Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Tudi Ljubljanska borza v minusu Finančni trgi so v torek dobili veliko zaušnico in opozorilo, da kljub poplavi poceni denarja pot navzgor ni samoumevna. Že v ponedeljek je bilo veliko nervoze, ko je Kitajska napovedala le 7,5-odstotno letošnjo rast, a to je bila le uvertura v torkov sunek navzdol. Ni povsem jasno, kaj je bil glavni krivec za minirazprodajo, najverjetneje pa strah pred posledicami grškega bankrota ta bi regiji povzročil več kot tisoč milijard evrov škode in šibki gospodarski podatki nekaterih gospodarstev. Brazilija je imela lani le 2,7-odstotno rast leto prej 7,5-odstotno, medtem ko je avstralski BDP v zadnjem lanskem četrtletju porasel za vsega 0,4 odstotka. Dow Jones izgubil več kot 200 točk Na delniških trgih so bili padci najvišji letos. Dow Jones 12.759 točk je prvič po 23. novembru izgubil več kot 200 točk, okoli odstotek in pol pa je izgubil tudi širši indeks S&P 500, ki pa je še vedno skoraj 20 odstotkov nad vrednostjo s konca lanskega septembra. Rast je bila prehitra, zato popravek navzdol ni presenečenje. Še precej večje sesutje je včeraj doživel Frankfurt, saj je indeks DAX30 padel za 3,4 odstotka. Zlasti bančni in avtomobilski sektor sta strmo izgubljala. Tudi Volkswagnove delnice so se pocenile za 4,5 odstotka, čeprav je podjetje sporočilo sijajne podatke o februarski prodaji. Finančne krivulje na Valu 202 Kitajska je letos pred pomembno politično in tudi gospodarsko tranzicijo Sredino dopoldne prineslo umiritev strasti Tudi evro je utrpel izgube zaradi strahu, da Grčija ne bo uspešno končala zamenjave obveznic z zasebnimi upniki. Najmanj 75 odstotkov upnikov mora do četrtka sprejeti ponudbo. Evropska valuta je padla na tritedenski minimum in za hip pogledala pod 1,31 dolarja. Vlagatelji so denar selili v varne naložbe, vendar ne v zlato, ampak v obveznice. Nemške obveznice so skoraj dosegle rekordno ceno. Danes so se strasti na finančnih trgih umirile. Evropske borze so bile dopoldne večinoma v rahlem minusu. Evro je bil ob 13. uri vreden 1,313 dolarja, cena nafte vrste brent pa je znašala 122,7 dolarja. Tečaji delnic na Lj. borzi GORENJE +3,45 % 4,50 EUR KRKA -0,48 % 52,20 NOVA KBM -0,59 % 3,05 TELEKOM -0,89 % 66,60 ZAV. TRIGLAV -0,89 % 11,30 LUKA KOPER -1,63 % 9,65 MERCATOR -2,43 % 120,50 PETROL -2,86 % 156,20 Dražje le Gorenjeve delnice Indeks SBI TO 560 točk se je znižal za 1,37 odstotka, pri čemer so se podražile le Gorenjeve delnice. S Krko je bilo za 723 tisoč evrov prometa, tečaj se je znižal na 52,20 evra. Drugič zapored so se precej pocenile Mercatorjeve delnice, ki so končale pri 120,50 evra. Letos je bil tečaj le enkrat nižji. Bolj kot pričakovanja o prevzemu bo delnica začela odražati finančno stanje družbe, kar pomeni, da ima verjetno še nekaj prostora za padec. Podobno, kot je bilo to pri Savi, Luki Koper, Gorenju, je pred kratkim za MMC povedal eden izmed analitikov.

Čebele so pomemben pokazatelj razmer v naravi, pokazatelj čistosti okolja in skrbne rabe narave, je na 7. prazniku slovenskih čebelarjev v Majšperku dejal predsednik republike Danilo Türk. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je predsednik Danilo Türk spomnil na umiranje čebel, ki smo mu bili priča v lanskem letu, v bistveno manjšem obsegu pa tudi letos. Opozoril je, da je krivec pomorov človek in to nas mora še posebej skrbeti, kajti čebele umirajo zaradi nepravilne rabe insekticidov in drugih kemičnih sredstev. "Tako kot danes, bo tudi v prihodnje obstoj čebel povezan z obstojem zdravega človeštva,"je dejal predsednik. Zavzel se je za nujno potrebne sistemske ukrepe in spodbude organiziranemu delovanju čebelarjev, društev in drugih oblik te dejavnosti ter dodal, da tržne priložnosti na tem področju še niso povsem izčrpane. Zanimanje za našo čebelo, Kranjsko sivko, je veliko, je pojasnil predsednik, naše zdravilne učinkovine in drugi čebelji produkti pa so prepoznavni v svetu in so s slovensko oznako tudi cenjena blagovna znamka.

Iz Druge jutranje kronike izpostavljamo Država pripravlja sheme, s pomočjo katerih bo gospodarstvu omogočila zagon, perspektivnim družbam v težavah pa pomagala iz trenutne krize. Na voljo bo od 500 milijonov do milijarde evrov. Na povečanje porabe po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika letos in prihodnje leto še ne moremo računati, zato bo bruto domači proizvod slonel predvsem na izvozu in naložbah. Izvoz je svetla točka našega gospodarstva. Izvozno usmerjena podjetja je zato treba podpirati. Enako velja za dobra podjetja v težavah. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je omenil štiri okvirne sheme, v okviru katerih bi mikropodjetja dobila do 150 milijonov evrov, mala in srednja podjetja od 300 do 500 milijonov, in sicer za obratna sredstva, velika pa do milijarde evrov. Četrta shema bi bila namenjena konverziji terjatev bank v lastniške deleže. In od kod denar? Bolj ali manj gre za bančne kredite. Gre za to, da bi tudi SID-banka najela kakšen kredit v tujini pri EBRD- ju ali pri Evropski investicijski banki - razvojni banki ali pa za poroštvo države, pravi minister. Pri naložbah in večjih projektih ima Slovenija težave predvsem z umeščanjem v prostor. Primerov je veliko tretja os, drugi tir in težave Luke Koper v zvezi s tretjim pomolom. Ministrove besede je potrdil tudi prvi mož pristaniškega podjetja Bojan Brank Iščemo neke možnosti, da v skladu z zakonodajo pridemo do pravice uporabe tega zemljišča in mi bi to radi naredili tako v dialogu z lokalno skupnostjo kot tudi z vsemi tistimi, ki imajo platno in škarje v svojih rokah. Kot primer pozitivnega pristopa k reševanju težav je državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič sinoči v Kopru omenil Cimos Kajti vemo, da če država v družbi Cimos konkretno ne bi reagirala, kot je, bi se utegnila zgoditi za državi nepopravljiva gospodarska in družbena, če hočete, tudi socialna škoda, kot se je zgodila v družbi Primorje. Država je koprski družbi zagotovila poroštvo za 35 milijonov evrov. Jasna Preskar, Radio Slovenija

Luknja v blagajni velika kar 14 milijard evrov V Italiji se je začelo glavno sojenje za stečaj prehrambnega velikana Parmalata, za katerega je obtoženih kar 56 ljudi. Parmalat se je sesul leta 2003, ko je v blagajni podjetja zazijala 14 milijard evrov velika luknja, kar je še danes največji finančni stečaj v Evropi. Glavni obtoženec na procesu stoletja je ustanovitelj Parmalata Callisto Tanzi, ki ga na prvem dnevu sojenja ni bilo v sodni dvorani. Tanzi se je sicer opravičil vsem delničarjem, ki so vložili denar v podjetje, a ostali praznih rok. V primeru obsodbe mu grozi do 15 let zapora, prav tako tudi glavnemu finančniku podjetja Faustu Tonniju. Nekdanji vodilni zanikajo vsako krvido in za propad podjetja obtožujejo banke. Tožilstvo je na sojenje povabilo 247 prič, obramba pa kar 35.000, skoraj vse male delničarje, ki so zaradi stečaja potegnili najkrajšo in se še danes sprašujejo, kam je odšel njihov denar. Zaradi tako velikega števila udeležnecev naj bi sojenje trajalo najmanj dve ali tri leta. Po stečaju je Parmalat prevzel Enrico Bondi, ki mu je uspelo s pametnimi poslovnimi potezami podjetje znova postaviti na noge, tako da je celo malim delničarjem obljubil povrnitev vsaj polovice vloženega denarja.

AUKN že pripravlja priporočila Poslanci SDS-a zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ-ja za nadzor javnih financ na temo problematike izplačil regresov v podjetjih v večinski državni lasti. Menijo, da bi morala komisija vladi priporočiti takojšnje sprejetje ukrepov, s katerimi se bo zagotovilo upoštevanje vladnih priporočil glede višine regresa in drugih izplačil. Za regrese v NLB-ju skupaj 6,3 milijona evrov Javnost namreč zadnje čase razburjajo izplačila regresov v podjetjih v državni lasti, predvsem v primerih Nove Ljubljanske banke NLB in Slovenskih železnic, so poudarili v SDS-u. Izstopa predvsem primer NLB-ja, kjer naj bi po navedbah medijev zaposlenim izplačali po 1566 evrov bruto regresa. To skupaj znese 6,3 milijona evrov. Ob tem pa je treba spomniti, da je NLB leto 2010 končal s skoraj 185 milijoni evrov izgube, letos pa je bila dokapitaliziran z dodatnimi 243 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. S tega vidika smo še bolj začudeni nad višino izplačanega zneska za regres, so dejali v poslanski skupini. Kako je bil lahko izpogajan tako visok znesek? Višina regresa, ki znaša 75 odstotkov povprečne izplačane plače v zadnjih treh mesecih v vsaki posamezni banki, je določena v kolektivni pogodbi bančništva. Kolektivna pogodba pa predvideva tudi, da se izplačilo regresa lahko začasno zadrži, a mora za to obstajati dogovor s sindikatom, je povedal predsednik Sindikata bančništva Slovenije. Kolektivna pogodba naj bi bila podpisana že v času krize, tako da to, da so bili tako visoki zneski regresa sploh lahko izpogajani, še bolj preseneča, je dejal vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Visoki regresi v Pošti Slovenije, SŽ-ju in Telekomu Čudi ga tudi odziv agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, ki se od tega problema ograjuje, saj meni, da gre v omenjenih primerih za stvar poslovodstev, in ne za stvar korporativnega upravljanja. Prav ta agencija pa je pred nekaj tedni lahkotno spremenila statute nekaterih podjetij za to, da je lahko dokapitalizirala NKBM, je spomnil poslanec. Vlada je sicer v gospodarskih družbah v večinski državni lasti priporočila regres v višini minimalne plače, vendar se jih večinoma niso držali, saj naj bi na Pošti Slovenije izplačali 1045 evrov, na Slovenskih železnicah 1082 evrov, v Telekomu Slovenije, ki je v letu 2010 ustvaril za več kot 200 milijonov evrov izgube, pa 1000 evrov bruto regresa. V omenjenih primerih izplačil regresov v podjetjih v večinski državni lasti menimo, da gre za neodgovorno ravnanje uprav in nadzornih svetov, prav tako bi morala odločnejšo vlogo odigrati država preko Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, menijo poslanci SDS-a in zahtevajo obravnavo problematike na seji komisije za nadzor javnih financ. Vlada že razpravljala o tem Vlada je problematiko sicer že obravnavala in ugotovila, da je izplačilo regresov v družbah, ki ne poslujejo odlično, nespodobno. O regresih bo beseda tekla tudi na sestanku vlade z agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države prihodnji teden. Agencija pa po zagotovilih njene predsednice uprave Dagmar Komar že pripravlja priporočila, v katerih bodo navodila, naj se družbe v večinski lasti države pri določitvi regresov držijo minimalnih dogovorjenih zneskov v kolektivnih pogodbah. Če tega ne bodo upoštevale, bo agencija ukrepala.

MasterCard in Maestro sta to poletje za obiskovalce slovenskih plaž in kopališč pripravila nepozabno vodno zabavo. Ljubitelji morja in sonca se bodo v vročih poletnih dneh lahko spustili po vodnem toboganu, pospešili utrip srca s skokom v vodo, na portoroški plaži pa se bodo lahko preizkusili tudi v zorbingu. Da bi bilo poletno doživetje res nepozabno, lahko obiskovalci svoj adrenalinski podvig posnamejo ter posnetek delijo s prijatelji ali ga preprosto shranijo in se kadar koli spomnijo na poletno dogodivščino. Dopustnike pa smo tako ponovno spomnili, da za popolne počitnice ne potrebujejo gotovine, saj sta kartici MasterCard in Maestro sprejeti na številnih mestih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Tržniki in oglaševalci iščejo nove načine, kako se prilagoditi trenutnim razmeram, da bi dosegali načrtovane rezultate. Nekateri pri tem razvijajo nove komunikacijske modele in pristope Eden izmed takšnih modelov je tudi tako imenovano 'dinamično komuniciranje'. O tem smo se pogovarjali z Igorjem Arihom iz agencije Arih, ki bo sicer svoj primer podrobneje predstavil na 35. Marketinškem fokusu. Sogovornik pravi, da so pred leti začeli razvijati lastne blagovne znamke, ker se mu je zdelo, da je kriza nerazumevanja med agencijami in naročniki postala prevelika. »Ne razumem, od kod izvira agencijska aroganca, da poučuje nekoga o nečem, kar sama nikoli ni v celoti naredila in - uspela! Po mojem mnenju si agencija, ki ne upa razviti svoje blagovne znamke, niti naročnikovih ne zasluži«, pojasnjuje. »V naši agenciji smo združili znanje o gverila komunikaciji s klasičnim oglaševanjem in virusnim marketingom ter vanj integrirali podobo izdelkov. Tako smo ustvarili svoj model - Dinamične komunikacije«, razlaga Igor Arih iz agencije Arih. Iskanje novih pristopov Pojav novih medijev, natančnejše poznavanje ciljnih skupin in vedno večja previdnost pri investiranju v oglaševalske akcije so prisilile vse odgovorne v komunikacijah k razmisleku o naslednjih korakih, nadaljuje Arih. »Razviti je bilo treba nekaj novega, bolj dinamičnega in fleksibilnega, kar bo agencije bolj vpletlo v naročnikove probleme in kar nas bo na poslovni fronti združilo kot partnerje. Nazadnje tudi nekaj, kar je do sedaj zvenelo kot čudež: cenejše doseganje komunikacijskih in poslovnih ciljev!«, dodaja. Kot pravi, so pri vseh znamkah njegove agencije razvijali nov model komunikacij, ki ni gradil na velikopoteznih masovnih akcijah, ampak na moči nagovora 'ena na ena', ki se postopoma razvije v množično komuniciranje. »Temu modelu smo dodali znanja in izkušnje z BIS-om (plačilo po uspehu) in nastala je prva Dinamična akcija - volitve za župana Ljubljane. Sledila je promocija Magnifica v svetu, sveče Vestina, pa Magnifico z 100.000 CD-ji zastonj za Slovenijo, KD Fondpolica Maks Garant in Wannabesociety.com, ki še traja in se razvija naprej. V svetu so tovrstne akcije trenutno 'hot' komunikacijski posli«, razlaga Arih. Združitev več pristopov - dinamična komunikacija »V naši agenciji smo združili znanje o gverila komunikaciji s klasičnim oglaševanjem in virusnim marketingom ter vanj integrirali podobo izdelkov«, pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da mnogi naročniki zanemarjajo embalaže, ki so po njegovem mnenju pogosto največji oddajnik komunikacijskih impulzov pri kupcu. »Toko smo ustvarili svoj model - Dinamične komunikacije. Nič več 'above the line' in 'below the line' aktivnosti, vsi moramo biti 'on the line'«, nadaljuje. Kot pravi, je osnova take akcije v faznem določanju treh stvari: fazne ciljne publike, faznih komunikacijskih ciljev in temu podrejenih komunikacijskih kanalov. »Trudimo se dokazati, da je dobro vodena Dinamična akcija najcenejša investicija v komunikacijo, primerna za vse panoge, brez izjeme. In kar je najbolj sladko - ljubi krizne čase!«, zaključi Arih.

Ljubljana - Danes se odpira virtualna soba, v kateri bodo ponudniki, ki so se uvrstili v drugi krog razpisa za nakup 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije, lahko opravili skrben pregled poslovanja družbe. Boj za Telekom očitno postaja vse resnejši, saj so do medijev začele prihajati informacije o nepravilnostih pri poslovanju konkurentov za Telekom. Med sedmimi registriranimi ponudniki je tudi Magyar Telekom, družba v večinski lasti nemškega Deutsche Telekoma (ta se za slovenski Telekom sicer poteguje tudi prek hrvaškega telekoma). Madžarsko družbo je lani zaznamovala predvsem preiskava nekaterih poslov, sklenjenih v njenih črnogorskih podružnicah, zaradi česar naj bi odstopil tudi dolgoletni direktor Magyar Telekoma Elek Straub. Magyar Telekom ni mogel potrditi finančnega izkaza za leto 2005 in izplačati dividend, saj je njihova revizijska hiša izrazila zaskrbljenost glede dveh pogodb o svetovanju, ki sta jih v letu 2005 sklenili črnogorski družbi Telekom Crne Gore in podjetje Monet. Sum je vzbudil predvsem znesek, ki sta ga odšteli za storitev, skupaj z dvema drugima sumljivima pogodbama pa je njihova skupna vrednost dosegla skoraj 8 milijonov evrov. Preiskovalcem sicer ni znano, kdo je bil na drugi strani sklenjenih pogodb in kakšen je njihov namen. Ugotovili pa so, da obstaja sum zlorabe, oziroma da je prišlo do potencialnih kršitev notranjega nadzora družbe in veljavne zakonodaje. Rezultat preiskave je bil suspenz mnogih uslužbencev, ki so na začetku preiskave dali odpoved, med njimi so tudi člani strateškega sveta Magyar Telekoma in vodilni v Telekomu Crne Gore. [email protected]

V trgovinah so nas spet razjezile povišane cene. Kje so vzroki za podražitev in kdo je pri tem najbolj kriv? V trgovinah so nas spet razjezile povišane cene mleka, mlečnih izdelkov, mesa, mesnih izdelkov in testenin. Kje so vzroki za podražitev in kdo je pri tem najbolj kriv?

Velenje - Delavci Gorenja, ki delajo v programih pralnih strojev in hladilno-zamrzovalnih aparatih, so danes ob prejemu avgustovske plače ustavili proizvodnjo, saj so na plačilnih listah ugotovili nekatere nepravilnosti, je danes za STA povedal predsednik SKEI Gorenje Ivan Sotošek. Sotošek je pojasnil, da nepravilnosti izhajajo iz dejstva, da so v omenjenih obratih znova uvedli 36-urni delavnik, delavci pa so plače prejeli za 32-urni delovni teden. Zato so delavci skupaj s sindikatom vodstvo Gorenja pozvali, naj zaposlenim pojasni, od kod izvirajo omenjene nepravilnosti. Po zagotovilih Sotoška se je uprava Gorenja že začela pogovarjati z delavci. Sotošek tudi meni, da so dodaten problem povzročile neizplačane subvencije oz. da so nekateri delavci, ki so bili na čakanju, prejemali subvencije, ko so začeli delati, pa niso več bili upravičeni do teh subvencij. Ker je sindikat vodstvo Gorenja že prej opozoril na dejstvo, da so nekateri delavci prejeli subvencije, drugi pa ne, so že dosegli dogovor, da podjetje vsem delavcem, ki so bili upravičeni do subvencij, te tudi izplača. lpc/bst

Renault je lani ustvaril dobre tri milijarde evrov izgube. Večina je nastala v prvi polovici leta zaradi učinkov gospodarske krize. Za letos še ne pričakujejo izboljšanja razmer. Izvršni direktor Renaulta Carlos Ghosn Lanska številka je presegla pričakovanja analitikov, ki so napovedovali 2,59 milijarde evrov izgube. Prihodki Renaulta so se v 2009 znižali za 10,8 odstotka, na 33,71 milijarde evrov. Družba za letos napoveduje še eno težko leto, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Renault je v drugi polovici lanskega leta zabeležil 356 milijonov evrov izgube, potem ko je francoska vlada s shemo subvencioniranja nakupa novih avtomobilov omilila učinke krize. V letu 2008 pa je družba ustvarila 571 milijonov evrov čistega dobička. Kot je poudaril izvršni direktor Renaulta Carlos Ghosn, bodo gospodarske razmere zaostrene tudi v letošnjem letu. Evropski avtomobilski trg bi se lahko po ocenah družbe skrčil za 10 odstotkov. Letos nova odpuščanja? Izvršni finančni direktor Thierry Moulonguet je ocenil, da bi lahko zaradi izčrpanosti podjetja letos delo izgubilo približno 4000 ljudi. Lani je Renault z mehkim odpuščanjem število zaposlenih znižal za 7600. Ob koncu leta je zaposloval 121.422 ljudi.

Ljubljana - Drugo največje farmacevtsko podjetje na svetu GlaxoSmithKline namerava odpustiti šest odstotkov zaposlenih, poroča britanski Telegraph, ki se sklicuje na neimenovane vire. Ostra konkurenca med generiki namreč resno ogroža prihodke družbe. Podjetje, ki zaposluje okoli 100.000 ljudi, naj bi v četrtek ob objavi četrtletnih rezultatov napovedal ukinitev 6.000 delovnih mest. V okviru načrta za prestrukturiranje podjetja so že lani napovedali ukinitev 2.000 delovnih mest v proizvodnji, prodaji in oddelku za raziskave in razvoj. Z omenjenimi ukrepi nameravajo do leta 2010 prihraniti 1,12 milijarde dolarjev. Dobiček v tretjem četrtletju je bil sicer zaradi upada prodaje zdravila Avandia nižji za kar 22 odstotkov. Zdravilo so povezovali z nevarnimi stranskimi učinki, denimo s srčno kapjo. Prav tako pa je prejšnji četrtek odpuščanja napovedala britanska konkurenčna družba AstraZeneca. Ta bo do leta 2013 odpustila 15.000 zaposlenih, kar je za 6000 več od njihove predhodne ocene. Glaxo bo tako gospodarstvu Velike Britanije zadal dodaten udarec, saj naj bi od 18.000 zaposlenih v Veliki Britaniji odpustil 820 delavcev. Masovno odpuščanje v farmacevtski industriji bo tako še poslabšalo gospodarsko stanje Velike Britanije, katere gospodarstvo je po ocenah Mednarodnega denarnega sklada ena izmed najbolj prizadetih zaradi globalne finančne krize. Kriza v farmacevtskem sektorju se v Slovenijo še ni preselila, saj je naš novomeški farmacevt objavil dobre poslovne rezultate. Predsednik Uprave Jože Colarič je namreč izjavil, da bodo v prihodnosti lahko zaposlili morebitne odpuščene delavce hrvaške farmacevtske družbe Plive. Pliva bo letos predvidoma odpustila nekajsto ljudi, Krka pa načrtuje 6-odstotno povečanje števila zaposlenih.

Cena farmacevta se je danes stopila za pet odstotkov, močan padec je utrpel tudi indeks SBI TOP - v prvi kotaciji namreč ni zrasla niti ena delnica Stanje ob 13:00 Zaradi počitnic skrajšani teden v Ljubljani se je začel zelo slabo, indeks SBI TOP je namreč izgubil 3,6 odstotka. Največji padec je utrpela najprometnejša Krka, ki se je konec dneva ustavila pri ceni 51,12 evra. Posredniki so sicer sklenili za 660 tisoč evrov poslov. S 470 tisočaki je bila na prvem mestu Krka, a je njena cena na koncu dneva padla za pet odstotkov na 51,12 evra. Tudi drugi najprometnejši Mercator (100 tisoč evrov) je utrpel krepak padec, cena se je znižala za 3,9 odstotka na 168,1 evra. Zgolj malenkost manj je izgubil Telekom (-3,7 odstotka), za dobra dva odstotka in pol se je skrčilo Gorenje. Vrednost Petrola se je znižala za 1,8 odstotka, odstotek in pol je izgubila NKBM, z Intereuropo in Luko Koper pa poslov ni bilo. Malo več kot tri odstotke in pol je izgubil Triglav, za odstotek je zraslo Žito, osem odstotkov pa je pridobil Istrabenz. Stanje ob 12:00 Podoba na domači borzi je danes precej klavrna, promet je zelo skromen, delnice pa se vidno cenijo. Indeks SBI TOP je tako izgubil več kot tri odstotke, prometa je za 440 tisočakov, od tega je Krka prispevala 330 tisoč. Krka, s katero se je sprva trgovalo po 53 evrov, je zdaj padla za 4,3 odstotka na 51,5 evra. Tudi drugi najprometnejši Mercator (50 tisoč), se ne drži najbolje, izgubil je namreč 2,2 odstotka in padel na 171 evrov. Še slabše je Gorenje, odneslo mu je šest odstotkov, za 3,7 odstotka se je stopil Telekom. Okoli šest desetink je izgubil Petrol, v plusu je le NKBM, ki je pridobila malo manj kot sedem desetink odstotka. Stanje ob 11:00 Na domači borzi tečaje premikajo že manjše količine delnic, NKBM je denimo poletela za osem odstotkov, a je prometa za vsega 87 evrov. Ob malo večjem prometu je za 0,03 odstotka zrasel KD Group, na izhodišču je Laško - promet znaša 81 evrov. Malo bolj resno trgovanje je moč opaziti pri Krki, kjer se je obrnilo 300 tisoč evrov, skupni promet je za 16 tisočakov višji. Cena farmacevta se je sicer stopila za 3,3 odstotka na 52 evrov, malo manj sta izgubila Mercator in Gorenje (2,8 odstotka). Indeks SBI TOP se je tako znižal za dva odstotka. V minusu je tudi Petrol, odneslo mu je 1,2 odstotka, za skoraj štiri odstotke in pol se je stopil Triglav, malo manj kot štiri odstotke pa je izgubil Telekom. Stanje ob 10:00 Zaradi počitnic je dogajanje na borzi še bolj anemično, kot smo vajeni. Po pol ure trgovanja je prometa sicer za 151 tisoč evrov, vendar je skoraj 150 tisoč pridonesla Krka, posle pa smo videli le še s tremi delnicami. vse štiri, kjer smo posle že videli, so se pocenile, indeks SBI TOP je tako upadel za odstotek. Cena Krke se je stopila za več kot dva odstotka na 52,6 evra, kupci so za zdaj za delnice sicer plačali med 52 in 53 evrov. V minusu je tudi Gorenje, ob prometu 901 evro se je skrčilo za 0,89 odstotka, za odstotek in pol je padel Telekom. Prometa s slednjim je za 315 evrov, pol manjši je tisti pri Petrolu - cena slednjega je upadla za 0,6 odstotka.

Vlaganje v nafto je beg pred inflacijo Cene ameriške nafte so se umirile pri okoli 100 dolarjev za sodček, potem ko so v sredinem trgovanju že presegle 101 dolar. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v marcu se je v sredo povzdignila na 101,32 dolarja za sod, trgovanje pa se je končalo pri 100,74 dolarja. Ob začetku današnjega trgovanja se je cena nafte z dobavo v aprilu podražila za 43 centov in dosegla 100,13 dolarja. Sredine rekordne vrednosti nafte so posledica napovedi o manjši gospodarski rasti v ZDA, kar je vlagatelje prepričalo, da bo centralna banka še dodatno znižala temeljno obrestno mero. To lahko zniža vrednost dolarja, zato vlagatelji premoženje prenašajo v nafto ali zlato, ki predstavljata zatočišče pred inflacijo. Na visoke cene nafte pa vplivajo tudi strahovi glede dobave. Pojavljajo se namreč špekulacije, da naj bi Opec na srečanju 5. marca znižal proizvodnjo kartela.

