Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Kradlo se je na veliko, to so vedeli vsi! Kdor si je o tem upal govoriti, je ostal brez službe, trdi Štefan Pišek, zastopnik delavcev IUV. Štefan Pišek, zastopnik delavcev Industrije usnja Vrhnika IUV, pravi Kradlo se je na veliko in to so vedeli vsi! Kdor koli je samo namignil, da ve za kraje, je nemudoma pristal na cesti. Zaposleni, ki so kot prvi opozorili na napake pri poslovanju, so bili nemudoma odpuščeni. Za kraje v IUV naj bi vedeli vsi, a so molčali, da ne bi izgubili službe. Na sestanku lani poleti, za katerega mu je povedala Sonja Vauken, zdaj ovadena članica uprave, je bil po njegovih besedah tudi takratni finančni minister Andrej Bajuk. Minister se je obrnil naravnost na Sturmerja in ga vprašal, ali krade. Takrat je skočila tudi ona in rekla Če krade on, kradeva midva! Ali je torej nekdanji minister vedel, kaj v IUV kuhajo, pa ni storil ničesar? Bajuk je za komentar tudi danes nedosegljiv. Pred kratkim pa še drug udarec Nataša Gibičar Toš, stečajna upraviteljica IUV, naj bi za vodenje stečaja dobila kar 157.000 evrov nagrade. Trdi, da je do zdaj prejela samo 500 evrov potnih stroškov, nagrade pa nič, ker je v postopku pritožba Do tega trenutka mi ni bil izplačan niti evro! In medtem ko Marjan Pajsar, nekdanji direktor IUV, zdaj pa svetovalec stečajne upraviteljice, mesečno še vedno prejema 2.500 evrov bruto plače, delavci čakajo, kdaj bodo iz stečajne mase dobili plače za nazaj in odpravnine, ki jim pripadajo. Jaz nimam magične palce, da bom pripeljala kupca, ki bo plačal osem milijonov evrov za nepremičnino, če ne ve, kaj bo z njo počel, še pravi Gibičar Toševa. A ko bo IUV razprodala, ji poleg nagrade za stečaj, tako pravi Pišek, pripadata še dva odstoka vrednosti celotne stečajne mase. Za transakcije v tujino so vedeli vsi Greg Sturmer, eden od ovadenih, se je danes oglasil in bil jasen Prva stvar, ki sem jo opazil po televiziji, je, da ima gospod Pogačnik luknjo v spominu! Sturmer priznava, da je denar iz Industrije usnja Vrhnika odtekal v tujino, vendar v manjših zneskih, kot jih je navajala policija. Pravi pa, da se on z njim ni okoristil in ob tem opozarja, da so za transakcije v tujino vedeli vsi tako večinski lastnik Soda pod vodstvom Marka Pogačnika kot nadzorniki, ki jih je vodil Andrej Šebenik, pa tudi ministrstvo za finance, ki mu je tedaj načeloval Bajuk. Transakcije so po njegovem potekale na tri načine. Prvič v Liechtenstein v podjetje Calvani, kamor ga je nakazoval kar lastnik in takratni predsednik uprave Aleš Lunder. Drugič k različnim podjetjem, dobaviteljem, ki so opravljali storitve za trgovino Romp Corp v Los Angelesu, čeprav IUV Vrhnika ni bil lastnik lastnik je bil namreč britanski Romp Limited, podjetje ovadenih Sturmerja in Jonesove, kamor je potekala tretja vrsta transakcij. Sturmer poudarja, da je šlo izključno za nakazila plač. To bi morali pogledati po zapisnikih nadzornega sveta, a mi o kakšnih transakcijah nismo bili obveščeni! pravi Pogačnik, nekdanji predsednik uprave Soda. A za nakazila bi moral vedeti, Sod je bil namreč večinski lastnik in zaradi teh spornih poslov je že leta 2006 odstopil takratni direktor Lunder. Prvi nadzornik Šebenik je danes najprej dvakrat spremenil izjavo, na koncu pa priznal Mislim, da je šlo za neko plačilo v tujino, ki naj bi šlo po nepotrebnem preko neke njegove firme v tujini! Zakaj je Šebenik Pogačniku že leta 2006 prikril sumljive transakcije, ni znano. Nihče ne zna pojasniti niti, kako je revizijska hiša KPMG šele leta 2008 ugotovila vse nepravilnosti, leto prej pa ista revizijska hiša nepravilnosti ni našla. Morda se ljudje zdaj trudijo prikriti dejstvo, da svojega dela niso opravljali tako, kot bi ga morali. Mogoče ga tudi nismo. Ampak prav je, da se stvari razkrije. Mogoče je v ozadju še kaj hujšega, zaključuje Sturmer.

Od vodstva zahtevajo uvedbo stečaja, če ne bo denarja Delavci gradbene družbe MTB so začeli stavkati, ker jim podjetje ni izplačalo polovice januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Okrog 40 delavcev MTB-ja je zjutraj začelo stavkati na sedežu podjetja, medtem ko preostalih 80 zaposlenih stavka doma. Sindikalna zaupnica Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je povedala, da je stavkovni odbor direktorju družbe Viktorju Ledniku že predstavil stavkovne zahteve. Direktor je po besedah sindikalistke znova zatrdil, da mu ni vseeno za usodo podjetja in da se zelo trudi poiskati denar za izplačilo plač. Ali mu bo to uspelo, pa ni mogel zagotoviti. Če bo podjetje, ki je v lasti Blaža Mlinariča, ne bo poravnalo obveznosti, delavci pričakujejo, da vodstvo podjetja predlaga stečaj. MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, namreč že od septembra zamuja z izplačili oziroma ne poravnava redno obveznosti do delavcev.

Simobil, ki je del avstrijske skupine Telekom Austria, je v tretjem letošnjem četrtletju ustvaril 51,9 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal precej bolj intenzivno, in sicer za 61,8 odstotka, na 11,2 milijona evrov. Družba je v četrtletju povečala število uporabnikov za 4,2 odstotka, na 631.000. Njen tržni delež se je povečal z 28,8 na 29,7 odstotka.Elanov odškodninski zahtevek proti Koržetu na sodišču zavrnili Kranjsko okrožno sodišče je v celoti zavrnilo 7,7 milijona evrov vreden tožbeni zahtevek Elana proti nekdanjemu prvemu možu krovne družbe Urošu Koržetu in direktorju hčerinske družbe Atac Janušu Šefmanu. Omenimo, da je bil Korže pred tem na prvi stopnji že dvakrat uspešen v tožbah proti Elanu, s katerima si je izboril več kot tri milijone evrov nagrade.Astra Holding v stečaj Astra Holding, ki je prek Astra Dva Holdinga v 100-odstotni lasti Branka Drobnaka, gre v stečaj. Glavni razlog zato je nedavni stečaj Poteza Skupine, ki je predstavljala veliko večino premoženja družbe Astra Holding. Upniki morajo stečajnemu upravitelju Damjanu Beliču posredovati svoje terjatve v roku treh mesecev.Cene goriv nespremenjene, kurilno olje dražje Vozniki bodo vsaj naslednjih 14 dni za gorivo zapravili enako vsoto denarja. Cena litra 95-oktanskega neosvinčenega bencina (1,32 evra), 98- oziroma 100-oktanskega bencina (1,333 evra) in dizla (1,269 evra) ostaja namreč nespremenjena. Nekoliko dražje pa bo ogrevanje domov tistih, ki zato uporabljajo kurilno olje, saj se je ob polnoči cena slednjega dvignila za 0,8 centa, na 0,945 evra za liter. Omenimo, da je spremembo cen preprečila vlada, ki je zvišala trošarino na neosvinčen bencin, medtem ko sta trošarini na plinsko olje za pogon in plinsko olje za ogrevanje nekoliko nižji. Popravek V tekstu z naslovom "Slovenija pri izkoriščanju gozdov izgublja milijarde evrov", ki je bil objavljen 5. novembra 2011, smo pri grafu napačno navedli naslov Izvoz in uvoz hlodovine. Pravilen naslov se glasi Izvoz in uvoz okroglega lesa. Med okrogli les se uvršča ves nepredelan les, vključno s hlodovino. V minulem letu je Slovenija tako izvozila skupaj 844.000 kubičnih metrov okroglega lesa, pri čemer je izvoz hlodovine znašal 350.000 kubičnih metrov. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.Pripravil Jan Bratanič

Reykjavik - Pred parlamentom v islandski prestolnici Reykjavik se je že osmo soboto zapored zbrala množica protestnikov, ki zahtevajo odstop vlade po zlomu nekoč cvetočega gospodarstva. Tedenski protesti so se začeli minuli mesec, ko so zaradi finančne krize propadle tri največje islandske banke, nezadovoljstvo med prebivalstvom pa narašča iz dneva v dan. Minulo soboto so med protestom izbruhnili nemiri, ko je nekaj sto demonstrantov poskušalo vdreti na policijsko postajo in poskušalo rešiti aretiranega protestnika. Najmanj pet ljudi je bilo ranjenih. Islandski premier Geir H. Haarde je danes znova zavrnil zahteve po odstopu. Kot je dejal, želi državo voditi skozi krizo, ki se bo po njegovih napovedih prihodnje leto še zaostrila. "Menim, da je hud padec bruto domačega proizvoda, kupne moči in stopnje zaposlenosti neizogiben," je dejal. Po njegovih besedah bo leta 2009 "za nas zelo težko leto". "Razumem, da so ljudje jezni in razočarani nad razmerami, ki so nastale," je nadaljeval Haarde. "Toda kar se tiče mene osebno, vodenje države skozi krizo v tem trenutku vidim kot svoj glavni cilj in glavni izziv," je poudaril premier. Haarde zavrača krivdo za bankrot države s 320.000 prebivalci in pravi, da so za to krive komercialne banke, ki so nepremišljeno širile svoje poslovanje v času hitre rasti borznih trgov. "Osebno se ne čutim odgovornega," je dejal. "Ne morem prevzeti odgovornosti za dejanja bančnikov," je dodal. Minuli mesec so pod težo dolgov, ki so se nabrali v letih hitre gospodarske oblasti, propadle tri največje islandske komercialne banke. Od takrat je vrednost islandske krone strmoglavila, številna podjetja so bankrotirala, brez dela pa vsak teden ostane nekaj sto ljudi.

Ljubljana - Ljubljanska borza je nov trgovalni teden začela s padcem tečajev delnic. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je v primerjavi s petkom izgubil dobrega pol odstotka vrednosti, med blue chipi pa so padec zabeležile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Krke in Mercatorja. Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri 827,27 točke, kar je 4,60 točke oz. 0,55 odstotka manj kot v petek. Borzni posredniki so sklenili za 522.220 evrov poslov. Med blue chipi so padec zabeležile delnice NKBM (15.790 evrov, -2,74 odstotka na 9,852 evra), Krke (286.560 evrov, -0,83 odstotka na 59,50 evra) in Mercatorja (11.520 evrov, -0,28 odstotka na 176,50 evra). Ob skromnem prometu pa so se podražile delnice Gorenja (+0,16 odstotka na 12,20 evra) in Telekoma Slovenije (+0,01 odstotka na 80,16 evra), medtem ko je tečaj Petrolovih delnic ob 19.750 evrov prometa ostal na petkovi ravni, torej pri 250 evrih. V prvi kotaciji so se ob sicer skromnem prometu pocenile še delnice Intereurope (-4,97 odstotka na 2,851 evra) in Luke Koper (-1,33 odstotka na 14,11 evra). V standardni kotaciji so se ob prometu nad 10.000 evrov pocenile delnice Žita (18.040 evrov, -0,57 odstotka na 104,90 evra) in Zavarovalnice Triglav (10.030 evrov, -0,06 odstotka na 17,50 evra). Padec so sicer zabeležile še delnice Istrabenza (-26 odstotkov na 3,701 evra), Save (-3,28 odstotka na 59 evrov), Aerodroma Ljubljana (-0,62 odstotka na 15,90 evra) in Probanke (-0,22 odstotka na 22,95 evra). Ob skromnem prometu so se v tej kotaciji podražile delnice Iskre Avtoelektrike (+14,29 odstotka na 16 evrov), Pivovarne Laško (+7,44 odstotka na 13 evrov) in Pozavarovalnice Save (+2,67 odstotka na 7,70 evra).

