloveniji je najlepše in zato sem se odločil, da kljub ponudbam iz tujine proizvodnjo Twist balla zadržim v Sloveniji,« pojasni Nadžaković, ki je, ker je za svoj izum želel reklamo na višjem nivoju, tudi izven Slovenije, igro je sicer poslal že po vsem svetu, celo na Kitajsko, kjer so izdelke tudi odkupili, Twist ball predstavil tudi na »crowdfunding« spletni strani IndieGoGo. In kot pravi so dobili željeni odziv ter kar nekaj ponudb iz tujine, trenutno se dogovarjajo celo z Dubajem. Največji zbiralec miselnih iger na svetu, je Twist ball ocenil zelo pozitivno Sam ima v izdelek veliko zaupanje, vendar kot pravi, se zaveda, da je svet poplavljen z vsemi mogočimi izdelki in mu prodaja oziroma številke niti niso tako zelo pomembne. »Tony Fisher, največji zbiralec miselnih iger na svetu, je našo miselno igro zelo pozitivno ocenil in to je zame zelo pomembno,« je še povedal Nadžaković. Izdelek se sicer že prodaja na poštah po Sloveniji, v DZS-ju in na njihovi spletni strani. Twist ball delajo tudi kot poslovno darilo, saj imajo možnost, da na njih natisnejo vse, kar si stranka zaželi. O prihajajočih izumih pa ni želel govoriti, saj, kot pravi, take stvari pridejo same od sebe, spontano.

Majhne stvari, na katere pogosto sploh ne pomislite, lahko korenito zmanjšajo vaše vsakdanje stroške. Pred vami je nekaj namigov, ki vam lahko pomagajo pri tem, da vaš težko prigarani denar ne bo več po nepotrebnem odtekal. Ne dopustite, da vam denar odteka zaradi vaših slabih razvad! Zima že počasi trka na vrata in s tem tudi strah pred prevelikim računom za ogrevanje. Ogrevanje stanovanja namreč praviloma velja za največjega med tekočimi stanovanjskimi stroški. Prav zato je dobro, da se še pred prihodom zime oborožimo z različnimi nasveti, ki nam bodo poleg stroškov ogrevanja pomagali zmanjšati tudi druge vsakdanje stanovanjske stroške. Nepotrebne življenjske navade povzročajo nepotrebne stroške. Nekdo, ki ima na primer v stanovanju rad vroče, hkrati pa vsake toliko časa odpira okna, ni ravno najbolj nagnjen k varčevanju. Na tak način nam denar kot po tekočem traku odteka, saj kaplja ali pa po nepotrebnem obrača električni števec. Če boste pri svojih razvadah postali le za odtenek bolj previdni, boste opazili, da lahko z nekaj preprostimi dejanji zmanjšate porabo in si prihranite marsikateri evro.

Srbi. Zveza srbske diaspore Slovenije napoveduje miren protest. Jutri ob 14.45 bodo podporniki Zveze srbske diaspore Slovenije krenili s sedeža na Linhartovi cesti, se ustavili pred ministrstvom za kulturo, srbskim veleposlaništvom in mestno hišo ter protest sklenili s kulturnim programom na Prešernovem trgu. Tako bodo izrazili nestrinjanje z asimilacijsko politiko države, ki jim ne podeli statusa manjšine. Čutijo diskriminacijo Izpostavili so tudi po njihovem mnenju koruptivno ravnanje ministrstva za kulturo ob podeljevanju sredstev Evropskega socialnega sklada za ranljive skupine. Pri razdeljevanju sredstev, namenjenih društvom, so prejeli tudi po desetkrat nižje zneske, zaradi česar so proti ministrstvu za kulturo vložili že nekaj tožb. Milenko Vakanjac iz zveze je poudaril, da se na državljane srbskega rodu nekritično lepijo stereotipi, in pri tem spomnil na "trenirkarje", ki naj bi bili krivec za slab volilni rezultat neke stranke. "Ko se praznujejo pravoslavni prazniki, po televiziji lahko slišite, da v Ljubljani zadiši po prašičkih, in podobno. To je podcenjujoče," je dejal Vakanjac in dodal, da ohranjanje srbske kulture ni le plesanje folklore. Na ljubljanski policijski upravi so potrdili, da je shod priglašen ter da bodo, kot je to običajno, njegov potek spremljali in mu po potrebi prilagajali svoje dejavnosti.

Poleg kreditiranja gradbenih projektov SCT je Matjaž Zaviršek kot solastnik Arminga v projektih tudi sodeloval. Ko je upravo NLB zapustil Jamnik, naj bi Zaviršek kreditiranje nadaljeval prek Dolenjgrada in Eurogradnje.