Japonska tovarna kemikalij je zaradi eksplozije morala ustaviti proizvodnjo, zdaj pa se v svetu pojavlja bojazen, da bi zaradi tega otroci lahko ostali brez plenic. Tovarna ima namreč kar 20-odstotni svetovni delež pri prodaji sestavine, ki se uporablja pri izdelavi plenic. Eksplozija v kemični tovarni na Japonskem je sprožila skrbi o pomanjkanju plenic za enkratno uporabo po svetu. Sobotna eksplozija v tovarni proizvajalca kemikalij Nipon Šokubai v mestu Himedži je namreč ustavila proizvodnjo, podjetje pa ima v svetu 20-odstotni delež proizvodnje polimera, ki ga uporabljajo pri izdelavi plenic. V nesreči je umrl gasilec, 34 ljudi pa je bilo ranjenih. Če bodo zaradi posledic eksplozije morali za dalj časa ustaviti proizvodnjo v tovarni, bi to lahko vplivalo na izdelavo plenic za enkratno uporabo. Podjetje v tovarni v Himedži letno proizvede 320.000 ton izredno vpojnega polimera. Podjetje Nipon Šokubai je načrtovalo povečanje proizvodnje, da bi zadovoljilo predvsem vse večje potrebe Kitajske po plenicah za enkratno uporabo.

Pohištveno podjetje Lipa bo po več kot 60-ih letih šlo v likvidacijo. Tako se je odločil večinski lastnik Vipa Holding.

Ljubljana - Iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so sporočili, da so neprijetno presenečeni, "da vlada (kot največji delodajalec) vztraja pri razbremenitvi gospodarstva z zniževanjem vplačanih prispevkov za socialo, ki bi jih namesto delodajalcev v pokojninsko blagajno vplačevala država". Podpirajo napore sindikalnih predstavnikov v Ekonomsko socialnem svetu, da bi vlada ta predlog umaknila. "Hkrati upokojenci, ki smo nekoč že zgradili zgledno socialno državo, še vedno čakamo povabilo vlade, da nas pritegne k skupnemu iskanju načinov, kako iz gospodarske krize, kot smo se dogovorili pred volitvami in tudi po njih," so zapisali v sporočilu za javnost. Sprejem vladnega predloga bi po njihovem mnenju "zmanjšal samostojnost pokojninske blagajne in jo naredil odvisno od dnevne politike". V ZDUS ob tem opozarjajo, da vsak nepremišljen poseg v občutljiv sistem, kot je pokojninski, prej škoduje kot koristi. Po njihovem mnenju bi država gospodarstvu, "najbolj pomagala z istim denarjem pri ohranjanju delovnih mest tako, da bi mu dala denar, gospodarstvo pa bi samo vplačevalo v pokojninsko blagajno, kot doslej". Minister za razvoj Mitja Gaspari je v sredo po seji Ekonomsko socialnega sveta med predlaganimi ukrepi omenil tudi začasno znižanje prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, ki bi ga nadomestila država iz proračuna.

Turizem je sprostitev in odgovornost Turizem sodi med največje gospodarske panoge. Njegove posledice so neizogibne. Prilagoditi ga je treba načelom trajnostnega razvoja. Družba mora temeljiti na uravnoteženosti treh stebrov, to je na gospodarskem razvoju in družbenem razvoju ter na varstvu okolja, je ob predstavitvi projekta Nova destinacija odgovornost povedala predstavnica Umanotere Gaja Brecelj. Društvo Humanitas in Umanotera sta projekt začela lani v sodelovanju z burkinafaškim društvom Kafuli. Poleg dejavnosti odgovornega turizma in pravične trgovine, ki so jih organizacije razvile v Burkina Fasu in v Sloveniji, projekt spodbuja k razmisleku o vplivih, ki jih imamo po besedah Brecljeve z vsakdanjimi odločitvami na sočloveka in okolje, tako doma, v službi, na počitnicah . O tem, kakšen vpliv ima turizem na naravno in družbeno okolje, pri nas še premalo govorimo, še posebej, ko gre za potovanja zunaj Slovenije, je opozorila predstavnica Društva Humanitas in vodja projekta Barbara Vodopivec. Obenem je poudarila, da je turizem ena največjih svetovnih industrij in je pogosto - namesto da bi bil gonilo družbenogospodarskega razvoja - vzrok onesnaževanja okolja in neenaki razdelitvi svetovnega bogastva. Ravno zato moramo stremeti k razvoju novih oblik turizma, to je odgovornega turizma, ki je do človeka in narave prijaznejši način potovanja, je dodala. Projekt se ne ukvarja le z vprašanjem, kako potujemo, temveč tudi, kaj kupujemo. Omenjene organizacije v Burkini Faso sodelujejo s proizvajalci umetniških izdelkov, nakita in tkanin, ter jih prodajajo v pravični trgovini 3Muhe v Ljubljani in Mariboru, so sporočili iz Društva Humanitas.

Letos so nepridipravi že najmanj 10-krat vlomili v poštne poslovalnice. Pošta načrtuje in napoveduje dodatne varnostne ukrepe - a imajo pri tem nekaj ovir. Včeraj smo v članku z naslovom Oropala pošto na Poljanskem nasipu pisali, da smo letos zabeležili že vsaj devet ropov poštnih poslovalnic. S Pošte Slovenije so nam danes odgovorili na vprašanja, med drugim pa so zapisali, da imajo do 31. avgusta v statistiki 10 ropov pošt. "Bolj kot denar nas omejujejo postopki" Kot je znano, so po tragičnem dogodku v Kresnicah uvedli nekatere dodatne varnostne ukrepe, "nekatere pa še bomo. V tem trenutku nas bolj kot finančna sredstva pri uvajanju dodatnih ukrepov omejujejo dolgotrajni in zapleteni postopki javnega naročanja." Na vprašanje, kakšno škodo sta povzročila neznanca v včerajšnjem ropu poslovalnice na Poljanskem nasipu v Ljubljani, so nam odgovorili le, da podrobnejših informacij v zvezi z omenjenim ropom zaradi interesa preiskave ne morejo posredovati. Ste videli roparja? Kot smo poročali, se je v središču prestolnice zgodil nov rop pošte. Sredi belega dneva sta neznanca oropala poslovalnico na Poljanskem nasipu. "Po do zdaj znanih podatkih sta v poslovalnico vstopila moška – en je imel nož, drugi pa pištolo oziroma pištoli podoben predmet. Od uslužbencev sta zahtevala denar. Policija trenutno izvaja ukrepe za izsleditev in ogled kraja dejanja," nam je sporočil tiskovni predstavnik ljubljanske policije Vinko Stojnšek. En moški je visok okoli 180 centimetrov, ima temne kratke lase, podolgovat obraz, oblečen je bil v temno majico ter bež hlače do kolen. Drugi je star okoli 25 let, na glavi pa je imel kapo bež barve s šiltom in oblečene modre hlače do kolen.

Bonitetna agencija Standard&Poor's je po spremembi ocenjevalnih kriterijev znižala bonitetne ocene za deset španskih bank, hkrati pa posvarila, da utegne njihove kratkoročne ocene kreditnega tveganja še dodatno potisniti navzdol. Desetim bankam se je bonitetna ocena znižala, obeti pa so negativni, kar pomeni tveganje za dodatno znižanje, so sporočili iz agencije Standard&Poor s. Desetim bankam se je bonitetna ocena znižala, obeti pa so negativni, kar pomeni tveganje za dodatno znižanje, so sporočili iz agencije Standard&Poor s. Agencija je preverila svoje ocene za deset španskih finančnih institucij z uporabo svojih novih ocenjevalnih kriterijev ter posodobljene skupinske metodologije za banke , so sporočili. Kot so dodali, različne ocene za teh deset finančnih institucij ostajajo pod budnim nadzorom z negativnimi obeti. Spremembe bonitetnih ocen so doletele banke Caixa Bank, Bankia, Banco Popular, Bankinter, Banco de Sabadell, holdinško družbo Caja de Ahorros y Pensiones de Barcelona, Ibercaja Banco, San Caja de Ahorros y Monte de Piedad de Gipuzkoa y San Sebastian, Bilbao Bizkaia Kutxa in Banco Financiero y de Ahorros. Španija je bila prisiljena v prestrukturiranje svojega finančnega sektorja, potem ko ga je hudo prizadel pok nepremičninskega balona v letu 2008. Da utegne znižati bonitetne ocene vrste španskih bank, je sporočila še ena velika bonitetna agencija, namreč Moodys. Pri tem je izpostavila banki Bankia in Sabadell, ki da sta obe močno izpostavljeni zaradi stanovanjskega kreditiranja in šibkejše sposobnosti za ustvarjanje čistega dobička. Standard&Poor s je nedavno opozoril Francijo, da jim grozi znižanje bonitetne ocene zaradi domnevnega upočasnjevanja evropskega gospodarstva in francoskega deleža v krizi evroobmočja. Najprej bi bilo treba znižati kreditno oceno Velike Britanije Guverner Francoske centralne banke Christian Noyer je poudaril, da bi v časih, ko vsa Evropa bije plat finančnega zvona, morale bonitetne hiše najprej spustiti bonitetne ocene kreditne sposobnosti Velike Britanije, saj je po njegovem mnenju britanska ekonomija šibkejša od francoske. Standard&Poor s je nedavno opozoril Francijo, da jim grozi znižanje bonitetne ocene zaradi domnevnega upočasnjevanja evropskega gospodarstva in francoskega deleža v krizi evroobmočja. Kot poudarja Noyer, je znižanje francoske ocene nesmiselno in nelogično, če se preveri same temelje francoskega gospodarstva. Britanska vlada na namige odgovarja s podatki, po katerih imajo pripravljen uresničljiv načrt za rešitev državnega primanjkljaja. Noyer je v pogovoru za časnik Le Telegramme poudaril, da so Britanci v slabšem položaju kot Francozi, saj imajo večji deficit, so bolj zadolženi, višjo raven inflacije in nižjo gospodarsko rast.

Zasrbel nas bo nos Narava se prebuja in z njo tudi dva najpogostejša alergena, mačica in leska, najbolj alergeni pa sta breza in ambrozija. Ko vas srbijo oči in vam teče iz nosu Najpogostejši simptomi alergij so kihanje, draženje v nosu, kašelj in utrujenost, vnete so lahko tudi oči. Pri astmatikih so napadi pogostejši. Največ prahu v sončnem vremenu Simptomi so najmočnejši med cvetenjem. Koncentracija peloda v zraku je večja v sončnem in vetrovnem vremenu. V sončnem vremenu se odpre več cvetov, veter pa suh in lahek pelod raznese na vse strani. Koncentracija peloda v zraku je veliko manjša ob deževnem vremenu. Izogibajte se alergenom Če je le možno, se napadom alergijskega rinitisa poskusite izogniti ali pa se posvetujte glede zdravljenja. Zdravniki najraje pripisujejo antihistminike vseh vrst, za druge oblike lajšanja je že malo prepozno. Boiresonanca in homeopatija namreč zahtevata zdravljenje v okolju brez alergenov. Preden se zvečer odpravite v posteljo, si pelode izperite z las, obleko pa si slecite zunaj spalnice. Na podeželju zračite prostore po sedmi uri zvečer, v mestu pa med šesto in osmo zjutraj - takrat je koncentracija pelodov najnižja. Priporočljiva nosna prha Nosno sluznico večkrat dnevno očistite pelodov - z nosno prho ali z nosnim pršilom z morsko vodo. Nos si lahko zaščitite tudi s pršili, ki ustvarijo zaščitni film ali pa s posebnimi nosnimi mazili, ki vzpostavijo zaščitni sloj. Hudim alergikom pomaga tudi, da med cvetenjem pelodov spremenijo okolje in se odpravijo na potovanje tja, kjer tista rastlina ne raste.

Premier Janez Janša je ponovil, da je dokument, ki ga je predstavil Sašo Peče, ponaredek. To je potrdil tudi bivši član stranke Lipa Dejan Kaloh, ki je od Zagoraca že prejel grozilni SMS. Premier Janez Janša je glede dokumenta, ki ga je v DZ na izredni seji prinesel Sašo Peče, ponovil, da gre za ponaredek, kar naj bi se videlo na prvi pogled pri robovih kopiranja različnih dokumentov. Vprašanje je samo, ali gre za ponaredek ponaredka iz " šopa" ponaredkov iz Depale vasi ali za originalni ponaredek iz tistega časa, je dejal. Celotna zadeva se sicer zdi Janši " absurdna". " Nobeno ožje vodstvo ni obstajalo, ki bi lahko dajalo takšne ukaze, in to je bilo takrat z mnenji strokovnjakov in postopki dokazano," je dejal. Če poskušaš razkriti nepravilnosti, te diskreditirajo. Sašo Peče Peče vztraja Po Pečetovih besedah v dokumentu med drugim piše, " da je ožje vodstvo sprejelo odlok o materialni pomoči v vojaški opremi in materialu Republiki Hrvaški". Pri tem naj bi bil za odgovorno osebo prodaje določen nekdanji direktor vojaške obveščevalno-varnostne službe Andrej Lovšin, ki je zagotovil, da dokument ne obstaja in ga nikoli ni videl. Po njegovih besedah je Janša dokument poznal, imajo pa ga tudi v arhivu in na policiji, zaradi česar "je nemogoče, da bi prišlo do ponarejanja z moje strani". Zatrdil je še, da ima še nekaj dokumentov, ki jih predsedniku državnega zbora namerava posredovati danes ali jutri. Član Lipe Dejan Kaloh pravi, da je dokument za Pečeta izdelal sin enega izmed članov Lipe. " Večkrat sem prisostvoval na pogovorih med Sašom Pečetom in Barbaro Žgajner Tavš, kako je po akciji 'položnice' obvezno narediti še nekaj velikega in odmevnega, samo da se zruši Janeza Janšo," je zatrdil Kaloh in dodal, da sam " nikoli nisem pristajal na take umazane igre in to sem obema dal tudi jasno vedeti". Kos ve, da dokument ni pristen Dokument, ki ga je na torkovi izredni seji DZ o nakupu oklepnikov v razpravi pokazal poslanec in predsednik Lipe Sašo Peče, ni pristen, je na novinarski konferenci zatrdil predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. Po Kosovih besedah je dokument star vsaj 15 let. Na novinarsko vprašanje, ali je dokument, ki ga je na izredni seji pokazal Peče, pristen in ali ga je morda on posredoval predsedniku Lipe, je Kos odgovoril, da ne. Dodal je: "Vem, o katerem dokumentu govorimo, pa vem, da ni pristen". Ob tem je zatrdil, da je dokument star vsaj 15 let. Kalohu so grozili "z meglo" Vodja pisarne poslanske skupine Lipa v odstopu Dejan Kaloh je povedal, da je v sredo ob 23.05 od poslanca Lipe Boštjana Zagorca prejel SMS sporočilo z vsebino: "V Mariboru je megleno!" Po njegovih besedah gre za resne grožnje poslanca državnega zbora. Kaloh bo na mariborski kriminalistični policiji še danes podal prijavo zoper Zagorca. Kot trdi Kaloh, je po sredinih dogodkih nedvoumno, da mu je v sporočilu Zagorac grozil z odvzemom življenja. "V tem kontekstu je vsem jasno, kaj pomeni, če te vzame megla," pojasnjuje Kaloh. Vremenskih SMS-sporočil se bojijo le kronični lažnivci, narkomani ali pa največji kriminalci.

Ženeva - Letalski prevozniki bodo v prihodnjem letu na ravni celotne panoge zabeležili 2,5 milijarde dolarjev izgube, v danes objavljeni napovedi ocenjuje Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA). Vse regije, z izjemo ZDA, naj bi zabeležile večje izgube kot v letu 2008. Napovedi niso obetavne, je povedal generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani in dodal, da se bo kronična kriza v tej industriji nadaljevala tudi v letu 2009. Panoga se po njegovih besedah sooča z najslabšim prihodkovnim okoljem v zadnjih 50 letih. Prihodki celotne panoge naj bi se z za letos napovedanih 536 milijard dolarjev znižali na 501 milijardo dolarjev. To je prvi padec prihodkov po letih 2001 in 2002, ko je dve leti zapored industrija zabeležila upad prihodkov. Potniški promet naj bi se v letu 2009 znižal za tri odstotke, potem ko naj bi letos imel dvoodstotno rast. To bo prvo zmanjšanje potniškega prometa po letu 2001, ko je prišlo do 2,7-odstotnega zmanjšanja. Za tovorni promet se pričakuje, da se bo skrčil za pet odstotkov, medtem ko naj bi se letos za 1,5 odstotka. Pred letošnjim letom se je tovorni promet nazadnje zmanjšal leta 2001, takrat za šest odstotkov. Cena severnomorske nafte brent naj bi v prihodnjem letu znašala v povprečju 60 dolarjev za 159-litrski sod, tako da naj bi letalski prevozniki skupno za gorivo odšteli 142 milijard dolarjev. To je 32 milijard dolarjev manj kot letos, ko je povprečna cena brenta znašala 100 dolarjev. Združenje je ob tem nekoliko popravilo svojo napoved za leto 2008. Po novi oceni naj bi letalska industrija letos ustvarila pet milijard dolarjev izgube, po septembrski oceni naj bi ta znašala 5,2 milijarde dolarjev. Znižanje napovedane izgube za letošnje leto je posledica hitrega upadanja cen goriva. Izguba bo v prihodnjem letu nižja na račun severnoameriških letalskih prevoznikov Izguba v prihodnjem letu bo nižja od letošnje predvsem na račun severnoameriških letalskih prevoznikov. Ti so bili namreč letos zaradi visokih cen goriva najbolj prizadeti, skupaj naj bi zabeležili 3,9 milijarde dolarjev izgube. Zato so se z zmanjšanjem zmogljivosti tudi prvi začeli prilagajati na nove razmere, to pa jim omogoča, da se bolje spopadajo s sedanjim zmanjševanjem povpraševanja zaradi recesije in hitreje izkoristijo padajoče cene nafte. Severnoameriški letalski prevozniki naj bi tako na skupni ravni v letu 2009 kot edini zabeležili dobiček, v višini 300 milijonov evrov. Azijsko-pacifiški naj bi imeli 1,1 milijarde dolarjev izgube, evropski milijardo dolarjev izgube, latinskoameriški in bližnjevzhodni pa po 200 milijonov dolarjev izgube. Afriški prevozniki naj bi zabeležili 300 milijonov dolarjev izgube. Letalski prevozniki, tako Bisignani, so se sicer od leta 2001 naprej korenito prestrukturirali. Občutno so znižali svoje stroške, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Vendar pa je finančna kriza te dosežke zasenčila, zato so potrebni novi ukrepi. Ti med drugim zajemajo odpuščanja, če ne bo prišlo do dodatnega zmanjšanja stroškov, svoj delež pa morajo prispevati tudi vlade, in sicer na področju obdavčitve, infrastrukture, regulacije.

Vse poslanske skupine podpirajo spremembo zakona o gospodarskih družbah. Ta bi omogočal razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov ter omejevanje izplačevanja nagrad. Prav vse poslanske skupine podpirajo spremembe zakona o gospodarskih družbah, s katerimi vlada predlaga prenos evropske direktive o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, v slovenski pravni red. Ob tem pozdravljajo predvsem določbe, ki zahtevajo razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov. Poglavitni cilj novele zakona o gospodarskih družbah je sicer dopolnitev oz. krepitev načela enake obravnave delničarjev, a je Vili Trofenik Zares med njenimi bistvenimi novostmi izpostavil razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov ter omejitev izplačevanja nagrad članom nadzornih svetov iz dobička družbe. Prejemke menedžerjev je treba razkriti in določiti postopek določanja njihove višine, je pozval. Trofenik kot bistveno novost izpostavlja razkritje prejemkov članov uprav in nadzornih svetov. Člani nadzornega sveta po novem ne bodo upravičeni do udeležbe pri dobičku, je dejal Trofenik ter opozoril na nesprejemljivo dosedanjo prakso, ko je prišlo do absurdno visokih povišanj sejnin in do izplačevanja nagrad na podlagi dobička, ki so ga ustvarila podjetja. Zgolj nadzornih petih velikih podjetij v državni lasti, med njimi je naštel NLB, Pošto Slovenije, Telekom Slovenije, Luko Koper in NKBM, so tako v letu dni iz tega naslova zaslužili več kot 1,2 milijona evrov. Tudi Matjaž Han SD je ob podpori določbam, ki dodatno delujejo v prid malih delničarjev, opozoril predvsem na prepoved udeležbe članov nadzornih organov pri dobičku. Ta predlog je nedvomno v skladu s trenutnim stanjem v gospodarstvu, saj se je v preteklosti večkrat izkazalo, da so člani nadzornih organov dobivali enormne in neopravičene nagrade, ki niso bile pogojene z njihovim delom, je dejal. Mnenja o odpravi možnosti udeležbe članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja so v strokovni javnosti deljena, je dejal Milan Gumzar LDS. V LDS pa so naklonjeni rešitvi, s katero se daje skupščini pristojnost določanja politike prejemkov članov organov vodenja ali nadzora. Prav na tem področju je sedanja finančna in gospodarska kriza razkrila velike anomalije tudi pri nas, je dejal ter menil, da je treba dati lastnikom dodatno možnost, da politiko nagrajevanja določajo sami, če seveda tako želijo. Prav je, da se lotevamo nekaterih aktualnih problemov in jih poskušamo odpraviti, vendar moramo pri tem imeti v vidu, da s tem ne povzročimo škode tistim gospodarskim družbam, ki s t. i. tajkunskimi posli nikoli niso imele opravka, je bil do predloga omejevanja udeležbe nadzornikov pri dobičku zadržan Andrej Vizjak SDS. Če nadzorni sveti nimajo nič z udeležbo pri dobičku, potem verjetno tudi nimajo kaj veliko z odgovornostjo za njegovo ustvarjanje, je pojasnil. V SNS bodo predlog novele zakona o gospodarskih družbah podprli predvsem z moralnega stališča, je napovedal Bogdan Barovič. Res je neprimerno, da so člani nadzornih svetov nagrajeni z deležem v dobičku, res pa je tudi, da jih je treba pošteno nagraditi za njihovo delo, je dejal. Udeležba članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja je lahko v navzkrižju interesov glede na naloge, ki jih nadzorni svet ima, se je s prepovedjo udeležbe nadzornikov pri dobičku strinjal Radovan Žerjav SLS. Glede na čudno stanje duha in nekatere ekscesne prejemke članov uprav v poslanski skupini SLS podpirajo tudi obvezo po javni objavi prejemkov članov organov vodenja in nadzora. Tako bo možno preprečiti marsikatera nerazumna nesorazmerja, ki smo jim priča dandanes, je menil Žerjav.

Ljubljana - Italijanska energetska družba namerava v Sloveniji ustanoviti novo podjetje, in sicer z imenom Eni Slovenija. O tem, ali bo Eni lahko v svojem hčerinskem podjetju uporabljal ime Slovenija, bo vlada predvidoma odločala na današnji seji. V Sloveniji je Eni že prisoten z dvema podjetjema. Preko svojega podjetja Agip obvladuje okoli deset bencinskih črpalk, preko podjetja Adriaplin, v katerem ima 51-odstotni lastniški delež, pa distribuira plin. Po ocenah poznavalcev razmer zdaj Eni ustanavlja v Sloveniji novo podjetje zaradi gradnje plinovoda Južni tok. S tem plinovodom, v katerega nameravata ruski Gazprom in italijanski Eni vložiti približno 20 milijard evrov, se bodo nahajališča plina v severni Sibiriji prek Črnega morja in držav jugovzhodne Evrope povezala z Italijo.

KD Group Matjaža Gantarja je v prvem letošnjem polletju ustvarila 184,3 milijona evrov prihodkov, izguba pa je znašala 12,8 milijona evrov Foto: Aleš Beno KD Group Matjaža Gantarja je v prvem letošnjem polletju ustvarila 184,3 milijona evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov manj, kot v enakem obdobju lani. Ob tem je družba beležila polletno izgubo v višini 12,8 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranih izkazov, objavljenih na spletnih straneh Ljubljanske borze. Prihodki iz naslova premoženjskega zavarovanja so v polletju znašali 70,8 milijona evrov, kar je 2,5 milijona evrov več kot v prvem polletju lani. Prihodki iz življenjskih zavarovanj so se s 44,6 milijona evrov v primerjavi z lanskim prvim polletjem znižali za slab milijon evrov, prihodki iz naslova zdravstvenih zavarovanj (50,4 milijona evrov prihodkov) pa so se zvišali za 2,4 milijona evrov. Letos nič prihodkov iz kinematografije Iz naslova finančnega poslovanja je KD Group v prvih šestih mesecih ustvarila 5,4 milijona evrov prihodkov, pet milijonov evrov manj kot v lanskem prvem polletju. Prihodkov iz kinematografije skupina letos ni ustvarila, medtem ko se je iz tega naslova v lanskem letu v blagajno KD Group nateklo 9,2 milijona evrov. Drugi prihodki so znašali 3,9 milijona evrov oz. slabih 50.000 evrov manj kot lani.

Nagrade za najboljše Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka 23. mednarodni sejem pohištva Ambient Ljubljana. Na sejmu, ki je največji te vrste od Milana do Dunaja in bo trajal do 11. novembra, se predstavlja 240 podjetij in 24 držav. Na sejmu pohištva in notranje opreme so letos osmič zapored podelili nagrade desetim najbolj inovativnim in kreativnim izdelkom, ki združujejo funkcionalnost ter tehnološko oziroma likovno kakovost v nov, sodoben izdelek. Obiskovalci si bodo poleg razstave TOP 10 lahko ogledali razstavo Top ideje - borza oblikovanja, razstavo Must have from Poland, v okviru katere bodo razstavljeni izdelki, izbrani na natečaju Festivala oblikovanja v Lodžu, razstavo stolov Rex in drugega pohištva oblikovalca Nika Kralja, razstavo oddelka za lesarstvo biotehniške fakultete ter razstavo Povezujemo oblikovanje in industrijo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.

Zagreb - Trgovinske verige Plodine, Mercator Hrvaška in Billa so na tiskovni konferenci predstavili zasnovo skupnega podjetja Mercator-Plodine-Billa d.o.o. Trgovinski verigi Mercator in Plodine sta se združili že konec leta 2006, sedaj pa se jima je pridružila še Billa. Njihov cilj je skupna nabava in združenost proti dobaviteljem. Predsednica uprave novonastalega podjetja je postala Đozi Heberling, članica uprave podjetja Plodin: „Sprejem Bille k našemu sodelovanju je prava odločitev, naše trgovine pa bodo tržišču kmalu ponudile najugodnejše cene“. Cilj teh treh podjetij je namreč konkurenca podjetju Konzum in omogočanje nižjih cen, kot jih ima ta. Mercator-Plodine-Billa d.o.o. sedaj namreč pričakuje nižje nabavne cene pri dobaviteljih, kar bi jim dovoljevalo znižanje cen in konkurenco verigi trgovin Ivice Todorića. Znano je, da na Hrvaškem ravno Ivica Todorić narekuje cene prehrambenih proizvodov, kar mu omogoča tržna pozicija njegovega Konzuma. Pri tem naj bi mu pomagal tudi Ivo Sanader, ki je trgovce v času inflacije pozval k znižanju cen prehrane in znižanju visokih marž. Konzum je takrat prvi znižal cene, sledila pa so mu še ostala podjetja. Od vseh treh trgovinskih verig je najmočnejša Plodine, ki bo v prihodnje postala še močnejša, saj njen lastnik Mile Ćurković v naslednjih petih letih načrtuje odprtje še petdesetih trgovin samo v Zagrebu.