Medtem ko na nekdanje vodstvo Teš pod Rotnikom letijo očitki o visokih honorarjih pri vodenju projekta blok 6, pa dokumenti razkrivajo, da je novo vodstvo, ki uživa podporo ministrice Radičeve, za to porabilo kar petkrat več denarja. Medtem ko na nekdanje vodstvo Teš pod Rotnikom letijo očitki o visokih honorarjih pri vodenju projekta blok 6, pa dokumenti razkrivajo, da je novo vodstvo, ki uživa podporo ministrice Radičeve, za to porabilo kar petkrat več denarja.

Predstavniki delavcev v podjetju Viator Vektor opozorilno stavkajo, saj se niso dogovorili o zvišanju plač. Protestnike je podprl tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Uprava družbe meni, da je stavka nezakonita. Zaposleni v družbah Skupina Viator Vektor, Viator Vektor Logistika in Viator Vektor Storitve so opoldne začeli stavkati. Delodajalska stran namreč ni soglašala z zadnjim predlogom, ki ga je v četrtek na pogajalsko mizo dal sindikat. Sindikati so se danes pogajali tudi s predstavniki družbe, kar pa ni obrodilo sadov. Protestnike je danes podprl tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič, ki je dejal, da naj vztrajajo pri svojih zahtevah. Predstavniki podjetja so večkrat dejali, da je stavka nezakonita in da bodo vložili tožbo. Jutri naj bi se delavcem pridružilo tudi okoli 150 tovornjakarjev, ki podpirajo njihove zahteve. Stavka je nezakonita Vodstva vseh treh družb so storila vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi dosegla razumen kompromis, ki bi stavko preprečil, niso pa mogla sprejeti stavkovnih zahtev, ki so neskladne z rezultati poslovanja v trenutnih gospodarskih razmerah, so zapisali v sporočilu za javnost. Vodstva stavko ocenjujejo tudi kot nezakonito, saj je prišlo do več kršitev zakona o stavki, ki imajo po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS za posledico nezakonitost stavke v celoti. Vse družbe bodo zato zoper organizatorja stavke nemudoma na pristojno sodišče vložile predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke, so še zapisali. Stavkovne zahteve pomenijo povišanje stroškov dela za 25 odstotkov, česar pa uprave v zaostrenih pogojih poslovanja in glede na rezultate poslovanja ne morejo sprejeti. Uprave ocenjujejo, da je neodgovorno sprejemati obveznosti, ki jih ne bi mogle izpolniti ali bi s tem ogrozile poslovanje družb, so še poudarili. Dejali so še, da so stavkovnemu odboru podali predlog o delnem nadomestilu manj izplačanega dela plač iz naslova delovne uspešnosti za določeno obdobje in vplačilo 25 evrov mesečno na vsakega zaposlenega iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Stavkovni odbor kompromisnega predloga ni sprejel in je vztrajal pri svojih zahtevah. V podjetju so še zapisali, da so prejemki zaposlenih nadpovprečni v dejavnosti. Menijo, da gre pri stavki za interesno stavko in ne za stavko zaradi kršitve pravic delavcev, zato stavkajoči ne bodo upravičeni do plače oziroma nadomestila plače za ves čas trajanja stavke. Trdijo, da je prejemek voznika 1.827 evrov kar predstavlja 20 odstotkov nad dejavnostjo, povprečna bruto plača voznika 1.224 evrov 19,4 odstotka nad dejavnostjo, povprečna neto plača voznika pa je 840,36 evra. Pogajanja pozno v noč Predstavnik sindikata prometa in zveze Viator Vektor Mirko Drača je danes za 24ur.com dejal, da se niso dogovorili z upravo. Pogajanja so bila v četrtek namreč pozno zvečer tudi prekinjena. Dopuščamo možnost dogovora, vendar izgleda, da je zelo malo možnosti, da se bodo dogovorili pred 12. uro, ko je napovedana stavka, je o pogajanjih še dejal predstavnik sindikata Drača. Poudaril je še, da so dobili vtis, kakor da bi bil pogajalski skupini s strani uprave podjetja vzet mandat za nadaljnja pogajanja.

EU ob pritiskih ZDA razmišlja o odpravi prepovedi uvoza kloriranih ameriških piščancev. Kakšen bo vpliv na zdravje in gospodarstvo? Ena izmed tem vrha EU-ZDA v Sloveniji je tudi čezatlantsko gospodarsko sodelovanje. Med spornimi točkami, ki krhajo medsebojne odnose, je nedvomno prepoved uvoza perutnine iz ZDA, ki jo v klavnicah preko luže razkužujejo s klorom in drugimi kemikalijami. Na podlagi znanstvenih mnenj ni mogoče dokončno trditi, ali je uporaba kemikalij v klavnicah za zdravje škodljiva ali ne. Takšen postopek v EU ni dovoljen, zato že od leta 1997 v državah članicah Unije ne uvažajo ameriške perutnine. V ZDA se s tem kajpada ne strinjajo in tesnejše gospodarsko sodelovanje pogojujejo z odpravo prepovedi. Ameriška perutninarska industrija naj bi bila po lastnih ocenah zaradi prepovedi izvoza v EU v letni izgubi 180 milijonov dolarjev. Slovenski kupec posega predvsem po sveži perutnini, ki jo je iz ZDA zaradi velikih razdalj izjemno težko pripeljati v normalnem času in stanju. Aleksander Debevec, Pivka perutninarstvo Odpravi prepovedi je najbolj naklonjen evropski komisar za podjetništvo in industrijo Günter Verheugen, ki je tudi med udeleženci vrha na Brdu pri Kranju. Po pričakovanjih naj bi z ameriško delegacijo govorili tudi o problematiki kloriranih piščancev, po napovedih pa naj bi dokončni dogovor dosegli do gospodarskega vrha EU-ZDA, ki bo predvidoma oktobra. Od vil do vilic Medtem ko politiki iščejo salomonske rešitve, večina evropske strokovne javnosti opozarja zaskrbljenost nad dejstvom, da se lahko na tržišču pojavi ameriška klorirana perutnina. V skupnem pismu Evropski komisiji so v Evropski potrošniški organizaciji BUEC, združenju kmetovalcev COPA COGEC in Evropski okoljski pisarni EEB opozorili na temeljno razliko v sistemu zagotavljanja varnosti živil v ZDA in EU. Sistem EU temelji na zagotavljanju ustreznih higienskih standardov v celotni verigi od vil do vilic . Tako je živilo neoporečno v celotni verigi od pridelovalca do okužbe, kar zelo učinkovito preprečuje okužbe hrane, na primer s salmonelo. Američani računajo, da bodo lahko perutnino v EU začeli izvažati že letos. Prepoved uvoza sicer velja že 11 let. Na drugi strani v ZDA zahtevajo, da je živilo neoporečno samo na koncu verige. Za dosego takšnih ciljev v večini primerov meso ob koncu verige, največkrat v klavnicah, obdelajo s klorom ali celo z antibiotiki. Kloriranje mesa res zagotovi njegovo neoporečnost, a ostanki klora ogrožajo naše okolje, ostanki antibiotikov pa povečujejo rezistenco mikroorganizmov v okolju, kar lahko vpliva tudi na zdravje ljudi. Za evropske potrošnike je takšen način zagotavljanja varnosti hrane enostavno nesprejemljiv, menijo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Za 50-litrski rezervoar najbolj prodajanega bencina bo treba po novem odšteti 64,6 evra. Dražita se tudi 98-oktanski bencin in kurilno olje, medtem ko bo liter dizla cenejši za 0,1 centa. Črno zlato je dražje zaradi krize v Libiji in njeni okolici. Bencinska črpalka Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo dražji za 1,4 centa in bo po novem 1,292 evra. Za 2,3 centa na liter bo dražji tudi 98-oktanski bencin, tako da bo 1,309 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,1 centa na liter in bo 1,237 evra. Spet se bo podražilo kurilno olje, in sicer za 0,3 centa. Liter bo 0,932 evra. Cene surove nafte in posledično tudi naftnih derivatov na mednarodnih borzah so se v zadnjih tednih višale predvsem zaradi krize v Libiji in njeni okolici. Cena za sod surove nafte je tako narasla od okoli 90 na okoli 108 dolarjev. Podražitev naftnih derivatov je omilila predvsem rast tečaja evra v primerjavi z dolarjem, zato bo končna podražitev precej nižja, kot bi bila sicer. Naftni trgovci sicer cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnih trgih ter na gibanju tečaja dolarja.

Novomeška tovarna zdravil Krka je ''premagala'' ameriški gigantski sestri. Evropski patentni urad je namreč razveljavil patent za atorvastatin, zato ga lahko brez skrbi uporabljajo . Evropski patentni urad je razveljavil patent EP 848 705, ki se nanaša na spojino atorvastatin. Odločitev je dokončna, imetnica patenta, družba Warner Lambert, lahko vloži samo še izredna pravna sredstva na razširjen pritožbeni senat evropskega urada, če meni, da so bile v postopku kršene njene temeljne procesne pravice ali je na odločitev morda vplivalo kakšno kaznivo dejanje. Krki gre dobro. Dobiček v prvem letošnjem četrtletju je na ravni lanskega. Novomeška Krka je na ravni skupine v prvem letošnjem četrtletju ustvarila za 245,2 milijona evrov prihodkov, kar je približno na enaki ravni kot lani, na ravni matične družbe pa 216,2 milijona evrov, tri odstotke več. Čisti dobiček skupine je znašal 43,9 milijona evrov, kar je prav tako na ravni dobička v enakem lanskem obdobju. Ameriški družbi Warner Lambert in Pfizer sta pred štirimi leti zoper novomeško Krko vložili tožbo zaradi domnevne kršitve patenta na okrožnem sodišču v Ljubljani. Z zadnjo razveljavitvijo je po mnenju Krke prenehal obstajati pravni temelj za tožbeni zahtevek, zato je v Ljubljani vložila predlog, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Ljubljansko sodišče je že leta 2005 zavrnilo tožbeni zahtevek ameriške farmacevtske družbe Merck zaradi varovanja patenta zdravila simvastin. Ameriški družbi sta zahtevali prepoved uporabe in proizvodnje atorvastatina, uničenje zalog, umik izdelka s trga in plačilo odškodnine. Krka, ki atorvastatin trži pod imenom Atoris in je eden najpomembnejših in po prodaji najhitreje rastočih izdelkov v njihovi ponudbi, ocenjuje, da v tožbi navedenih patentov tožečih strank ne krši, zato tožba ni utemeljena .

Avtomobile prihodnosti bo poganjala elektrika. To naj bi bil velik korak k čistejšemu in bolj zdravemu zraku v mestih.

Čeprav so na Darsu zagotavljali, da SCT za krožišče Tomačevo ne bodo dodatno plačali, pa so se zdaj odločili, da bodo Zidarjevemu podjetju vseeno plačali dodatnih pol milijona evrov.