Ljubljana - Zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS ocenjuje, da je cena ure dimnikarske službe, ki je z julijskim sklepom vlade določena pri 25,20 evra brez davka na dodano vrednost, prenizka in ne omogoča obstoja dimnikarskih podjetij, je danes v Ljubljani povedal direktor panožne zbornice Dušan Butina. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Butina, je pri ceniku, ki ga je julija letos sprejela vlada, najbolj sporno vrednotenje ure dimnikarske službe. Ta je bila leta 2007 postavljena pri 26,40 evra brez davka na dodano vrednost, vlada pa jo je letos kljub inflaciji in višjim stroškom znižala na 25,20 evra. Butina težavo pri novem ceniku vidi tudi v znižanju posameznih postavk dimnikarskih storitev. "Konkreten primer so meritve. Cena sedmih evrov, da prideš z vozilom do uporabnika in izvedeš meritev, je nemogoča. In tu je osnovni problem tega cenika," je ob robu novinarske konference za STA pojasnil Butina. Kot pozitivno lastnost novega cenika je izpostavil ponovno vrnitev in ureditev tarifnega sistema pri izvajanju te gospodarske javne službe. Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) sta zaradi sporno ovrednotene ure dimnikarske službe pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani zato naročili izvedbo strokovne analize primerne vrednosti dimnikarske službe, ki bi omogočila obstoj in razvoj dimnikarskih podjetij. Kot je pojasnil predstavnik omenjenega inštituta Matej Koren, so dimnikarske družbe in podjetja v obdobju 2006-2009 beležile upad dobička, večino ustvarjene dodane vrednosti pa uporabijo za kritje stroškov dela. Dimnikarje po besedah Korena "tepe" tudi zelo visoko povečanje poslovnih terjatev - dimnikarji v skladu z zakonom ne smejo zavrniti izvedbe storitve strankam, četudi obstaja verjetnost, da storitve ne bodo plačale. Koliko bi glede na opravljeno analizo znašala primerno ovrednotena ura dimnikarske službe, Butina v luči pogajanj, ki potekajo z ministrstvom za okolje, ni želel povedati, dejal je le, da gre za "bistveno razliko". Butina sicer upa, da jim bo primernejše vrednotenje vseh postavk uspelo doseči za leto 2011. Dimnikarji pred novo kurilno sezono sicer opozarjajo predvsem na pripravljenost kurilnih naprav za delovanje in opravljanje dimnikarskih pregledov. "Osnovno opozorilo vsem uporabnikom je, da zagotovijo ali dopustijo izvajalcem dostop do kurilnih naprav, kajti le tako bodo imeli zagotovljeno varno delovanje," je dejal Butina. S tem se je strinjal tudi predsednik dimnikarske sekcije pri Zbornici komunalnega gospodarstva Aleksander Županek in opozoril, da lahko z rednim čiščenjem in opravljanjem dimnikarskih storitev zmanjšamo onesnaževanje in tako prispevamo k čistejšemu okolju.

Državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič pravi, da je večino nepremičnin financiral s posojili pri banki in pravilnim reinvestiranjem dobička Gašpar Gašpar Mišič, poslanec Pozitivne Slovenije in državni sekretar v kabinetu predsednice vlade, pravi, da se bo po posvetovanju z družinskimi člani odločil, ali bo javnosti razkril vrednost premoženja, ki ga ima v lasti. O vrednosti in številu nepremičnin sicer še vedno molči. "Družina ima v lasti več nepremičnin različnih vrst. Podroben popis nepremičnin sem prijavil KPK ob pričetku funkcije ter prav tako ob vsaki spremembi. Po posvetovanju z družinskimi člani se bom odločil ali naj KPK javno objavi seznam družinskega premoženja," nam je v odgovoru na vprašanja, ki smo jih nanj naslovili konec prejšnjega tedna, sporočil Mišič. "Premoženje vredno, kolikor bi zanj plačal kupec" In koliko je vredno njegovo premoženje? "Nepremično premoženje je družinska last in je vredno toliko, kolikor bi potencialni kupec bil pripravljen odšteti za posamezno nepremičnino, v kolikor bi takšno nepremičnino dali na trg za prodajo," sporoča Mišič. Kot pravi, je nakupe nepremičnin večinoma kreditiral z najetjem posojil, pa tudi z dobičkom, ki ga je ustvarjala njegova družba Gasspar in so ga "pravilno nalagali v nadaljnje naložbe."

Naslednje leto državo čaka v ekonomskem, verjetno pa tudi v socialnem pogledu najtežji čas po osamosvojitvi, je danes dejal predsednik SDS Janez Janša. Janša je v nagovoru na današnjem 5. kongresu Kluba seniorjev in seniork SDS med drugim izpostavil, da je v zadnjih tednih večkrat slišati, kako so žrtev te krize predvsem mladi in kako bo morala upokojenska generacija plačati višjo ceno. Res je sicer, da je vse večje število mladih, ki ne dobijo dela, velik problem. Vendar pa tega problema ni mogoče reševati tako, da se poseže v drugi del generacije, je poudaril. "To je zelo prebrisan, hkrati pa pokvarjen retorični manever," je opozoril predsednik SDS. Kot je pojasnil, je upokojenska generacija ceno plačevala tako v svojem aktivnem življenju kot tudi v letih neuspešne tranzicije, ko se je večkrat poseglo v pravice, ki izhajajo iz dela. Ciljev ne bomo dosegli Kot ocenjuje Janša, je prvi in osnovni problem padanje gospodarske rasti. Kaj bi bilo treba storiti za izboljšanje razmer, so po njegovih besedah jasno pokazali v času njihovega "zelo skrajšanega mandata". Slovenija je bila na začetku leta na dobri poti. Realno so lahko pričakovali, da bo danes "že nekaj zelenih vej na osušenem gospodarskem drevesu". Na kongresu Kluba seniorjev in seniork SDS, ki ga trenutno vodi Mitja Ljubeljšek, bo danes izvoljeno tudi novo vodstvo. Kongresa se ob Janši udeležujejo tudi podpredsednica SDS Alenka Jeraj, predsednik Sveta SDS France Cukjati ter mnogi poslanci in vidni člani SDS. Tako pa Slovenijo zaradi poznejšega razvoja dogodkov po njegovi oceni prihodnje leto čaka najtežji čas po osamosvojitvi. Kot napoveduje predsednik SDS, ne bo dosežen noben od makroekonomskih ciljev, zastavljenih v ravnokar sprejetih proračunskih dokumentih. Če bo država nadaljevala po začrtani poti, "se nam obeta bankrot", v zameno za sredstva pa bi trojka zahtevala preureditev celotnih javnih financ. Ta bi lahko vključevala tudi drastične pogoje, vključno s posegi v pokojnine. "In zelo verjetno se itak na to računa," meni Janša. Kot je dodal, pa se računa tudi na to, da se bo velik del nezadovoljstva, ko bo denarja zmanjkalo, dalo uperiti proti zunanjemu sovražniku. Vlada usmerjena v uničenje konkurence Obenem pa Janša v prihodnjih mesecih pričakuje krepitev pritiskov na SDS, deloma tudi na ostale stranke opozicije. Kot je še opozoril, namreč v vladi usmerjajo bistveno več energije v uničenje konkurence kot pa v reševanje težkih razmer. Po prepričanju predsednika SDS je rešitev v tranziciji, v dokončnem prelomu z monopoli ter v lustraciji.