Odločba za odstrel medveda, ki je lomastil v okolici Rožnika, je potekla. Na ZGS so dejali, da v primeru, da se ne bo več približeval ljudem in naseljem, kosmatinca ne bodo odstrelili. Tri leta starega medveda, ki se trenutno giblje na krimsko-mokriškem gozdnem območju, je intervencijska skupina Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 16. aprila na Rožniku v Ljubljani odlovila, mu nadela satelitsko telemetrično ovratnico, nato pa ga je prepeljala v naravno okolje gozdnega območja Notranjske. Kosmatinec se je prejšnji četrtek vrnil v bližino Ljubljane in lomastil v okolici Grosuplja, Pijave Gorice in Škofljice. Zaradi ponovnega obiska naselij je Agencija RS za okolje izdala odločbo za njegov odstrel, ki je z današnjim dnem potekla. Medved, ki so ga po vrnitvi videvali v okolici Grosuplja, pri Sostrem in Lipoglavu, se je nato odpravil proti gozdnemu območju Krima in Mokreca. Intervencijska skupina zavoda za gozdove bo sicer še naprej spremljala njegovo gibanje. Prebivalce še vedno opozarjajo, da naj se medvedu, če ga opazijo, ne približujejo, ampak o tem obvestijo pristojne na številkah 112 ali 113. Pri tem naj navedejo točno lokacijo. Medved le iz naravnega okolja Strokovnjaki ZGS menijo, da je medvedovo vedenje zelo nenavadno: kot kaže, se giblje podnevi, ponoči pa počiva, stalno in neboječe se približuje ljudem. Iz tega je mogoče sklepati, da gre morda za medveda, ki ne izvira iz naravnega okolja. DNK-analiza, ki so jo opravili na Biotehniški fakulteti, je ovrgla ta sum.

Bruto realizacija je v obdobju januar - oktober znašala dobrih 156 milijonov evrov, Hit pa v tem obdobju beleži izgubo v višini 4,4 milijona evrov V prvih desetih mesecih letošnjega leta je družba Hit z doseženo celotno bruto realizacijo za 12,5 odstotka oziroma 19,4 milijona evrov zaostala za obdobnim planom. Ustvarila je 156,1 milijona evrov bruto realizacije, kar pomeni 12,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani, so sporočili iz Hita po seji nadzornega sveta. Vrednost vseh stroškov in odhodkov je bila za 6,7 odstotka oziroma 10,2 milijona evrov nižja od plana obdobja. Izguba presega štiri milijone evrov Obdobje januar - oktober je družba zaključila s 4,4 milijona evrov izgube, medtem ko je bilo s planom obdobja načrtovano poslovanje z dobičkom v višini 4,9 milijona evrov. Igralni salon in igralnice so sicer v desetih mesecih letošnjega leta zabeležile 1,23 milijona obiskovalcev.

Pozabili so na točko o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe, pri tem pa gre po besedah Stanislava Valanta le za računovodsko operacijo Uprava NFD Holdinga , ki jo vodi Stanislav Valant je včeraj sklicala novo skupščino, saj so pri sklicu julijske skupščine naredili "administrativno napako", poroča Dnevnik. Do kakšne napake je prišlo in koliko dodatnih stroškov bo zaradi novega sklica imela družba iz NFD Holdinga niso sporočili. Valant je za časnik povedal le, da je šlo "le za administrativno napako", ki jo bodo zdaj popravili. Pozabili na zmanjšanje osnovnega kapitala Iz ponovnega sklica skupščine, ki bo 7. septembra, izhaja, da so na dnevni red julijske skupščine "pozabili" dodati točko o zmanjšanju osnovnega kapitala, o čemer bodo zdaj delničarji odločali prihodnji mesec. "Ne pričakujemo, da bi lahko nadoknadili izgubo iz preteklih let, zaradi česar smo se odločili, da izgubo pokrijemo v breme kapitala," je pojasnil Valant in dodal, da gre pri zmanjšanju osnovnega kapitala le za računovodsko operacijo. Z zmanjšanjem osnovnega kapitala lažja dokapitalizacija Zmanjšanje osnovnega kapitala bo NFD Holdingu olajšalo morebitno dokapitalizacijo, priznava Valant. Po zakonu o gospodarskih družbah namreč dokapitalizacijska cena delnice ne sme biti nižja od nominalne vrednosti. Trenutno je nominalna vrednost delnice NFD Holdinga 4,17 evra, po zmanjšanju osnovnega kapitala pa bo le še tri evre. "Morda je to povezano tudi z načrtovano dokapitalizacijo," je bil kratek Valant. Uprava NFD Holdinga je sicer na prejšnji skupščini konec julija dobila pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala dobila že na lanskoletni skupščini, Valant pa bi dokapitalizacijo lahko izvedel tudi prek pretvorbe posojil v lastniški kapital, o čemer pa kot pravi, ne razmišlja.

Ljubljana - Čeprav je prometni minister Radovan Žerjav na včerajšnji novinarski konferenci napovedal, da bo sanacija premalo hrapavih betonskih vozišč v avtocestnih predorih končana še pred prvomajskimi prazniki, se je pri dogovarjanju med Darsom, DDC in SCT o kritju stroškov sanacije zapletlo. Iz največjega slovenskega gradbenega podjetja so namreč včeraj pozno popoldne sporočili, da ne nameravajo sofinancirati stroškov sanacije predora, saj so betonska vozišča izvedli po tehnologiji, ki jo je zahteval Dars, kvaliteto del pa je vseskozi nadzoroval DDC. Še včeraj dopoldne je minister Žerjav dejal, da "bo zelo verjetno še do konca tedna prišlo do podpisa sporazuma med Darsom, DDC in SCT". "V tem primeru bi bili predori sanirani pred prvomajskimi prazniki. Stroške sanacije, gre za skupno okoli 750.000 evrov, pa si bosta razdelila DDC in SCT," je dejal Žerjav, ki je imel že dobro uro pred tem na mizi pismo prvega moža SCT Ivana Zidarja. Ta je ministra opozoril, da ne namerava plačati stroškov sanacije omenjenega predora, saj da je SCT dela opravil kvalitetno, kar naj bi ugotovili strokovnjaki z dunajske tehniške univerze. "Ponudili smo vam, da sanacijo izvedemo za plačilo, ki bi pokrilo zgolj dejanske stroške opravljenih del. Dogovora, ki nam ga ponujate, ne nameravamo sprejeti, ker naj bi sanacijo izpeljali kot razvojno-raziskovalni projekt, zato vam predlagamo, da ponovno pretehtate našo pripravljenost, da povečamo hrapavost v slovenskih predorih na podlagi javnega naročila ali neposrednih pogajanj z Darsom," je ministra pozval Zidar. "Vozišč ni mogoče celovito sanirati v okviru raziskovalnega projekta, ki bi se celo izvajal pod prometom ob cestnih zaporah," je še dejal Zidar. Kot je namreč zatrdil minister, bo SCT povečeval hrapavost vozišča z metodo finega rezkanja le ponoči. "Proti večeru bodo cev, ki jo bodo sanirali, zaprli, promet pa preusmerili v drugo cev. Zjutraj bodo cev pripravili in skoznjo spet speljali promet. Na tak način je predore mogoče sanirati v dveh do treh tednih in hkrati čim manj ovirati promet," je povedal Žerjav. Minister za promet ima sicer vsaj v primeru štirih trojanskih predorov, katerih sanacija naj bi stala okoli 410.000 evrov, v rokavu še eno potencialno karto: unovčenje bančnih garancij, ki jih je SCT predložil ob izvedbi del. Kljub temu je Radovan Žerjav včeraj zatrdil, da je za zdaj bolj naklonjen dogovoru, bržkone tudi zato, ker bi SCT uveljavitev garancije spodbijal na sodišču, kar bi lahko sanacijo zavleklo za nekaj let. "Prepričani smo, da za uveljavljanje garancije ni nikakršne pravne podlage. Možno jo je uporabiti le, če se izkaže, da smo delo opravili slabo. Tudi Darsova strokovna komisija je ugotovila, da gre pri pojavu prevelike drsnosti vozišč za nepredvidene fizikalne lastnosti betona, ki jih projektanti niso predvideli," so sporočili s SCT.

Ljubljana - Medtem ko elektrodistribucijska podjetja napovedujejo nove podražitve električne energije, se Elektru Slovenije (Eles) kot nacionalnemu upravljalcu prenosnega omrežja letos obeta rekordni dobiček. Cene, ki jih trgovska podjetja plačujejo na Elesovih avkcijah za čezmejne prenosne zmogljivosti, namreč v zadnjih mesecih strmo rastejo. Tako je Eles, ki ga vodi Vitoslav Türk, pred dnevi zgolj za 250 megavatov zmogljivosti na meji z Avstrijo, ki jih je prodal po ceni od 18 do 20 evrov, iztržil kar 17,6 milijona evrov. Za primerjavo: gre za znesek, ki presega seštevek Elesovih dobičkov v letih 2004 in 2005, ko se podjetje ni več ukvarjalo s tržnimi dejavnostmi. Eles je tako le v eni uri, kolikor je trajala omenjena letna avkcija, zabeležil skoraj desetino vseh prihodkov iz lanskega poslovnega leta. Takšnega izkupička si niso obetali niti v Elesu, saj so po dostopnih informacijah računali na tako imenovani prihodek od prezasedenosti v višini deset milijonov evrov. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) priznavajo, da je letna avkcija na avstrijski meji presegla vse dosedanje cenovne rekorde. Na vprašanje, ali bo rast avkcijskih cen kakor koli vplivala na podražitve elektrike in poslovne rezultate skupine HSE, pa so v družbi, ki jo vodi Jože Zagožen, odgovorili: "Cene za čezmejne prenosne zmogljivosti so v zadnjem obdobju precej visoke. Nakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti za HSE predstavlja velik strošek, vendar je ta nujen za izvajanje oskrbe slovenskega trga in trgovalno-proizvodnih aktivnosti. Ti stroški se seveda odražajo tudi na ceni električne energije na slovenskem trgu in torej na stroških oskrbe slovenskih porabnikov električne energije." Prav lahko se torej zgodi, da bo Eles letošnje poslovno leto končal celo kot najbolj dobičkonosno slovensko energetsko podjetje, pa čeprav se po zakonodaji ne sme ukvarjati s tržno dejavnostjo. Ob tem velja poudariti, da Eles že v letih 2004 in 2005, ko je imel "le" okoli 16 milijonov evrov dobička, ni uspel porabiti vsega denarja za gradnjo novih prenosnih zmogljivosti, zato mnogi dvomijo, da bo v letošnjem rekordnem letu kaj drugače. Eles je za letos načrtoval za dobrih 34 milijonov evrov obnov in vlaganj v daljnovode in transformatorje, kar je znesek, ki je dvakratnik izkupička od "avstrijske" avkcije. Agencija za energijo je že lani Elesu odvzela 3,6 milijarde nekdanjih tolarjev prilivov za omenjeni leti in denar, ki ni bil porabljen za gradnjo omrežja, postopoma prelila v omrežnino. Vse kaže, da se s to odločitvijo na Elesu niso sprijaznili. V petek nam je namreč direktorica agencije Irena Praček potrdila, da se je Eles zoper njihovo odločbo pritožil, ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, pa je operaterjevo pritožbo zavrnilo. V Elesu, ki je v stoodstotni državni lasti, so se zaradi tega obrnili na upravno sodišče. "Po nalogu nadzornega sveta smo tam sprožili postopek za pridobitev interpretacije načina uravnavanja prihodkov in odhodkov, ki jih določa agencija," so nam pojasnili v Elesu.

Kljub temu da je premier Pahor nedavno dejal, da v podjetjih v državni lasti letos ne bo nagrad za upravo, so v Triglavu to očitno preslišali.

Večje demonstracije so mogoče še pred poletjem, svari Boris Mazalin iz konfederacije sindikatov 90. "Danes smo tukaj, da damo politikom jasno sporočilo: dosti imamo socialnega razslojevanja, želimo pravično državo, hočemo, da se zagotovijo nova delovna mesta za zaposlene, hočemo plače za delo, ki si jih ljudje v težkih razmerah zaslužijo, in da se neha z grožnjami v javnem sektorju (enkrat odpuščanja, drugič nižanja plač)," je v torek dejal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Dušan Rebolj. Vsi sindikati pa poudarjajo, da morajo biti vladni ukrepi bolj uperjeni k reševanju delavcev, ne pa bankirjev in tajkunov. "Nož v hrbet" "Treba je investirati v panoge, kot sta energetika in promet (ceste in železnice)," je pojasnil Rebolj in dodal, da se bo armada brezposelnih, če tega ne bomo naredili, še bolj povečala. Kje pa so priložnosti? V storitvah, v novih investicijah, je prepričan Rebolj. Pri tem je poudaril, da je treba spodbujati drobno gospodarstvo, česar zdaj nihče ne dela, "ravno obratno: to, kar se zdaj dogaja, je celo nož v hrbet malim podjetjem". Vojna napoved "Če nas vlada ne bo uslišala, bodo imeli delovno vojno. Vsi delavci bomo na cesti, pa bodo tudi oni brez denarja," je dejal eden od udeležencev. Kdaj pa bi lahko bile večje demonstracije? Predsednik konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin odgovarja, da še pred poletjem. Ena od članic sindikata kliničnega centra je za dokaz, kako potrebni so delavci, dejala: "Če mi zapremo samo dvoje vrat, dobimo takoj 500 novih ljudi za na Žale."

Za gospodinjstva strošek vključen v ceno V letu 2008 se bodo omrežnine za elektroenergetsko omrežje zvišale v povprečju za 6,2 odstotka. Kot je potrdil svet Javne agencije za energijo, se bo omrežnina za prenosno omrežje zvišala za 3,5 odstotka, za distribucijsko omrežje za 6,7, za sistemske storitve pa za 7,1 odstotka. Direktorica agencije za energijo Irena Praček je ob tem povedala, je bil dvig že napovedan z regulativnim okvirom, višje cene pa začnejo veljati 1. januarja prihodnje leto. V napovedano 6-odstotno podražitev elektrike za gospodinjstva je višja omrežnina že vključena. Kaj je omrežnina? Gre sicer za prispevek, namenjen pokrivanju stroškov upravljanja, vzdrževanja in razvoja elektroenergetskih omrežij. Končna cena elektrike pa vključuje ceno energije, uporabo omrežij, trošarino in davek na dodano vrednost.

Ljubljana - Hoteli Bernardin so v minulem letu ustvarili 19,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je zgolj dva odstotka več kot leto pred tem. Glavnino prihodkov so predstavljali prihodki iz naslova namestitvenih zmogljivosti, kongresne dejavnosti in zunajpenzionske storitve, tri četrtine prihodkov pa je bilo vezanih na goste iz Avstrije, Italije in Nemčije. Kljub skromni rasti prihodkov se je čisti dobiček družbe zvišal za skoraj petino, na 2,06 milijona evrov, kar pa je predvsem posledica povečanih finančnih prihodkov. Iz prodaje finančnih naložb so namreč Hoteli Bernardin lani iztržili kar 1,48 milijona evrov, medtem ko leto pred tem prihodkov iz tega naslova niti niso imeli. Dobiček iz poslovanja je bil pri slabih dveh milijonih evrov za skoraj tretjino nižji kot leto pred tem, denarni tok iz poslovanja pa se je znižal za 17 odstotkov. K padcu dobička je pripomogla predvsem visoka, kar 30-odstotna rast stroškov storitev ter 16-odstotna rast stroškov blaga in materiala. Za letošnje leto uprava Hotelov Bernardin načrtuje 5-odstotno rast nočitev, prihodki pa naj bi se povečali za kar 41 odstotkov. Rast prihodkov bo predvsem pod vplivom novega igralnega salona, maja pa nameravajo odpreti tudi nov center dobrega počutja.

Rasti tečajev v Zagrebu danes ni videti konca, medtem pa je ostale balkanske borze že prizadela vrnitev prodajalcev Stanje ob 14:10 V Zagrebu se nadaljuje visoka rast. Indeks je pridobil že 12,9 odstotka. Hrvatske telekomunikacije so poletele za 10 odstotkov na 237 kun, Institut građevinarstva Hrvatske je dvignilo za 23,4 odstotka, podražila pa se je tudi Ina , katere vrednost se je okrepila za 6,5 odstotka na 2.200 kun. V Beogradu se je rast do konca trgovanja ohladila in je znašala še tri odstotke, čeprav je indeks danes že pridobil več kot pet odstotkov. Tako Komercialna banka Beograd kot tudi Metals banka sta se pocenili za pol odstotka, medtem ko je Metalac poletel za 11 odstotkov na 2.282 dinarjev. Sojaprotein se je okrepila za 2,44 odstotka na 880 dinarjev. V Bosni SASX končal malenkost v zelem, pridobil je 0,4 odstotka. 2,8 odstotka sta pridobili delnici Bosnalijeka in BH-Telecoma, Energopetrol pa je padel za 2,8 odstotka na 19,73 marke. Indeks Birs je trgovanje končal občutno pod gladino. Izgubil je namreč 1,76 odstotka. Makedonski MBI je kljub rasti preko dneva izgubila 0,3 odstotka. Stanje ob 11:15 Kot že tolikokrat se je tudi danes na Balkanu za pravilnega pokazal rek, da je treba kupovati takrat, ko vsi prodajajo. Zadnje dni preteklega tedna so bile namreč tečajnice močno pod gladino, vendar tisti, ki so takrat kupovali, lahko danes unovčujejo lepe dobičke, predvsem v Zagrebu in v Beogradu. Danes je eksplodiral Zagrebški indeks Crobex, ki ga je poneslo za 11,2 odstotka. Daleč najbolj prometni sta delnici hrvaškega Ericssona in Telekoma , vendar pa sta s 5,4 in 8,8-odstotno rastjo precej pod rekordnimi skoki. Med pomembnejšimi po rasti vodi Uljanik plovidba , ki je poskočila za 19,3 odstotka na 989 kun, delnica Atlantske plovidbe pa se je okrepila za 14 odstotkov na 1.278 kun. Z zadnjima dvema je zaradi rasti tudi zaustavljeno trgovanje na borzi, tako kot tudi z ostalimi 37-imi. Beograjski indeks Belex se je dvignil za 4,5 odstotka, njegova rast pa je že presegla pet odstotkov. Rasti indeksa je sledila Agrobanka , ki je 6,3 odstotka dražja, za 16,6 odstotka na 3.100 dinarjev pa je poletela Aik banka . V Sarajevu je indeks SASX-10 porasel za dva odstotka. BH-Telecom je kot najprometnejši pridobil 4,7 odstotka, Bosnalijek pa se je podražil za tri odstotke na 14,12 marke. Banjaluški indeks Birs je edini na Balkanu, ki danes izgublja, izguba pa znaša 1,3 odstotka. Indeks podpira Telekom Srpske , ki je porasel za 1,85 odstotka na 1,1 marke. Makedonski indeks MBI je pridobil pol odstotka.

Napoveduje se turbulentno leto za francosko avtomobilsko industrijo Francoski avtomobilski proizvajalec Renatult je prejšnji teden napovedal umik petih modelov s trga Velike Britanije in prekinitev pogodb s tretjino tamkajšnjih prodajalcev, poroča SKNVibes.com. Za leto 2012 so napovedali zmanjševanje stroškov v vseh regijah. PSA Peugeot Citroën pa je že novembra napovedal odpuščanja, o čemer smo pisali v članku PSA Peugeot Citroen doma ukinja štiri tisoč delovnih mest. Leto 2012 bo po napovedih težko leto za avtomobilsko industrijo, ki je temelj francoskega gospodarstva. Posredno in neposredno skrbi za zaposlitev četrtine delovne sile v državi. Glavni vzrok za upad prodaje je načrtovana upočasnitev gospodarske rasti in konkurenca iz Azije. Hkrati se končujeta dva ukrepa, ki sta umetno povečevala prodajo avtomobilov (subvencije za kupce novih avtomobilov in davčne olajšave za nakup energetsko varčnih avtomobilov).

Na to kažejo opazna znižanja rasti izvoza blaga, obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednosti opravljenih del v gradbeništvu in realnega prihodka v trgovini na drobno v novembru in decembru. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle Ob zmanjšanju povpraševanja v EU in zunaj Unije je v Sloveniji zaslediti predvsem krepak padec izvoza ta se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni nominalno znižal za 9,4 odstotka. Močno se je zmanjšala tudi investicija dejavnost, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Vasle ne bi bil presenečen, če bi statistični urad za zadnje lansko četrtletje ugotovil negativno gospodarsko rast. Glede na pričakovanja in ocene so podatki, ki prihajajo iz finančnega in realnega sektorja, zelo slabi, je dejal. Poudaril je, da je ponoven zagon gospodarstva pričakovati v letu 2010, pri tem pa bodo pomembno vlogo igrali ukrepi na evropski ravni in ukrepi, ki jih sprejema slovenska vlada in bodo uresničeni v slovenskem gospodarstvu. Če je še v prvih devetih mesecih lani skupni izvoz na trge EU znašal 3,6 odstotka na letni ravni, se je oktobra začel zmanjševati za 4,2 odstotka, novembra lani pa se je zmanjšal kar za 17 odstotkov. Po posameznih državah so po Vasletovih besedah številke še slabše, tako je Slovenija novembra denimo v Italijo izvozila za četrtino manj, v Veliko Britanijo pa za 30 odstotkov manj. Slovenija je imela tudi padec izvoza v nove članice EU, pa tudi v države nekdanje Jugoslavije. Močno so se v zadnjem lanskem četrtletju poslabšale razmere v predelovalnih dejavnostih. Razlog za poslabšanje industrijske proizvodnje pa je po Vasletovih besedah globalen in ni odvisen od Slovenije. Industrijska proizvodnja se namreč umirja v celotni EU. Opazno je umirjanje v predelovalnih dejavnostih, industrijski proizvodnji in gradbeništvu. Padla pa sta tako izvoz kot uvoz. Foto POP TV Prišlo je tudi do pomembnega umirjanja v gradbeništvu. Kot je pojasnil Vasle, se je močno umirila aktivnost pri infrastrukturnih objektih, negativna je aktivnost pri gradnji stavb. Razlog za umirjanje je isti kot pri izvozu, torej umiritev gospodarske rasti, je poudaril. Padel je tudi uvoz proizvodov in storitev. Največja razlika v primerjavi s predhodnimi četrtletji je pri proizvodih za vmesno uporabo, zmanjšal pa se je tudi uvoz proizvodov za investicije. V tekočem računu plačilne bilance se je primanjkljaj povečal in po oceni Umarja znašal 5,8 odstotka BDP v letu 2008. Razlog za tolikšen primanjkljaj je podoben kot v letu 2007, in sicer se je poslabšala bilanca blagovne menjave. Previsoka rast plač v javnem sektorju? Razmere na trgu dela so se začele slabšati. V predelovalni dejavnosti je bil trend zaznaven že v lanskem drugem četrtletju, a se je v zadnjem četrtletju še poglobil. Medtem ko je v predelovalni dejavnosti prišlo do zmanjšanja delovno aktivnega prebivalstva, je v drugih segmentih prišlo zgolj do umirjanja. Plače v javnem sektorju po mnenju Vasleta preveč rastejo. Foto POP TV Povečevanje brezposelnih v zadnjem lanskem četrtletju delo je sicer največ ljudi izgubilo januarja, slabi kazalci pa se nadaljujejo tudi februarja se je odrazilo na znižanju rasti plač v zasebnem sektorju, čeprav je bila ta v primerjavi z letom 2007 na višji ravni. Umar je že večkrat opozoril na problematiko rasti plač v javnem sektorju. Ta bo letos zaradi dogovora socialnih partnerjev nižja od sprva predvidene 10-odstotne in naj bi znašala manj kot osem odstotkov, kar pa je po Vasletovih besedah še vedno visoka rast, ki odstopa od rasti plač v zasebnem sektorju in produktivnosti v letošnjem letu. Inflacija se bo še umirjala Inflacija v Sloveniji se tako kot v območju evra umirja in je trenutno pod dolgoročno vzdržno ravnjo. Makroekonomsko sprejemljiva inflacija na srednji rok bi bila, tako pravi Vasle, okoli tri odstotke. Inflacija se bo po napovedih Umarja do sredine leta še umirjala, celo zanihala nekoliko navzdol, nato pa se bo ponovno začela zviševati. V zadnjem četrtletju je bila skromna tudi aktivnost v finančnem sektorju. Tako se je zmanjšal tok posojil med bankami in podjetji, prepolovil pa se je tudi tok posojil prebivalstvu. Kreditiranje prebivalstva se je lani iz četrtletja v četrtletje umirjalo, nadaljeval pa se je odliv sredstev iz vzajemnih skladov, vloge prebivalstva v bankah pa so se postopno krepile.

Intereuropa za 37,5 milijona evrov toži nekdanjega predsednika uprave družbe Andreja Lovšina ter nekdanja člana uprave Zvezdana Markežiča in Ondino Jonke. Uprava Intereurope je na okrožno sodišče v Kopru vložila odškodninsko tožbo zoper nekdanjega predsednika uprave družbe Andreja Lovšina in nekdanja člana uprave Zvezdana Markežiča in Ondino Jonke v vrednosti 37,5 milijona evrov. Ključni del tožbe se nanaša na sporna vlaganja družbe v Rusijo in Ukrajino, sporočajo iz Intereurope. Uprava družbe Intereuropa z danes vloženo tožbo potrjuje pomembnost vrednot, ki so temelj za nadaljnji razvoj koncerna Intereuropa, hkrati pa smo s tem uresničili zadolžitev po sklepu skupščine delničarjev, ki nas je zavezal k vložitvi predmetne tožbe v šestmesečnem roku od dne sprejetja sklepa. Od sodišča pričakujemo predvsem hitro in pravično reševanje začetega postopka, sami pa bomo svoje aktivnosti še naprej usmerjali v sanacijo poslovanja in uresničevanje svojih strateških ciljev. Predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan Tožba temelji na končnem poročilu in povzetkih ugotovitev posebne revizije, ki jo je za poslovanje koncerna v preteklih petih letih opravila družba KPMG, sporočajo iz Intereurope. Vložili so jo v skladu s sklepom o pripravi in vložitvi tožbe, sprejetem na skupščini septembra lani, še dodajajo. Intereuropa, ki toži celotno nekdanjo upravo, pa se zaenkrat ni odločila za tožbo zoper nekdanje člane nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta Bruno Korelič je sicer pred dnevi dejal, da ni izključeno, da bodo tožbe zoper nadzornike vložene naknadno. Lovšin Tožba ni utemeljena Sklep skupščine o vložitvi tožbe se je v veliki meri opiral na izsledke posebne revizije, ki je v upravljanju koncerna v preteklih petih letih ugotovila nekatere nepravilnosti. Najbolj sporna naj bi bila gradnja logističnega terminala Čehov v Rusiji. Intereuropa naj bi nakup zemljišča preplačala, sporni naj bi bili tudi gradnja objekta in vodenje projekta. Lovšin je pred dnevi poudaril, da morebitno vložitev tožbe obžaluje. Kot je tedaj dejal, je tožba neutemeljena, saj je bilo njegovo delo zakonito, nepravilnosti pa ni bilo. Odločitve tedanje uprave je po njegovih besedah potrdil tudi tedanji nadzorni svet. Lovšina je nadzorni svet Intereurope zaradi nedoseganja poslovnih ciljev, prekoračitve pooblastil in kršitve delovnih obveznosti razrešil marca lani. Zaradi domnevno sporne krivdne razrešitve je Lovšin julija lani zoper Intereuropo vložil tožbo, v kateri zahteva 300.000 evrov bruto odškodnine oziroma toliko, kolikor bi znašali njegovi prejemki do konca mandata januarja 2011. Do glavne obravnave še ni prišlo, Lovšin pa poudarja, da je pripravljen na dialog z Intereuropo. Namestnik predsednika uprave Zvezdan Markežič, ki je vodil upravo po Lovšinovi razrešitvi, je odstopil ob izvolitvi Ernesta Gortana in Marka Jazbeca v upravo Intereurope junija lani. Delavsko direktorico Ondino Jonke je nadzorni svet zaradi hujšega kršenja obveznosti in nesposobnosti vodenja poslov družbe razrešil julija lani.