Mednarodni turnir v balinanju velja za enega od največjih v Evropi. “Naš tradicionalni turnir velja za enega od največjih v Evropi. Letošnjega se je udeležilo 30 ekip z več kot 110 balinarji. Devet ekip je prišlo iz Hrvaške, ena iz Italije, druge pa so domače, med igralci je kar nekaj bivših reprezentantov Slovenije in Hrvaške,” je na balinišču ob igriščih tenisa pod hotelom Metropol povedal Radovan Plejo, tajnik Balinarskega društva Lucija. Kot meni Plejo, postaja Lucija po zaslugi društva eden od močnejših centrov tega športa v Sloveniji. Lani so se iz obalne lige prebili v prvo slovensko balinarsko ligo, kjer so od začetka neporaženi in imajo tako vse možnosti za vstop v super ligo. Njihove uspehe cenijo tudi v lokalnem okolju, saj sta se prireditve ob koncu turnirja poleg Maura Belaca, predsednika Krajevne skupnosti Portorož, udeležila tudi direktor Centra za šport in mladino Piran Matjaž Ukmar ter piranski župan Tomaž Gantar. Letošnji turnir je prejšnji konec tedna potekal v spomin na pokojnega člana Branka Požarja - Toje, razmišljajo, da bi klubski turnir poimenovali za njegov memorial.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je med današnjim obiskom Ljubljane zavrnil srečanje z županom Zoranom Jankovićem, poroča Požareport Van Rompuy je že tretji ugledni politik, ki se ni želel sestati z županom prestolnice in vodjo slovenske opozicije. Prejšnji teden je srečanje z njim zavrnila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström, je poročal spletni portal Požareport. Še prej pa se je Jankovića ognil šef vlade Turčije Redžep Tadžip Erdogan. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ob današnjem uradnem obisku v Sloveniji po poročanju spletnega zavrnil srečanje z ljubljanskim županom in prvakom Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovićem. Protokol ob uradnih obiskih tujih državnikov sicer predvideva, da se visoki tuji gostje navadno srečajo s predstavniki oblasti in opozicije. Van Rompuy se tako bo srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo in bivšim predsednikom vlade Borutom Pahorjem, sprejela pa ga bosta tudi predsednik republike Danilo Türk in predsednik parlamenta Gregor Virant. Foto: Irena Herak Kaj je odgnalo evropsko notranjo ministrico? Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström prejšnji teden med Jankovićevim obiskom v Bruslju ni našla časa zanj in ga je napotila kar k šefinji svojega kabineta. Na Požareportu ugibajo, da se ga je ognila zaradi poslovanja z Draganom Tošićem, domnevnim šefom slovenske podružnice balkanskega narkokartela Darka Šarića in nepremičninskih transakcij z Mihaelom Karnerjem ter poslov še z nekaterimi drugimi sumljivimi osebami. Kaj moti svetovno osebnost desetletja na Jankoviću? Pred tremi tedni je Ljubljano obiskal tudi Redžep Tadžip Erdogan, ki mu je ljubljanski inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes podelil priznanje svetovna osebnost desetletja. Erdogan si je priznanje prislužil s povezovalno vlogo, ki jo je v zadnjem desetletju v regiji igrala Turčija. Tedaj je Janković skušal Erdogana povabiti na kosilo v Ljubljani, a ga je turški protokol zavrnil. Na slavnostni večerji v čast Erdoganu na Bledu pa za ljubljanskega župana ni bilo prostega stola. Ker med povabljenci na Bledu ni bilo vladnih politikov, bil pa je denimo koprski župan Boris Popovič in denimo evroposlanec Jelko Kacin, je težko verjeti, da je bil Janković izločen zaradi politične usmeritve. Neuradno smo izvedeli, da je Turke zmotilo Jankovićevo druženje s predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom.

Slovenija bo letos zabeležila 7,3-odstoten upad bruto domačega proizvoda, v letu 2010 rast za 0,9 odstotka Kot smo poročali, bo Slovenija letos po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zabeležila 7,3-odstoten upad obsega gospodarskih dejavnosti. Prihodnje leto naj bi se bruto domači proizvod (BDP) povzpel za 0,9 odstotka, krepkejši gospodarski vzpon pa naj bi z 2,5-odstotno rastjo BDP prineslo šele leto 2011. V Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2009, s katero se je v torek seznanila vlada in jo danes javnosti predstavlja Umar, naj bi se letos inflacija na letni ravni ustavila pri 1,9 odstotka. Prihodnje leto naj bi po napovedih Umarja znašala dva odstotka, leta 2011 pa 2,7 odstotka. Izvoz navzdol za 17,9 odstotka Letos naj bi izvoz upadel za 17,9 odstotka, izvozno okrevanje je pričakovati leta 2010, ko naj bi se okrepil za 4,1 odstotka. V letu 2011 analitiki Umarja pričakujejo 6,8-odstotno rast izvoza. Podobna gibanja Umar napoveduje tudi na uvozni strani. Slovenski uvoz naj bi letos nazadoval za 19,8 odstotka, leto pozneje naj bi dosegel 1,8-odstotno rast, leta 2011 pa naj bi se okrepil za 4,9 odstotka. Zaposlenost bo letos po pričakovanjih Umarja nazadovala za 2,4 odstotka, Upadanje zaposlenosti se bo nadaljevalo tudi prihodnji leti, in sicer 1,6 oz. 0,9 odstotka.

Orožje. Polovica zaseženega je ilegalnega in brez dovoljenja za uporabo. Napovedi. “Število umorov bi se lahko zmanjšalo, čeprav policija napoveduje vse več ropov in gospodarskega kriminala.” Šestinštiridesetletnik, ki je v torek v okolici Velikih Lašč umoril geodeta, in 69-letnik, ki je dan za tem v Stražišču pri Kranju umoril sestro in sodil še sebi, nista imela dovoljenja za uporabo orožja, brez dovoljenja za uporabo pa sta bili tudi pištoli, ki sta ju uporabila. Samo v prvi polovici letošnjega leta je policija zasegla 119 kosov nelegalnega orožja. Predlani rekordno Zasegi. Lani je policija zasegla skupno 483 kosov orožja, od tega 95 kosov nelegalnega. Leto pred tem je bilo po številu zasegov rekordno. Policija je lastnikom odvzela 1.345 kosov orožja. Od tega je bilo 209 legalnih, kar 1.136 pa jih je bilo brez dovoljenja za uporabo. Policija je med obravnavo različnih kaznivih dejanj letos zasegla še 69 kosov strelnega orožja, ki so ga lastniki hranili zakonito, saj so si za uporabo tega orožja pridobili veljavna dovoljenja. Zakonodaja predvideva, da lahko policija zaseženo orožje uniči ali proda. Če ustreza predpisom, ki urejajo opremo policije, pa ga lahko uporabi tudi za operativne potrebe. V Slovenijo z Balkana Nihče od strokovnjakov ali poznavalcev uporabe orožja ne želi podati ocene o tem, koliko nelegalnega orožja se še uporablja v državi, pa ga policija ne zaseže. “To je praktično nemogoče ugotoviti. Lahko samo ugibamo, da vsaj dvakrat več, kot je zaseženega,” pravi poznavalec, ki ni želel biti imenovan. Strokovnjaki predvidevajo, da kriminalci večino tega orožja v Slovenijo pretihotapijo po Balkanski poti, na podoben način kot drogo. Zaradi krize porast? “Posledice finančne krize lahko skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki ključno vplivajo na to, da trenutno situacijo doživljamo kot izjemno negotovo in brezizhodno,” opozarja predsednik združenja Ozara Slovenija Bogdan Dobnik. 388 kosov nelegalnega orožja je policija lani zasegla pri obravnavah različnih kaznivih dejanj. Takšno doživljanje lahko po njegovih besedah v ljudeh povzroča različne občutke, ki se lahko manifestirajo bodisi v obliki popolne apatije, umika in vdanosti v usodo bodisi v obliki agresije do samega sebe, samomora ali umora. “Želim si, da bi se v Sloveniji zgodilo nekaj podobnega kot v ZDA, kjer opažajo, da se je število umorov v zadnjih letih znižalo za okoli sedem odstotkov. Zanimivo je, da naj bi se tendenca zniževanja začela kazati sorazmerno s porastom in stopnjevanjem finančne krize,” pravi Dobnik. Čeprav upa, da se bo število umorov v Sloveniji zmanjševalo, se “upoštevajoč podatke in napovedi policije boji, da bomo na drugi strani v prihajajočem obdobju priča porastu števila tatvin, ropov in vlomov ter organiziranega in gospodarskega kriminala”.

Moste. V Savo Dolinko in njene pritoke na leto zmečemo sedem ton plastike. Na lovilni pregradi zbirnega jezera Hidroelektrarne (HE) Moste se ob večjih količinah padavin nabere neverjetna količina odpadkov, med katerimi so se znašla tudi trupla poginulih prašičev in ovac. Po Savi priplavajo celo hladilniki, iz jezera pa so izvlekli tudi avtomobilske školjke. Kot je za Žurnal24 povedal vodja HE Moste Anton Koselj, so leta 2008 s pregrade odstranili 110 ton biorazgradljivih odpadkov, 3,4 tone lesa in skoraj sedem ton plastike, po Koseljevih podatkih pa so količine odpadkov na preostalih savskih elektrarnah še večje, saj so v letu 2008 s pregrade HE Vrhovo odstranili 350 ton biorazgradljivih odpadkov in nekaj več kot pet ton plastike, s pregrade HE Mavčiče pa kar 11 ton plastike. Za lani točnih podatkov nimajo, količine odstranjenih odpadkov pa naj bi bile nekje na ravni leta prej. Neurejene brežine 125 do 418 evrov znaša kazen za lastnika, če pogina živali ne prijavi oziroma če s truplom ne ravna po predpisih. Kadavre v vodotoke mečejo predvsem rejci, ki živali nimajo prijavljenih. Kot je povedal vodja HE Moste, so v letu 2008 za čiščenje vseh naplavin na pregradi plačali okrog 44 tisoč, lani pa okoli 66 tisoč evrov: “Daleč največji delež predstavljajo odpadki naravnega izvora. Letne količine so sicer različne, odvisno od urejanja brežin in zaledja, gospodarjenja z gozdovi, hitrosti naraščanja pretoka in velikosti pretokov. Največje količine odpadkov se pojavijo, če daljše obdobje ni bilo visokih pretokov.” Naplavin je več, če brežine niso ustrezno vzdrževane. “V skladu s koncesijsko pogodbo vzdržujemo samo brežine v območju HE, vse drugo je v pristojnosti lokalne skupnosti oziroma države,” je pojasnil Koselj. Neuradno smo pri pristojnih za varstvo okolja izvedeli, da celotnega povodja ne morejo nadzorovati, sploh pa ne morejo divjih odlagališč tako hitro odstranjevati, kot nastajajo nova.

Danes spet na ljubljanskih ulicah. Proteste na ulici menjajo skupščine. Kakšen bo protest? Začetek. Protestniki se bodo ob 11. uri zbrali na Kongresnem trgu, kjer bodo nastopili tržaški partizanski pevski zbor in Kombinatke. Shod. Ob 13. uri bodo protestniki krenili na pohod po ljubljanskih ulicah, shod pa naj bi končali pred parlamentom. "Vsakemu valu nezadovoljstva sledi upad, to je normalno, vendar to ne pomeni, da so ideje izginile," pravi Mitja Svete iz Neposredne demokracije zdaj! Protestniki poudarjajo, da jutrišnja vstaja na dan boja proti okupatorju ni naključje, saj želijo opozoriti, da imajo državo v primežu politične in gospodarske elite. Številne skupine so svoje delovanje iz shodov sicer preusmerile v delovanje na lokalni ravni. O denarju bi odločali sami "Vstaje se v Mariboru nadaljujejo na ravni samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti (SČKS), kjer se z metodo skupščine – skupka pravil komunikacije, ki temeljijo na principih neposredne demokracije, direktne akcije, odločanja s konsenzom ter zavračanja kakršnekoli diskriminacije – vzpostavljajo odprti prostori soodločanja prebivalcev o upravljanju mesta," pravi Tomaž Gregorc iz Iniciative Mestni zbor. V štirih SČKS je organiziranih okoli 250 ljudi. "Na vseh se poleg lokalnih problemov (neurejenost prometa, pomanjkanje otroških igrišč, problem industrijskega onesnaževanja) pojavlja skupno stališče, da mora mestni svet odstopiti," poudarja Gregorc. Razvijajo se ideje o vzporednem mestnem svetu ter participatornem proračunu, "ki bi SČKS omogočal, da del investicijskih sredstev iz proračuna občine sama razporeja v skladu s konkretnimi potrebami in vizijami prebivalcev," še pravi Gregorc. Svete poudarja, da se ob takšnih projektih ohranja možnost, "da se gibanje spet okrepi, saj črpa iz realnih alternativ".