Skupaj z švicarsko družbo Bados Consulting Mobitel obdolžen zlorabe položaja Leonarda F. Peklarja, nekdanjega predsednika nadzornega sveta (NS) Telekoma in Antona Majzelja, nekdanjega predsednika uprave Mobitel , hčerinskega podjetja Telekoma ter švicarsko družbo Bados Consulting , ki je z Mobitelom sklenila več navideznih poslov, je sedem let po aferi Mobitel tožilstvo obdolžilo zlorabe položaja, napeljevanja k temu ter pomoči pri kaznivih dejanjih, pišejo v Delu. Podjetje Bados Consultig je Mobitelu v času, ko je bil Peklar predsednik NS Telekoma, priporočilo 42 analiz, ki so bile po mnenju preiskovalcev popolnoma nepotrebne. Septembra 2002 je Majzelj z Badosom sklenil tri navidezne pogodbe o sodelovanju in tako je bilo Mobitelu od decembra 2002 do decembra prihodnjega leta izdanih 25 računov v vrednosti več kot 1,9 milijona evrov. Ta znesek so v celoti plačali. Obtožba še ni pravnomočna, proti njej še lahko ugovarjajo.

General Motors, ki je zaradi globalne recesije v eni od največjih kriz doslej, bo do prihodnjega leta odpustil dodatnih 21.000 delavcev, družba pa državi in zaposlenim ponuja delnice. Uprava družbe General Motors GM naj bi ameriške oblasti zaprosila, da prevzamejo več kot polovico delnic v družbi, s čimer bi trenutni delničarji družbe, ki niso povezani z državo, imeli le še odstotek nekoč največjega proizvajalca avtomobilov na svetu. GM trenutno živi od posojila ameriške vlade v višini 15,4 milijarde dolarjev, do začetka junija pa mora državi predložiti načrt prestrukturiranja. Če bi ameriške oblasti program zavrnile, bi to zagotovo pomenilo stečaj družbe. Po načrtu uprave GM bi država prevzela večino delnic družbe, v zameno pa bi država družbi oprostila približno 10 milijard dolarjev dolga. GM zaradi finančnih težav zaposlenim ne plačuje različnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato predlaga, da bi namesto tega delavci, ki so združeni v sindikatu UAW, dobili delnice družbe. S tem bi imela sindikat UAW in država skupaj skoraj 89 odstotkov delnic GM. O predlogu uprave GM naj bi se v prihodnjih dneh izrekli tako predstavniki vlade kot tudi predstavniki zaposlenih.

Toyota bo zaradi velikega upada prodaje, ki je posledica ugotovljenih napak na številnih vozilih, začasno ustavila proizvodnjo v svojih tovarnah v Veliki Britaniji in Franciji. Toyota je zaradi napak v preteklih mesecih odpoklicala več kot osem milijonov vozil po vsem svetu. Toyota bo v Veliki Britaniji in Franciji prihodnji teden začasno ustavila proizvodnjo v dveh tovarnah. Prva ustavitev strojev bo trajala od ponedeljka do četrtka, nato pa bodo vrata obeh tovarn zaprta še od 6. do 9. aprila. Vzrok za prvo ustavitev je upad prodaje, ki je posledica ugotovljenih napak na nekaterih modelih, druga pa je povezana s pripravo na proizvodnjo novega modela. Eden od razlogov za začasno zaustavitev proizvodnje je revizija prodajnih načrtov, ki jo moramo izvesti zaradi negativnih učinkov vpoklica več milijonov Toyotinih vozil. Drugi razlog pa je priprava na proizvodnjo novega hibridnega vozila, ki ga bomo izdelovali v Veliki Britaniji, je pojasnil predstavnik največjega svetovnega avtomobilskega proizvajalca Paul Nolasco. V preteklih mesecih je japonski avtomobilski velikan po celem svetu odpoklical več kot osem milijonov vozil, predvsem zaradi napak na stopalkah za plin in nekaterih drugih napak, ki so bile vzrok nekaterih prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Do konca leta naj bi podjetje zapustilo še 20 ljudi Zmanjšana potrošnja v Sloveniji in na Hrvaškem in slabe tržne razmere so podjetje Alples prisilile k zmanjševanju stroškov, tudi na račun manjšega števila zaposlenih. V Alplesu po besedah predsednika uprave Franca Zupanca veliko vlagajo v razvoj novih programov pohištva in so sicer kapitalsko dovolj močni, da lahko prebrodijo trenutno krizo, če se bo v nekaj letih končala. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, ki sta za Aplesovo blagovno znamko najpomembnejši tržišči, opaža proizvajalec pohištva iz Železnikov močan padec prodaje, ki se je v primerjavi z letom 2011 znižala za 11 odstotkov, na slabih 15 milijonov evrov. Zaradi padca prodaje so se lotili zmanjševanja stroškov in so tako za deset odstotkov zmanjšali plače zaposlenim, kompletno proizvodnjo so združili na eni lokaciji, manjšemu obsegu proizvodnje pa so morali prilagoditi tudi število zaposlenih, ki se je v preteklem letu zmanjšalo za 50, na 213. Število zaposlenih bodo zaradi dodatnega padca prodaje za osem odstotkov zmanjševali tudi letos, saj naj bi do konca leta podjetje zapustilo še okrog 20 ljudi. Prodaja pohištva upada vse od leta 2007 Prodaja Alplesovega pohištva upada vse od začetka krize leta 2007. Zupanc pa je pojasnil, da je dodatna težava v tem, da je Mercator zaprl vse poslovalnice s pohištvom, v katerih je bil prisoten Alples. Lesnina pa se pod lastništvom avstrijskega Lutza in s spremenjenim poslovnim modelom bolj osredotoča na prodajo pohištva tujih blagovnih znamk. Krize v državi še niti dobro nismo začeli reševati, je dejal Zupanc in opozoril, da bo položaj v Sloveniji še slabši. Alples sicer še naprej intenzivno vlaga v razvoj novih izdelkov in tehnologij ter namerava do konca leta predstaviti tri nove modele kuhinj, vgradne omare po meri strank in dva nova tipa spalnic. Rast prodaje na Slovaškem Zupanc je še poudaril, da so razen Slovenije ostali Alplesovi trgi stabilni. Na Slovaškem pričakujejo rast prodaje, saj njihov poslovni partner pod Alplesovo blagovno znamko odpira prvi salon pohištva. Za zapolnitev Alplesovih zmogljivosti in za ponovno rast podjetja pa bo ključno sodelovanje predvsem z nemškimi trgovci s pohištvom, za katere Alples izdeluje pohištvo pod tujo blagovno znamko.