Plinovod Južni tok je osrednja tema pogovorov v Moskvi, kjer se te dni mudi slovenski premier. Janez Janša se je že sestal s prvim možem Gazproma, po sestanku pa povedal, da je podpis pogodbe o gradnji 'slovenskega odseka' Južnega toka krona na tej zgodbi . Janša po srečanju s Putinom Predsednik vlade Janez Janša se je prvi dan delovnega obiska v Rusiji v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Oba sta zadovoljna z razvojem dvostranskih odnosov med državama, premier Janša pa je ruske investitorje pozval k vlaganjem v Slovenijo. Kot je dejal Janša, so ti dobrodošli v Sloveniji ne le na področju energetike, ampak tudi na področju storitev finančnih in drugih. Slovenija ima dobre izkušnje z investicijami iz Rusije, je v izjavi za slovenske medije ocenil premier. Janša se z gospodarsko delegacijo danes in v torek v Rusiji mudi zato, ker je to eno od velikih tržišč za slovensko gospodarstvo, ki še raste. Blagovna in storitvena menjava ter tudi investicije gospodarstev v obeh državah se povečujejo, so večje kot v času pred krizo, je dejal. Kot je pojasnil, dobivajo z ruske strani zagotovila, da so slovenske investicije v Rusiji varne, slovenska stran pa poskuša rusko vlado in predvsem potencialne investitorje v Sloveniji prepričati, da bomo v prihodnjih nekaj mesecih uredili hišo . Premierja Janšo v Rusiji spremlja gospodarska delegacija, ki predstavlja panoge z velikim potencialom za rast na ruskem trgu. To so področja energetike in energetske učinkovitosti, bančništva in investicij, gradbeništva, avtomobilske industrije, informacijskih tehnologij ter farmacije. Podpisali bodo pogodbo o gradnji 266 kilometrov dolgega odseka Južnega toka prek Slovenije Janša se je pred tem tem na pogovoru sestal še s predsednikom uprave ruskega plinskega giganta Gazprom Aleksejem Millerjem. V torek bo namreč sprejeta dokončna investicijska odločitev o gradnji slovenskega dela plinovoda Južni tok. Pogovarjali smo se o zaključku te dokaj dolge poti do jutrišnjega podpisa končne investicijske odločitve. To je neka krona na tej zgodbi, ki smo je vsi zelo veseli. Pogajanja so bila z obeh strani, kot so me seznanili pogajalci, trda, vendar korektna, je dejal Janša. Gradnja skoraj 2500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok se bo predvidoma začela decembra letos, končana pa naj bi bila do leta 2015. Naložba v Sloveniji, kjer gradnje ni pričakovati pred letom 2014, je vredna milijardo evrov. Po plinovodu Južni tok bodo lahko v Evropo letno dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina. Pri slovenskem delu Južnega toka bo v veliki meri uporabljena obstoječa trasa, del pa bo nove, je povedal Janša v Rusiji in spomnil, da bo imela Slovenija koristi tudi od tranzita. Gre za denar, ki ga bo Slovenija dobila zaradi svoje geostrateške lokacije in ga bo nato vlagala v druge infrastrukturne ali podobne koristne naložbe, je povedal. Osrednje mesto v pogovorih ima plinovod Južni tok.

Ljubljana - Pri domnevno nezakoniti prodaji delnic Gorenjskega tiska naj bi imela glavno vlogo Kristina Kobal, dolgoletna direktorica, ki je decembra odstopila s položaja, trdijo naši viri. Poleg hišne preiskave pri Edvardu Jurjevcu, ki ga je nadzorni svet Primoža Trubarja z mesta direktorja razrešil pred tednom dni, naj bi Kranjski kriminalisti čez konec tedna opravili hišno preiskavo tudi pri Kobalovi. Tega Kobalova ni želela komentirati, prav tako ni bila pripravljena odgovarjati na vprašanja o domnevni sporni prodaji 77 odstotkov delnic Gorenjskega tiska, ki jih je imelo podjetje Primož Trubar in pri kateri naj bi Kobalova odigrala ključno vlogo. Začetek zapletov znotraj Gorenjskega tiska in njegovega največjega lastnika Primoža Trubarja seže v lansko leto. Zaradi težav z odplačilom posojil, ki so jih leta 2006 najeli za menedžerski odkup Gorenjskega tiska, se je menedžment, ki je bil združen v družbi pooblaščenki Primož Trubar, odločil, da poišče strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen družbo Trubar dokapitalizirati. V ožji izbor se je uvrstila družba EGP, ki je bila takrat že 12-odstotna lastnica Gorenjskega tiska, in družba Mohar & Satler, ki je lastnica EGP. Med resnimi kandidati za dokapitalizacijo je bila tudi skupina Krater, ki jo obvladuje tiskarski mogotec Martin Odlazek. Na koncu sta se EGP in Mohar & Satler uspela dogovoriti s Kobalovo, da bosta na podlagi dokapitalizacije v višini 12,5 milijona evrov pridobila polovični delež Trubarja. Del dogovora je bilo tudi, da Gorenjski tisk kupi 98-odstotni delež EGP z odložnimi pogoji, ki so bili podrobno določeni v pogodbi. Gorenjski tisk je kupnino za EGP nakazal, ko je bila predsednica uprave še Kobalova. Koliko je Gorenjski tisk odštel za EGP in ali je bil pri tem odškodovan, ni znano, po nekaterih informacijah pa naj bi bila cenitev EGP prilagojena in precej višja od dejanske vrednosti. Zapletlo se je s preknjižbo 98 odstotkov delnic EGP, ki so po podatkih delniške knjige še vedno v lasti družb Mohar & Satler in KIG. Za preknjižbo bi moral novi predsednik uprave Gorenjskega tiska Aleksander Troha namreč biti vpisan v sodni register kot zakoniti zastopnik. Toda ta pogoj je bil izpolnjen šele minuli teden. "Takoj prvi dan, ko sem bil vpisan v sodni register kot zakoniti zastopnik, se delnice EGP niso preknjižile na Gorenjski tisk. To od sobote preprečuje prevzemna namera Papir Servisa za Gorenjski tisk, saj lahko v skladu z zakonom o gospodarskih družbah opravljam le tekoče posle," razlaga Troha. Spomnimo, da sta Papir Servis in Komunala Lendava, ki spadata v skupino Krater, skupaj s še tremi podjetji minuli teden kupila delnice Gorenjskega tiska od družbe Primož Trubar, domnevno sporni posel pa naj bi Edvard Jurjevec opravil po razrešitvi. Sodišče je že v petek izdalo začasno odredbo za prepoved razpolaganja, obremenjevanja in uresničevanja glasovalnih pravic za delnice, ki so pristale v rokah družb okoli Martina Odlazka. Da se je Kobalova odločila za dramatično prodajo delnic Gorenjskega tiska podjetjem blizu Odlazka, poznavalci razmer poleg njene dvojne igre pripisujejo tudi domnevnim nameram družbe Mohar & Satler, da bi proizvodnjo Gorenjskega tiska preselili v Logatec. Pri tem naj bi družba Mohar & Satler sodelovala z družbo MKT Print, ki velja za največjega konkurenta skupine Krater.

Stres na delu. Prizadene skoraj tretjino Evropejcev, situacija je primerljiva tudi v Sloveniji. Delo. "Stres na delovnem mestu prizadene 28 odstotkov zaposlenih v EU," so strokovnjaki opozarjali na konferenci v sklopu projekta Program podpore pri odpravljanju stresa, povezanega z delom. Ocenjujejo, da so ekonomski stroški stresa na delovnem mestu v EU med tremi in štirimi odstotki BDP, kar je bilo leta 2007 okoli 1,378 milijona evrov. "Situacija v Sloveniji je primerljiva," dodajajo. Varovanje zdravja "Namen projekta je ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja," pravi Aleš Strmečki, vodja projekta z mariborske univerze. Program pilotno izvajajo v petih podjetjih, kjer so se poleg stresa na delovnem mestu lotili spremljanja izostajanja z dela, zmanjševanja produktivnosti, izgorevanja in podobno. "Odkriti želimo tiste dejavnike na delovnem mestu, ki med Slovenci povzročajo največ bolniških odsotnosti, konfliktov, slabega zdravja in nizke produktivnost," so pojasnili na konferenci.

Cena Applovih delnic je po objavi podatkov o rekordni predprodaji poletela v nebo. Za delnico je treba zdaj odšteti rekordnih 700 dolarjev. Medtem pa pri Applu ugotavljajo, da imajo premajhne zaloge iPhonov. Prodaja iPhona 5 je presegla celo Applove optimistične napovedi. Le 24 ur je bilo potrebnih, da je Apple prodal dva milijona primerkov novega iPhona 5. Veliko povpraševanje je presenetilo celo Apple. Zanimanje za nov izdelek pa se pozna tudi na borzi. Že v času pričakovanja novega iPhona so Applove delnice v zadnjih štirih mesecih pridobile kar 22 odstotkov vrednosti, zdaj pa je treba za eno odšteti že rekordnih 700 dolarjev. Zaradi nepričakovanega zanimanja pri Applu ugotavljajo, da bodo začetne zaloge iPhonov pošle že zaradi prednaročil. Prvim kupcem naj bi vendarle v skladu z načrtom že v petek dostavili naročene telefone, dobava za nekatere druge pa naj bi se zavlekla vse do oktobra. Tokrat se sicer ni zgodilo prvič, da so katerega od Applovih izdelkov razprodali že v predprodaji. So pa tokrat podvojili zadnji prodajni rekord. Aprila lani je imela družba namreč milijon prednaročil za iPhone 4S. Pred tem je bil Applov prodajni rekord 600.000 prodanih iPhonov 4. Ali bo Apple zaradi nadpovprečnega zanimanja spremenil roke prodaje, ni znano. Za zdaj velja, da naj bi iPhone 5 na prodajne police v ZDA in večjih evropskih trgih, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, prišel 21. septembra, v 22 drugih držav, vključno s Slovenijo, pa teden dni pozneje. Hitrost prodaje iPhona5 je neverjetna in napoveduje rekorden december, pravi analitik pri Barclaysu Ben Reitzes, ki napoveduje, da bo Apple v zadnjem kvartalu leta prodal več kot 42 milijonov iPhonov. Samo do 29. septembra, ko se konča fiskalno leto 2012, naj bi prodali več kot 10 milijonov pametnih telefonov. Zadovoljni so lahko tudi delničarji. Analitiki pričakujejo, da se bo dobiček na delnico decembra s 44,24 povzpel na 56,90 dolarja. Apple in Samsung nadaljujeta konkurenčni boj. Foto Reuters Konkurenca v nizkem startu Medtem ko si lahko pri Applu oddahnejo in uživajo v uspehu, pa pri največjem konkurentu Samsungu načrtujejo svoj veliki pohod na trg. Izguba sodne bitke z Applom zaradi patentov jih očitno ni preveč prizadela. Samsung Galaxy S4 naj bi tako na police prišel februarja prihodnje leto in bo nadaljevanje uspešne serije pametnih telefonov Galaxy, razkrivajo viri iz korejskega giganta. V družbi trdijo, da se bodo spremembe bolj kot v sami podobi telefona dogajale v njegovi notranjosti, saj naj bi poskrbeli za več izboljšav v programski in strojni opremi. Po obliki pa naj bi tudi nov izdelek ostal zvest pravokotni obliki z zaobljenimi robovi. Samsung je prodajo Galaxy S III začel konec maja, do septembra pa so prodali več kot 20 milijonov primerkov.

Konec evropskega košarkarskega prvenstva S koncem evropskega prvenstva v košarki prihajajo na plan tudi z njim povezane številke, ki organizatorjem zagotovo izvabljajo nasmeh na obraze. Čeprav bodo celotni izkupiček in vse številke prvenstva znani šele čez nekaj mesecev, pa je ena stvar znana že zdaj – prvenstvo je bilo, sodeč po podatkih Košarkarske zveze Slovenije KZS, uspeh. Verjetno bo šel EuroBasket 2013 v zgodovino kot najbolj racionalno, pa tudi najbolj domiselno organizirano prvenstvo, meni predsednik KZS-ja Roman Volčič. Prve ocene tako kažejo, da je 10 milijonov evrov težka organizacija dogodka v blagajno prinesla okoli 40 milijonov evrov prihodkov. Tudi tekme reprezentanc so bile dobro obiskane, saj si je 90 tekem ogledalo 330.000 gledalcev oz. 3.700 gledalcev na tekmo, kar je skoraj desetina več obiskovalcev na tekmo kot na obeh EP-jih v Litvi in na Poljskem glede na velikost dvorane. Tudi število prodanih vstopnic je močno preseglo pričakovanja organizatorjev. Ti so pričakovali, da bodo prodali 145.000 vstopnic, a je bilo do zadnjega dne prodanih kar 182.000 vstopnic, kar je 27,5 odstotka več od načrtov. Glas o Sloveniji je poneslo po svetu V KZS-ju so prav tako prepričani, da je prvenstvo poskrbelo za zelo močno promocijo Slovenije, saj je med prvenstvom našo državo obiskalo skoraj dvakrat več tujih gostov 55.000, kot je bilo načrtovano 30.000. Od tega je bilo recimo kar 25.000 hrvaških navijačev. Samo reprezentance, sodniki ter osebje FIBE in FIBE Europe so skupno opravili 20.000 prenočitev, 10.000 prenočitev pa je opravilo 1.300 akreditiranih medijev iz 40 držav Evrope, Japonske, Kanade, Kitajske in ZDA. Prvenstvo je prav tako prenašala velika večina svetovnih držav, in sicer kar 167, prodanih je bilo 95.000 promocijskih izdelkov EuroBasketa, v sklopu promocijske turneje so organizatorji obiskali 13 držav, uradna maskota Lipko pa je obiskal več kot 500 dogodkov pred prvenstvom. Zaradi enodnevnih gostov bo verjetno manj prenočitev, kot smo jih načrtovali, čeprav bo ta številka vsekakor krepko šestmestna. Hkrati so se potrdile tudi težave s slabo letalsko povezljivostjo Slovenije z Evropo, je izpostavil direktor EuroBasketa 2013 Aleš Križnar. Podlaga za prihodnost Tekme si je brezplačno ogledalo tudi 200 slovenskih osnovnih šol in 15.000 osnovnošolcev, pri organizaciji pa je sodelovalo tudi 1.100 prostovoljcev iz 40 držav. Kot že rečeno, natančne številke bo KZS sporočil do konca leta, naročili pa so tudi analizo stroškov in koristi prvenstva, ki bo referenca za prihodnje podobne dogodke, je še pojasnil Volčič in dodal, da bodo vse denarne presežke s prvenstva vložili v razvoj slovenske košarke.

Novih delovnih mest vse manj, brezposelnost pa je vse daljša Stopnja brezposelnosti se bo po vsem svetu občutno zvišala, slabe napovedi za leto, ki je pred nami, riše Mednarodna organizacija dela. Ker države ne dosegajo zadostne stopnje gospodarske rasti, se bo število brezposelnih več kot pet let po izbruhu gospodarske krize povečalo za dodatnih 5,1 milijona. Tako naj bi bilo namesto 197 milijonov brezposelnih, kolikor jih je na svetu trenutno, konec leta kar 202 milijona brezposelnih. Leta 2014 naj bi brez dela ostalo še dodatne tri milijone ljudi. Mednarodna organizacija dela ILO je v svojem zadnjem poročilu, ki ga je izdala pred sredinim začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, zapisala, da se število novih delovnih mest vztrajno zmanjšuje, trajanje brezposelnosti pa se podaljšuje. Negotovost glede gospodarskega položaja ter nezadostni politični ukrepi slabijo potrošnjo ter zavirajo investicije in novo zaposlovanje, je ob tem povedal prvi mož ILO-ja Guy Ryder. Celotno poročilo si lahko preberete tukaj v angleškem jeziku. Države bodo morale bolj odločno ukrepati ILO je ob objavi poročila določevalce v politiki in gospodarstvu pozval k bolj odločnemu ukrepanju zoper brezposelnost ter k hitrejši uveljavitvi gospodarsko-finančnih reform. Posebej so izpostavili Evropo, pred katero je nujna naloga učinkovitega zagona motorja za gospodarsko rast, kar še posebej velja za Grčijo in njej podobne države s krčenjem gospodarske dejavnosti. Gospodarska rast v območju evra se je kljub finančno-političnim ukrepom, kot so začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF, stalni evropski reševalni mehanizem ESM ter izredni posegi na finančnem trgu s strani Evropske centralne banke ECB, vnovič upočasnila, kar je zaostrilo položaj na trgu dela številnih držav z evrom. Kriza v območju evra tudi za letošnje leto predstavlja največjo nevarnost za globalno zaposlovanje, je pa nevarnost, da bi območje evra razpadlo ali da bi katera izmed držav članic bankrotirala, manjše kot pred letom dni. Najbolj skrb vzbujajoča je brezposelnost med mladimi Mednarodno organizacijo dela še posebej skrbi brezposelnost med mladimi, saj je brez stalne zaposlitve trenutno 73,8 milijona mladih po vsem svetu, naslednje leto pa bo ta številka zaradi upočasnjene gospodarske dejavnosti višja še za pol milijona. Stopnja brezposelnosti med mladimi, ki je leta 2012 v povprečju znašala 12,6 odstotka, se bo brez odločnega ukrepanja do leta 2017 povzpela na 12,9 odstotka, opozarja ILO. Države, ki so se najbolj uspešno spopadle s problemom brezposelnosti med mladimi, so Avstrija, Nemčija in Švica, najhuje pa je v Grčiji in Španiji, kjer stopnja brezposelnosti med mladimi že presega 50 odstotkov.

Gorenje ta teden izgubilo več kot 13 odstotkov Borze po vsem svetu so po nekaj spodbudnih dneh spet v prostem padu, potem ko je ameriški senat zavrnil pomoč domači avtomobilski industriji. Izgube na največjih azijskih in evropskih borzah so bile v petek tudi petodstotne. Vsi se bojijo, da Detroit, zibelka ameriškega avtomobilizma, ne bo preživel, kar bi sprožilo uničujoč val brezposelnosti in še poslabšalo že tako kritične razmere. Tudi na Ljubljanski borzi je bilo petkovo trgovanje pesimistično in brez pravega prometa. Slovenski borzni indeks se je znižal za 1,64 odstotka in je pri 3.948 točkah našel novo najnižjo vrednost po januarju 2004. Optimisti, ki so upali, da pod 4.000 točk SBI20 ne bo več padel, so se zelo ušteli. Z izjemo Save so vse prometnejše delnice izgubljale. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,21 % 53,88 EUR TELEKOM -1,18 % 41,25 HELIOS -1,10 % 646,84 PETROL-2,95 % 251,08 ZAV. TRIGLAV -0,86 % 15,00 SAVA 1,33 % 275,89 GORENJE -5,32 % 11,03 SAVA RE -4,81 % 11,27 MERCATOR -4,58 % 169,21 INTEREUROPA -0,74 % 9,45 Gorenje ta teden izgubilo več kot 13 odstotkov S Krko je bilo za 671 tisoč evrov prometa. V primerjavi s celotnim trgom so se delnice kar dobro držale in bile na koncu vredne 53,90 evra. Telekom se je ob 230 tisoč evrih prometa prav tako pocenil za dober odstotek, medtem ko so v ozadju okrog pet odstotkov izgubile delnice Gorenja, Pozavarovalnice Sava in Mercatorja. Gorenje je ob koncu dneva pogledalo pod enajst evrov. V tem tednu se je njegov tečaj znižal za več kot 13 odstotkov, potem ko je podjetje opozorilo, da še kako občuti gospodarsko krizo in da bo dobiček nižji od pričakovanj. Bančne delnice spet na udaru Gospodarska kriza ne prizanaša s svežimi slabimi novicami. V ZDA je bilo v zadnjem tednu največ prosilcev za denarno pomoč v času brezposelnosti v zadnjih 26 letih. Podjetja obupujejo. Pri banki JPMorgan Chase ugotavljajo, da so razmere obupne, delnice pa so v četrtek izgubile več kot deset odstotkov. To je obremenilo indeks Dow Jones 8.565 točk, ki je izgubil več kot dva odstotka. Še precej hujši 3,7-odstoten je bil padec tehnološkega Nasdaqa 1.507. Indeksi so izgubljali zlasti ob koncu dneva, nekaj tudi na račun pričakovanj o zavrnitvi pomoči avtomobilski industriji. Nafta po desetodstotni rasti padla na 45 dolarjev Po trgovanju je banka Bank of America sporočila, da bo v naslednjih treh letih ukinila od 30 do 35 tisoč delovnih mest. Njene delnice so v Frankfurtu v petek dopoldne izgubile več kot osem odstotkov, kar pa je malenkost v primerjavi s potopom delnic General Motorsa. Njihova vrednost se je namreč znižala za 28 odstotkov. GM in Chrysler opozarjata, da brez denarne pomoči ne bosta preživela. Tudi preostale delnice avtomobilskih proizvajalcev trpijo. Toyota in Nissan sta izgubila več kot desetino vrednosti. Nafta je v četrtek poletela nad 48 dolarjev, toda danes zdrsnila na 45.

Ker se naročila zmanjšujejo, bo Prevent Pur, ki kljub srečaju nadaljuje s proizvodnjo do konca julija število zaposlenih zmanjšal za 60 Podjetje Prevent Pur , ki je kljub stečaju oktobra lani nadaljevalo s proizvodnjo, je doslej poslovalo z dobičkom. Vendar se naročila zelo zmanjšujejo, zato stečajni upravitelj Martin Sreš do konca julija načrtuje število zaposlenih zmanjšati za 60. Če podjetje medtem ne dobi dodatnih naročil, bo sodišču predlagal prekinitev poslovanja. Podjetje Prevent Pur v stečaju je v času od začetka stečajnega postopka oktobra lani do konca maja letos poslovalo s 3,1 milijona evrov prihodkov in ustvarilo 458 tisoč evrov dobička. Ob upoštevanju še neporabljene amortizacije je podjetje ustvarilo 779 tisoč evrov čistega denarnega toka. Za toliko se je povečala tudi stečajna masa, namenjena poplačilu upnikov, je v poročilu o poslovanju, namenjenemu sodišču, minuli teden zapisal Sreš. Obseg naročil se manjša Proizvodnja v podjetju Prevent Pur, ki izdeluje polnila za avtomobilske sedeže iz rezane pene za Volkswagen , se je namreč zaradi zadostnih naročil nadaljevalo tudi po uvedbi stečaja, se pa z iztekom nekaterih programov število zaposlenih postopno zmanjšuje. Ob uvedbi stečaja je podjetje zaposlovalo okoli 165 delavcev, konec aprila letos pa jih je bilo še 120. Glede na zdaj zagotovljen nižji obseg naročil bo v juniju delo izgubilo še 20 delavcev, julija pa bodo v podjetju zaradi velikega zmanjšanja naročil odpustili dodatnih 40 delavcev. "To pa ni več v okviru poslovnega načrta, ki smo ga izdelali po začetku stečajnega postopka ob upoštevanju takratnih ocen o možnem obsegu dela," je v poročilu zapisal Sreš in dodal, da si sicer prizadevajo pridobiti posle tudi od drugih naročnikov. Do 2. julija še zbirajo ponudbe za nakup podjetja Če podjetju do konca junija ne bo uspelo zagotoviti zadostnega obsega dela, bodo v podjetju sodišču predlagali prekinitev poslovanja v okviru stečajnega postopka. Ker je do 2. julija v teku tudi zbiranje ponudb za nakup podjetja kot poslovne celote, pa obstaja možnost, da bo zadosten obseg proizvodnje zagotovil novi kupec, navaja Sreš. Podjetje Prevent Pur je zaradi plačilne nesposobnosti v stečaju od oktobra lani. V stečajnem postopku so upniki prijavili za 10,1 milijona evrov terjatev, od tega je stečajnih upravitelj priznal prijavljene terjatve v višini 2,5 milijona evrov, preostale pa je prerekal.

Policija je proti Ivanu Zidarju in Boštjanu Penku vložila kazensko ovadbo. Oba moška je policija junija že priprla. "Ovadba me ne preseneča. Že po junijski aretaciji sem vedel, da zadeva ne bo ostala brez epiloga," je za zurnal24.si vložitev ovadbe komentiral Boštjan Penko. Zagotovil je, da se ne počuti krivega, ker se je še kot tožilec sestajal z Ivanom Zidarjem: "Že preiskovalni sodnik je ugotovil, da v sestankih ni bilo znakov kaznivega dejanja. Isto je ugotovil tudi pritožbeni senat. Upam, da se policija zaveda, da gre pri ovadbi za kaznivo dejanje krive ovadbe." Naš sogovornik, ki je v lastno obrambo že "sprožil ustrezne postopke", ni želel ugibati o vzrokih za ovadbo proti njemu: "Ozadje je lahko ali politično ali osebno." Za ovadbi naj bi se na policiji odločili zato, ker sta se Boštjan Penko kot tožilec in Ivan Zidar kot osumljenec letos poleti večkrat sešla. Kot je znano, so policisti Ivana Zidarja in Boštjana Penka priprli 29. junija. Zidar in Penko naj bi se takrat sestala, ker naj bi se pogovarjala o prihodnjem sodelovanju, Penko pa naj bi Zidarju ob tem predal kazenski spis o spornem Zidarjevem nakupu nepremičnin v Fiesi. Nekdo znotraj SCT naj bi o sestanku obvestil policiste. Tako Zidar kot Penko sta na policiji preživela 15 ur.