Peter Frankl se z novo limuzinsko mazdo6 druži že pet mesecev, v tem času pa je z njo naredil približno 15 tisoč brezskrbnih kilometrov. Z rdečo lepotico je po dolgem in počez prepotoval Slovenijo, največ poti je sicer opravil na relaciji Piran-Ljubljana-Piran, 120 kilometrov v eno smer pa mine v trenutku. Frankl na službenih poteh - trikrat je obiskal tudi Dunaj in se odpravil v Beograd - ceni njeno udobje, zmogljivosti in zanesljivost. Med drugim ga sedeži prijetno grejejo v hrbet, dovolj močan motor zagotavlja lagodno in brezskrbno vožnjo, razen rednega vzdrževanja pa mazda še ni videla serviserja. Vozilo ima sicer dizelski stroj s tehnologijo sky activ ter z rekordno nizko kompresijo postreže s 110 kilovati moči. Rezultat sta enakomerno razporejen navor pri zasnovi motorja in majhna poraba. Franklov dizel CD150 v povprečju porabi 4,2 litra nafte na sto kilometrov. V svoji mazdi6 pa kot poslovni človek pogreša le več odlagalnih površin, ki jih je po njegovem mnenju iz generacije v generacijo manj.

S kuponom 2za1.si ob nakupu enega produkta dobiš drugega brezplačno NAROČITE TUKAJ - cena: 18 EUR, poštnina BREZPLAČNO Podjetja, kolektivi, posamezniki,... - zberite med sodelavci, prijatelji, sorodniki naročila ter nas povprašajte za količinski popust na [email protected] Izšla je nova, že tretja knjiga kuponov 2za1.si, ki ste jo mnogi že spoznali in s pridom koristili. Če ste jo uporabljali, poznate njeno vrednost, veste, da ste z uporabo prihranili veliko denarja, odkrili nove restavracije in se pogosto zabavali v družbi družine in prijateljev. Če pa knjige in kuponov 2za1.si še ne poznate, vas vabimo, da knjigo spoznate sedaj. Ne bo vam žal. Celotno knjigo v elektronski obliki si lahko ogledate NA TEJ STRANI - na dnu Kaj je knjiga kuponov 2za1.si? V knjigi kuponov 2za1.si vam več kot 100 ponudnikov ponuja več kot 300 ugodnosti v obliki kuponov tipa "2 za ceno 1", kjer ob nakupu izdelka ali storitve drugi izdelek ali storitev s kuponom dobite brezplačno. Kako poteka uporaba knjige 2za1.si - primer s pizzo? 1) Imetnik knjige povabi drugo osebo na pizzo v gostinski lokal, ki v knjigi ponuja kupon. 2) Ob naročilu dveh pizz omeni, da bo uporabil kupon 2za1.si. 3) Ob računu je s kuponom druga pizza brezplačno. Vrednost dveh pizz je denimo 14 EUR, s kuponom plačate le 7 EUR, drugih 7 EUR je takojšen prihranek. Kje je knjiga 2za1.si uporabna? Ponudniki kuponov knjige 2za1.si - Osrednja Slovenija so iz Ljubljane in širše okolice. Kuponi ponujajo ugodnosti za izdelke ali storitve, ki jih posameznik uporablja večkrat mesečno, pogostokrat večkrat tedensko. Ponudniki so s področja gostinstva, zabave, nočnega življenja, športa, lepote, zdravja, razvajanja ... SEZNAM PONUDNIKOV UGODNOSTI Koliko kuponov 2za1.si lahko uporabim? Kuponov je več kot 300, hipotetično pa lahko uporabite vse kupone. Veljavni so do konca novembra 2011. Knjiga je zasnovana tako, da vam omogoča izbiro. Povprečen uporabnik bo vrednost knjige ( 18 EUR) prihranil z uporabo 2. do 3. kuponov, saj je v knjigi več kot 35 kuponov za brezplačno pizzo, več kot 35 kuponov za brezplačno kosilo, več kot 25 kuponov pa vam ponuja popuste, ki nekajkrat presegajo ceno knjige (npr. mesečne in letne karte za fitnes, savno, aerobiko, bowling, paitball,...) NAROČITE TUKAJ - cena: 18 EUR, poštnina BREZPLAČNO Na voljo tudi knjigi 2za1 - Vzhodna Slovenija in 2za1 - Zahodna Slovenija. Cena: 15 EUR, poštnina BREZPLAČNO. Pridružite se nam tudi na Facebooku.

400 upnikov Pomurke je v stečajnem postopku prijavilo za 87 milijonov evrov terjatev, od tega jim je stečajna upraviteljica priznala 61 milijonov. Natanko 400 upnikov Pomurke Mesne industrije je v stečajnem postopku prijavilo za 87 milijonov evrov terjatev, od tega jim je stečajna upraviteljica Alenka Gril priznala 61 milijonov, 27 milijonov evrov pa jim prereka. Delavci bodo delno poplačani, o deležu pa Grilova še noče govoriti. Rok za prijavo terjatev se je iztekel v četrtek, po besedah Grilove, ki ima pri vodenju postopka 14 sodelavcev, pa se seštevek priznanih in prerekanih terjatev ne ujema, ker so upoštevane tudi nekatere terjatve delavcev, ki jih ni treba prijaviti, vendar se morajo upoštevati na seznamu kot priznane, pri čemer gre za plače od začetka stečaja do prenehanja, odpravnine in še nekatere. V 61 milijonih evrov so tudi terjatve, ki so priznane z nekim odložnim pogojem, kar pomeni, da mora odložni pogoj nastopiti, da bo terjatev v resnici postala terjatev v takem znesku, pojasnjuje stečajna upraviteljica in dodaja, da bodo prihodnji teden sodišču oddali dopolnjeno otvoritveno poročilo, kjer bodo zadeve tudi opisane. O prodaji oziroma najemu Grilova pravi, da je bila večina premoženja, tako nepremičnin kot opreme, zastavljena, s prodajo preostalega premoženja bodo poplačali ločitvene upnike, v kolikšnem deležu bodo poplačani delavci, pa je preuranjeno govoriti, saj je treba počakati, kako bodo stvari stekle. Medtem ko bodo delavci s prednostnimi terjatvami na prvem mestu, pa kaže precej slabše kmetom kooperantom. Njihove terjatve so uvrščene med navadne, zato je postavlja vprašanje, če bo kaj ostalo tudi za te. Ne bom rekla, da ne bo nič ostalo, je pa bistveno manj verjetno, je povedala Grilova. V kratkem bodo začeli postopke prodaje, kar zadeva najem, je ta bo besedah Grilove sicer teoretično možen, vendar manj verjeten, ker je zanimanje le za posamezne obrate, Pomurka pa je le celota. Obrat je sicer v stalni pripravljenosti, vendar z minimalnimi stroški, in če gre v najem eden od obratov, se stroški bistveno povečajo in so lahko nesorazmerni ter s stroškovnega vidika vprašljivi. Med stečajem vzdržujemo vsa dovoljenja, ki jih je imelo podjetje, v zadnjih mesecih so imeli več inšpekcij, nadaljevali pa so tudi postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga bodo pridobili do konca leta. Obrat je v fazi pripravljenosti, in če bi se našel kupec, lahko z manjšimi stroški normalno nadaljuje proizvodnjo, je še povedala Grilova.

Izguba Adrie ob polletju 9 milijonov evrov Vodstvo Ardie Airways se je s sindikati pogovarjalo o novi kolektivni pogodbi, s katero želi plače zaposlenih znižati še za petino. To je tudi eden izmed pogojev bank upnic za pretvorbo terjatev v lastniške deleže. Upravni odbor je medtem sklical novo skupščino za 21. september. Že prejšnje vodstvo je približno 400 zaposlenim za petino znižalo plače, zdajšnje vodstvo pa želi znova znižati stroške dela še za petino, predvsem pri dodatkih in bonitetah, je za TV Dnevnik poročal Florjan Zupan. Banke upnice Adrie Airways naj bi se med seboj že uskladile glede konverzije terjatev, vendar vodstvo slovenskega letalskega prevoznika skupnega sestanka z vsemi bankami še ni imelo, je povedal glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič, ki pričakuje, da bo dogovor z bankami do septembrske skupščine vendarle sklenjen. Kot je povedal Boštjančič, so se banke upnice - Nova Ljubljanska banka, UniCredit Banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank, Abanka Vipa in Gorenjska banka - glede višine konverzije terjatev usklajevale med seboj, NLB pa je na Adrio Airways poslal dopis, ki naj bi bil usklajen z vsemi bankami. Glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič je pojasnil, da se govori o manjšem številu zaposlenih, poleg pogodbenih sodelavcev tudi redno zaposlenih, hkrati pa bi šlo za reze tudi pri dodatkih. Gordana Boberič iz Združenja kabinskega osebja posadk letal Slovenije pa je znova poudarila, da že dalj časa opozarjajo na težave. Izguba Adrie ob polletju devet milijonov evrov Pogajanja se bodo začela v ponedeljek. Banke pa bodo privolile v konverzijo terjatev le ob podpisu nove kolektivne pogodbe. Operativna izguba Adrie je ob polletju znašala devet milijonov evrov, od 28 poletnih linij pa jih nameravajo zdaj ukiniti približno petino. Kot je povedal izvršni direktor Adrie Robert Vuga, pa v Adrii ostajajo regionalni prevoznik, ukinjajo pa tiste linije, ki pomenijo izgubo. Ob razgretem ozračju med sindikati in upravo pa v javnost prihajajo tudi anonimke na račun zdajšnjega vodstva, ki pa jih oba izvršna direktorja zavračata kot neutemeljene, saj so vse navedbe že obravnavali na sejah upravnega odbora.

Hrvaška Ina je našla novo nahajališče nafte. Kraj se nahaja v bližini mesta Privlaka v Vukovarsko-Sremski županiji. Predvidevajo, da bi lahko s tem nahajališčem precej povečali količino dnevno načrpane nafte. Hrvaška Ina si z novimi nahajališči obeta večjo dnevno proizvodnjo in večji zaslužek. Blizu mesta Privlaka v Vukovarsko-Sremski županiji je hrvaška Ina našla novo nahajališče nafte. To je dokaz, da je v Slavoniji še nafta, zato bomo raziskave nadaljevali, je po pisanju portala Dnevnik.hr dejal Želimir Šikonja, direktor za raziskave nafte in plina pri Ini. Veliko zalogo nafte so našli na globini okoli 1000 metrov, potrebne pa bodo nadaljnje raziskave, da bi lahko natančno določili kapaciteto nahajališča. Pričakujemo, da bo dnevna proizvodnja na tem nahajališču izrazito povečala skupno proizvodnjo na tem območju, so še sporočili iz Ine. Nahajališče se sicer nahaja na območju, ki je še vedno posejano z minami, prve napovedi pa kažejo, da bi lahko tukaj dnevno načrpali okoli 95.000 litrov nafte. To je v zadnjem času že drugo večje na novo odkrito nahajališče nafte na Hrvaškem. Julija je Ina sporočila, da je našla dve novi nahajališči nedaleč stran od Velike Hrastilnice. Iz vrtine, globoke okoli 2000 metrov, naj bi tam dnevno načrpali okoli 180.000 litrov nafte, s čimer bi Ina na leto zaslužila okoli 50 milijonov dolarjev. Iz teh vrtin naj bi nafta sicer tekla okoli 25 let, do začetka proizvodnje pa bosta najbrž minili še vsaj dve leti.