Zavod za zdravstveno zavarovanje je posloval nepravilno, saj naj bi javne razpise prilagajali enemu ponudniku, zdravila pa naj bi predpisovali pod šiframi že preminulih zdravnikov, je ugotovilo računsko sodišče. Računsko sodišče je med revidiranjem poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2010 ugotovilo nepravilnosti oziroma oškodovanje zavoda v višini nekaj manj kot štiri milijone evrov, je poročal Pop TV. Gre za javna naročanja storitev za razvoj informacijskih rešitev za analiziranje podatkov, storitev za nadgradnjo strojne infrastrukture osrednjega vozlišča in vzdrževanja programske opreme. Lekarnam preplačali najmanj 1,77 milijona evrov Zavod je javne razpise prilagajal enemu ponudniku, za nekatere storitve pa so izbrali ponudnika kar brez razpisa. Hkrati zavod ni v celoti zagotovil ustreznih nadzorov podatkov o izdanih zdravilih na recept in opravljenih storitvah, da bi s tem preprečil preplačila lekarnam v znesku najmanj 1,77 milijona evrov. Zato je zavod izdal mnenje s pridržkom na pravilnost poslovanja in zahteval odpravo nepravilnosti. "Uporabljenih je bilo nekaj manj kot 700 šifer zdravnikov pri izdaji receptov, ki pa po evidenci iz leta 2010 niso niti obstajali, bilo je seveda tudi nekaj takih šifer, ki so pripadale ne več živečim zdravnikom. Vrednost teh receptov, ki niso imeli kritja, pa je bila malo manj kot sto tisoč evrov," je v oddaji Svet povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. "Zaradi postopkov javnih naročil ni prišlo do oškodovanja javnih sredstev, niti nismo kršili načela gospodarnosti," so odgovorili na zavodu, kjer naj bi preučili le očitane nepravilnosti glede lekarniške dejavnosti.

Ljubljana - Zaradi 36-milijonskih oslabitev posojil in finančnih naložb je Probanka pod vodstvom Romane Pajenk leto 2011 zaključila s kar 19,9 milijona evrov čiste izgube, na ravni celotne skupine pa je čista izguba znašala dobrih 24 milijonov evrov. Lanskoletni rezultati pa bi bili še bistveno slabši, če bi v banki vse svoje finančne naložbe prevrednotili na borzno ceno. Podobno kot v letu 2010 so namreč tudi lani v Probanki dokazovali, da trg za nekatere njihove finančne naložbe ne obstaja, zaradi česar so jih vrednotili po občutno višjih vrednostih. Delnice Pivovarne Laško so tako denimo v bilancah Probanke še vedno vredne okoli 26 evrov oziroma več kot 130 odstotkov več, kot je konec lanskega leta znašala njihova vrednost na Ljubljanski borzi. Tudi delnice Žita denimo Probanka v bilancah prikazuje po 70 odstotkov višji ceni od borzne, delnice Juteksa po 140 odstotkov višji ceni, delnice Gorenja pa so v bilancah Probanke vredne 14 evrov oziroma skoraj trikrat več, kot je znašala njihova vrednost na Ljubljanski borzi konec lanskega decembra. Na vrednotenje finančnih naložb v svojem mnenju v letnem poročilu opozarjajo tudi revizorji družbe Deloitte revizija. Dodajajo še, da ima Probanka za 46 milijonov evrov danih posojil zavarovanih zgolj z vrednostnimi papirji, pri katerih pa niso mogli preveriti, ali bi jih morala banka še dodatno slabiti (Probanka je za ta posojila oblikovala za 19,8 milijona evrov oslabitev). Kljub lanskoletni dokapitalizaciji se je kapital Probanke lani znižal za slabo desetino, na 99 milijonov evrov. Vendar pa se je zaradi hkratnega znižanja obsega danih posojil količnik temeljnega kapitala zvišal na 9,1 odstotka. V v četrtek objavljenem letnem poročilu je uprava sicer napovedala, da bo tudi letos izvedla dokapitalizacijo, vendar za zdaj še ni znano, pod kakšnimi pogoji.

Od polnoči je za vse naftne derivate potrebno odšteti več denarja. Za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina je po novem treba odšteti več kot evro. Cene naftnih derivatov so od polnoči višje. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin je dražji za 0,012 evra na liter in je zanj zdaj treba odšteti 1,008 evra za liter. Cena 98-oktanskega se je zvišala za 0,016 evra na liter in je po novem 1,027 evra na liter. Dražja sta tudi dizel in kurilno olje. Za prvega je po novem treba odšteti 0,002 evra na liter več in zdaj stane 0,989 evra na liter. Cena kurilnega olja pa se je zvišala za 0,004 evra na liter in je 0,536 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi slovenska vlada s trošarinami.