Odstavljeni direktor družbe Eles Milan Jevšenak vse očitke nadzornega sveta zanika in jih označuje za izmišljotino. Ta mu očita neustrezno vodenje investicije daljnovoda Beričevo Krško. Jevšenak pravi, da je izjemno razočaran in ogorčen, pravico pa bo iskal na sodišču. Potem ko je v petek nadzorni svet Elektra Slovenije Eles sedanjega direktorja družbe Milana Jevšenaka razrešil zaradi neustreznega vodenja investicije daljnovoda Beričevo Krško, je Jevšenak vzroke za razrešitev označil za izmišljotino. Ob tem je izjemno razočaran, ogorčen in bo svojo pravico iskal na pristojnem sodišču. Nadzorniki so v petek do imenovanja novega direktorja oz. za največ šest mesecev na čelo družbe imenovali Vitoslava Türka. Eles do danes ni utrpel niti evra škode Jevšenak je prepričan, da so pri tem projektu odpovedale notranje kontrole, določene z internimi predpisi. Vendar, kot izpostavlja Jevšenak, Eles do danes ni utrpel niti evra škode, dobra izvedba del je zavarovana z bančno garancijo za dobro izvedbo del, razpolagajo z zavarovalnimi policami, na podlagi katerih je odgovornost konzorcija izvajalcev zavarovana na vrednost 29 milijonov evrov, oprema, ki jo bo konzorcij vgradil, pa na vrednost devet milijonov evrov. Ne morem se izraziti drugače, kot da sta si tako revizijska komisija nadzornega sveta kot sam nadzorni svet razloge za mojo razrešitev preprosto izmislila. Ocenjujem, da je nervoza pri akterjih izvedbe te investicije in določenih drugih osebah velika, saj je bil način dela, kot sem ga sam okarakteriziral za neprimernega, praksa ves čas obstoja Elesa. Vsaka sprememba praviloma ni zaželena, še posebej če se njeni ukrepi ustrezno materializirajo, je opozoril dosedanji direktor. Kaj naj bi počel njegov predhodnik? Ko so v Elesu konec junija lani dobili informacije o neustreznem vodenju projekta, zunaj kroga projektne skupine, so začeli s številnimi aktivnostmi zaščite interesov družbe. Jevšenak izpostavlja, da je bil državni lokacijski načrt za daljnovod Beričevo Krško sprejet in objavljen v uradnem listu leta 2006. Moj predhodnik je začel z investicijo brez kakršne koli investicijske dokumentacije. S tem je bilo ogroženo tudi najetje kredita pri Evropski investicijski banki. Slednji je bil tako, na mojo pobudo, narejen šele sredi leta 2009, ko smo za investicijo porabili že preko 10 milijonov evrov, je pojasnil Jevšenak. Ista situacija je bila po besedah Jevšenaka tudi na projektih prečnega transformatorja, kjer je predhodnik leta 2007 plačal več kot 30 milijonov evrov, dokončal projekt RTP Brestanica in začel s projektom dogradnje RTP Krško vse brez ustrezne investicijske dokumentacije. Situacijo sem saniral, vendar smo kredit pridobili z enoletnim zamikom zaradi predhodne zahteve po predaji investicijske dokumentacije, je še zapisal Jevšenak. Jevšenak je za projektnega vodjo v družbi imenoval svojega namestnika Aleksandra Mervarja. Za konkretni projekt sem v začetku leta 2010 imenoval projektno skupino. Naloge projektne skupine so jasne, predvsem pa je njihova naloga, da se projekt izvaja na način, kot ga določa projektna in investicijska dokumentacija, v skladu z zakoni in dobro inženirsko prakso, je še napisal Jevšenak. Leta 2010 je Jevšenak uvedel za strateške investicije tudi svete projekta za posamezne strateške investicije. Vse svete projektov strateških investicij vodi Mervar. Vodja projekta je dolžan poročati projektni pisarni, slednja pa projektnemu svetu, ki je s strani direktorja edini pooblaščen, da sprejema odločitve glede sprememb na projektu. V konkretnem primeru projektni vodja ni izpolnil svoje dolžnosti, da o problematiki obvešča projektni svet. Iz vseh poročil projektnega vodje do konca junija 2012 je bilo razvidno, da je stanje na področju izvedbe investicije v najlepšem redu, je še poudaril Jevšenak.

Zvezno državo Tabasco na jugu Mehike so prizadele najhujše poplave doslej, ki so oškodovale več kot milijon ljudi Južnomehiško zvezno državo Tabasco so v četrtek prizadele najhujše poplave doslej. Samo v glavnem mestu Tabasca Villahermmosi so po podatkih civilne zaščite poplave prizadele 100 tisoč ljudi. Ljudje so v zgornjih nadstropjih hiš in na strehah čakali na reševalce. Skupno je bilo v poplavah oškodovanih več kot milijon ljudi, mnogi so ostali brez domov. V Tabascu so zabeležili eno smrtno žrtev. Zalog osnovnih živil primanjkuje Po navedbah oblasti je poplavljenih 80 odstotkov ozemlja in 850 krajev v tej kot Belgija veliki zvezni državi. Oblasti v Tabascu so posvarile pred nemiri. Zalog osnovnih živil zaradi paničnega kupovanja primanjkuje. Calderon pozval k vsesplošni pomoči prizadetim Mehiški predsednik Felipe Calderon, ki je včeraj obiskal poplavljena območja, je pozval k vsesplošni pomoči prizadetim. Na terenu je zaradi strahu pred izbruhom okužb okoli 400 zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Calderon je predstavnike vlade poslal v Tabasco, da bi koordinirali pomoč in reševanje, lokalnim oblastem pa naročil, naj zaostrijo varnostne ukrepe, da bi preprečile plenjenje opuščenih domov. Po njegovih besedah v Tabascu v reševalnih akcijah in vzpostavljanju reda sodeluje več kot 7500 pripadnikov varnostnih sil.

V ponedeljek se bo sestal upniški odbor SCT. Zaposleni medtem že dva meseca brez plač. Zaradi vse verjetnejšega stečaja SCT bankam upnicam grozi unovčitev 160 milijonov evrov vrednih garancij. V ponedeljek se bo sestal upniški odbor SCT, ki ga vodi Uroš Ilić, je povedal Gregor Gomboši iz SCT. Navedb časnika Dnevnik, da naj bi vodstvo SCT po neuradnih informacijah v naslednjih dveh tednih vložilo predlog za stečaj, ni želel komentirati. Brez denarja možen le stečaj "Če svežega denarja v kratkem ne bo, potem druge možnosti ni," je možnost uvedbe stečaja za SCT, ki je trenutno v prisilni poravnavi, za omenjeni časnik komentirala prisilna upraviteljica SCT Marija Magdalena Šantl. Stečaj bi za vpletene banke upnice, NLB, NKBM, Abanko in LHB, pomenil veliko breme, saj jim v tem primeru grozi unovčitev za več kot 160 milijonov evrov garancij, izdanih za projekte. SCT je v prisilni poravnavi od januarja letos. Terjatve upnikov družbe so konec lanskega septembra skupaj znašale 252,3 milijona evrov, od tega je za 196,7 milijona evrov navadnih terjatev in za 1,5 milijona evrov prednostnih terjatev. Za 44,3 milijona evrov terjatev imajo ločitveni upniki, za 9,8 milijona evrov pa izločitveni upniki. Ni denarja za plače, za projekte še manj Poznavalci dogajanja v SCT trdijo, da denarja za plače ni, še manj za projekte. Podjetju naj bi upniki-banke že zasegli velik del gradbene mehanizacije, ki jo je imelo na lizing. SCT z Ivanom Zidarjem na čelu je izgubil tudi številne že sklenjene posle kot so posel pri graditvi mostu čez Savo v Beogradu in gradnjo predora Vijenac v BiH, ki ga je pridobilo Primorje, kar naj bi bilo po navedbah poznavalcev dokončno razočaranje za prvega moža in lastnika SCT. Dvomljivi ostajajo tudi libijski in ruski posli. Zaposleni ne verjamejo v posojilo Vse manj je tudi upanja za posojilo, ki naj bi ga SCT dobil od hrvaškega EMS Holdinga, saj naše banke denarja Zidarju nočejo več posojati. Osem milijonov evrov naj bi bilo dovolj za plače in nov zagon v podjetju, a v to številni zaposleni ne verjamejo. V minulih dveh mesecih so v SCT izgubili kar 10 poslov, prihodkov je bilo le okoli šest milijonov evrov.

Gorenje je državne subvencije prelilo v plače zaposlenih. Težava pa je, da se od 60 evrov odšteje plačilo davka, zato predsednik uprave Bobinac poziva, naj bodo subvencije oproščene obremenitev. Gorenje je državne subvencije zaradi uvedbe 36-urnega delovnika prelilo v plače zaposlenih, čeprav jim država še ni nakazala sredstev. Sicer opozarjajo, da subvencija znaša 60 evrov na zaposlenega, vendar je treba od tega zneska plačati prispevke in davek oziroma dohodnino državi. Delavci Gorenja so ob plačah dobili dodatke zaradi subvencij. Od 60 evrov se torej obračunavajo prispevki na plačo oziroma prispevki delodajalca v višini 16,10 odstotka na bruto znesek in potem od bruto zneska še prispevki od plače oziroma prispevki delojemalca v višini 22,10 odstotka ter davek, dohodnina po povprečni stopnji, ki velja za posameznika. Zaradi različnih povprečnih stopenj za obračun dohodnine in različnih olajšav so tudi neto zneski subvencij, ki so jih izplačili ob februarski plači, različni. Znesek je višji pri delavcih, ki prejemajo nižjo plačo in imajo več olajšav. Zato je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku predlagal, da bi vlada spremenila podzakonske akte tako, da država subvencij ne bi obremenila z davki in prispevki, temveč bi to obravnavala kot solidarnostno pomoč, ki je teh obremenitev oproščena. S tem bi zagotovili neto izplačilo 60 evrov zaposlenim. Uprava Gorenja namreč zagovarja, da je nesmiselno, da država najprej nakaže pomoč, potem pa od tega zneska zahteva nazaj dajatve, prispevke in tako zmanjša izplačilo subvencij zaposlenih za 30 do 50 odstotkov. Sicer je Gorenje pred tednom dni že vložilo zahtevek za izplačilo subvencij za mesec februar. Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ne določa, v kakšne namene naj podjetje porabi prejeta sredstva. Tako je Gorenje med redkimi podjetji, ki so se odločila ta sredstva v celoti preliti v prejemke zaposlenih. Vodstvo Gorenja se je v dogovoru s sindikatom odločilo, da bo družba glede na podporo, ki so jo zaposleni izkazali od podpisu aneksov za skrajšani delovni čas, vnaprej samo zagotovilo potrebna sredstva. Glede na to, da imajo vsi zaposleni, nekateri pa delajo 36 ur oziroma 40 ur na teden, iz solidarnosti 10 odstotkov nižjo plačo, je Gorenje vsem zaposlenim izplačalo subvencijo, čeprav za tiste, ki delajo 40 ur, od države ne bo prejelo nič. Subvencija pa ni izplačana članom uprave in vodilnim delavcem, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.

Nekdanji direktor TEŠ-a je držal besedo Nekdanji direktor Uroš Rotnik je vrnil celotno odpravnino, ki jo je prejel zaradi razrešitve z mesta direktorja Termoelektrarne Šoštanj. Uroš Rotnik je za Radio Slovenija potrdil, da je izvedel svojo namero in vrnil 25.392 evrov odpravnine oziroma šest mesečnih plač. To je napovedal že včeraj z obrazložitvijo, da nima mirne vesti, da bi v zdajšnjih razmerah vzel odpravnino . Odpravnina mu sicer pripada po pogodbi. Z mesta direktorja TEŠ-a je bil razrešen 11. novembra letos, zamenjal pa ga je Simon Tot. Ta je pojasnil, da bi moral Rotnik podpisati sporazum, da TEŠ-u ni treba izplačati odpravnine, a tega ni storil, zato so mu jo morali nakazati, drugače ne bi imeli pravne podlage, da je ne izplačajo. O pravnih korakih se bodo v TEŠ-u odločali, potem ko bodo dobili potrdilo o povratnem nakazilu odpravnine.

Ljubljana - Poteza Fin, ki sodi v Skupino Poteza Branka Drobnaka, je nizozemski družbi Poteza Real Estate Management za vsega 10.500 evrov prodala družbo ABCFIN, ki je isti dan pri Novi KBM najela kar 13 milijonov evrov posojila. Glede na to, da je imela ABCFIN konec preteklega leta celo negativni kapital, lani pa je ustvarila zgolj 17 evrov prihodkov in 19.140 evrov izgube, se zastavlja vprašanje, kako je družba dejansko sploh lahko najela tako visoko posojilo. "Izključna dejavnost ABCFIN predstavlja razvoj bodočega stanovanjskega naselja na Planini v Kranju," je pojasnil direktor Poteze nepremičninsko svetovanje Mitja Križaj in dodal, da je družba namensko posojilo najela za nakup zemljišč in razvoj tega projekta. Za najem posojila so, tako Križaj, Novi KBM ponudili "standardne instrumente zavarovanja". Katere, ni pojasnil, je pa povedal, da so posojilo najeli sočasno, kot je Poteza lastništvo ABCFIN prenesla na nizozemsko družbo Poteza Real Estate Management. mp

Preden jih lahko prepovedo, morajo skozi analizo in zakonodajne procedure. Sintetične droge, ki jih še ni na seznamu prepovedanih, lahko danes mladi v Sloveniji uživajo povsem svobodno. V Evropski uniji se namreč vsak teden pojavi vsaj ena nova droga, vse več jih je tudi pri nas, medtem ko nezakonite postanejo šele, ko se znajdejo v uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog, ki pa smo jo v Sloveniji v zadnjih 13 letih posodobili le devetkrat. Nič manj škodljive Kako legalen prašek postane "spid" Prevare. “Prek spleta naročijo sicer dovoljeno sintetično drogo, podobno amfetaminu, in jo prodajajo kot amfetamin,” o dogajanju na trgu drog pravi vir, ki ni želel biti imenovan. Tako menda precej zaslužijo, saj pol kilograma te snovi dobijo za 25 evrov, gram “spida” pa prodajo za deset evrov. "Gre za droge, ki jih pogosto oglašujejo kot legalne alternative prepovedanim, s tem pa ustvarjajo napačen vtis, da gre za povsem varne snovi," opozarja Matej Košir z inštituta Utrip in dodaja, da so lahko enako škodljive kot prepovedane. Te droge so cenejše in lažje dostopne, saj jih je mogoče naročiti tudi prek spleta, med slovensko mladino pa niso redkost – po zadnji raziskavi Eurobarometra jih je namreč poskusilo kar sedem odstotkov mladih med 15. in 24. letom. Vsaka snov na analizo Na ministrstvu za zdravje se problematike zavedajo in pojasnjujejo, da je treba pred prepovedjo narediti analizo o tveganjih, ki jih neka snov pomeni za zdravje. Kot dodajajo, pa zaradi vse večje ponudbe in uporabe novih sintetičnih snovi, ki so prilagojene tako, da aktivna sestavina ni na seznamu prepovedanih, Evropska komisija pripravlja direktivo, ki naj bi poenotila odzive držav in pospešila postopek regulacije teh snovi. Pomagate lahko tudi vi Uporabniki takšnih ali drugačnih substanc lahko tudi sami pomagajo pri pridobivanju informacij o tematikah, ki so povezane z drogami. Tudi v Sloveniji namreč letos do 20. decembra poteka raziskava Global Drug Survey, ki jo pri nas koordinira Inštitut Utrip, z izkušnjami, znanji in mnenji pa lahko veliko prispevate k raziskovanju tega področja. "Tudi če sami niste uporabnik alkohola, pa lahko informacijo posredujete drugim, ki bi nam lahko pomagali pri pridobivanju kakovostnih podatkov," poziva Košir.

Na Darsu je že danes potekala primopredaja med dosedanjo predsednico uprave Duhovnikovo in novoimenovanim Knezom. Razrešitev jo je doletela zaradi ugotovitve, da je huje kršila obveznosti. Duhovnikova je tudi uradno napovedala uporabo pravnih sredstev. Matjaž Knez Na čelo Družbe za avtoceste Dars, vsaj začasno, se je že danes zavihtel Matjaž Knez. Nadzorni svet NS je namreč po več ur trajajoči seji razrešili dosedanjo prvo damo Matejo Duhovnik in še članico uprave Gordano Bošković. Nadzorniki so za čas do izvedbe javnega razpisa za novega predsednika uprave razpis bo pripravljen in objavljen v roku meseca dni, za vršilca dolžnosti imenoval Kneza, za člana uprave pa Tineta Svoljšaka. Primopredaja poslov je potekala že danes, vendar na samo primopredajo mediji niso bili vabljeni. Posle sta si predala za zaprtimi vrati. Duhovnikova je tudi uradno napovedala uporabo pravnih sredstev. Ker so Duhovnikovo razrešili iz krivdnih razlogov, ji tako tudi naj ne bi pripadala odpravnina. Ta bi sicer bila v višini šestih plač, torej 60.000 evrov. Čaka Duhovnikovo še kazenska ovadba? Plača Kneza in Svoljšaka bo določena v skladu s prihodnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah. Prilagodili se bomo trenutnim razmeram in trenutni finančni situaciji. Vsekakor bo plača nižja od plače dosedanje uprave, je zatrdil Hočevar. Predsednik NS Dušan Hočevar je pojasnil, da je bila razrešitev soglasna in je temeljila na razpravi o poročilih, ki jih je na zahtevo nadzornikov pripravila uprava družbe. Nadzorni svet je pri Duhovnikovi in Boškovićevi ugotovil, da sta z opustitvijo skrbnosti vestnega in poštenega gospodarja huje kršili obveznosti, ki izhajajo iz njune poslovodne funkcije, je pojasnil Hočevar. Hujše kršitve obveznosti dobrega poslovanja so bile ugotovljene predvsem v primeru neučinkovitega reševanja problematike podizvajalcev in poplačila podizvajalca v znesku slabih 74.000 evrov, ki ga je postavilo v neenak položaj v razmerju do drugih podizvajalcev. Poleg tega je uprava pod vodstvom Duhovnikove kršila obveznosti v primeru podpisa protokola z družbo Alpine Bau za izgradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper Izola. V tem primeru je uprava po Hočevarjevih pojasnilih ravnala v nasprotju z veljavnimi predpisi, s čimer je Dars omejil pravice podizvajalcev. Foto Damjan Žibert Obveznosti so bile kršene tudi v primeru sklenitve pogodbe o izvajanju storitev nadzornega centra semaforizacije Mestne občine Ljubljana za vodenje in kontrolo delovanja ter vzdrževanja sistema na območju krožišča Tomačevo. Kršitve so bile tudi v primeru izplačila odškodnine fizični osebi in dogovora o gradnji nadvoza nad dolenjskim avtocestnim odsekom Pluska Ponikve. V tem primeru je negospodarno ravnanje decembra 2010 ugotovilo že računsko sodišče in lani aprila pozvalo k razrešitvi uprave, kar pa se takrat ni zgodilo. Kot je dejal Hočevar, kazenska in odškodninska odgovornost Duhovnikove in Boškovićeve zaradi naštetega ni izključena. Verjetno se bo marsikaj pokazalo tekom dogodkov, je dejal.

Optimistične napovedi, realnost drugačna Nemški Siemens naj bi po poročanju nekaterih svetovnih medijev zaradi neugodnih globalnih gospodarskih razmer odpustil 4 % 17.200 zaposlenih. Od tega 6.400 v Nemčiji, kjer je skupno zaposlenih okoli 136.000 ljudi. Brez dela naj bi ostalo predvsem administrativno osebje. Družba, ki po vsem svetu zaposluje 435.000 delavcev, pisanja ne komentira, uprava pa je že marca napovedala, da bodo prihodki multinacionalke v trenutnem četrtletju za 900 mio. evrov nižji od pričakovanih. Siemensov dobiček je bil v prvem četrtletju s 412 milijoni evrov za 67 odstotkov nižji od primerljivega lanskega obdobja 1,3 milijarde. Podatki so presenetljivi, saj je vodstvo družbe, ki izdeluje pestro paleto proizvodov - od turbin, železniških kompozicij uporabljajo jih tudi Slovenske železnice, telekomunikacij -, januarja napovedovalo podvojitev prodajnih rezultatov, še navaja International Herald Tribune, ki povzema poročila Wall Street Journala in Süddeutsche Zeitunga.

Mojca Hergouth Koletič v oddaji Prava ideja Znanje je bila vedno najboljša naložba. To meni tudi Mojca Hergouth Koletič, ki vodi jezikovni center. Pravi, da ljudje, kljub krizi, prepoznajo vrednost znanja tujih jezikov. Ko se ljudje zavedo, kaj je res pomembno, velikokrat ugotovijo, da je znanje tisto, ki ti ga nihče ne more vzeti, omogoča ti dodatne možnosti in poveča mobilnost, je prepričana podjetnica, ki s svojim jezikovnim centrom sodeluje z Univerzo Cambridge, z inovativnimi načini učenja pa omogoča tudi podjetjem zunaj Ljubljane, da omogočijo izpopolnjevanje svojim zaposlenim. Mojca Hergouth Koletič je bila gostja Prave ideje. V oddaji so govorili tudi o tem, koliko za izobraževanje namenijo podjetja in katere so naj inovacije leta. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Pred kratkim ste prejeli srebrno priznanje za inovacijo v osrednjeslovenski regiji. Glede na to, da ste podjetje, ki se ukvarja z jezikovnimi tečaji, za kakšno inovacijo gre? Gre za način, kako poučujemo, in medij, prek katerega poučujemo. To je pouk na daljavo prek videokonference, kar pomeni, da lahko naš učitelj poučuje tečajnike kjer koli, kjer imajo videokonferenčni sistem. Pri sami metodologiji pouka uporabljamo še dodatno tehnologijo, kot so dokumentna kamera, računalnik in drugo. Vse skupaj poteka na daljavo, ampak v živo in je torej učitelj veliko bolj prisoten kot pri drugih tečajih na daljavo, ko je človek veliko bolj prepuščen samemu sebi. Lahko nudimo individualni pouk, večinoma pa ta pouk uporabljamo za podjetja, ki so oddaljena in bi pouk sicer zahteval dodatne stroške in več časa. Delate s slovenskimi ali tudi tujimi naročniki? Tak pouk smo sicer razvili za potrebe slovenskega trga, delamo pa tudi na povezavah s tujino. Kakšen je sicer trend - se Slovenci veliko učimo tujih jezikov? Absolutno. Verjetno to malo izhaja iz potrebe, da lahko komuniciramo z drugimi, saj smo s svojim jezikom precej omejeni in z znanjem tujih jezikov širimo meje svojega sveta. Za katere jezike je največ zanimanja? Še vedno prednjači angleščina. Ni več toliko osnovnih tečajev, pozna se, da se nivo zvišuje, so pa vedno večje potrebe po izobraževanju na višji stopnji, za zahtevne izpite, za znanje jezika v specializiranih temah. Na drugem mestu je še vedno usidrana nemščina. Ste edini jezikovna šola v Sloveniji, ki poučuje v sodelovanju z Univerzo Cambridge. Kako je prišlo do tega sodelovanja? Sodelovati smo začeli pri projektu vzpostavitve centra za učitelje. To je bilo lažje dosegljivo, ker smo že bili del mreže »International House« šol, veliko teh šol je že partnerjev univerze v Cambridgeu, tako so vedeli, da izpolnjujemo potrebne standarde, ki jih tudi sami zahtevajo. Od leta 2006 izvedemo vsako leto vsaj dva tečaja in na leto usposobimo od 25 do 30 učiteljev angleščine. Leta 2008 smo sodelovanje s Cambridegeom razširili tudi na področje drugih izpitov iz angleščine, ki jih ljudje potrebujejo za dokazovanje znanja jezika. Imate kakšne podatke - se pridejo tečajniki učit tudi zaradi ambicij odhoda v tujino? Da, zmeraj več. Kar je po eni strani dobro, ker smo Slovenci znani po tem, da se težko odpravimo kam drugam. V zadnjem času pa opažamo predvsem pri poletnih usposabljanjih za učitelje in potencialne učitelje, da vedno več mladih ugotavlja, da so njihove zaposlitvene možnosti v Sloveniji slabe. S pridobitvijo certifikata univerze Cambridge, s katero sodelujemo, jim omogočamo, da relativno enostavno dobijo službo na jezikovnih šolah po svetu. Pa tudi sicer zaznavamo povečanje zanimanja med mladimi že med študijem, da se dodatno izobražujejo in potem poiščejo priložnost v tujini, ker situacija doma ni prav rožnata. Zadnja leta govorimo o krizi, ki jo občutijo ljudje pri vsakodnevnih nakupih. Imate občutek, da zaradi zaostrene ekonomske situacije odložijo morebitno učenje tujih jezikov? Za zdaj ne. Ko se ljudje zavedo, kaj je res pomembno, velikokrat ugotovijo, da je znanje tisto, ki ti ga nihče ne more vzeti, omogoča ti dodatne možnosti in poveča mobilnost. Upad vpisov je morda le pri določenih jezikih, pri tistih, ki jih govorijo v državah gospodarskih partnericah Slovenije, pa ne.

Podjetje bo prenehalo s proizvodnjo V Mehanu se že nekaj let soočajo s težavami, zdaj pa se je lastnik odločil, da preneha s proizvodnjo in odpusti več kot 140 delavcev. Vse od menjave lastnika se v izolski tovarni igrač izmenjujejo slabe novice. Pred dvema letoma je brez dela ostalo okoli 75 delavcev, konec leta so se delavci odločili za stavko in zahtevali poplačilo zaostalih plač ter dvig bruto dohodka. Z vodstvom so delavci pozneje dosegli dogovor. V začetku letošnjega leta je brez dela ostalo še 20 delavcev, avgusta letos pa še 17. Ostali zaposleni so se vseskozi bali za svoje službe. Oba sindikata pa sta v ponedeljek dobila obvestilo o odpovedi vseh pogodb o zaposlitvi in vabilo na posvet, ki bo v sredo na sedežu družbe v Izoli, poroča Radio Slovenija. Število brezposlenih se bo tako na koprskem zavodu za zaposlovanje v kratkem bistveno povečalo.

Zahodnim borzam po veselem septembru še ni zmanjkalo sape Zlasti Krkine delnice so potegnile Ljubljansko borzo iz zelo neuglednega položaja, tudi na tujem pa se je razpoloženje popravilo. Dolar pada, nafta se draži. Indeks SBI TOP, ki je v torek zdrsnil na najnižjo točko po decembru 2008, se je po petih minusih povzpel za 0,37 odstotka, na 809 točk, pri čemer so se pocenile le Telekomove delnice in dosegle novo zgodovinsko dno. Krkine delnice so se ob višjem prometu dosegel je skoraj 700 tisoč evrov podražile za poldrugi odstotek največ v zadnjih dveh mesecih in dan končale še višje, pri 63,65 evra. S 113 tisoč evri po prometu sledi Petrol, ki je dan končal pri 249 evrih. Tudi pri preostalih papirjih so bili posli na koncu trgovanja večinoma višji, kar vliva upanje, da bodo tečaji v četrtek še nekoliko okrevali. Japonske oblasti razveselile borze Razpoloženje na svetovnih trgih se je kar naenkrat občutno popravilo, potem ko so prejšnji teden indeksi večinoma poznali le rdečo barvo. Na preobrat je vplivala odločitev japonske centralne banke, da obrestno mero zniža na ničelno stopnjo in da v gospodarstvo načrpa sveže milijarde jenov, popoldne pa je razveselila še novica o rasti ameriškega storitvenega sektorja. Indeks Dow Jones 10.944 točk se je zvišal včeraj za 1,8 odstotka in dosegel petmesečni vrh. Vlagatelji pričakujejo, da bo tudi Fed nadaljeval politiko kvantitativnega sproščanja . Tehnična analiza daje pozitivne signale Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.065 točk se je po šestih dnevih padanja najdaljši negativni niz po lanskem januarju v torek povzpel za 1,4 odstotka, tehnična analiza pa daje bikovske signale. Največ so pridobile delnice podjetij, ki so občutljiva na gospodarske cikle, kot so rudarska podjetja. Tudi avtomobilski sektor je spremenil smer. BMW-jeve delnice, poraženec prejšnjega tedna, so se povzpele za 3,6 odstotka. Tudi v sredo dopoldne je bila Evropa v lepem plusu, nemški DAX30 6.280 točk se je do kosila zvišal za odstotek. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+1,38 % 63,19 EUR PETROL+0,08 %243,33 GORENJE+0,23 % 12,91 TELEKOM-1,03 %87,54 LUKA+1,29 % 15,72 MERCATOR+0,09 %142,45 NOVA KBM+0,40 %10,03 INTEREUROPA+2,50 %3,69 Dolar pada, nafta se draži Cena zlata v dolarjih nezadržno podira rekorde in je dosegla že 1.350 dolarjev. Cena srebra je prebila 23 dolarjev, kar je 30-letni vrh. Paladij se je povzpel najvišje v zadnjih devetih letih. Plemenite kovine zadnje dni pridobivajo zlasti zaradi nižje vrednosti dolarja, ki je v primerjavi z evrom na osemmesečnem dnu. Za evro je bilo treba ob 14. uri plačati 1,386 dolarja, medtem ko je bila vrednost lahke nafte 82,8 dolarja. Dopoldne je nafta dosegla petmesečni vrh pri 83,3 dolarja. Buffett odsvetuje nakup državnih obveznic Kljub lepšim gospodarskim obetom obvezniški trgi še ne kažejo volje po popravku navzdol. Donos desetletne ameriške državne obveznice je vsega 2,47 odstotka, na možnost balona prenapihnjenih vrednosti obveznic pa opozarja tudi sloviti vlagatelj Warren Buffett. Dejal je, da je povsem očitno, da so delnice trenutno cenejše od obveznic in da ne vidi pametnega vzroka, da bi vlagatelj v trenutnih razmerah svoj portfelj okrepil z dolžniškimi vrednostnimi papirji. V zadnje pol leta je donos 10-letne ameriške obveznice zdrsnil s štirih odstotkov pod 2,5 odstotka, saj vlagatelji verjamejo, da bo gospodarska rast še dolgo časa zelo nizka, Fed pa bo obresti ohranjal na ničelni ravni.