S & P devetim državam z evrom znižala oceno Bonitetna hiša Standard & Poors S & P je znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med katerimi je tudi Slovenija. Skupaj s Slovaško, Avstrijo, Francijo in Malto je bila ocena Sloveniji znižana za eno stopnjo - ocena naši državi je padla z AA- na A+, vendar z negativnimi napovedmi za naprej, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža. Španija, Ciper, Italija in Portugalska pa so padli za dve točki. Francija, drugo najpomembnejše evropsko gospodarstvo, je izgubila oznako AAA. Znižanje naj bi bilo posledica visokega javnega dolga in izpostavljenost bank grškemu in italijanskemu dolgu. Nemčija in Nizozemska zadržali trojni A Med 17 članicami evrskega območja se ocena s trojnega A-ja ni znižala Nemčiji, Nizozemski, Luksemburgu in Finski. Omenjena četverica držav ostaja edina v evroobmočju z najvišjo oceno pri hiši Standard & Poors. Poleg teh držav so ocene ohranile tudi Belgija, Estonija in Irska. Preostali dve ključni bonitetni agenciji Moodys in Fitch bi lahko že v kratkem sledili s svojim znižanjem. Evropske borze so se na napovedi že odzvale s potopitvijo tečajev. Francoski izpad iz elitnega kluba trojnega A-ja pomeni, da EFSF Evropski sklad za zaščito evra ocene AAA ne more več imeti. To bo kratkoročno malce razdražilo finančne trge, toda to ne bi smela biti prevelika ovira, saj tudi ZDA in Japonska nimajo več trojnega A-ja, je dejal vodilni ekonomist Commerzbanka Joerg Kramer. S & P je 5. decembra 15 članicam območja evra, tudi Nemčiji in Franciji, zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozil z znižanjem bonitetne ocene. Razlog za takratno odločitev je bila zaskrbljenost agencije nad morebitnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj območja evra na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi se zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšale gospodarske napovedi Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ. Rehn odločitev obžaluje in označuje za neprimerno Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn odločitev bonitetne hiše Standard & Poors obžaluje in jo označuje za neprimerno. V razmeroma hitrem odzivu na informacijo o nižjih bonitetnih ocenah je tako dejal Potem ko smo preverili, da tokrat ne gre za nesrečo, obžalujem neprimerno odločitev glede bonitetne ocene več držav v območju evra, ki jo je danes sprejel Standard & Poors, in to v času, ko območje evra na vseh frontah odločno ukrepa v odzivanju na krizo. Njegov hiter odziv potrjuje resnost razmer, saj se Komisija do zdaj na odločitve bonitetnih hiš večinoma ni želela odzivati. Ob tem je Rehn še poudaril, da si območje evra z ukrepanjem prizadeva za potrebno fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme v članicah Unije, rešuje ranljivost bančnega sektorja ter krepi mehanizme za zaščito evra in gospodarsko upravljanje. Nedavne odločitve EU-ja, skupaj z ukrepanjem Evropske centralne banke, so ključne za rahljanje napetosti na trgu državnih obveznic, je še dejal komisar.

Vložek, ki ohranja najvišjo stopnjo higiene še dolge ure, ko bi bilo treba običajne vložke že nekajkrat zamenjati. Odlikuje ga protivnetno, terapevtsko delovanje. Anionski higienski vložki so primerni za vsako žensko. Od teh, ki jim življenjski tempo ali narava njihovega dela otežujeta pogosto menjavo, do tistih, ki jih mučijo pogosta vnetja, alergije ali težave povezane s hormonskim neravnovesjem. Idealni so tudi za ženske, ki želijo narediti korak naprej na področju zdravja in počutja. Anionski higienski vložek Winalite Love Moon Anion je prvi patentirani higienski vložek na svetu. Njegove izjemne lastnosti potrjujejo številni certifikati in priznanja. Uporabnice se s temi vložki počutijo lahkotno in ves čas sveže, saj vložek odlikuje zračnost in izredna ter hitra vpojnost, delovanje anionov pa zavira razvoj mikroorganizmov in preprečuje neprijetne vonjave, ugodno vpliva na počutje in razpoloženje ter pomaga pri uravnavi hormonskega neravnovesja. Prodaja v Sloveniji Na spletu je med najbolj prepoznavnimi za prodajo higienskih vložkov Winalite Love Moon Anion spletna trgovina NARAVNI.SI. Omenjene vložke pa boste našli tudi v nekaterih lekarnah, spletnih lekarnah, na nekaterih spletnih straneh ter pri distributerjih na terenu. Proizvajalec higienskih vložkov Love Moon Anion Winalite International trži tudi druge visokotehnološke izdelke za zdravje. To so naravne otroške plenice z dodatki zelišč za protivnetno delovanje, zaščite pred sevanji mobilnih telefonov in drugih električnih naprav, bioenergijski, magnetno terapevtski izdelki, zeliščna kozmetika in izdelki za osebno nego.

Nesprejemljivo je, da bi privatizirali zgolj dobičkonosne dele železnic, dobiček pa bi se zlival v žepe posameznikov. Izguba nedobičkonosnih delov bi naraščala, pokrivali pa bi jo z denarjem davkoplačevalcev. Foto: Irena Herak Železničarski sindikalist Silvo Berdajs je svaril pred privatizacijo Slovenskih železnic. Čeprav te ni bilo, davkoplačevalci vseeno krijejo izgube železnic. Vir: Gospodarski vestnik 30. novembra 2002

Stadion in dvorana sta vrhunska, evropska in če komu kaj ne paše, naj ne hodijo na tekme, je dejal ljubljanski župan Zoran Janković "Tisti, ki so se po tekmi pritoževali nad premajhnim prostorom za noge in vsemi ostalimi stvarmi, naj ne hodijo na tekme. Taki, ki so se pritoževali, ne vedo, kaj je tekma," se je na nekatere pritožbe gledalcev po tekmah v Stožicah odzval ljubljanski župan Zoran Janković. Dodal je še, da je sta stadion in dvorana vrhunska, evropska, "in če je Evropska nogometna zveza postavila to kot primer enega najboljših stadionov, potem so take pritožbe res neumestne." Foto: Aleš Beno Na vprašanje, da je premalo prostora tudi za prodajalce prigrizkov, Janković odgovarja, da si ne predstavlja, da bi med tekmami to potekalo. "Jaz, ko sem na tekmi, hočem tekmo gledat," je še dejal. Akustika bo na preizkušnji šele ob koncertu Carrerasa Ljubljanski župan se je odzval tudi na očitke o slabi akustiki. "Na preizkusu dvorane dan prej v okviru košarkaške tekme med Grepom in Energoplanom, ko je bilo samo okoli tisoč prisotnih, je bila akustika izjemno slaba, med tekmo pa je bila boljša in ravno to je smisel polnih dvoran, da se akustika preverja." Dodal je še, da prihaja zdaj kar nekaj glasbenih dogodkov, ki bodo pokazali, kaj je z akustiko. "In to je temu namenjeno, da tudi akustiko, če bo treba, popravimo tako, da bo vrhunska," je še povedal Janković. Dodal je, da ne ve, ali je tekma res prava za oceno akustike in da bo treba počakati še na nastop opernega pevca Joseja Carrerasa in ugotoviti, kaj to pomeni v polni dvorani ob pravi glasbi.

Stiska. Najemnine ne plačujejo od septembra, tri tedne so brez elektrike. Otroci mladoletni, starša brez služb. CSD trdi, da problem ni nov. "Obrnila sem se na vse možne institucije, a nihče ne more pomagati," pravi mama štirih otrok, ki ne želi biti imenovana. Družino v petek čaka deložacija, saj od septembra niso plačali najemnine za stanovanje. Pravijo, da denarja za selitev nimajo. 1.300 dobijo, 1.100 plačajo Kaj se lahko zgodi z otroki Odvzem. Na CSD pravijo, "da je najprej treba poskrbeti za otroke". Možno je, da se nastanijo v rejniški družini ali kriznem centru. Ker se starši s tem po navadi ne strinjajo, lahko presojajo stopnjo ogroženosti za odvzem. "A v tem primeru stvar ni kritična," pravijo. Mati ima od leta 2008 odločbo, po kateri lahko ostane doma zaradi nege otrok, pri čemer ji država plačuje socialne prispevke. Na mesec tako dobi okoli tisoč evrov. Oče je že več let brezposeln in od države na mesec dobiva okoli 350 evrov. Za najemnino tržnega stanovanja morajo na mesec odšteti 700 evrov. Stroški za stanovanje naj bi bili 400 evrov na mesec. Poleg šestih najemnin dolgujejo za dva meseca stroškov. Že od sredine februarja so v stanovanju brez elektrike. Evropski komisiji je hudo "Da sem lahko kupila hrano, sem si izposojala denar, nato sem ga morala vračati. Za najemnino je zmanjkalo. To je začaran krog," razlaga mati. V iskanju pomoči se je obrnila na številne ustanove. Na predstavništvu Evropske komisije (EK) so ji odgovorili, da jim je "zelo hudo" brati o njihovi stiski, še posebno ker je takšnih sporočil vse več. Sporočili so ji, da nimajo neposrednih vzvodov, da bi ji lahko pomagali, a da EK poskuša sprejemati pravila za izboljšanje položaja ljudi. Od Poncija do Pilata Pri varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik so ji odgovorili: "Razumemo, da ste se znašli v hudi stiski," a dodali, da za reševanje težav niso pristojni. Napotili so jo na center za socialno delo (CSD), občino in humanitarne organizacije. Že leta 2009 je družina pisala tudi premierju, ki je ministrstvu za delo naročil, naj jo usmeri na pristojne službe. Na ministrstvu so nam pojasnili, da se morajo ljudje v stiski obrniti na CSD. "CSD ne podeljujejo stanovanj, prav tako ne morejo najti zaposlitve ali preprečiti deložacije. Lahko pa pomagajo tako, da jih usmerijo na ustrezne institucije, svetujejo in zagotovijo socialne transferje." "Ne znajo z denarjem" Družina pravi, da so na CSD naslovili prošnjo za izredno pomoč. Direktor CSD Ljubljana Center Zvone Mikič potrjuje, da so jo dobili in jo bodo obravnavali. Dodaja pa, da se situacija s tem "verjetno ne bo rešila", saj da je zgodba družine že stara. "Od nevladnih organizacij so prejeli veliko denarja, a z njim ne znajo najbolje ravnati," pravi. Družina je stanovanjski sklad sicer zaprosila za bivalno enoto, že prej pa tudi za neprofitno stanovanje. Vloga ni bila odobrena, ker je oče lastnik zemljišč, ki pa naj bi bila "ničvredna". Da bi to dokazali, bi morali poslati dokazila, a naj bi jim bila pošta poslana na napačni naslov, nato pa je bilo prepozno, dodaja družina.