Po napovedih Evropske banke za obnovo in razvoj se bo rast v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi izjemno upočasnila in ponekod celo ustavila EBRD je precej znižala pričakovanja glede gospodarske rasti, meni pa tudi, da bi lahko kriza v nekaterih gospodarstvih privedla do popolnega kolapsa. Gospodarska rast v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi ter območju nekdanje Skupnosti neodvisnih držav se bo po oceni Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) letos izjemno upočasnila in ponekod celo ustavila zaradi posrednih in neposrednih učinkov globalne finančne in gospodarske krize. Najhujše po ruski krizi "Po letih močne gospodarske rasti in reform se regija sooča z negotovo prihodnostjo, ki je največja po ruski krizi leta 1998," so zapisali v najnovejši gospodarski napovedi za območje, v katerem je navzoča EBRD. Umik kapitala z naglo razvijajočih se trgov, zadržanost zaradi valutnih tveganj in recesija v nekaterih najpomembnejših državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) bodo preizkušnja za vzdržnost ekonomij tranzicijskih držav. Manj kot dvoodstotna rast napovedana v Rusiji EBRD je konec novembra predstavila svoje poročilo za leto 2008, vendar so napovedi v četrtek predstavljenem dokumentu že popolnoma drugačne. Tako naj bi Rusija letos zabeležila manj kot dvoodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je prvotna napoved znašala štiri odstotke BDP. Ukrajini EBRD za letos napoveduje zgolj 0,5-odstotno gospodarsko rast, novembra lani pa so se predvidevanja gibala pri šestih odstotkih. Konjunktura na območju Srednje Evrope in Baltika naj bi po napovedih strokovnjakov EBRD letos dosegla skromnih 1,5 odstotka (lani 4,3 odstotka), medtem ko naj bi se v Južni Evropi z lanskih 6,5 odstotka upočasnila na 3,1 odstotka. Kriza bi ponekod lahko privedla do popolnega kolapsa Po mnenju EBRD je gospodarska rast v regiji v začetni fazi globalne gospodarske krize posledica reformnih procesov, ki so jih izpeljale nekatere države. Razmere v mednarodnem okolju so se namreč drastično poslabšale. Gospodarska kriza bo zato letos v nekaterih državah privedla do občutnih sprememb, ki bi ponekod po ocenah EBRD lahko privedla do popolnega kolapsa. Reformni procesi naj bi se po oceni EBRD sicer nadaljevali, toda v zakup bo treba vzeti upočasnitev in celo morebitne odmike od zastavljenih ciljev, posebej v finančnem sektorju in trgovini. Možnost dolgotrajnega nazadovanja kreditnih aktivnosti v regiji EBRD, ki je bila ustanovljena leta 1991 z namenom pomagati tranzicijskim državam na poti v tržno gospodarstvo, namerava povečati svoje naložbe v regiji ter ohraniti finančni tok, ki je pomemben za preživetje številnih malih podjetij, ki jih podpira EBRD, so pojasnili v Londonu. EBRD je vseeno posvarila, da bi nazadovanje v splošnem finančnem okolju lahko pomenilo občutno in dolgotrajnejše nazadovanje kreditnih aktivnosti v regiji.

V teh kriznih časih se je finska vlada odločila narediti korak naprej in uvesti davek na sladkarije, čokolado, izdelke iz kakava, sladolede, lizike in sladke pijače. Davek na sladke strasti Davek bodo uvedli 1. januarja 2011 v višini 75 centov na kilogram izdelka, ne glede na to, kakšna je njegova prodajna cena. Oživili so predlog zakona iz leta 1999, pri čemer pa gre podvomiti, da razlog tiči v skrbi za zdravje finskih državljanov. Finski časnik Helsingin Sanomat ugotavlja, da za potezo najbrž stojijo državni apetiti, da bi s tem, ko bodo Finci nasitili svoje lačne želodčke, hkrati nasitili tudi državno blagajno. Prvi izračuni kažejo, da bodo Finci, znani kot veliki ljubitelji čokolade, na ta način prispevali kar 120 milijonov evrov letno! Sicer pa zna biti čokolada že brez raznih nepotrebnih davkov neverjetno draga, kakovost te sladke pregrehe se včasih odraža tako v ceni kot tudi v skrivnostnih sestavinah. Preverite, kako vrtoglave cene dejansko dosegajo najdražje čokolade, ki so predragocene, da bi jih kar polizali!

V središču Celja je v obnovljeni hiši naprodaj privlačno unikatno staromeščansko štirisobno stanovanje, veliko 108 kvadratnih metrov. Njegove odlike so visoki stropi in vrata, veliki prostori in ohranjen staromeščanski slog. Leta 2000 je bilo popolnoma obnovljeno, novi so med drugim vsi priključki, fasada in streha. Stanovanje je v prvem nadstropju in ima veliko dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, dve otroški sobi, kopalnico, verando, balkon, približno 50 kvadratnih metrov ostrešja, veliko klet in parkirno mesto. Opremljeno je z okusom, možen je tudi odkup lepega starinskega pohištva, ki bivanju doda še prav poseben čar. Cena: 175.000 EUR Prodaja: Atrij stanovanjska zadruga