Vodstvu podjetja Prevent Global ni uspelo zagotoviti sredstva za 160 delavcev v krovni družbi Prevent Global. Direktor Kranjc zagotavlja, da bodo plačo dobili do petka. Zaposleni v Prevent Globalu so se danes skupaj s sindikatom v podjetju odločili, da za danes napovedano stavko odložijo na ponedeljek, če do tega petka ne bodo dobili plač za mesec maj. Predsednik uprave Prevent Global Renato Kranjc je danes zaposlenim osebno pojasnil trenutno situacijo v podjetju. Poudaril je, da se uprava trudi pridobiti sredstva za izplačilo plač in doseči dogovor z NLB za umik blokade računov. Na tej podlagi je uprava obljubila, da bodo plače zaposlenim izplačane do konca tega tedna, so zapisali v sporočilu za javnost. Uprava je zaposlenim pojasnila, da potekajo intenzivni dogovori tako s potencialnimi poslovnimi partnerji kot tudi s pristojnimi ministrstvi. Najtežje pa je premostiti vmesno obdobje, predvidoma od treh do šestih mesecev, do začetka novih poslov, saj se podjetje sooča z velikimi likvidnostnimi težavami. Uprava pričakuje, da bodo rezultati dogovorov vidni do konca julija, ko se bodo lahko sprejele konkretne odločitve v zvezi s prihodnostjo podjetja. Delavci opravljali svoje obveznosti Vodstvo družbe je plače zagotovilo za 1150 zaposlenih v podjetju Prevent avtomobilski deli, kjer je bila za danes napovedana stavka tako preklicana, sredstva za plače 160 zaposlenih v krovni družbi Prevent Global pa vodstvu ni uspelo zagotoviti. Predstavnik sindikata Vlado Zorman je danes zjutraj za 24ur.com dejal, da so delavci normalno opravljali svoje delovne obveznosti. Dejal je še, da če bo predsednik uprave dal zagotovila za izplačilo plač, bodo stavko prestavili na nedoločen čas. V nasprotnem primeru se bo sestal stavkovni odbor in pripravil svoje zahteve. Zorman še dodaja, da vodstvo podjetja išče rešitve, dogovarjajo pa se tudi z Novo ljubljansko banko NLB. Upajo, da bo NLB sprostila blokado računov. V družbi so kot razlog navedli blokado računa s strani Nove ljubljanske banke, ki izhaja iz neplačanih zapadlih kreditnih obveznosti v višini 791.000 evrov, razlog za neizplačane plače pa je tudi zaostanek dela prilivov s strani kupca, nemškega podjetja Prevent DEV. Uprava Prevent Globala, ki jo vodi Renato Krajnc, se z NLB dogovarja za umik blokade in hkrati išče vire tako za preostale plače kot tudi za izplačilo obljubljenega regresa. Skladno s sanacijskim načrtom se sicer v Prevent Globalu trenutno pripravljajo na odpuščanje dela zaposlenih. Po zdajšnjih načrtih bo delo izgubilo 400 delavcev, prve odpovedi pogodb o zaposlitvi pa bodo delavci prejeli predvidoma v drugi polovici julija.

Janez Kopač se je mudil v Moskvi Obojestranska želja je, da bi bil sporazum sklenjen čim prej, so po sestanku slovenske in ruske strani glede plinovoda Južni tok dejali na ministrstvu za gospodarstvo. Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač se je namreč v četrtek v Moskvi sestal s predstavniki ruskega ministrstva za energetiko. Kaj sta se strani dogovorili, ni znano, na ministrstvu pa so poudarili, da vsebine sporazuma ne morejo komentirati, dokler pogajanja ne bodo končana. Pri taki vsebini sporazuma so pogajanja zahtevna in je težko časovno predvideti končno uskladitev, so dejali. Ob tem so spomnili, da je v pogajalskih izhodiščih državnega zbora zapisana zahteva po sedežu skupnega podjetja v Sloveniji in zahteva po najmanj 50-odstotnem solastniškem deležu v podjetju, tako da v pogajanjih od teh dveh zahtev ne morejo odstopati. Storjen velik korak naprej? Po poročanju časopisa Dnevnik pa naj bi slovenska in ruska stran storili velik korak naprej k podpisu meddržavnega sporazuma. Obe strani naj bi v sporazum vnesli nekatera določila, zaradi katerih naj bi bilo besedilo dogovora sprejemljivejše tudi za Evropsko komisijo. Prvotnemu osnutku sporazuma, ki sta ga Slovenija in Rusija v zadnjem letu že skoraj v celoti uskladili, namreč v Bruslju bolj ali manj javno nasprotujejo. Kot še pojasnjuje časnik, naj bi imel ruski Gazprom v skupnem podjetju z družbo Geoplin plinovodi polovični delež. To pa bi pomenilo, da Slovenija krši določila tretjega energetskega svežnja, ki je začel veljati v začetku septembra. Ta jasno določa, da plinovodna infrastruktura ne sme biti v lasti podjetij, ki s plinom trgujejo, prav tako pa prepoveduje lastništvo plinovodov v državah EU-ja podjetjem iz tako imenovanih tretjih držav, torej tudi iz Rusije. Pogajanja bi morala biti končana konec septembra Sicer pa je gospodarski minister Matej Lahovnik v začetku septembra dejal, da se bodo pogajanja o plinovodu Južni tok čez Slovenijo končala predvidoma konec meseca, torej septembra. Za pospešitev pogajanj sta se v začetku septembra zavzela slovenski in ruski premier, Borut Pahor in Vladimir Putin.

Naklo - Uprava Merkurja, ki jo od sredine seje nadzornega sveta začasno vodi Blaž Pesjak, bo do konca današnjega dne po priporočeni pošti na Kranjsko okrožno sodišče poslala predlog prisilne poravnave, so za STA potrdili v družbi. Vendar bodo v prihodnjih tednih predlog še dopolnili, saj načrt finančnega prestrukturiranja še ni v celoti usklajen z upniki. Merkurjeva uprava se bo tako držala napovedi, da bo predlog prisilne poravnave posredovala Kranjskemu sodišču do konca septembra, četudi še ni uspela skleniti dogovora z bankami upnicami in dobavitelji glede načina finančnega prestrukturiranja. V prihodnjih dneh se bodo tako nadaljevali pogovori z upniki, ki jim Merkur skupaj dolguje kar okrog 750 milijonov evrov, od tega 550 bankam in 200 dobaviteljem. Predsednika uprave in nadzornega sveta sta ob tem prepričana, da bodo upniki pristali na prisilno poravnavo, saj bo ta v kakršnikoli obliki že bo, za vse boljša varianta kot stečaj. Ne želita pa še govoriti o podrobnostih prisilne poravnave. Zato je iz neuradnih informacij znano le obris načrta finančnega prestrukturiranja. In sicer po informacijah iz današnjega Dnevnika koncept reševanja Merkurja predvideva dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v višini med 100 in 150 milijoni evrov. H konverziji bodo povabili vse upnike, ki imajo zavarovane terjatve, to pa so tako banke kot nekateri Merkurjevi dobavitelji. Hkrati naj bi se vodstvo Merkurja dogovarjalo za kratkoročno sindicirano posojilo v višini med 30 in 40 milijoni evrov za tekoče poslovanje. Dogovori o načrtu finančnega prestrukturiranja se bodo nadaljevali tudi v petek, ko se uprava Merkurja znova sestane z največjimi bankami upnicami. Ti so po informacijah, ki jih je od bank pridobil časnik Finance, že blizu dogovora, saj so odprti le še detajli. Bo pa za uspeh prisilne poravnave potrebno zagotoviti 60-odstotno podporo upnikov. Že danes pa se je uprava sestala z bosansko družbo Stanić Invest, o kateri so bosanski mediji poročali, da se skupaj z nemškim koncernom BayWa zanima za nakup Merkurjevih trgovskih centrov. Vendar po uradnih podatkih podjetja ne zanima nakup Merkurjevih trgovin. Na današnjem spoznavnem sestanku so ugotovili le, da so dejavnosti podjetij na nekaterih področjih komplementarne in da se splača ohraniti medsebojne stike.

New York - Borzni vlagatelji v ZDA so minuli teden z nezaupanjem sprejeli načrt administracije ameriškega predsednika Baracka Obame za boj proti finančni krizi. Zato so tečaji delnic, kljub petkovi potrditvi predloga zakona o 787 milijard dolarjev vrednemu stimulacijskemu paketu v kongresu, na tedenski ravni zabeležili opazen padec. Vrednost osrednjega delniškega indeksa newyorške borze Dow Jones se je v petek v primerjavi s tednom poprej znižala za 5,2 odstotka na 7850,41 točke. Na vrednosti pa so na tedenski ravni izgubili tudi ostali ključni indeksi, in sicer tehnološki indeks Nasdaq (-3,6 odstotka na 1534,36 točke), Standard & Poor (-4,8 odstotka na 826,84 točke) in indeks manjših podjetij Russel 2000 (-4,7 odstotka na 448,36 točke). Minuli teden so sicer intenzivno potekala pogajanja o predlogu zakona, ki bo ameriško gospodarstvo stimuliral z 787 milijardami dolarjev. V petek so zakon po aktivnem lobiranju ameriškega predsednika Obame najprej podprli v predstavniškem domu, nato pa še v senatu. Vendar pa stimulacijski zakon ni toliko vplival na razpoloženje vlagateljev, kot druga gospodarska poročila, predvsem napoved finančnega ministra o nadaljevanju programa za boj proti finančni krizi. Vlagatelji so bili v tednu deležni različnih gospodarskih poročil, ki pa so večinoma potrjevala splošno znano, da je ameriško gospodarstvo globoko zabredlo v finančno-gospodarsko krizo. Ukrepe proti finančnemu delu krize je v torek napovedal ameriški finančni minister Timothy Geithner, kar pa borznih vlagateljev ni navdušilo, čeprav je napovedal skoraj 3000 milijard dolarjev vredno injekcijo v finančni sistem. Borzniki na Wall Streetu so po ocenah analitikov pričakovali bolj podroben načrt, zato so se raje kot za nakupe delnic, odločali za njihovo prodajo, kar je tečaje delnic potisnilo navzdol. Ministrstvo za trgovino je v torek sporočilo, da so se zaloge trgovin na debelo oz. distributerjev januarja znižale za 1,4 odstotka, kar je največ v zadnjih 17 letih. Manjša naročila trgovin na debelo pomenijo, da se bo zmanjšala proizvodnja, kar lahko privede do novih odpuščanj. Prodaja na debelo se je sicer decembra lani znižala za 3,6 odstotke, novembra lani pa za 7,3 odstotka. V sredo je na trgu odjeknila, vsaj na prvi pogled, dobra novica o znižanju ameriškega zunanjetrgovinskega primanjkljaja decembra lani. Ta se je v primerjavi z mesecem poprej znižal za štiri odstotke na 39,9 milijarde dolarjev, kar je najnižji primanjkljaj v zadnjih šestih letih. V celotnem lanskem letu se je primanjkljaj skrčil za 3,3 odstotka na 677,1 milijarde dolarjev. To je že drugi zaporedni letni padec, potem ko je primanjkljaj pet let zapored beležil rekordne vrednosti. Ekonomisti za letos napovedujejo nadaljnje znižanje primanjkljaja v zunanji trgovini, razen če se bodo gospodarske razmere presenetljivo hitro izboljšale. Primanjkljaj v letu 2008 je bil najnižji od leta 2004 in analitiki pričakujejo, da se bo letos zmanjšal še za polovico. Ministrstvo za trgovino je v četrtek sporočilo, da se je maloprodaja v ameriških trgovinah januarja v primerjavi z decembrom lani presenetljivo povečala za en odstotek. To je prva rast v zadnjih šestih mesecih. Gospodarski analitiki so pričakovali padec maloprodaje za 0,8 odstotka, vendar pa je rast v največji meri posledica večje prodaje bencina. Prodaja bencina na bencinskih servisih je januarja poskočila za 2,6 odstotka. Januarska maloprodaja je bila sicer za 9,7 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani, prav znižanje prodaje na drobno pa je po ocenah gospodarstvenikov največja ovira za hitrejšo gospodarsko rast v ZDA. Potrošniška poraba namreč predstavlja dve tretjine gospodarske aktivnosti v ZDA.

Po slabšem prvem polletju kot lani julija in avgusta prodaja vozil v Sloveniji raste Do konca avgusta je bilo v Sloveniji registriranih 35.831 novih osebnih in 4.372 novih lahkih gospodarskih vozil, kar je več kot v enakem obdobju lani. Po prvem polletju je seštevek registracij novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil na slovenskem trgu obtičal pod lansko ravnjo, do izenačitve pa je manjkalo le 148 registracij. Že julija je seštevek za 68 registracij preskočil lansko raven, avgusta pa se je razlika povečala na 446 registracij več v osmih mesecih leta. Boljša prodaja osebnih in lahkih gospodarskih vozil V avgustu je bilo registriranih 3.373 osebnih vozil, kar je 301 vozilo več v primerjavi z lanskim avgustom, ko je bilo registriranih 3.072 osebnih avtomobilov. Skupni letošnji seštevek registracij novih osebnih avtomobilov je tako do konca leta zlezel do seštevka 35.831, kar je 327 registracij več kot lani v enakem obdobju 35.504 registracije. Precej več je bilo v letošnjem avgustu registriranih tudi novih lahkih gospodarskih vozil. Letos se je seštevek povzpel do 471, kar je 71 LGV-jev več kot v lanskem avgustu, ko so jih registrirali le 394. Pri osebnih vozilih vodi Renault, pri lahkih gospodarskih Peugeot Po številu registracij sodeč, so na slovenskem trgu še vedno najbolj iskana osebna vozila znamke Renault, med lahkimi gospodarskimi vozili pa tista, ki nosijo Peugeotov znak. Letos je bilo namreč registriranih že 5.538 renaultov iz osebnega programa in 1.128 peugeotov iz lahkega gospodarskega programa. Med ponudniki osebnih vozil je na drugem mestu znamk Volkswagen s 5.117 registracijami, na tretjem mestu Kia z 2.617 registracijami. V prvi peterici pa sta še dokaj tesna zasledovalca Peugeot z 2.561 in Opel z 2.480 registracijami v prvih osmih mesecih leta. Naslednjih pet mest deseterice vodilnih znamk zasedajo še Škoda, Citroën, Ford, Hyundai in Fiat. Pri lahkih gospodarskih vozilih je z 832 registracijami na drugem mestu Renault, tretje mesto s 744 registracijami zaseda Volkswagen, sledita še Citroën s 418 in Fiat s 388 registracijami novih lahkih gospodarskih vozil v prvih osmih mesecih letos. Najbolj iskana modela clio in boxer Med posameznimi modeli osebnih avtomobilov so na slovenskem trgu, vsaj po statističnih podatkih sodeč, najbolj iskani modeli renault clio z 2.597 registriranimi primerki, volkswagen golf pa s 1.616 in kia ceed s 1.258. Četrto mesto najbolj iskanih modelov zaseda volkswagen polo, peto pa renault megane. Na lestvici najbolj iskanih lahkih gospodarskih vozil je glede na število registracij 835 absolutni prvak peugeot boxer, precej manj pa je bilko registriranih zasledovalcev saj se na drugem mestu nahaja renault trafic s 304 registracijami, na tretjem pa renault master z 291 registracijami. Tesno za petami sta mu z enakim rezultatom 290 registracij dva volkswagna, transporter in caddy.

San Francisco - Oboleli glavni izvršni direktor ameriškega računalniškega proizvajalca Apple Steve Jobs se bo prihodnji teden vrnil z bolniškega staleža, da bo predstavil Applov nov operacijski sistem, ki nosi vzdevek Lion. Poleg tega gre pričakovati več informacij o storitvi v oblaku icloud. Novosti bo predstavil na konferenci za razvijalce v San Franciscu, ki se bo začela v ponedeljek, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Za karizmatičnega 56-letnega Jobsa je tokratna bolniška odsotnost, ki se je začela januarja, že tretja daljša bolniška odsotnost po letu 2004, vendar je kljub temu obdržal položaj glavnega izvršnega direktorja v zadnjih letih enega najbolj "vročih" podjetij. V letu 2004 je imel operacijo zaradi raka trebušne slinavke, leta 2009 pa transplantacijo jeter. Lion bo sicer že osma večja različica Applovega operacijskega sistema za vedno bolj priljubljene računalnike macintosh. Priljubljenost slednjih raste predvsem na krilih uspešnosti Applovih prenosnih predvajalnikov ipad, pametnih mobilnih telefonov iphone in tabličnih računalnikov ipad.

Nič kaj dosti bolje se ne godi Španiji in Irski. Obe državi sta zaradi enakih težav doživeli poslabšanje kreditne ocene že januarja letos, negativni obeti pa pričajo o nevarnosti nadaljnjega zniževanja bonitetne ocene. Podobno se dogaja z drugimi tako imenovanimi perifernimi obveznicami v Evropski uniji, predvsem na Portugalskem. Vodo na mlin je dodala dubajska zgodba. Eno od podjetij v lasti sklada Dubai World je namreč pred nekaj dnevi objavila polletno izgubo v višini 3,65 milijarde dolarjev. Sklad se z upniki pogaja o reprogramiranju dolgov, katerih skupni znesek znaša kar 59 milijard dolarjev. Kot da negativnih novic ni bilo dovolj, so v bonitetni družbi Moodys objavili poročilo, ki po pesimističnem scenariju predvideva znižanje kreditne ocene ZDA in Veliki Britaniji v letu 2013, če jima ne uspe znižati podivjanih proračunskih primanjkljajev. Vse to je delniške trge do sredine tedna obarvalo pretežno rdeče, obrat se je zgodil šele v drugi polovici tedna, ko so prevladale pozitivne novice o nadaljnjem okrevanju svetovnih gospodarstev in predvidenem umiku finančnih stimulusov. Na udaru so bili tudi dolžniški trgi. Največ so pridobile najvarnejše državne obveznice (v Evropi predvsem Nemčija in Francija), medtem ko so države s precejšnjimi težavami z javnimi financami precej vrednosti izgubile. Grčijo so nekateri analitiki razglasili za državo na robu bankrota. Temeljiti strukturni ukrepi so nedvomno potrebni, vendar je takšna izjava zagotovo pretirana. Že zaradi dejstva, da gre za državo v evroskupini. Tržne udeležence so poskušali pomiriti tako grška vlada kot predstavniki ECB. Grška vlada, z oktobra izvoljenim predsednikom vlade Papandreoum na čelu, se je zavezala, da bo povečala obseg ukrepov za izboljšanje javnih financ. Investitorji so previdni in očitno dvomijo o uspešnosti njihovih potez. Zahtevana donosnost (donosnost do dospetja) za desetletno grško obveznico znaša 5,5 odstotka, kar predstavlja povečanje za pol odstotne točke v tednu dni. Pribitek nad nemško državno obveznico primerljive ročnosti znaša 232 osnovnih točk. To je na ravni z začetka aprila letos. Izpostaviti velja, da je bil vrh dosežen marca letos pri treh odstotnih točkah razlike, minimum pa avgusta, ko se je letošnji pribitek skrčil na 108 osnovnih točk. Zanimivo, zahtevana donosnost turške državne obveznice primerljive ročnosti, izdane v evrski valuti, trenutno znaša 4,8 odstotka. Turčija je uvrščena v špekulativni razred. Glede na vsa dejstva lahko sklenemo, da se bo volatilnost grških državnih papirjev nedvomno nadaljevala. Hkrati pa ocenjujemo, da trenutne ravni investitorjem v državne dolžniške vrednostne papirje ponujajo zanimivo nakupno priložnost.

Ljubljana - Večdesetmilijonski odpisi in oslabitve neekonomičnih naložb, nezavarovanih posojil ter zgrešenih investicij so skupna točka številnih najpomembnejših slovenskih družb, ki so v zadnjih dneh razkrile podatke o svojem poslovanju v letu 2009. Samo 25 analiziranih družb, ki so že razkrile poslovanje v minulem letu, je moralo lani oblikovati za kar 817 milijonov evrov oslabitev in odpisov naložb in danih posojil. V to pa ni vključenih še za nekaj več kot 100 milijonov evrov odpisov osnovnih sredstev, poleg tega pa gre zgolj za podatke matičnih družb. Na ravni skupin so namreč odpisi še za nekaj sto milijonov evrov višji in bodo presegli milijardo evrov. Posledično so analizirane družbe lani ustvarile kar pol milijarde evrov čiste izgube, kar je enkrat več, kot so je imele v letu 2008. Največ odpisov in oslabitev, in sicer kar 194 oziroma 124 milijonov evrov, so imeli lani v Novi Ljubljanski banki in Centru Naložbah, ki sta ju večji del minulega leta vodila Draško Veselinovič in Saša Fajs. Več kot 30 milijonov evrov odpisov in slabitev so morali lani oblikovati tudi v Intereuropi, Pivovarni Laško, Novi KBM, KD Group, Luki Koper in Zvonu Ena Holdingu, le nekoliko manj pa še v Abanki Vipa, NFD Holdingu in Petrolu. Vrednost odpisov in oslabitev se bo do konca meseca dodatno povečala, saj številne družbe, ki kotirajo na borzi, še vedno niso razkrile poslovnih rezultatov. "Prav je, da so očistili bilance, saj so tako vlagatelji dobili jasno sliko, družba pa zdrava izhodišča za naprej," ocenjuje član uprave Ilirike Matjaž Bernik, podobno mnenje pa ima tudi Bojan Ivanc iz KD Banke. "Dodaten problem je, da se odpisujejo razne investicije, za katere so bila najeta velika posojila. Zato bodo odpisane investicije še naprej bremenile poslovanje družb," opozarja direktor sektorja analiz Alte Investa Sašo Stanovnik. Analitiki v letošnjem letu ne pričakujejo več tako visokih odpisov. Izjema so banke, saj Ivanc opozarja, da jih bodo bremenile predvsem težave družb iz gradbenega sektorja. Zaradi milijonskih odpisov in rekordnih izgub so številni mali delničarji takoj po objavi rezultatov želeli prodati svoje delnice. Po objavi rezultatov je denimo delnica Intereurope v samo enem dnevu izgubila 7,7 odstotka vrednosti, delnica Luke Koper 5,8, delnica Laškega pa sedem odstotkov vrednosti. Tudi sicer je opaziti, da se je število delničarjev v zadnjih tednih zmanjšalo predvsem v družbah, ki so imele lani največ odpisov in najvišje izgube. Zaradi oškodovanja družbe so se delničarji Intereurope že lani odločili, da tožijo nekdanjega predsednika uprave Andreja Lovšina in preostale člane uprave, konec marca pa so podobno odločitev sprejeli tudi delničarji Luke Koper. Ali bodo letos o odškodninskih tožbah odločali tudi delničarji Pivovarne Laško, Centra Naložb, Iskre Avtoelektrike, Istrabenza..., bo znano v prihodnjih mesecih, ko bodo sklicane redne skupščine. [email protected]

Lastnik hrvaške založniške hiše Business.hr, švedski Bonnier Business Press, ki ima v lasti tudi Časnik Finance, se namerava umakniti iz Hrvaške, Švedi zadovoljni s Financami Kaj je Bonnier Business Press Bonnier Business Press (BBP) je mednarodno podjetje s sedežem v Stockholmu in je del švedske založniške skupine Bonnier . BBP izdaja poslovne dnevnike, internetne portale, revije in knjige v štirinajstih evropskih državah. Bonnier Business Press (BBP) se umika iz svoje naložbe na Hrvaškem, našega sestrskega podjetja Business.hr . Ta izdaja istoimenski dnevni časopis in poslovni internetni portal ter se ukvarja s poslovnokonferenčno dejavnostjo. "Razmere v evropskem in svetovnem gospodarstvu so se toliko zaostrile, da smo na novo opredelil svoje naložbene prioritete v srednji in vzhodni Evropi," pojasnjujejo v BBP svojo odločitev. O tem so obvestili sindikat v Business.hr in dodajajo, da bodo izpolnil vse zakonske in pogodbene obveznosti do zaposlenih in partnerjev. Iskanje drugega lastnika se nadaljuje Švedi bodo še naprej nadaljevali razgovore z možnimi kupci blagovne znamke business.hr. Če kupca ne najdejo, bo dnevnik nehal izhajati konec marca. "Finance imajo trdno pozicijo na trgu in visoko dobičkonosnost" "V globalni krizi se moramo s svojimi aktivnostmi osredotočiti na trge, ki dajejo pozitivne rezultate. Eden od njih je slovenski, kjer ima Časnik Finance trdno pozicijo na trgu in visoko dobičkonosnost," pravi Casten Almqvist, predsednik uprave BBP in predsednik nadzornega odbora Časnika Finance. Frankl: Odpuščanja na Financah niso predvidena Direktor in odgovorni urednik Financ Peter Frankl je zatrdil, da so prihodki Časnika Finance v skladu z načrti in da odpuščanja zaposlenih niso predvidena, seveda pa je posebna skrb namenjena stroškom. Časnik Finance je lani posloval zelo uspešno. Družba, ki deluje že več kot 16 let, je lani ustvarila prek 13 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je skoraj sedem odstotkov več kot leta 2007. Dobička je bilo za dobro petino več in je znašal 1,32 milijona evrov.

Kriminalisti so zoper nekdanjega predsednika uprave Steklarne Rogaška Bojana Bevca podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zloraba položaja in pravic Celjski kriminalisti so zoper odgovorno osebno poslovnega sistema iz Rogaške Slatine podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zloraba položaja in pravic. Po neuradnih virih je ovadba doletela nekdanjega predsednika uprave Steklarne Rogaška Bojana Bevca. Ovadba zoper Bevca že lani Bevc je osumljen, da je v letu 2005 neupravičeno in brez soglasja nadzornega sveta sklenil pogodbeno razmerje in odobril oz. odredil izplačilo v škodo družbe ter jo tako oškodoval za nekaj več kot 42.000 evrov. Prav tako so kriminalisti zoper Bevca v prvi polovici leta 2007 podali kazensko ovadbo za tri istovrstna kazniva dejanja. S svojim početjem naj bi Bevc takrat Steklarno Rogaška oškodoval za 190.000 evrov. Na pet let ga je obsodilo tudi hrvaško sodišče Kot je že znano, je Bevca, ki je bil tudi predsednik uprave družbe PIK Vrbovec , sodišče na Hrvaškem v začetku meseca obsodilo na pet let zapora zaradi več zlorab položaja in pooblastil. Na prostosti pa čaka na pravnomočnost sodbe.