Preko Letališča Jožeta Pučnika je v prvih treh mesecih letelo 22 odstotkov manj potnikov, prihodki Aerodroma Ljubljana za 17 odstotkov nižji kot lani V prvih treh mesecih je prek brniškega letališča potovalo 239.215 potnikov. To je 22,4 odstotka manj kot lani v istem obdobju, so danes sporočili iz Aerodroma Ljubljana . Nižji je bil tudi tovorni promet (3.212 ton, 29-odstotni upad). Letališče je imelo ob četrtletju 6,8 milijona prihodkov oziroma 16,8 odstotka manj kot lani. Tromesečje so zaključili z dobičkom v višini 675.622 evrov, upad je 53-odstoten. Še bolj pa se je (relativno) pocenila delnica, ki je bila ob koncu marca vredna 27,8 evra. Ob koncu lanskega marca je bila vredna 75 odstotkov več. Za slabše rezultate v Aerodromu krivijo neugodne gospodarske razmere.

Na Balkanu so že pripravljeni konkretni projekti Na Brdu pri Kranju sta Karl Erjavec in turški minister za carino in notranjo trgovino Hayati Yazici podpisala protokol o sodelovanju pri skupnem nastopu na tretjih trgih. Namen tokratnega, četrtega zasedanja skupne komisije je bilo še izboljšati gospodarsko sodelovanje in poiskati nove priložnosti ter odpraviti morebitne ovire in odprta vprašanja. Ministra sta pozvala slovenske in turške vlagatelje, naj več vlagajo v Turčijo oziroma Slovenijo. Yazici je opozoril, da z obstoječim stanjem naložb ne moremo biti zadovoljni, saj so zelo dobri pogoji za njihovo povečanje, na primer na področju telekomunikacij. Ministra menita, da bi državi lahko dobro sodelovali tudi na področju prometa. Slovenija ima namreč Luko Koper, ki je lahko okno v srednjo Evropo, Turčija pa je glavni most med Azijo in Evropo, je izpostavil Erjavec. S povezovanjem slovenske luke in turških pristanišč za povečanje pretoka blaga se strinja tudi Yazici. Dobre možnosti vidita še v skupnem nastopu na tretjih trgih, zlasti v državah zahodnega Balkana, kjer se že pripravljajo konkretni projekti sodelovanja na področju energetike. Možnosti se odpirajo predvsem pri gradnji hidroelektrarn v Črni gori, pa tudi v Makedoniji in nekaterih drugih državah. Slovenija ima znanje, Turčija pa velik potencial za realizacijo velikih energetskih projektov, je poudaril Erjavec. Turke motijo vizumi, Erjavca počasnost turške carine Turško stran pa pesti predvsem vprašanje vizumov. Yaziciju se zdi nezaslišano in primitivno, da morajo Turki upravičevati svoje prihode v evropske države in pridobivati vizume. Erjavec je pojasnil, da je Slovenija ujeta v evropsko zakonodajo, a bo vseeno poskušala najti določene rešitve, saj se s to težavo pri sodelovanju s Slovenijo srečuje tudi več drugih držav. Slovenija je po drugi strani Turčijo opozorila na vprašanje carinskih postopkov za hitrejši pretok blaga v železniškem prometu, kjer vlaki zaradi nedelovanja mejnih služb ob določenih urah ne morejo nadaljevati svoje poti. To je po Yazicijevem mnenju treba urediti, zato se bo po vrnitvi v Turčijo prednostno lotil reševanja problematike.

Vozniki podjetja Veolia so uresničili grožnjo. Zaradi stavke so za štiri ure obstali mariborski avtobusi. Veolio Transport smo včasih poznali pod imenom Certus in je eden večjih avtobusnih prevoznikov pri nas. Več kot 185 voznikov podjetja Veolia Transport Štajerska je uresničilo napoved in izvedlo štiriurno opozorilno stavko. Med 8. in 12. uro je tako stala večina avtobusov mestnega in primestnega prometa, vozniki pa so ta čas preživeli na mariborski avtobusni postaji. Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Marijan Bogataj, vodstvo podjetja med stavko ni pokazalo želje po srečanju s predstavniki zaposlenih. Mariborčani so med 8. in 12. uro zaman čakali avtobuse Stavkovni odbor, ki ga podpira tudi sindikat KNSS Neodvisnost, je po Bogatajevih besedah z udeležbo voznikov v stavki dobil mandat za nadaljnja pogajanja. Kot je dejal, se njihove zahteve do uprave Veolie niso spremenile, o nadaljnjih korakih pa se bodo odločali po četrtkovem sestanku odbora. Če do takrat vodstvo podjetja ne bo pripravljeno sesti z nami za pogajalsko mizo, bomo organizirali generalno stavko, je dejal vodja stavkovnega odbora. Slovenijo je zajel stavkovni val. Stavki napoveduje 7000 delavcev v papirni industriji stroje bodo ustavili 11. decembra ob 6. uri zjutraj in 700 zaposlenih v podjetju Swaty. Če bodo propadla petkova pogajanja, bodo stavkali tudi cariniki, in to že v ponedeljek. Vodja strateškega načrtovanja in projektov v Veolii Ivan Hojnik pa trdi, da je vodstvo podjetja na pogajanjih dva dni pred stavko pokazalo veliko dobre volje, saj so ugodili zahtevam po vrnitvi letnega dopusta na lanskoletno raven ter zagotovitvi tehnične ustreznosti vozil, zalomilo pa se je pri vprašanju ureditve delovnega časa. Delavci vztrajajo pri polnem plačilu tudi za obdobje, ko so vozniki na čakanju med dvema vožnjama. Te zahteve ne moremo sprejeti, ker takega primera ni niti pri nas niti v tujini. Kot znak dobre volje smo jim ponudili takojšen dvig plač za 5,1 odstotka, ki je sicer v skladu s podjetniško pogodbo predviden za čas po novem letu. Kljub temu so vztrajali pri stavki, kar je zagotovo povzročilo nekaj težav našim potnikom, je dejal Hojnik in dodal, da je v času stavke izpadlo 80 odstotkov linij na primestnem in nekaj več kot polovica linij v mestnem prometu. Škoda po njegovih besedah za zdaj še ni izračunana, znana pa bo predvidoma na četrtkovem sestanku uprave.

Britanski parlamentarni odbor je danes sporočil, da je News International, britanska podružnica podjetja News Corporation, namenoma prezrla dokaze o zlorabi delovnega položaja Foto: Bloomberg Odbor britanskega parlamenta za medije, kulturo in šport je danes objavil težko pričakovano poročilo o medijskem škandalu, ki je izbruhnil v Veliki Britaniji julija lani. Skupina poslancev je v poročilu zapisala, da je podjetje medijskega mogotca Ruperta Murdocha zavajalo parlament. Poročilo navaja, da Murdoch ni primeren za vodenje svojega medijskega imperija, saj naj bi ta zavajal parlament glede obsega prisluškovanja glasovni pošti na mobilnih telefonih, ki so ga izvajali novinarji Murdochovega tabloida News of the World. Dokaze o zlorabi delovnega položaja namenoma prezrli Parlamentarni odbor je sporočil, da je News International, britanska podružnica Murdochovega podjetja News Corporation , namenoma prezrla dokaze o zlorabi delovnega položaja, prikrivala dokaze in zatrla prizadevanja za razkritje kršitev. Murdoch je sicer vztrajal, da ni vedel, da je bilo vdiranje v mobilne telefone stalna praksa novinarjev zdaj že ukinjenega tabloida News of the World. "Če to drži, si je Murdoch zatiskal oči in namerno ni želel izvedeti, kaj se resnično dogaja v njegovih podjetjih," so zapisali člani odbora. "Zato smo sprejeli odločitev, da Rupert Murdoch ni primerna oseba za upravljanje velikega mednarodnega podjetja," je sklenilo poročilo. Spodnji dom parlamenta bo odločal o kazni Po navedbah poročila so parlamentarni odbor zavajali tudi nekdanji izvršni predsednik podjetja News International Les Hinton, nekdanji pravni vodja tabloida News of the World Tom Crone in glavni urednik tabloida Colin Myler. Člani odbora so še sporočili, da se mora zdaj spodnji dom britanskega parlamenta odločiti o kazni, ki jo bodo naložili tistim, ki so namerno zavajali odbor.

Na čelu Soda bo začasno Peter Ješovnik Nadzorni svet Soda je na izredni seji odpoklical predsednika uprave Tomaža Kuntariča ter oba člana uprave Matjaža Jauka in Kreša Pavriča. Za začasnega predsednika uprave Slovenske odškodninske družbe je tako imenoval Petra Ješovnika, za člana pa Iga Grudna in Nado Drobne Popovič. Ješovnik, Gruden in Drobne Popovičeva so bili na čelu Soda imenovani začasno, za obdobje šestih mesecev. Ješovnik in Gruden sta bila pred začetkom veljavnosti zakona o Slovenskem državnem holdingu v upravi Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN, Drobne Popovičeva pa je poslovna direktorica SŽ - Železniškega gradbenega podjetja. Nadzorni svet Soda se je za menjavo vodstva družbe odločil, ker to ni delovalo v skladu s sklepi nadzornega sveta, so še sporočili iz Soda Skupščina Telekoma se je začela ob 15.00 Vodstvo Soda pod Kuntaričevim vodstvom je bilo razrešeno zaradi zapletov okoli današnje skupščine Telekoma Slovenije. Skupščino je konec lanskega leta sklical AUKN, ki je z novim letom prenehal obstajati, njegov pravni naslednik pa je postal Sod. Sod je v torek skladno s sklepom nadzornikov podal zahtevo za preklic skupščine Telekoma Slovenije, ki pa je predsednik uprave Telekoma Rudi Skobe ni upošteval. Skupščina Telekoma Slovenije bi se morala danes začeti ob 14.00, a so jo zaradi nesklepčnosti znova sklicali čez eno uro. Ob novem sklicu ni bilo več pogoja, da mora biti navzočega vsaj 51 odstotkov kapitala, tako da bo skupščina veljavno odločala ne glede na število zastopanih delnic. Glede na dnevni red bodo delničarji odločali o imenovanju novih članov nadzornega sveta in izplačilu vmesnih dividend.

Če tankate najbolj prodajani 95-oktanski bencin in imate 50-litrski rezervoar, boste po novem za poln tank odšteli več kot 50 evrov. Dražji bodo tudi 98-oktanski bencin, dizel in kurilno olje. Naftni derivati bodo dražji. Cene naftnih derivatov bodo od polnoči višje. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin bo dražji za 0,012 evra na liter in bo 1,008 evra na litra. Cena 98-oktanskega bo višja za 0,016 evra na liter in bo po novem 1,027 evra na liter. Dražja bosta tudi dizel in kurilno olje. Za prvega bo treba odšteti 0,002 evra na liter več in bo 0,989 evra na liter. Cena kurilnega olja pa se bo zvišala za 0,004 evra na liter in bo 0,536 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi slovenska vlada s trošarinami.