Ljubljana - Zaostrovanje razmer v mednarodnem gospodarskem okolju, upočasnitev stopenj rasti izvoza in vnovičen padec domačega povpraševanja se vse bolj odraža na poslovanju največjih slovenskih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Če so največje borzne družbe še v prvem letošnjem četrtletju v povprečju beležile več kot 15-odstotno rast prihodkov, so se številne v tretjem letošnjem četrtletju soočale tako s padcem prihodkov kot tudi dobička, več pa jih je v tretjem četrtletju poslovalo celo z izgubo. V prvih treh četrtletjih je 25 največjih borznih skupin ustvarilo devet milijard evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je sicer 380 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, vendar pa je povprečna rast prihodkov znašala le še okoli sedem odstotkov. Poslabšanje rezultatov je opaziti tudi pri dobičku. Skupni čisti dobiček največjih 30 analiziranih družb je namreč po zaslugi visokih izgub največjih treh domačih bank samo v zadnjem četrtletju upadel za tretjino, na le dobrih 130 milijonov evrov. Brez upoštevanja Skupine NLB in NKBM ter Abanke Vipe je preostalih 27 skupin devetmesečje končalo z 272 milijoni evrov čistega dobička oziroma tretjino več kot v enakem lanskem obdobju. Toda tudi izboljšanje dobičkonosnosti nefinančnih družb je treba jemati z veliko mero previdnosti. Kot je razvidno iz tabele, so za rast čistega dobička v veliki meri zaslužne nižja izguba Skupine Save ter rast dobičkonosnosti Skupine Telekom Slovenije, Cinkarne Celje ter obeh zavarovalnic. Naše analize kažejo, da je na poslovanje največjih borznih družb letos negativno vplivala predvsem visoka rast cen surovin, medtem ko je večini uspelo nekoliko znižati stroške poslovanja oziroma so se ti zvišali po nižji stopnji kot prihodki. Podobno kot v minulih letih so poslovanje največjih slovenskih borznih družb tudi v tretjem letošnjem četrtletju zaznamovali visoki odhodki za plačilo bančnih obresti in posledično visoke izgube iz financiranja. Tako so denimo stroški za plačilo obresti pobrali celoten oziroma velik del dobička Pivovarne Laško, Intereurope, Luke Koper, Uniorja, Iskre Avtoelektrike... Za večji prikaz kliknite na sliko. V zadnjem letošnjem četrtletju obrata trenda ni pričakovati, saj proizvodne družbe vse bolj čutijo posledice ohlajanja evropskega industrijskega sektorja, medtem ko padec zasebne potrošnje negativno vpliva predvsem na družbe iz trgovske, turistične in storitvene dejavnosti. Konec septembra je imelo največjih 20 družb in skupin, ki so razkrile svoje finančno stanje, najetih za okoli 5,5 milijarde evrov posojil, kar je skoraj natanko toliko, kot je znašal njihov skupni kapital. Zadolženost največjih družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, se je letos sicer nekoliko znižala, vendar pa hitrejšo razdolžitev preprečuje predvsem visoka plačilna nedisciplina. Konec septembra je imelo namreč 21 največjih borznih družb v poslovnih terjatvah »ujetih« za kar 1,9 milijarde evrov premoženja, kar predstavlja tretjino njihovega celotnega finančnega dolga. [email protected]

Delavci Vegrada še vedno niso dobili preostalih neizplačanih plač. Sindikalist Srečko Čater je prepričan, da denar zadržuje NLB, ki da poskuša mimo zakona izplačati upnika. Banka to odločno zavrača. Čater je prepričan, da NLB išče zakonske luknje, da bi izplačala upnika. Vsi pravniki in tudi prisilna upraviteljica Vegrada Alenka Gril pravijo, da je zakon, ki ureja postopek prisilne poravnave, jasno napisan in da ni nobenega razloga, da bi Nova Ljubljanska banka denar zadrževala, pravi predstavnik svobodnega sindikata Srečko Čater. Po njegovih besedah banka navaja, da mora zaradi tega, ker je v teku ena izvršba iz preteklosti, še iz časa pred začetkom prisilne poravnave, najprej pridobiti ustrezna pravna mnenja, kdaj bo ta denar, ki je že na računu Vegrada, izplačala. Banka poskuša enega svojega upnika izplačati mimo zakona in išče, če bo našla kakšno luknjo v zakonu, je prepričan Čater. Gre za poskus, da bi banka, okradla delavce Vegrada, meni Čater in pojasnjuje, da je prisilna upraviteljica podpisala nalog za izplačilo plač delavcem, ki tri mesece niso dobili plač. In po zakonu o prisilni poravnavi lahko te izplača v okviru tekočih stroškov, banka pa ji, kot pravi Čater, tega ne dovoli, čeprav za to nima zakonske pravice. NLB Nikogar ne favoriziramo! Na besede sindikalista so se odzvali v banki, kjer odločno zavračajo, da bi samovoljno zadrževali denar na Vegradovem računu ali favorizirali katerega izmed upnikov. NLB mora kot izvajalka plačilnega prometa pri svojem ravnanju spoštovati veljavno zakonodajo. S sredstvi, ki so bila zarubljena pred začetkom postopka prisilne poravnave, dolžnik ne more razpolagati oz. jih banka ne sme izplačati, pojasnjujejo in dodajajo, da dolžnik z vsemi nakazili, ki pridejo na račun družbe po pričetku prisilne poravnave, lahko razpolaga. V takem primeru bi banka ob soglasju upravitelja sredstva tudi nemudoma nakazala, še pravijo. Delavci Vegrada še vedno ostajajo brez denarja. Stavka še vedno v igri Več kot tisoč zaposlenih v Vegradu, ki je v postopku prisilne poravnave, še vedno ni prejelo celotnih plač za mesece april, maj in junij, če jih ne dobijo, so od sindikata zahtevali organizacijo stavke. Po delnem izplačilu prejšnjo sredo so sredstva v višini 217.000 evrov za izplačilo še neporavnanega dela že na računu Vegrada, a do izplačila delavcem še ni prišlo. Novi direktor družbe Boris Medved za dodatna pojasnila ni dosegljiv.