Ljubljana - Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je zavrglo kazensko ovadbo zoper Janka Lavriča, ki je skušal leta 2007 zagnati spletno stran Igralnica.si, vendar mu je nato načrte prekrižal regulator. Če razjarjeni upniki po eni strani Lavriču očitajo, da so iz njegovega podjetja Otrino izginila osnovna sredstva v vrednosti skoraj dveh milijonov evrov, pa so na tožilstvu dokončno ugotovili, da pri tem ne gre za kaznivo dejanje, ki bi ga lahko preganjali po uradni dolžnosti. Otrino sicer ni dolgo posloval, v stečaj pa je šel septembra 2008, kmalu po odločbi o prepovedi prirejanja iger na srečo. Sodeč po bilancah za leto 2007 pa je podjetje v računalniški sistem do takrat vložilo dobrih pet milijonov evrov, predvsem denarja Nove KBM. Ta je tudi največja upnica, z več kot tremi milijoni evrov prijavljenih terjatev. Vendar mariborske banke v prvih mesecih stečaja ni prav dosti skrbelo za posojene milijone, saj je Lavrič kot direktor podjetja opremo še vedno ocenjeval na 3,4 milijona evrov, z delujočo nadgradnjo sistema pa bi se ta vrednost zvišala za vsaj šest milijonov evrov, kar bi se pokazalo "skozi procese dogovarjanja o prodaji". Tako naj bi poštena vrednost premoženja celo presegala vse priznane terjatve, ki jih je bilo za okoli devet milijonov evrov. Stečajni upravitelj Igor Bončina se je tako odločil na prvi dražbi maja 2009 za celotno računalniško opremo postaviti optimistično ceno 8,7 milijona evrov (brez DDV). Toda po takšni ceni je ni hotel kupiti prav nihče, zato se je odločil, seveda s soglasjem glavnih upnikov, znižati jo na 3,5 milijona evrov. Na njihovo nezadovoljstvo znova niso dobili nobene ponudbe, tako da so se v tretje raje odločili za nezavezujoče zbiranje ponudb. Ob tem pa so doživeli hladen tuš. Opreme namreč niso mogli prodati niti za 2,1 milijona evrov, neko podjetje pa je zanjo ponudilo bornih 99.999 evrov. Soočeni s tem dejstvom so tudi v NKBM stisnili zobe in januarja 2010 dovolili dražbo, na kateri pa je bilo šenčursko podjetje EK Pro pripravljeno za opremo, ocenjeno na devet milijonov evrov, plačati največ 193.000 evrov (brez DDV). Še isti mesec, v februarju 2010, je bila zoper direktorja in lastnika Otrina vložena kazenska ovadba, in sicer "iz naslova manjkajočih osnovnih sredstev po nabavni vrednosti 1,878 milijona evrov". To pa ni bil edini razlog za jezo upnikov. Že pred tem je namreč Bončina ob pregledu dokumentacije ugotovil, da je Otrino v letu dni pred stečajem številnim povezanim podjetjem, ki so bila v lasti Daniele Lavrič, in tudi Janku Lavriču nakazal skoraj milijon evrov. Več kot polovica tega zneska je sicer končala na računu podjetja Danesa ISMS, ki pa od leta 2010 nima več vrednejšega premoženja. Stečajni upravitelj se je res odločil, da bo omenjena plačila izpodbijal na sodišču, vendar je veliko vprašanje, koliko mu bo sploh uspelo izterjati nazaj. Tudi ostale prejemnike sredstev je namreč doletela enaka usoda ali pa imajo blokiran račun in čakajo na stečaj. Del izkupička od prodaje računalniške opreme in ostalega premoženja Otrina so medtem razdelili lanskega avgusta, pri čemer je NKBM kot ločitvena upnica prejela pičlih 89.794 evrov.

Z akcijo Manj svečk za manj grobov letos zbirajo sredstva za sofinanciranje ultrazvočnega aparata za uporabo v Helikopterski enoti nujne medicinske pomoči. V akciji sodeluje 53 organizacij iz vse Slovenije ter več kot 160 prostovoljcev, ki pozivajo, da namesto kupov sveč in rož delček teh sredstev preusmerimo v dobrodelne namene. Dobrodelna akcija je bila prvič izpeljana v Zagorju leta 2009. V štirih zaporednih akcijah so samo v Zagorju zbrali več kot 29 tisoč evrov, sredstva pa namenili v dobrodelne namene. Letos v projektu sodeluje šest slovenskih občin. Polovico zbranih sredstev bodo namenili za sofinanciranje ultrazvočne naprave za uporabo v Helikopterski enoti nujne medicinske pomoči, ki pokriva celotno Slovenijo. Naprava v vrednosti 40 tisoč evrov bo možnost preživetja ponesrečencev bistveno povečala. Drugo polovico zbranih sredstev bodo sodelujoče občine porabile za nakup stvari, ki jih potrebujejo na svojem območju. V občini Naklo bodo tako sredstva namenili nakupu srčnega defibrilatorja z monitorjem, v občini Ribnica bodo zbirali za javno dostopni defibrilator, v Sevnici za sodobno dvigalo za dom upokojencev, v Domžalah za Motomed napravo, v Zagorju in Trbovljah pa za nakup monitorja življenjskih funkcij za tamkajšnjo porodnišnico. V vseh sodelujočih krajih bodo obiskovalce danes, 31. oktobra, in jutri, 1. novembra na pokopališčih pričakali prostovoljci, ki bodo še podrobneje razložili namen akcije. V zameno za dar bodo donatorji prejeli zastavico sočutja, ki jo bodo lahko pustili na grobu.

Ljubljana - Skupina Sava Re naj bi letos po načrtih uprave, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, ustvarila 10,6 milijona evrov čistega dobička, od česar samo matična družba nekaj manj kot deset milijonov evrov. Kosmata premija Skupine Sava Re naj bi se povzpela na 271 milijonov evrov, kar je dobrih deset milijonov evrov več, kot so jih imeli v minulem letu. Glavnino rasti naj bi prispevala zlasti premoženjska zavarovanja, medtem ko naj bi se premija iz pozavarovanj zvišala za le slaba dva odstotka. Po ocenah uprave naj bi se jim tudi letos premije v Sloveniji znižale, medtem ko naj bi se na tujih trgih povzpele za več kot desetino. Potem ko so morali že lani dokapitalizirati Zavarovalnico Maribor, srbsko Sava životno osiguranje, makedonsko Savo osiguranje in hrvaški Velebit Osiguranje, naj bi letos za dokapitalizacije odvisnih družb namenili še dodatnih 7,6 milijona evrov. Na drugi strani v družbi pričakujejo le štiri milijone evrov dividendnega donosa, medtem ko je lani Sava Re samo iz Zavarovalnice Tilia in Zavarovalnice Maribor prejela za 4,5 milijona evrov dividend. Do leta 2016 naj bi se premije Skupine Sava Re povzpele nad 340 milijonov evrov, dobičkonosnost kapitala pa nad 11 odstotkov. V strateškem načrtu do leta 2016 v Savi Re sicer predvidevajo tudi izplačilo dividend, za kar naj bi namenili okoli 20 odstotkov tekočega dobička, a le če bo njihov razpoložljivi kapital za najmanj 200 odstotkov presegal minimalni kapital po zahtevah solventnost I.

Ljubljana - Druga največja ameriška investicijska banka Morgan Stanley je ustanovila sklad Morgan Stanley Frontier Emerging Markets, ki namerava investirati v razvijajoče se ekonomije, med katere prišteva tudi Slovenijo. Banka je tako včeraj izdala 7,1 milijona delnic po ceni 20 dolarjev na delnico, kar naj bi novo ustanovljenemu skladu prineslo 142 milijonov dolarjev kapitala. Sklad bo usmerjen v investicije v kapital z dolgoročnim potencialom rasti, to pa bo skušal uresničiti z vlaganjem vsaj 80 odstotkov svojih sredstev v vrednostne papirje tistih podjetij, ki poslujejo na razvijajočih se trgih. Banka je izpostavila 33 razvijajočih se držav, v katere bo sklad investiral, med katerimi so poleg Slovenije tudi Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Romunija, Srbija, Kazahstan, Savdska Arabija in Vietnam. "Imamo dolgo tradicijo investiranja v razvijajoče se ekonomije, glavni cilj vlaganj pa je pomoč investitorjem, da izkoristijo priložnosti za rast v teh državah," je povedal eden izmed direktorjev investicijske divizije banke Ruchir Sharma. Dodal je še, da bodo vlagali v tiste države, ki beležijo rast gospodarstva, vendar niso v radarju običajnih investitorjev. Banki se je sicer dobiček v drugem četrtletju letos znižal za 57 odstotkov, na 1,01 milijarde dolarjev. Dobiček sta ji zmanjšali izguba pri trgovanju z vrednostnimi papirji ter izguba pri investicijskem bančništvu.

Ljubljana - Stanovanjski sklad RS bo v kratkem objavil javni poziv za odkup primernih stanovanj na trgu, vključno s tistimi, ki so v lasti zastavnih upnikov. Stanovanja bi nato ponudil državljanom v najem, najem z možnostjo odkupa ali prodajo pod ugodnejšimi pogoji. Načrtujejo, da bi za to lahko namenili do 40 milijonov evrov. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal novi direktor sklada Žiga Andoljšek, nameravajo aktivirati "mrtvi fond stanovanj". Tako bodo v kratkem objavili javni poziv investitorjem oz. lastnikom večstanovanjskih stavb, ki razpolagajo s primernimi stanovanji. Javni poziv bo odprt dlje časa, prvo odpiranje ponudb pa predvidoma sredi junija letos. Andoljšek je dejal, da ima sklad na voljo sredstva, ki so naložena v zakladnici RS, in ocenil, da bi lahko ob nezmanjšani aktivnosti pri drugih projektih sklada za odkup teh stanovanj namenili do 40 milijonov evrov. Med temi stanovanji so tudi tista, ki so bila zastavljena pri bankah. Andoljšek pričakuje "precej ugodno ceno", ker bi banke po njegovem mnenju morale biti zainteresirane, da se ta fond aktivira. "Banka dobi likvidna sredstva, sklad stanovanja, državljani pa lahko ta stanovanja kupijo ali najamejo z nekimi ugodnimi načini financiranja," načrt pojasnjuje Andoljšek in dodaja, da stanovanj po prenapihnjenih cenah ne bodo kupovali. Med drugimi kratkoročnimi cilji sklada je napovedal ureditev pravnoformalnih razmerij za 540 stanovanj, ki so leta 2009 prešla z ministrstev na sklad, ter objavo razpisa za nadaljevanje gradnje stanovanjske soseske na Brdu v Ljubljani.

Kadrovske zdrahe. Še eno kadrovanje brez argumentov in predstavitve programov je bilo kaplja čez rob. “Tako imenovana Simčičeva komisija je znova poteptala vsa demokratična načela in vse dozdajšnje dogovore,” se je svetnik Jernej Knific (SD) odzval na zadnjo dopisno sejo, na kateri so morali svetniki na hitro podati menja glede treh kandidatov za direktorja postojnskega vrtca. Kadrovska komisija postaja majhen zavod za zaposlovanje. Pozivam župana in občinski svet, naj jo razpusti. Jernej Knific. Knific pravi, da mora po že ustaljeni, a sporni praksi občinski svet o kandidatih za različna mesta v javnih zavodih odločati, ne da bi od kadrovske komisije, ki jo vodi svetnik Janko Simčič (Lista Skupaj), dobil obrazložitve, argumente, predvsem pa brez predstavitve programov dela predlaganih kandidatov. "Jasno je, da so kadrovanja politična, potrjeni pa vnaprej izbrani," trdi Knific. Simčič, ki ga je naša prošnja za komentar vznejevoljila, češ da zadeva ni vredna objave, je poudaril, da komisija predloge za kandidate občinskemu svetu posreduje na podlagi strokovnih argumentov. “Občinski svet pa je politični organ, ki lahko predloge komisije sprejme ali zavrne,” je dejal, Knificova opozorila pa označil za neverodostojno moraliziranje.

Naftni derivati se bodo jutri rahlo podražili, vendar rekorda še ne bodo dosegli. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,4 centa, cena za liter dizla pa za en cent. Opolnoči se bodo rahlo podražili naftni derivati. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,4 centa, na 1,215 evra za liter prej 1,211 evra, 98-oktanski bencin se bo podražil za 0,5 centa, na 1,239 evra za liter prej 1,234. Liter dizla bo dražji za en cent in bo po novem stal 1,161 evra prej 1,151 evra, liter kurilnega olja pa se bo podražil za 0,7 centa in bo po novem stal 0,746 evra prej 0,739 evra. Cena za liter avtoplina ostaja ista in je 0,669 evra za liter. Gorivo dosega najvišje vrednosti Dizelsko gorivo je pred 14 dnevi doseglo najvišjo ceno v zadnjem letu in pol. Nazadnje je stalo več septembra 2008, ko je bila cena za liter 1,173 evra. 95-oktanski bencin pa je bil nazadnje tako drag pred skoraj dvema letoma julija 2008 je dosegal ceno med 1,217 in 1,212 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Se bo zaradi razlitja v ZDA nafta dodatno podražila? Ploščad britanske naftne družbe BP v Mehiškem zalivu je po požaru in eksploziji 22. aprila potonila. Od takrat v morje dnevno izteče okoli 700 ton nafte. Po ocenah strokovnjakov se je velikost naftnega madeža od nesreče povečala za trikrat, na nekaterih obalnih območjih pa so že našli prve ptice, onesnažene z nafto. Štiri ameriške zvezne države so zaradi madeža razglasile izredne razmere. Nafta, ki še izteka, bi lahko resno prizadela gospodarstvo in okolje držav ob Mehiškem zalivu. Nekateri analitiki pričakujejo, da naj bi iztekanje nafte na omenjeni naftni ploščadi zmanjšalo zaloge ameriške surove nafte, s čimer bi se cena črnega zlata lahko močno zvišala. Zaenkrat pa ameriška vlada zatrjuje, da zaradi madeža uvoz v ZDA ni prizadet. Pa veste, zakaj je bencin tako zelo drag? Preverite, kdo si odreže največji kos pogače!

Čaka nas vroč in suh konec tedna. Temperature se bodo povzpele do 35 stopinj Celzija. Prihodnji dnevi bodo sončni in vroči. Danes se bodo dnevne temperature že povzpele nad 30 stopinj Celzija, še večjo vročino pa je pričakovati konec tedna, ko bodo temperature dosegle 35 stopinj Celzija. "Vročina bo predvidoma najhujša v nedeljo in še v ponedeljek, ko bodo najvišje dnevne temperature lahko morda kje presegle 35 stopinj. Predvsem bi to veljalo za vzhodno Slovenijo, se pravi obrobje Panonske nižine, in Belo krajino," je povedal meteorolog Brane Gregorčič. Kam pobegniti pred vročino? Ob takem vremenu, trdi Gregorčič, so najnižje temperature v grapah, ozkih dolinah, denimo vintgarjih. Tam, kjer je bujna vegetacija, sonce pa ne pride do izraza. To je drugi letošnji vročinski val, ki bo trajal vsaj do polovice prihodnjega tedna. "Do nedelje, ponedeljka se bo vročina stopnjevala, potem od torka naprej se bo pa povečala možnost nastanka vsaj popoldanskih neviht, tudi ozračje bo za nekaj stopinj hladnejše, vendar bodo dnevne temperature še vedno blizu 30 stopinj. Kakšne resne osvežitve tudi v sredini prihodnjega tedna še ne pričakujemo," dodaja Gregorčič. Vročinske nevihte niso povsem izključene Vse o vremenu na našem vremenskem portalu www.vreme.net. Jutri je manjša verjetnost vročinskih neviht, predvsem v alpskem svetu, medtem ko padavin konec tedna zagotovo ne bo, trdi Gregorčič. Vročinski rekordi na Hrvaškem Še bolj vroče bo na sosednjem Hrvaškem, poroča 24sata. Najhuje bo od petka do torka, ko se bo v notranjosti države in ponekod na Jadranu živo srebro povzpelo do 39 stopinj Celzija. Osvežitve ne pričakujte niti ponoči, saj bodo temperature višje od 20 stopinj.

Voznik BMW-ja je z veliko hitrostjo zaobšel mejne zapornice in prevozil slovensko-hrvaško mejo. Podivjanega voznika, za katerega so mislili, da se zadržuje v Varaždinu, so zjutraj našli v Imotskem. Policija je v petek zjutraj v Imotskem v srebrnem BMW-ju odkrila moškega, ki je v četrtek okoli 14.25 na mejnem prehodu Macelj nelegalno vstopil na Hrvaško. Voznik avtomobila se je najprej ustavil na slovenskem mejnem prehodu Gruškovje in mejnim policistom brez besed pokazal potni list. V trenutku, ko so mu policisti hoteli pregledati avtomobil, je voznik stopil na plin in oddirjal proti Maclju, kjer je zaobšel zapornice in carinike na vhodu za tovornjake. Po navedbah slovenske mejne policije je imel moški v potnem listu zapisano ime B. S. (38). Ali je bil njegov potni list ukraden ali ponarejen, za zdaj še ni znano. Slovenska policija predpostavlja, da je imel v avtomobilu verjetno nedovoljeno prtljago, zaradi česar se je ustrašil in zbežal.

Kakih petdeset protestnikov je s transparenti in metanjem cvetnih lističev na Šuštarskem mostu opozorilo na kršenje človekovih pravic v Mjanmaru. Izvedenska mnenja O poškodbah: Pirc je imel poškodbe vratu, glave, trebuha ter prsnega koša in prebodeno pljučno krilo. O alkoholu: Kriještarac je imel vsaj 1,2 grama alkohola v litru krvi. O psihi: Bil je bistveno zmanjšano prišteven, tudi sicer gre za mejno osebnost. “Priznam, da sem poskušal ubiti Borisa Pirca, zato naj mi sodišče izreče dosmrtni zapor,” je bil z usodo spravljiv Muzafer Kriještarac - Miki. Oktobra je s kuhinjskim nožem vsaj 20-krat zabodel sostanovalca Borisa Pirca - Činžarja s Senovega. “Samo hitri zdravstveni pomoči gre zasluga, da Pirc ni izkrvavel,” je v obtožbi zapisal okrožni državni tožilec Robert Renier in za Kriještarca predlagal sedemletno zaporno kazen, ki ji je senat pod predsedstvom Gojmirja Pešca v celoti sledil. Za podobna kazniva dejanja je sicer zagrožena do 15-letna zaporna kazen, toda sodni izvedenec psihiatrične stroke je ugotovil, da je bil Miki med storitvijo kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven. “Vsega je kriv alkohol” Če bi kateri od mojih sinov nad mene dvignil roko, bi mu z motorko odbil glavo. Muzafer Kriještarac Na vprašanje zagovornika Draga Šribarja, zakaj se je obračun zgodil, je Kriještarac odvrnil: “Verjetno je bil kriv alkohol. Tudi Pirc je bil vinjen, a ga ne bom kritiziral, ker ga imam rad.” Pirc, ki se je zaradi hudih poškodb več mesecev zdravil v kliničnem centru, a še danes ni povsem zdrav, od sostanovalca Mikija ne bo zahteval odškodnine. Tragičnega dogodka se ne spominja. “Sosed mi je povedal, da me je našel vsega krvavega na hodniku,” je povedal Činžar in dodal, da je bil tistega dne verjetno tudi sam vinjen.

Washington - Prodaja starih stanovanj in hiš je v ZDA maja v primerjavi z aprilom nazadovala za 2,2 odstotka, medtem ko je bila na letni ravni višja za 19,2 odstotka. Analitiki so sicer pričakovali tudi mesečno rast. Optimizem analitikov je temeljil na dejstvu, da zvezni program davčnih olajšav za nakup stanovanja ali hiše še ni izčrpan. Rok za podpis pogodbe se je sicer iztekel 30. aprila, vendar pa je še do 30. junija čas, da se posel sklene, kar pomeni, da se predajo ključi. Statistika Nacionalnega združenja nepremičninskih posrednikov, ki je objavilo podatke, namreč prodajo zabeleži šele tedaj. Ameriški kongres je sicer precej kupcev stanovanj ali hiš spravil v težave. Veliko jih je do roka 30. aprila podpisalo pogodbe, vendar pa zaradi birokracije niti v sanjah ne bodo uspeli skleniti posla do 30. junija. Zato v kongresu želijo rok za sklenitev poslov podaljšati do 30. septembra. V ZDA so s prodajo starih hiš in stanovanj dosegli rekord septembra 2005, ko so jih na letni ravni prodali 7,25 milijona. Potem je šlo navzdol in januarja 2009 je prodaja padla na 4,5 milijona. Maja letos je znašala 5,66 milijona. O okrevanju je tako moč govoriti, vendar pa je to počasno, kar pa je po najhujši nepremičninski krizi v zgodovini ZDA po mnenju analitikov pričakovano. Prodaja je maja najbolj padla na severovzhodu ZDA, in sicer za 18 odstotkov, na srednjem zahodu se ni spreminjala, na jugu je narasla za 0,5 odstotka, na zahodu pa za pet odstotkov. Zaloge neprodanih stanovanjskih nepremičnin so maja v primerjavi z aprilom padle za 3,4 odstotka na 3,9 milijona, kar pomeni, da bi bilo za prodajo potrebnih 8,3 meseca. Zdrava raven naj bi bila šest mesecev. Srednja cena prodanega stanovanja ali hiše, to je tista, od katere je natanko polovica višjih ali nižjih, se je maja povečala za 2,7 odstotka na 179.600 dolarjev. Cena se je povečala, kljub temu da so kar 31 odstotkov prodaje predstavljale zaplenjene nepremičnine in druge, ki so bile prodane pod ceno.

Hörður Torfason, islandski revolucionar, aktivist za človekove pravice, igralec in eden izmed organizatorjev znamenite "kuhinjske revolucije" na Islandiji, ki se je začela leta 2008, je v video posnetku Slovencem in Slovenkam zaželel veliko dobrega na jutrišnjih protestih in v času, ki prihaja. Dejal je, da Islandci podpirajo Slovence in Slovenke v prizadevanjih za boljši sistem. Na Islandiji so se po njegovih besedah začeli boriti leta 2008 in vztrajajo še danes. Poudaril je še da bo trajalo še nekaj časa, ter dan ne smemo obupati. "Borili se bomo dalje in borili se bomo skupaj. Borimo se proti korupciji tistih, ki so ukradli naš sistem in kradejo naš denar, našo lastnino in naše vrednote, račun pa izstavljajo nam. Njim vpijemo: Ne!" Nadaljuje, da bodo jutri z nami v srcih, ter da mu je žal, da se nam ne more pridružiti."Protestirajte naprej, razmišljajte in delujte proti korupciji. Prijatelji moji, želim vam vse najboljše jutri in v mesecih ter letih, ki sledijo."

Vodstvo se je že sešlo s sindikatom Potem ko so delavke Preventa spontano ustavile proizvodnjo v četrtek je bila za družbo razglašena insolventnost, je dopoldanska izmena začela delati, popoldanska pa naj bi proizvodnjo znova ustavila. Uprava je delavkam in sindikatu obljubila, da bo do ponedeljka do 15.00 znano, ali so uspeli zagotoviti sredstva za plače. Če jim to ne bo uspelo, bodo nato v treh dneh razglasili stečaj, je za MMC povedala novinarka TV Slovenija Duška Lah, ki že ves dan spremlja pogajanja. Že prej je za MMC povedala, da so se delavci ob 12. uri sešli na zboru delavcev, na katerem je predsednik uprave pojasnjeval ukrepe, ki jih bodo izvedli v enem mesecu. Sindikat delavcev slovenjgraškega podjetja se je dopoldne že sestal z upravo, ki je nakazala delno rešitev v ponedeljek. Podjetje ima 55 milijonov evrov dolga, junijske plače še niso izplačane, delavci pa imajo agonije dovolj. Več kot 50 odstotkov možnosti, da družbo rešijo Uprava s Krajncem na čelu je že pred časom napovedala, da bo do 23. julija znano, ali jim bo uspelo pridobiti strateškega partnerja, sicer bodo morali objaviti stečaj. Nadzorniki podjetja pa so nato v četrtek na seji razglasili plačilno nesposobnost družbe. Kot je po seji nadzornega sveta povedal prvi mož podjetja Renato Krajnc, obstaja več kot 50 odstotkov možnosti za uspešno prestrukturiranje družbe. Zato bodo najpozneje v mesecu dni pripravili ustrezen program. Uprava bo v najkrajšem mogočem času skušala najti vire za financiranje prehodnega obdobja, saj v nasprotnem realizacija programa ne bo mogoča, je še poudaril Krajnc. Po njegovih besedah se o takem financiranju že dogovarjajo. Pričakujemo, da bo to mogoče realizirati v roku 10 dni. S tem je povezano tudi izplačilo plač zaposlenim, je še izpostavil. Junijske plače šele 27. julija V začetku tedna je iz Preventa Globala in Preventa avtomobilski deli prišla novica, da bodo delavci tudi junijske plače dobili z zamikom. Del zaposlenih naj bi te na račun dobilo okoli 27. julija, ko naj bi nemški partner Prevent DEV poravnal svoje obveznosti. Zamude pri izplačilu plač so bili delavci deležni tudi pretekli mesec, ko so zagrozili tudi s stavko. Upravi je nato s pomočjo posojila, ki ga je zagotovila ena izmed hčerinskih družb Preventa Globala, plače uspelo zagotoviti. V skupini so sicer že odpustili 378 od okoli 2.000 delavcev.

Nova Gorica - Uprava Hita je včeraj županom regij, kjer je Hit prisoten s turistično ponudbo, predstavila strategijo razvoja družbe za prihodnja štiri leta, v katerih načrtuje za 300 milijonov evrov naložb. Strategijo so po omehčanju novogoriškega župana Mirka Brulca, ki v nadzornem svetu zastopa pet občin s 33-odstotno glasovalno pravico, sprejeli sredi maja. "Ambiciozen strateški načrt - vsaj tako sem jaz razumel - vsi župani zelo podpirajo. Veliko je tudi njihovo razumevanje, da ofenzivno, a modro nastopamo v tujini," je po srečanju dejal predsednik uprave Hita Niko Trošt. Največ polemik je med župani vzbudila razprava o privatizaciji Hita. "Na eni strani med tistimi, ki smo se izrekli za privatizacijo družbe, in drugimi, ki menijo, da bi država morala ostati v Hitu," pravi Dragan Valenčič, župan občine Šempeter Vrtojba. Trošt meni, da bi lokalne skupnosti lahko obdržale 25 odstotkov lastniškega kapitala plus eno delnico, preostalo lastništvo pa bi po konceptu razpršenega lastništva pridobil najširši krog ljudi, tudi zaposleni. Valenčič meni, da bi bile lokalne skupnosti upravičene do večjega kosa pogače: "V Hitu imamo lokalne skupnosti 33 odstotkov glasovalnih pravic in sam bi izhajal iz takega deleža tudi v privatizaciji Hita."