Potem ko je stavkovni odbor zaradi neuspelih pogajanj z vlado napovedal zaostritev stavke, so se odzvali tudi avtoprevozniki, ki naj bi jutri s tovornjaki zaprli Luko Koper. "Potem ko sem prejel več kot 200 pozivov avtoprevoznikov, sem za jutri dopoldne sklical sestanek upravnega odbora, kjer bomo odločali o blokadi Luke Koper," nam je zatrdil predsednik sekcije za promet pri obrtni zbornici Andrej Klobasa. "Če stojimo 15 ur ali več pred vhodom v Luko Koper, medtem ko nam Popovičevi redarji lisičijo tovornjake, je še vedno bolje, kot da stojimo na meji in tako povzročamo dvakratno škodo gospodarstvu," dodaja. Klobasa poudari, da bo Luka Koper po vsej verjetnosti jutri zaprta. "Od ukrepa nas bo odvrnil le ukrep vlade, s katerim bi se avtoprevoznikom ukinila luška taksa," poudari Klobasa. Gospod Miščevič bi moral takoj dati ukaz carinikom, naj sprostijo tovorni promet. Andrej Klobasa Ogromna gospodarska škoda "Če govorimo o 24-urnem zastoju avtoprevoznikov, to pomeni več kot dva milijona evrov posrednih stroškov, ki nastajajo zaradi tega, ker vozilo ne vozi. Neposredni stroški, ki pa bodo prihajali s strani podjetja, ker zamuja prevoz robe njihovim odjemalcem, pa bodo strahovito večji," že nastalo in tudi neizogibno prihodnjo gospodarsko škodo opiše Klobasa. Klobasa obenem poudarja, da so se nanj obrnili vozniki tovornjakov, ki trdijo, da je čakalna doba na Gruškovju in nekaterih drugih mejnih prehodih tudi do 16 ur, poleg tega pa vozniki tarnajo nad nemogočimi pogoji, v katerih čakajo na mejah. "Gre za človeške potrebe. Vozniki stradajo po 15 ur in več, ne morejo priti do hrane, nimajo dostopa do stranišč ..." je še dodal.

Brezplačno malico bo dobilo 88.000, brezplačno kosilo pa 14.000 osnovnošolcev. Polna subvencija tudi za 13.300 srednješolskih malic. Soglasno sprejetje zakona o šolski prehrani v je dobra popotnica za novo leto. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Poslanci in poslanke so sprejeli predlog zakona o šolski prehrani ter obe dopolnili, s katerimi bodo omogočili razdelitev dodatnih 23,7 milijona evrov, ki jih je ob sprejemanju proračunskih dokumentov za šolsko prehano v prihodnjih dveh letih zagotovil državni zbor. Svoj predlog je najprej vložila skupina opozicijskih poslancev s prvopodpisano Andrejo Črnak Meglič (SD), nato pa še vlada. Čeprav je še ob obravnavi na matičnem odboru minuli teden kazalo, da stališč ne bodo uspeli zbližati, so nazadnje vendarle našli kompromisno rešitev. SD: Popravek napake Črnak Megličeva je namreč danes ugotavljala, da sedanji predlog povzema ključne vsebinske rešitve, ki so jih tudi sami zapisali v svojem predlogu. Poudarila je, da pri tem vprašanju ne gre za prestiž, ampak za skupno spoznanje, da je treba škodo, ki je bila na tem področju povzročena v zadnjem letu, čim prej popraviti. Kot je opozorila, je lakota otrok za moderno socialno državo nesprejemljiva. Majda Potrata (SD) pa je poudarila, da ob sprejemu in podpori tega zakona v SD ne izrekajo "nobenega posebnega velikega veselja, ker bi odgovorna in pametna vlada poskrbela, da takega zakona ne bi bilo treba sprejemati na vrat na nos". Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje Mojce Škrinjar predlagani zakon o šolski prehrani na sistemski način ter bolje in pravičneje ureja prehrano v šoli, predvsem pa zajema več otrok. V novem zakonu je po besedah državne sekretarke pravica do subvencionirane prehrane vezana na že pridobljeno pravico do otroškega dodatka, krog upravičencev pa se s tem precej razširi, saj je upravičencev do otroškega dodatka neprimerno več, kot je upravičencev do subvencije za šolsko prehrane. Brez posebnih vlog Centri za socialno delo bodo vsem, ki bodo imeli na dan uveljavitve zakona veljavno odločbo o otroškem dodatku, po uradni dolžnosti izdali ugotovitveno odločbo o pravici do malice oz. kosila, tako ne bo treba vlagati posebnih vlog. Predlog tako širi stoodstotno subvencijo malice tudi v peti razred otroškega dodatka, kar pomeni, da bo do brezplačne malice upravičenih približno 88.000 učencev osnovnih šol. Dodatnim 14.000 učencem, ki so glede na družinski dohodek uvrščeni v prvi razred otroškega dodatka, pa omogoča pridobitev stoodstotne subvencije za kosilo. Predlog omogoča polno subvencijo za malico tudi 13.300 dijakom do vključno četrtega razreda otroškega dodatka. Do delne subvencije v višini 70 odstotkov cene malice bo upravičenih 12.200 dijakov (peti razred otroškega dodatka), v višini 40 odstotkov cene malice pa 8800 dijakov (šesti razred otroškega dodatka). Zakon omogoča pridobitev subvencije tudi polnoletnim dijakom, ki nimajo več otroškega dodatka, so pa prejemniki državne štipendije. Ureja pa še pravico do subvencije malice mladostnikom, ki bivajo v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in se šolajo izven njih.

Julija je bilo v Sloveniji 4683 podjetij z blokiranimi računi, največ v gradbeništvu. S tem se je število podjetij, ki so imela račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z lanskim julijem povečalo za 8,2 odstotka. V Sloveniji je bilo julija 4683 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, od teh slaba četrtina v gradbeništvu, kažejo podatki Ajpesa. Izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi jih je julija v dejavnosti gradbeništva delovalo 1104 oziroma 23,6 odstotka. V letu dni se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 13,5 odstotka, od začetka tega leta pa zmanjšalo za 7,2 odstotka, kažejo podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb je julija ostal podoben kot v mesecih prej. Julija je znašal 272,16 milijona evrov, junija 270,83 milijona evrov, maja pa 269,89 milijona evrov, medtem ko je julija lani znašal znatno manj, in sicer 181,87 milijona evrov. Julija letos je bil ta v dejavnosti gradbeništva pri 83,35 milijona evrov, kar je med vsemi dejavnostmi največ. Kaj storiti, ko vas za vrat stiska kriza? Dobri nasveti lahko prihranijo dosti evrov! Med panogami so julija po višini dospelih neporavnanih obveznosti gradbeništvu sledile predelovalne dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter trgovina. Na podjetja iz vseh štirih panog skupaj je julija odpadlo skupaj tri četrtine vseh neporavnanih računov. Podatki Ajpesa zajemajo vse pravne osebe razen samostojnih podjetnikov ter se nanašajo samo na blokade bančnih računov, ki so neprekinjeno trajale pet dni ali več. Podatki prav tako zajemajo le tiste neporavnane obveznosti, za katere so že bili izdani izvršljivi sklepi o prisilni izterjavi, na primer s strani davčne uprave ali sodišč.

Slovenska zdravilišča so dolga leta veljala za paradnega konja našega turizma, zdaj pa je kar nekaj znanih zdravilišč v hudih finančnih težavah. Na prodaj so Rimske terme, v izgubah pa so tudi v zdravilišču Laško ter termah Topolšica in Dobrna.

Foxconn grozi delavcem v kitajskih tovarnah z odpuščanjem Tajvanski informacijsko tehnološki velikan Foxconn namerava občutno povečati uporabo robotov v svoji proizvodnji. Tako naj bi jih leta 2014 uporabljal že milijon. V podjetju teh informacij zaenkrat še niso komentirali. Ta prava vojska robotov naj bi opravljala enostavnejša dela, je na srečanju z zaposlenimi dejal prvi mož podjetja Terry Gou. Pol milijona (kitajskih) delavcev viška Foxconn trenutno uporablja 10 tisoč robotov za barvanje, varjenje in sestavljanje, naslednje leto naj bi jih imel 300 tisoč, v letu 2014 pa že milijon. Na ta račun naj bi v naslednjih treh letih potrebovali kar 500 tisoč delavcev manj. Foxconn je vodilni proizvajalec delov za elektronske naprave na svetu. Sedež podjetja je na Tajvanu, v svojih kitajskih tovarnah pa zaposluje več kot milijon delavcev, od tega polovico na glavni lokaciji v mestu Shenzhen.

Sarajevo - Število brezposelnih v Bosni in Hercegovini (BiH) je novembra lani doseglo štiriletno dno. V lanskem predzadnjem mesecu je bilo brez dela 532.476 ljudi, kar pomeni, da je bila stopnja brezposelnosti 43,5-odstotna, je danes objavil bosanski statistični urad BHAS. Brezposelnost se je v BiH novembra na letni ravni povečala za 2,6 odstotka in tako dosegla najvišjo raven po aprilu 2007, poročajo tuje tiskovne agencije. BiH se sicer sooča z velikim problemom sive ekonomije, tako da tam na črno dela ogromno prebivalcev. Po izračunih BHAS, ki upoštevajo sivo ekonomijo, je tako realna stopnja brezposelnosti 27,6-odstotna. Gospodarska in finančna kriza je BiH močno prizadela. Leta 2009 se je bosanski bruto domači proizvod skrčil za tri odstotke, leta 2010 pa je država zabeležila 0,7-odstotno gospodarsko rast. Uradna številka za lani še ni znana, po ocenah mednarodnega denarnega sklada pa naj bi bila rast bosanskega gospodarstva leta 2011 1,7-odstotna. Slab gospodarski položaj je tudi posledica politične negotovosti v državi, ki naj bi odgnala tuje vlagatelje. BiH se namreč sooča s težko politično krizo. Od splošnih volitev je minilo 16 mesecev, država pa še vedno nima zvezne vlade.

Študentski klub organizira okroglo mizo, kjer bodo direktor TEŠ Uroš Rotnik, direktorica GZS Alenka Avberšek in modna oblikovalka Maja Ferme govorili o proaktivnosti Konec marca bo v Velenju okrogla miza na temo proaktivnosti, ki se je bodo med drugim udeležili direktor TEŠ Uroš Rotnik, modna oblikovalka Maja Ferme, izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek in glasbenica Sanja Mlinar Marin. Okroglo mizo organizira Šaleški študentski klub v sodelovanju s SAŠA inkubatorjem v okviru skupnega projekta Zmagovalni izziv, namenjen povezovanju študentov in mladih z regijskim gospodarstvom. Cilj je povezati mlade z gospodarstvom "S projektom skušamo spodbuditi podjetja, organizacije in mlade k izvajanju skupnih projektov, s katerimi bi zadovoljili potrebe regijskega gospodarstva po visokokvalificiranem znanju mladih, hkrati pa bi s takšnim sodelovanjem želeli mladim odpreti pot do pridobitve praktičnih izkušenj in tudi zaposlitve po opravljeni diplomi," pojasnjuje Nika Penšek iz kluba. Okrogla miza bo tako 26. marca ob 18. uri v velenjskem centru Nova, gostje pa bodo razkrili različna področja iz katerih prihajajo, kako so prišli do njih in kako delo dejansko poteka. Vstop je prost.

New York - Vrednosti delnic so se na današnjem trgovanju na Wall streetu v povprečju znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8339,01 točke, kar je za 200,72 točke oz. 2,35 odstotka manj kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 61,28 točke oz. 3,35 odstotka in se ustavil pri 1766,19 točke. Napoved Svetovne banke o padcu svetovnega bruto domačega proizvoda v letošnjem letu je vplivala na zdrs vrednosti delnic na newyorški borzi na najnižjo raven ta mesec. Svetovna banka je namreč napovedala, da se bo svetovno gospodarstvo v letošnjem letu skrčilo za 2,9 odstotka, medtem ko je v prejšnji napovedi ocenjevala 1,7-odstotno krčenje. Nič kaj vzpodbudni gospodarski podatki so vplivali tudi na znižanje cen nafte, kovin in drugih surovin, zaradi česar so zdrsnile tudi vrednosti delnic energetskih podjetij. V mislih vlagateljev pa je tudi dvodnevni sestanek ameriške centralne banke Zveznih Rezerv, ki se začenja v torek. Na sestanku bodo namreč odločali, ali bo ključna obrestna mera ostala pri blizu nič odstotka, kot to pričakujejo borzni analitiki. Hkrati pa vlagatelji tudi pričakujejo morebitne ocene oz. vzpodbudne gospodarske napovedi.