Direkcija za ceste federacije BiH naj bi odstopila od pogodbe za izgradnjo prvega od treh odsekov sarajevske obvoznice, je poročal spletni portal Ekapija. SCT naj bi v BiH izgubil posel izgradnje prvega od skupaj treh odsekov sarajevske obvoznice, na svoji spletni strani danes poroča hrvaški Poslovni dnevnik, ki se sklicuje na poročanje spletnega portala Ekapija. Direkcija za ceste Federacije BiH naj bi namreč odstopila od pogodbe s SCT, s tem pa bo v tem tednu seznanjena tudi tamkajšnja vlada. Minister za promet in komunikacije Federacije BiH Nail Šećkanović je za spletni portal dejal, da ima vlada poleg 7,6 milijona evrov garancije še 1,6 milijona evrov, ki jih ni plačala za že izvedena dela. Torej, finančna sredstva še imamo v rokah, verjetno pa bomo morali vanje vračunati še pogodbene kazni, je poudaril Šečkanović. Dela na sarajevski obvoznici namreč že dlje časa stojijo. Za zdaj po Šećkanovićevih besedah še ni jasno, ali bodo za izvajalca odseka sarajevske obvoznice izbrali drugega po vrsti iz prvega razpisa, ki ga je dobil SCT, ali pa bodo razpisali nov javni natečaj. Iz SCT pa so sporočili, da o tem ne vedo nič. Kot pravijo, s strani direkcije za ceste o prekinitvi pogodbe niso bili obveščeni.

S stečajem MLM-ja bi delo izgubilo 550 delovnih mest Vlada se je odločila, da bo odobrila poroštvo za MLM, ki potrebuje 5,1 milijona evrov svežih likvidnih sredstev. Mariborska livarna Maribor MLM je v postopku prisilne poravnave, zaradi česar ji grozi stečaj. Ta pa bi tudi pomenil izgubo 550 delovnih mest v že tako socialno čedalje bolj ogroženem Mariboru. Zato e vlada na današnji seji odobrila državno poroštvo za posojilo Mariborski livarni Maribor MLM v vrednosti 5,1 milijona evrov, ki so ga zahtevale banke, je povedal gospodarski minister Stanko Stepišnik. Predsednik uprave MLM-ja Boris Šlamberger je povedal, da so zelo veseli te odločitve. S tem nas vlada zavezuje, da ves ostali del naše prisilne poravnave, ki teče po planu, izpeljemo, kot smo si zadali, in v zastavljenih okvirih, je dejal Šlamberger, ki sicer trenutno s podrobnostmi še ni seznanjen. Banke so po Šlambergerjevih besedah že sprejele vse ustrezne sklepe in čakajo, da bodo lahko sredstva aktivirale. V glavnem so to likvidnostna sredstva, en del sredstev pa je namenjen tudi podpori proizvodnje v delu, za katerega ima podjetje naročila za daljši čas. MLM ima tudi večletne pogodbe za velike kupce v avtomobilski industriji. Vesel je tudi mariborski župan Na vladno odločitev glede poroštva se je odzval župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec. Veseli me, da je vlada dala poroštvo za najem kreditov, ki jih bo Mariborska livarna lahko uporabljala za normalizacijo proizvodnje v teh poletnih mesecih, je dejal Fištravec. Ob tem upa, da bo v tem času narejeno tudi kakovostno prestrukturiranje livarne, kar pomeni, da bo družba lahko še naprej živela, kot smo jo do zdaj poznali . Njegov županski protikandidat in poslanec SD-ja Matevž Frangež odločitev vlade prav tako pozdravlja. Narejen je pomemben korak, ki omogoča nadaljevanje proizvodnje, ohranitev delovnih mest in nadaljnje prestrukturiranje, je zapisal v izjavi za javnost in tudi opozoril, da je izdaja poroštva za državo cenejša alternativa, saj bi stečaj povzročil neposredno izgubo v vrednosti 14,5 milijona evrov zaradi ustavitev plačil prispevkov za socialno varnost, izgube davka na dodano vrednost ter stroškov nadomestil za brezposelnost. Gospodarski minister spregovoril tudi o Svei in Peku Gospodarski minister Stanko Stepišnik je o zagorski Svei dejal, da morajo lastniki najprej reševati podjetje, nato banke, ki lahko terjatve konvertirajo v lastniške deleže, šele tretja na vrsti pa je država. V primeru Svee so lastniki tisti, ki bi lahko bankam izdali določene garancije za kratkoročni kredit, vendar tega ne storijo. Če pa sami lastniki vanj ne verjamejo, potem tudi država ne bo pomagala. Ob tem je dejal, da imajo lastniki dovolj denarja, da to zadevo uredijo. To smo preverili. Glede Peka je Stepišnik dejal, da se mora to podjetje, ki ima kakovosten oblikovalski oddelek, prestrukturirati v manjšo družbo in šele s prestrukturiranjem ima možnost, tako Stepišnik, da preživi. Država nima možnosti, da pomaga AHA Muri, kjer lahko država pomaga zgolj s poroštvi, a tudi tu bodo po besedah Stepišnika nekaj morali narediti tudi lastniki.

Ljubljana - Ameriški logistični velikan United Parcel Service (UPS) je v prvem četrtletju letos ustvaril 1,1 milijarde evrov prihodkov, kar je za 6,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček družbe se je zaradi nižjih stroškov povečal za 7,5 odstotka, medtem ko se je dobiček iz rednega poslovanja zmanjšal za 9,4 odstotka, na 955 milijonov evrov. Zaradi upočasnjene gospodarske rasti v ZDA se je UPS količina prometa zmanjšala za 0,3 odstotka, na 13,24 milijona pošiljk na dan, dobiček iz rednega poslovanja pa za 20 odstotkov, na 614,9 milijona evrov. Družba je zaradi tega zmanjšala svojo napoved o letošnjem poslovanju, saj po novem napovedujejo od 2,5 do 2,7 evra prihodka za delnico, medtem ko so prej predvidevali 2,75 do 2,9 evra prihodka za delnico. UPS je bil v tem obdobju bolj uspešen v tujini, saj se je količina izvoza v Azijo in v Evropo povečala za približno 10 odstotkov, prihodki družbe v tujini pa so se povečali za 15,5 odstotka, na 1,8 milijarde evrov.