Uprava Konstruktorja je na sodišče vložila predlog za spremembo načrta prestrukturiranja. Sindikalisti se bojijo, da spet zavlačujejo. V podjetju naj bi se sicer trudili za sodelovanje pri več velikih poslih. Uprava mariborskega gradbinca Konstruktor, ki jo vodi Samo Majcenovič, je le dan pred odločanjem o ugovoru zoper vodenje stečajnega postopka na predlog prisilnega upravitelja Matjaža Polenčiča na mariborsko okrožno sodišče vložila spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja. Delavci pred Konstruktorjem julija V sindikatu se bojijo, da gre zgolj za vnovično zavlačevanje. Da je strah okoli 250 zaposlenih, ki zahtevajo stečaj, upravičen, naj bi potrjevali kozmetični popravki načrta prestrukturiranja, ki po novem namesto polovičnega poplačila terjatev v štirih letih obljublja 51-odstotno poplačilo v enakem obdobju, s čimer zgolj izpolnjuje zahtevo zakona o insolventnih postopkih, po katerem je spremembo načrta mogoče vložiti zgolj, če je ugodnejša za upnike. Vodstvo podjetja tako očitno še vedno nasprotuje stečaju, vztraja pri prisilni poravnavi in delavcem zagotavlja pridobivanje poslov. Neuradno naj bi se trudili za sodelovanje pri gradnji trgovskega centra na Ptuju, gradnji nove medicinske fakultete v Mariboru ter sodelovanje pri projektu Teš 6 v Šoštanju. Majcenovič je nedavno potrdil, da se dogovarjajo za nekatere posle, vendar ni želel komentirati konkretnih zadev, saj naj bi si v preteklosti zaradi razmišljanj v javnosti tudi škodili. Sicer pa je prvi mož Konstruktorja še pretekli teden zatrdil, da če plač do 5. oktobra ne bo, potem bo šlo podjetje v stečaj.

Tragikomično. Nedolžni hoče v ječo, krivi je v bolnišnici, tožnik pomešal zadeve. Kdor je v torek hodil mimo razpravne dvorane dve na krškem sodišču, je nemara pomislil, da se bo v dvorani vsak čas vnel pretep. Sodnica in tožilka sta močno povzdigovali glas, a to zgolj zato, ker eden od vpletenih v zadevo, domnevno pretepeni in okradeni Ivan Šeško s Senovega, zelo slabo sliši. Na zatožni klopi je z lisicami na rokah sedel obdolženec Muzafer Kriještarac, vsem znani Miki s Senovega, ki so ga pripeljali iz novomeškega pripora. Miki v priporu Zaradi Činžarja. "Priznam, da sem Pirca 28-krat zabodel. Takrat smo se skregali brez veze, zaradi cigaret. Želim, da se čim prej pozdravi in pride spet stanovat k meni, saj mi je kot sin." Drugega obdolženca Borisa Pirca, imenovanega tudi Činžar, ni bilo na spregled. Miki je povedal, da še vedno leži v kliničnem centru, kamor so ga odpeljali, potem ko ga je on pred kratkim 28-krat zabodel z nožem. Pretep, vlom in tatvina Upokojeni rudar Ivan Šeško je soseda v "bosanski hiši" Mikija in Činžarja ovadil, da sta marca lani nasilno vstopila v njegovo stanovanje, ga pretepla in ukradla vrečko z mesninami, ki jih je prinesel s kolin. Vpleteni so se težko pogovorili, za kateri dogodek gre: ali za pretep pred gostilno, ki se je zgodil pred leti, za zadnji obračun med Mikijem in Činžarjem ali za kaj drugega. Kriještarac, ki je sodnici Mariji Breznik nasul kup dvomljivih podatkov o svojem življenju, je predlagal, naj ga obsodijo na dosmrtno ječo, da bo potem sodišče imelo mir. A zgodilo se je ravno nasprotno. Izrečena je bila oprostilna sodba, saj se je izkazalo, da Miki sploh ni sodeloval pri vlomu in pretepu soseda, ampak zgolj Činžar, ki bo prišel na vrsto, ko pride iz bolnišnice.

Ljubljana - Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je med današnjim trgovanjem na Ljubljanski borzi izgubil 11,23 točke oz. 1,33 odstotka in trgovanje sklenil pri 835,35 točke. V prvi kotaciji so največ izgubile delnice Mercatorja, ki so zdrsnile za dobrih pet odstotkov. Vlagatelji so danes opravili za 1,56 milijona evrov poslov. Med delnicami so vlagatelji največ zanimanja pokazali za Krkine delnice, s katerimi so opravili za 718.150 evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se je znižal za 0,06 odstotka na 63,71 evrov. Mercatorjeve delnice so pri 95.150 evrih prometa zdrsnile za 5,19 odstotka na 156,05 evra, delnice Luke Koper (47.780 evrov) pa za 1,63 odstotka na 14,46 evra. Pocenile so se tudi delnice NKBM (26.440 evrov), ki so padle za 0,96 odstotka na 10,30 evra in delnice Petrola (62.120 evrov), ki so se pocenile za 0,76 odstotka na 253 evrov. V prvi kotaciji so nad gladino trgovali z delnicami Gorenja (15.090 evrov, +1,15 odstotka na 12,79 evra), Intereurope (410 evrov, +0,56 odstotka na 3,39 evra) in Telekoma Slovenije (235.320 evrov, +0,17 odstotka na 86,45 evra). V standardni kotaciji so največ izgubile delnice Delo Prodaje, ki so pri skromnih 920 evrih prometa zdrsnile za 2,91 odstotka na 23 evrov. Delnice Pivovarne Laško (640 evrov) so se pocenile za 0,69 odstotka na 13,60 evra, delnice Zavarovalnice Triglav (22.090 evrov) pa za 0,57 odstotka na 17,30 evra. Rast pa so med trgovanjem zabeležile delnice Save, ki so se pri 11.810 evrih prometa podražile za 0,47 odstotka na 64 evrov.

Koper - Banka Koper je s kreditno ponudbo za financiranje gradnje sončnih elektrarn vstopila na trg kreditiranja investicij v obnovljive vire. Ponudbo, namenjeno fizičnim in pravnim osebam, so predstavniki Banke Koper danes predstavili v Kopru. Sončna elektrarna nudi sorazmerno nizke, a varne in dolgoročne donose, je bilo slišati na predstavitvi. Kreditna ponudba Banke Koper je prva te vrste v Sloveniji, je pojasnil član uprave Banke Koper Dario Radešič. Banka Koper se je za uresničitev projekta povezala z javno agencijo za energijo, upravljalci distribucijskega omrežja, izvajalci in ponudniki sončnih elektrarn in z zavarovalnicami. Investitorjem bi Banka Koper financirala kredit za izgradnjo sončne elektrarne, ti pa bi kredit odplačevali z denarjem, ki bi ga pridobili od proizvedene energijo. Elektriko bi investitorji prodali organizatorju trga z električno energijo Borzen, cena odkupa pa bi bila zagotovljena za celotno obdobje odplačevanja kredita. Dobičkonosna dejavnost za investitorje bi se pričela po koncu odplačevanja kredita. Ročnost kredita sicer znaša največ 15 let, življenjska doba sončne elektrarne pa je do 45 let, so poudarili. Fizične osebe bodo pri Banki Koper lahko deležne kreditov v vrednosti do 30.000 evrov, pravne pa do 300.000 evrov. Banka Koper bi pravnim osebam kreditirala do 80 odstotkov vrednosti investicije, fizičnim pa do 100 odstotkov. Izbirati bo mogoče med fiksno ali spremenljivo obrestno mero, vezano na euribor. Fiksna obrestna mera za fizične osebe bo 6,5-odstotna, za pravne pa od 6,5 do 6,9-odstotna. Odplačevanje kredita bo prilagojeno prihodkom, ustvarjenim s sončno energijo, sončna elektrarna in njeni pričakovani prihodki pa bodo tudi zavarovani proti poškodbam ali izpadu dohodka. Slovenija je glede fotovoltaike na začetku zgodbe, spodbude države na tem področju so namreč šele zaživele, je poudaril Radešič. Za en kilovat moči je sicer potrebnih osem kvadratnih metrov površine. Izkušnje iz tujine, kjer je fotovoltaika že precej bolj razširjena, kažejo, da je spodnja meja, pri kateri se vlagatelji navadno odločajo za postavitev elektrarn, 25 kvadratnih metrov površine. Na Banki Koper se nadejajo, da bo ponudba pritegnila prebivalce podjetnike, kmetovalce in javne institucije z večjimi površinami, kot so občinske stavbe, domovi za starejše, bolnišnice, vrtci ali šole. Večji porast zanimanja pričakujejo v prihodnjem letu, možne sinergije na tem področju pa bo Banka Koper iskala tudi v bodoče.

Ljubljana - Številni slovenski potniki, ki so se v noči s petka na soboto vračali s počitnic v Turčiji s čarterskim letom slovenskega letalskega prevoznika, so na letališče Brnik prispeli šele v zgodnjih jutranjih urah z dvourno zamudo. Že na letališču v Antaliji jim je po dveh urah čakanja pilot razložil, da so imeli težave z gorivom. "Vzleteti bi morali ob deseti uri zvečer po turškem lokalnem času. Že v stavbi letališča nam je predstavnica turistične agencije dejala, da bomo imeli kakšno uro zamude. Potem pa se je še zavleklo in na letalu smo bili šele po polnoči. Oglasil se je pilot in dejal, da smo imeli na letalu le določeno količino goriva, ki pa ni zadostovala za let do Ljubljane. Na letališču v Turčiji pa da nismo dobili goriva zato, ker so se na letališču bali, da Adria nima denarja za plačilo goriva. Kot nam je pojasnil pilot, so morali posredovati drugi brokerji, ki so jamčili za Adrio, in tako so Turki le natočili gorivo, mi pa smo lahko poleteli," je pojasnila ena od potnic leta JP 973, ki sicer ne želi biti imenovana, naslov pa hranimo v uredništvu. Potnikom tako ni bilo čisto jasno, kdo so brokerji in ali je slovenski letalski prevoznik res v takih težavah, da lahko podobna izkušnja tudi na drugih letališčih čaka tudi druge potnike. Iz Adrie so sporočili, da je bil neljubi dogodek zgolj posledica nesporazuma in da slovenski letalski prevoznik nikakor ni v takšnih likvidnostnih težavah, da bi mu zavračali polnjenje letal z gorivom. "Adria Airways je 1. maja podpisala pogodbo z novim dobaviteljem goriva v Antaliji, in sicer je to podjetje Exxon Mobil Aviation. Zagotavljamo, da problem ni povezan z likvidnostnimi težavami družbe, saj so vse obveznosti tako do bivšega kot tudi novega dobavitelja goriva poravnane v celoti. Zatorej smo od novega pogodbenega dobavitelja goriva in tudi pogodbenega predstavnika naše družbe zahtevali natančno poročilo o tem, kaj je povzročilo omenjeni zaplet. Do tega trenutka smo že prejeli opravičilo predstavnika podjetja Exxon Mobil Aviation, ki domneva, da je bila težava le nesporazum med centralo njihovega podjetja in lokalnim ponudnikom na letališču," je pojasnil Alen Mlekuž, direktor korporativnega komuniciranja v Adrii Airways. Dodal je, da je želela posadka v Turčiji kar se da hitro rešiti zaplet, zato so se povezali z drugim dobaviteljem goriva, ki ga je tudi zagotovil. Naj dodamo, da je prav danes na obisku v Sloveniji na povabilo predsednika vlade Janeza Janše njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan z ekipo kar devetih ministrov in nekaterih poslancev. Slovenska vlada se v tem mandatu še ni sestala s tako veliko vladno delegacijo druge države. [email protected]

Tako je mnenje računskega sodišča in finančnega ministrstva, saj je občina pogodbo o najemu Mariborskega kulturnega središča sklenila brez javnega razpisa Mariborska občina je ravnala nezakonito, ko je s podjetjem ZIM sklenila pogodbo za najem Mariborskega kulturnega središča (Maksa). Po mnenju računskega sodišča in ministrstva za finance so v tako izpeljanem poslu protipravno uporabili izjemo pri javnem naročanju. Potemtakem je najemna pogodba za Maks nična. Foto: Irena Herak Najemna pogodba med Mestno občino Maribor in podjetjem ZIM, ki sta jo podpisala župan Franc Kangler (na sliki) in direktor ZIM Matjaž Knez, je bila sklenjena brez predhodnega javnega razpisa. Podjetje ZIM se je že lotilo rušenja objektov na lokaciji, ki je predvidena za Maks. Danes naj bi tudi objavilo razpis za izbor izvajalca gradbenih del, v katerem pa se ne bo sklicevalo na določila zakona o javnih naročanjih, poroča časnik. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta Urška Štorman z ministrstva za finance je pojasnila, da je po določilih zakona o javnem naročanju za izbiro izvajalca gradbenih del treba izvesti postopek javnega naročanja. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta.

Kryžanowski, ki za milijone, ki jih je vložil v Bavčarjev Istrabenz, še vedno nima kaj pokazati, to poskuša prikriti tudi v računovodskih izkazih in letnem poročilu.

V podjetju Prevent avtomobilski deli so začeli tistim zaposlenim, ki bodo odpuščeni, izročati obvestila o nameravani redni odpovedi pogodb. Predvideno je, da bo delo izgubilo 378 delavcev. V podjetju Prevent avtomobilski deli so v skladu z zakonodajo začeli tistim zaposlenim, ki bodo odpuščeni, izročati obvestila o nameravani redni odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Dokončni program presežnih delavcev v podjetju skupaj s poimenskim seznamom delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, je vodstvo sicer že v ponedeljek predstavilo sindikatoma v družbi, v prihodnjih dneh pa bo program posredovalo še na zavod za zaposlovanje. Pri pripravi programa in oblikovanju kriterijev, ki so odločali o odpuščanju, je vodstvo družbe vseskozi sodelovalo s sindikatoma in zavodom za zaposlovanje. O odpuščanju je odločal seštevek kriterijev, ki so bili usklajeni s sindikatoma, in sicer neprekinjena delovna doba na Preventu, socialni kriteriji, strokovna izobrazba in dodatna znanja ter oddaljenost kraja bivanja od mesta zaposlitve. Odpovedni rok od 30 do 150 dni Po izročitvi namer o odpuščanju bodo isti delavci prve odpovedi pogodb o zaposlitvi prejeli po 25. juliju. Zaposleni imajo nato odpovedni rok od 30 do 150 dni, je pojasnila Monika Žvikart iz službe za stike z javnostmi na Prevent Globalu. Od 378 delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, je 249 delavcev iz obrata na Mirni na Dolenjskem, ki so od konca maja na čakanju, ostali pa so iz proizvodnih obratov v Slovenj Gradcu. Načrt predvideva še druge ukrepe Odpuščanje zaposlenih je vodstvo Prevent Globala, pod okrilje katerega spada družba Prevent avtomobilski deli, predvidela v sanacijskem programu, ki ga je nadzorni svet družbe potrdil konec januarja letos. Poleg odpuščanja do 400 zaposlenih v skupini, ki v Sloveniji zaposluje okoli 2000 delavcev, načrt predvideva tudi reprogramiranje 55 milijonov evrov dolga do bank, odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja in preoblikovanje družbe. Poslovanje družbe bi se izboljšalo, če bi podjetje uspelo najti novega partnerja, saj je zdaj proizvodnja vezana zgolj na nemško družbo Prevent DEV, ki je v lasti sicer drugega največjega lastnika Prevent Globala Nijaza Hastorja. Vendar pa Prevent Global in Prevent DEV že več mesecev ne najdeta skupnega jezika glede prihodnjega sodelovanja, Prevent DEV pa vseskozi seli proizvodne programe na druge lokacije. Zato v podjetju iščejo drugega poslovnega partnerja, da ne bi bili odvisni samo od enega kupca. Kot je konec junija povedal predsednik uprave Prevent Globala Renato Krajnc, so v svojih prizadevanjih že zelo daleč. Več naj bi bilo znanega konec tega meseca, ko pojasnila glede prihodnosti družbe pričakujejo tudi v sindikatih. V juliju naj bi se predvidoma sestal tudi nadzorni svet družbe.

Delavci se bojijo za službe Zdaj že odstavljeni direktor večinske lastnice Gorenjskega tiska naj bi pretekli teden 77 odstotkov delnic prodal petim družbam. Ena izmed teh je že napovedala prevzem družbe, dogodke pa preiskujejo tudi kriminalisti. Sodišče je začasno prepovedalo razpolaganje z delnicami. Nekdanji direktor Edvard Jurjevec naj bi delnice prodal le nekaj minut po razrešitvi. Novi direktor je prepričan, da je bila prodaja nezakonita, saj ni bilo soglasja nadzornega sveta in skupščine, zato naj bi šlo za eno največjih kraj v Sloveniji. Šlo naj bi vsaj za 31 milijonov evrov oškodovanja družbe Trubar, ki je bila večinska lastnica družbe. Jurjevec naj bi delnice prodal družbam Papir Servis, ki je že objavil namero za prevzem, Komunali iz Lendave ter podjetjem Flooring, Terca in First. V primer se je vmešala tudi policija, ki je opravila hišne preiskave pri vpletenih, najbolj zaskrbljeni pa so delavci, ki se bojijo izgube služb.

Premier Borut Pahor je ponosen na podporo za novo predsedniško kandidaturo v stranki Borut Pahor meni, da njegova stranka in vlada dobro sodelujeta. Širše vodstvo SD, ki se je v Ljubljani sestalo na posvetu, prvem po zmagi na državnozborskih volitvah, je ob aktualnih zadevah med drugim govorilo o pripravah na volilni kongres stranke, ki bo marca. Kot je po posvetu povedal predsednik SD in premier Borut Pahor, je za vnovično kandidaturo za vodjo stranke dobil soglasno podporo. 'Odločitev vodstva ni brez tveganja' Pahor je dejal, da je "ponosen in počaščen, da je sicer neformalen, a najpomembnejši zbir ljudi v stranki enoglasno potrdil" njegovo kandidaturo za vnovičen mandat predsednika SD, ki jo vodi dobrih 11 let. Pri čemer je opozoril, da ta odločitev ni brez tveganja, saj je jasno povedal, da na prvo mesto postavlja svojo vlogo in odgovornost predsednika vlade. Pri tem je poudaril, da so mandat prevzeli v prvem valu finančne negotovosti, kar je "mogoče primerljivo samo z mandatom Demosa". Odločili so se tudi, da bodo povečali število strankinih podpredsednikov z dveh na tri ali štiri. Imenovali pa naj bi tudi namestnika predsednika stranke. 'Stvari smo postavili uspešno' Na današnjem posvetu neformalne narave so sicer govorili o vprašanjih konsolidacije stranke in vlade, v kateri je SD prvič v zgodovini prevzela vodilno vlogo. Po Pahorjevih besedah so stvari "postavili dobro in uspešno", sicer ne brez napak in odprtih vprašanj tudi za prihodnje obdobje, da se sedaj po 60 dneh, ko so bili absolutno osredotočeni na konsolidacijo vlade, kot premier in predsednik SD lahko odpravi med ljudi in sliši njihove pohvale in kritike.

Ljubljanska Snaga bo s 1. aprilom spremenila in uskladila obračun ter uveljavila nove cene. Snaga je sicer lani ustvarila 2,3 milijona evrov izgube Povprečni mesečni strošek na gospodinjstvo bo po 1. aprilu za 1,03 evra višji od sedanjega. Ljubljanska Snaga bo s spremembo cen komunalnih storitev zagotovila stabilnost sistema za ravnanje z odpadki, ki ga je morala v zadnjih letih, zaradi vedno ostrejših zakonodajnih zahtev, nadgraditi ter razširiti, so sporočili iz družbe. Snaga in LPP z minusom Svet ustanoviteljev javnih podjetij je danes potrdili predlagane cene. Obenem se je seznanil z nerevidiranimi poslovnimi rezultati Javnega holdinga Ljubljana in družb v skupini za leto 2012. Javno podjetje Vodovod Kanalizacija je lani ustvarilo dva milijona evrov dobička, Energetika Ljubljana je dosegla skoraj 2,5 milijona evrov dobička, 288.000 evrov dobička pa je ustvarila družba Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana (TE-TOL). Negativni rezultat pa beležita javni podjetji Snaga in Ljubljanski potniški promet (LPP). Snaga je lani ustvarila izgubo v višini 2,3 milijona evrov, LPP pa v višini 2,7 milijona evrov. Javni holding pridelal slabega pol milijona dobička Javni holding Ljubljana, v okviru katerega delujejo Energetika Ljubljana, Vodovod Kanalizacija, LPP in Snaga, je imel tako lani dobiček v višini nekaj manj kot 500.000 evrov, na ravni skupine pa izgubo v višini treh milijonov evrov.

Okoli 40 delavk tekstilnega podjetja Sandy si bo plače in odpravnine poskušalo izboriti s tožbo. Pogovori z vodstvom podjetja, ki vsaki od njih dolguje okoli 5000 evrov, so namreč padli v vodo. Delavke podjetja Sandy, ki je po likvidaciji Gorenjskih oblačil nadaljevalo tekstilno dejavnost v obratu na Jesenicah, so decembra lani zaradi upada naročil pristale na zavodu za zaposlovanje, saj jim delodajalec ni zagotovil izplačila osebnih dohodkov. Sedaj si bo okrog 40 delavk plače in odpravnine poskušalo izboriti s tožbo. Tožbe bo v imenu delavk vložil Svet gorenjskih sindikatov, kjer že dolgo ne pomnijo takšnega primera, da bi morali delavcem zaostale plače zagotoviti prek sodišča. Pogovori z vodstvom podjetja, ki je plače in odpravnine te naj bi za vsako delavko skupaj v povprečju znašale okrog 5000 evrov že dalj časa obljubljalo, so namreč padli v vodo, saj naj bi lastnik imel veliko težav pri prodaji strojev in opreme ter proizvodnega objekta. Manjša prodaja zaradi krize in selitev proizvodnje v druge države sta uničili marsikatero tekstilno podjetje. Kriza gorenjske tekstilne industrije Pogajanja so povsod zelo naporna. Skoraj vsa podjetja odpuščajo, ampak večinoma na mehak način in do tiste številke, ki jim to omogoča brez priprave programov odpuščanja, ki jih je potrebno usklajevati s sindikati. Predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik Podjetje Sandy, ki je v težave zašlo lansko jesen, ko ga je zapustilo 50 delavk in se skupaj z vodjo proizvodnje zaposlilo v novem podjetju Sutura, je le ena v vrsti neuspešnih zgodb v tekstilni industriji na Gorenjskem v zadnjih letih. Novembra 2004 so v likvidacijo s 120 zaposlenimi šle nekdaj zelo priznane blejske Vezenine, spomladi 2006 je sledila likvidacija Gorenjskih oblačil s skoraj sto zaposlenimi, lansko poletje se je začel stečajni postopek za Kranjski Ibi z 200 zaposlenimi, jeseni je s 400 zaposlenih šla v likvidacijo Aquasava, ki je nastala iz dediščine Tektilindusa, še pred koncem leta pa je v likvidaciji pristal tudi škofjeloški Kroj, ki je po preoblikovanju imel še 40 zaposlenih. Malenkost tekstilne industrije je na Gorenjskem še vedno, je povedal predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik. Spomnil je, da poleg Suture s 50 zaposlenimi še vedno deluje Triglav konfekcija, ki bo z 80 zaposlenimi sicer prešla na skrajšani delovni čas. Prav tako proizvodnja teče v Kranjski Zvezdi s 70 zaposlenimi. V Gorenjski predilnici je okrog 200 zaposlenih, velike težave pa imajo v kamniškem Svilanitu, ki naj bi zaprl svoja vrata, brez dela pa bo ostalo 250 zaposlenih. Ni treba celotne tekstilne industrije seliti na Kitajsko, so prepričani v podjetju Sutura. Vsa tekstilna podjetja še niso ugasnila, kmalu pa bodo kakšna zasebna podjetja že prerasla nekdaj velike tekstilne tovarne na Gorenjskem, je dejal Bakovnik in ocenil, da celotna tekstilna industrija sicer ni obsojena na neizbežen propad. V Suturi tako na primer verjamejo v zgodbo o uspehu. Čeprav imajo letos težave zaradi krize, so se proizvodnje lotili ambiciozno, s prepričanjem, da razvojna perspektiva obstaja tudi na tem področju ter da ni potrebno celotne tekstilne industrije seliti na Kitajsko. Mnoge tekstilne družbe v Evropi še danes obstajajo in uspešno delujejo, res pa je, da nobena ni tako velika kot naša Mura, je spomnil Bakovnik.

Modna oblikovalka Urša Drofenik že od julija ne izplačuje plač, so povedale šivilje. Zato se je pet delavk odločilo za izredno odpoved delovnega razmerja po krivdi delodajalca. Slovenska modna oblikovalka Urša Drofenik, ki vodi podjetje Delavnice mode UD iz Rogaške Slatine, naj šiviljam že od julija letos ne bi izplačala plač. Zato se je pet šivilj odločilo za izredno odpoved delovnega razmerja po krivdi delodajalca, Drofenikova pa jim tudi že od lani ni plačevala prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Urša Drofenik Šivilje, ki so izredno odpoved podale 20. oktobra, so povedale, da jih je Drofenikova, ko je bila slabe volje tudi žalila. Ko so šivilje zahtevale izplačilo plač, jim je Drofenikova, pri kateri delata samo še dve šivilji, povedala, da nima denarja in da bo naprej delala s šiviljami ali brez njih. Kot so pojasnile, je Drofenikova računala na pomoč države, a je ni dobila. Prav tako ji ni uspelo pridobiti niti bančnega posojila. Lani pa je delavkam izplačala le delni regres, za letošnjega ni bilo sredstev, občasno pa je delavkam dala nekaj denarja na roko . Šivilje tudi navajajo, da je Drofenikova v dolgovih, transakcijski račun podjetja je blokiran že pet mesecev, dobavitelji pa so tudi ustavili dostavo blaga za izdelavo oblek. Opozorile so tudi, da je Drofenikova leta 2003 ustanovila novo podjetje Delavnice mode UD, vanj pa prezaposlila delavke iz stare družbe, v okviru katere tudi niso bili poravnani prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Po mnenju šivilj so cene oblek Drofenikove previsoke, zato jim ni uspela prodaja v Hotelu Kempinski Palace Portorož, kjer ima podjetje trgovino, prav tako je slaba prodaja v trgovini na Dunaju. Drofenikova naj bi zdaj razmišljala o otvoritvi trgovine v San Moritzu. Šivilje so še dodale, da bi za svoje delo morale biti plačane, zavedajo pa se, da bo Drofenikova poskušala namesto njih zdaj zaposliti nove šivilje.

Moskva - Rusija je v prvem četrtletju letos izvozila 21,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina v vrednosti sedem milijard evrov in več kot 55 milijonov metričnih ton nafte, vrednih 16,5 milijarde dolarjev, so poročali ruski mediji. Izvoz zemeljskega plina v države bivše Sovjetske zveze se je v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 49,8 odstotka na 2,9 milijarde kubičnih metrov, medtem ko je izvoz v ostale države upadel za 61 odstotkov na 18,6 milijarde kubičnih metrov. Proizvodnja zemeljskega plina se je v omenjenem obdobju znižala za 14,7 odstotka na 157 milijard kubičnih metrov. Proizvodnja se je leta 2008 zvišala za 1,6 odstotka na 663 milijard kubičnih metrov, izvozili pa so 174,3 milijarde kubičnih metrov v vrednosti 66,4 milijarde dolarjev. Letos naj bi Rusija proizvedla med 620 in 644 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, od tega naj bi izvozila 190 milijard kubičnih metrov. Izvoz nafte v države bivše Sovjetske zveze se je v prvih treh mesecih letos glede na enako obdobje lani zvišal za pet odstotkov na štiri milijone metričnih ton, vrednih 989 milijonov dolarjev, izvoz v ostale države pa je ostal skoraj nespremenjen, izvozili so 51 milijonov metričnih ton v vrednosti 15,5 milijarde dolarjev. Proizvodnja nafte se je v tem obdobju zmanjšala za 1,3 odstotka na 120 milijonov metričnih ton. Po napovedih ruskega gospodarskega ministrstva naj bi se letos proizvodnja črnega zlata zmanjšala za 1,1 odstotka na 482 milijona metričnih ton, so še poročali ruski mediji.