Naftni derivati ponovno navzgor Opolnoči se bodo vnovič zvišale cene goriv - liter 95-oktanskega bencina se bo podražil za več kot 3 cente, na 1,08 evra, liter 98-oktanskega pa bo ob enaki spremembi stal 1,11 evra. Cena za dizelsko gorivo se ni veliko spremenila, saj se je dizel podražil za manj kot cent.Nove cene naftnih derivatov 95-oktanski € 1,081 + 3,4 centa 98-oktanski € 1,110 + 3,2 centa dizel € 1,014 + 0,2 centa kurilno olje € 0,545 + 0,1 centa Po podatkih AMZS-ja je tako med vsemi sosednjimi državami bencin dražji le še v Italiji, kjer liter 95-oktanskega bencina stane 1,18 evra, v vseh preostalih državah, kjer je bil bencin vedno dražji kot v Sloveniji, pa se bencin ni toliko podražil kot v Sloveniji. Najbolje prodajan bencin bo tako od jutri v Sloveniji dražji kot v Veliki Britaniji. Sicer pa je pred enim letom, ko je bila nafta na svetovnih trgih vredna okoli 150 dolarjev, cena za liter 95-oktanskega bencina znašala 1,187 evra. Preberite še Nafta poceni, bencin pri nas pa drag s komentarjem Bogomirja Kovača Nafta vedno dražja Spet se je tako izteklo dvotedensko obdobje, v katerem se spreminjajo cene naftnih derivatov, in glede na povišanje cene ameriške nafte je bila podražitev bencina že pričakovana, čeprav so si mnogi želeli, da se to ne bi zgodilo. Za 159-litrski sod ameriške nafte je bilo treba v petek na newyorški borzi odšteti 66,24 dolarja 46,8 evra, kar je najvišja vrednost po lanskem novembru, v današnjem azijskem elektronskem trgovanju pa se je povzpela že na 67,05 dolarja 47,2 evra. V Londonu se je severnomorska nafta brent v primerjavi s petkom podražila za 92 centov, na 66,26 dolarja 46,6 evra. Cene nafte so se tako skoraj podvojile v primerjavi z marcem, ko je bilo potrebno za 159-litrski sod odšteti okoli 35 dolarjev. Vzrok za rast cen nafte je bil pozitiven odziv vlagateljev na kazalce, ki vse pogosteje kažejo izboljševanje gospodarskih razmer, poroča Radio Slovenija. Sicer pa je tudi vrednost dolarja glede na evro vedno nižja - še marca je bilo mogoče evro zamenjati za 1,25 dolarja, danes pa je evro vreden že 1,43 dolarja. Opec ohranil črpanje na 25 milijonov sodov dnevno Ameriška vlada je namreč pretekli četrtek objavila podatke, da se je število finančno obsežnejših nakupov v ZDA aprila na mesečni ravni povečalo in doseglo največjo rast v zadnjih 16 mesecih. Pretekli četrtek je Opec ohranil dnevno pridobivanje na tedanji ravni oziroma na skoraj 25 milijonov sodov dnevno. Po ocenah tržnih analitikov pri nas bi se morali opolnoči derivati podražiti, kar zlasti velja za bencin. Koliko se bo podražil, bodo pokazali izračuni naftnih trgovcev, seveda pa lahko na cene vpliva vlada s trošarinami.

TOM-ova garnitura nagrajena na sejmu Delničarji podjetja TOM Mokronog, kjer proizvodnja s prekinitvami stoji od poletja, delavci pa doma čakajo na plače, ugotavljajo, da je njihovo premoženje izginilo neznano kam. Do pred kratkim uspešno podjetje ima 14 milijonov evrov dolgov, grozi mu stečaj, delavci pa so prepričani, da je za to krivo slabo gospodarjenje s premoženjem, je za TV Slovenija poročala Petra Držaj. Zaposleni, ki naj bi bili tudi lastniki podjetja, saj je TOM v lasti 33 delničarjev, so ob tem ugotovili, da delnic, ki bi morale biti pred petimi leti prenesene v centralni register vrednostnih papirjev, ni v nobeni evidenci. Lastniški vpis v KDD so zaman iskali. Zato pa naj bi zaposleni dokumente našli na paleti v kurilnici podjetja. Kot je povedel eden izmed delničarjev, je bil namen njegove naložbe večja varnost v starosti, zdaj pa je tako rekoč ogoljufan za vse. TOM-ova garnitura nagrajena Tomovo invalidsko podjetje na Koroškem je šlo v stečaj, usoda matične tovarne še ni gotova, medtem pa je na naslovu, kjer je Tomov razstavni salon, že ustanovljeno podjetje AvaTom. Delničarji domnevajo, da gre za podjetje, prek katerega se bo izčrpavalo, kar je v matični družbi še zdravega. Da pa bi bila ironija še večja, je sedežna garnitura, ki jo je izdelal TOM, pravkar osvojila nagrado za najboljši izdelek na pohištvenem sejmu Ambient na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

Novomeški kriminalisti tožilstvu ovadili podjetnika, ki si je z goljufivim lizingom pridelal skoraj 883.891 evrov nezakonite koristi. 38-letni samostojni podjetnik je leta 2007 in 2008 ob sklenitvi pogodb o lizingih za 49 vozil ogoljufal predstavnike dveh gospodarskih družb z območja Ljubljane. V nekaj primerih je že v času sklepanja pogodb vozila prodal končnim kupcem, drugim pa v času trajanja pogodb in ponarejal tudi listine. Za poslovno goljufijo je določena zaporna kazen od enega do desetih let, za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin pa do dveh let. Kupci so mu kupnino plačali, on pa obveznosti iz sklenjenih lizing pogodb ni poravnal. Na ta način si je po ugotovitvah kriminalistov pridobil za 883.891 evrov koristi, ki gre na škodo dveh gospodarskih družb z ljubljanskega. Kateri sta ti dve družbi, na policiji ne povedo, še vedno pa zbirajo podatke o morebitnih ostalih družbah, ki bi jih osumljeni še utegnil oškodovati. Za zdaj je v kazenski ovadbi osumljen kaznivega dejanja poslovne goljufije in ponarejanja listin.