Nadzorniki še niso dočakali poročila uprave V javnost je prišel že drugi primer o oškodovanju družine pokojnega Vegradovega delavca. Žena in sin denarja, ki so ga zbrali delavci, nikoli nista videla. Znano je, da je podobno doletelo že družino pokojnega Alda Hodžića, za katero so njegovi sodelavci zbrali 11.000 evrov, a je denar izginil neznano kam. Zdaj pa se je oglasil še sin pokojnega Hazima Dedića, ki živi v Bosni, z materjo pa nista dobila niti evra od 20.000 evrov pomoči, zbrane pred letom in pol, je za TV Slovenija poročala Urša Srdič. Kot je povedal sin delavca Senis Dedić, je njegov oče umrl na gradbišču v Ljubljani pred letom in pol, kmalu zatem pa so predstavniki uprave materi obljubili, da bodo delavci in podjetje za družino zbrali nekaj denarja. Ko je Senis nato čez čas potrkal na Vegradova vrata, so ga odpravili z izgovorom, da denarja ne more dobiti na roko, temveč mora kupiti stanovanje ali hišo, pa ga bodo izplačali. Zbiranje sicer poteka na pobudo uprave, ki delavcem prispevek trga od plače. Ti so že povedali, da jih v prihodnje tovrstne pobude ne bodo več zanimale. Nadzorniki še brez poročila o poslovanju in plačilni sposobnosti Nadzorni svet Vegrada pa medtem še vedno ni prejel za danes napovedanih poročil uprave o poslovanju in plačilni sposobnosti družbe. Predsednik nadzornega sveta velenjske družbe Klemen Boštjančič je sejo nadzornega sveta sklical za četrtek, za zdaj pa ne želi ugibati, ali bo poročilo do konca današnjega dne vendarle prejel. Več informacij bo zato posredoval po četrtkovi seji. Uprava je obravnavo polletnih rezultatov in predlaganih ukrepov sicer predlagala za štiri dni pozneje. Uprava Vegrada je v ponedeljek napovedala, da bo omenjeni poročili pripravila do srede, čeprav so ju nadzorniki pričakovali že prejšnji petek. Če poročila ne bo prejel, bo nadzorni svet na podlagi drugih dejstev, kot so neizplačilo plač, blokada računov in neizpolnitev obveznosti do dobaviteljev, sklepal, da je družba plačilno nesposobna, in od uprave zahteval uvedbo postopkov zaradi plačilne nesposobnosti družbe v skladu z zakonom.

Pripombe je mogoče vložiti do 25. novembra Gre za narobe svet. Najrevnejši predeli so najbolj obdavčeni , je ogorčen župan Trnovske vasi. Državna sekretarka na ministrstvu Predlog zakona o davku na nepremičnine odseva realno stanje. V tokratnih Pogledih Slovenije je beseda tekla o vrednotenju nepremičnin. Lastniki so namreč pred dnevi od Geodetske uprave RS Gurs prejeli informativni izračun vrednosti njihovih nepremičnin, kar bo podalaga za davek. Izračuni so bili pogosto napačni dobili so jih celo pokojni in so povzročili nemalo zmede in slabe volje. Zato so mnogi že v prvih dneh, ko je bilo to mogoče, podali svoje pripombe na podatke. To bo sicer osebno, po pošti ali prek spletne aplikacije mogoče storiti do 25. novembra. V primeru napačnih podatkov je predvideno tudi do nekaj več kot 600 evrov kazni. Ob neplačilu davka mogoče celo izvršbe Poleg tega pa 11. člen predloga celo določa, da je treba davek plačati, četudi bi to ogrozilo preživetje davčnih zavezancev in njegovih družinskih članov. V primeru neplačila namreč lahko sledi izvršba oz. prodaja nepremičnine. Osnutek predloga zakona o davku na nepremičnine lahko preberete tukaj. Ob tem je Bogdan Čepič iz SD-ja pojasnil, da glede na veljavni zakon o davčnem postoku obstaja tako možnost obročnega plačila kot odloga plačila. Noben lastnik dveh ali treh nepremičnin, ki ne bo plačal davka, pa ne bo mogel prodati te nepremičnine, je dejal. Pritrdila mu je tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je poudarila, da davek bremeni nepremičnino. Bodo uresničene napovedi, da bodo najbolj obdavčeni bogati? Poleg tega je na vprašanje voditelja Uroša Slaka, ali bo spremenjeni predlog zakona izključil člene o izvršbi nepremičnine v primeru nezmožnosti plačila davka, bolj obdavčil bogatejše, znižal vrednotenje to je bilo namreč narejeno na podlagi tržne vrednosti nepremičnin v času konjukture in omogočal pritožbo na višino davka, dejala, da bodo zadeve preučili. Namen javne razprave je izboljšati besedilo, je dodala. Glede pritožb lastnikov nepremičnin o napačnih podatkih je namestnik generalnega direktorja Gursa Anton Kupic dejal, da krivde za to ne gre v celoti pripisati njim, ampak delno tudi lastnikom, saj nepremičnine niso ustrezno registrirane. Napake bomo seveda popravili, in če je zadeva v zemljiški knjigi že popravljena, bo to naš uradnik popravil, ne da bi ljudje predložili kakšen dokument, je zatrdil. Vlada bi se morala za napake opravičiti Z njim se ne strinja predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS-a Anton Šircelj. Po njegovih besedah gre za nečloveške postopke in vlada bi se morala po njegovih besedah za napake državljanom opravičiti. Čepič pa je ob tem spomnil, da je to projekt, ki se je začel izvajati v času vlade Janeza Janše. Poleg tega pa bodo pripombe po njegovih besedah skušali upoštevati. Pri tem se bo skušalo prisluhniti ljudem. Cilj je pravična in poštena obdavčitev, je dodal. Poleg tega, da so informativni izračuni naslovljeni na napačne lastnike, pa se je celo zgodilo, da so bile hiše v isti ulici ovrednotene precej različno. Direktor urada za množično vrednotenje na Gursu Dušan Mitrovič je v zvezi s tem pojasnil, da podatki temeljijo na tržni vrednosti nepremičnin. Modeli bodo po njegovih besedah ustrezno spremenjeni glede na razmere na trgu. V studiu je bil gost tudi župan občine Trnovska vas Alojz Benko, ki pravi, da občani ne bodo zmogli plačevati davka. Gre za narobe svet, saj bodo najrevnejši deli plačevali največ davka, je opozoril. Po besedah Vraničarjeve pa davek odraža realno stanje. Predvideli smo različne stopnje po različnih občinah. Da bi bili prihodki občine nekje enaki, smo pri nižji vrednosti določili višje davčne stopnje, je dejala in opozorila na možnost občin, ki same določajo davčno stopnjo, ki pa ne sme biti manj kot 0,03-odstotna. Najbolj obdavčena bo glede na predlog občina Šalovci Najbolj obdavčena občina v Sloveniji bo po predlogu občina Šalovci. Ob tem je Šircelj dejal, da se vlada ne zaveda, da so država ljudje. To, da so imeli za izhodišče enak priliv občin, je absurd. Upoštevati bi morali socialni, ekološki in življenjski dejavnik. To, da morajo ljudje nekje živeti, je dejal. Kdor ima lahko hišo, lahko tudi plača 80 centov na kvadratni meter Podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin Edo Pirkmajer pa pravi, da bo šel davek za obnovo in gradnje občinske infrastrukture, kar je prav. In kdor si lahko privošči nepremičnino, plačevanje elektrike, vode, potem bo lahko plačal tudi 80 centov na kvadratni meter, je dejal. Pirkmajer podpira odločitev o ureditvi razmer glede nepremičnin, ampak projekt je bil slabo zastavljen . Poleg tega pa nisem še slišal, koliko bo davek pomagal državi pri izhodu iz krize. Za zdaj se mi zdi, da samo obremenjuje ljudi in javno upravo. Je vredno v tem času vlagati toliko napora v te zadeve, se je spraševal.

Zagreb - Hrvaško ministrstvo za finance je objavilo, da 26 največjih trgovskih podjetij dolguje dobaviteljem 665 milijonov evrov, od tega pa je 884 milijonov kun (118 milijonov evrov) za račune, ki jim je potekel 60-dnevni plačilni rok. Poleg Agrokorjevih trgovskih verig, kot sta Konzum in Tisak, je med največjimi dolžniki tudi Mercator. Ministrstvo za finance je poudarilo, da 28 odstotkov vseh dolgov trgovskih verig, ki poslujejo na Hrvaškem, odpada na Konzum. Največja trgovska veriga na Hrvaškem je dobaviteljem dolžna 1,4 milijarde kun (187 milijonov evrov), sicer pa je imel Konzum lani 13,5 milijarde kun (1,8 milijarde evrov) prihodkov. Dobaviteljem dolžni 41 milijonov evrov Sledi Mercator, ki v zakonskem roku ni plačal 309 milijonov kun (41 milijonov evrov) dobaviteljem. Mercator ima iz lanskega leta 342 milijonov kun obveznosti do dobaviteljev, finančni rezultati iz leta 2012 pa kažejo, da so bili stroški Mercatorja za 465 milijonov kun (62 milijonov evrov) večji kot prihodki. »Glede na to, da Agrokor zaradi koncentracije na hrvaškem trgu verjetno ne bo uspel prevzeti tudi hrvaškega dela Mercatorja, se bodo s temi obveznostmi morali spopasti v kakšni drugi družbi,« ocenjuje danes Novi list. Z obveznostmi tudi Konzum Sicer pa ima Konzum še približno milijardo kun (133 milijonov evrov) obveznosti, ki še niso prispele za plačevanje, levji delež pa je verjetno v obliki posojil, nadaljuje časnik. »V začetku septembra so nadzorniki s finančnega ministrstva, kot smo zvedeli, v Konzumu našli približno pol milijarde kun (67 milijonov evrov) obveznosti, ki so jih morali že plačevati, a je medtem približno 350 milijonov kun (47 milijonov evrov) preoblikovanih v posojila z rokom plačila leto dni,« navaja še reški časnik. Tudi Agrokorjeva veriga kioskov in podobnih prodajnih mest Tisak ima 131 milijonov kun (17,5 milijona evrov) prispelih obveznosti, ki jih niso plačali v zakonskem roku. Nad 100 milijonov kun (13,3 milijona evrov) obveznosti do dobaviteljev ima še splitska trgovska veriga Tommy, sledijo reške Plodine z 81 milijonov kun dolgov (11 milijonov evrov). 26 trgovskih verig lani z več prihodki kot stroški Na ministrstvu so predstavili tudi primere trgovskih verig, ki redno izpolnjujejo svoje finančne obveznosti, kot so DM, Lidl, Fero-Term, Spar Hrvaška ter Kozmo, ki je tudi del Agrokorja. Ob tem so izpostavili, da je DM eden redkih, ki je lani imel pozitivno poslovanje - imeli so 107 milijonov kun (14 milijonov evrov) več prihodkov kot stroškov. Po podatkih finančnega ministrstva je 26 trgovskih verig lani imelo za 343 milijonov kun več stroškov kot prihodkov, kar zastavlja vprašanje, ali se trgovina na Hrvaškem sploh splača, glede na to, da se pogosto odpirajo novi nakupovalni centri ali trgovine. Večina tujih verig z izgubo, domače s pozitivnimi rezultati Na finančnem ministrstvu so se odločili, da se bodo ukvarjali s tem pojavom ter bodo zahtevali finančna poročila od lastnikov tujih trgovskih verig, da bi ugotovili, ali so negativni rezultati posledica poslovanja na Hrvaškem ali posledica transfernih cen oziroma načina poslovanja v matičnih družbah, dodaja še časnik. Večina tujih trgovskih verig na Hrvaškem, kot so Mercator, Kika, Kaufland, Lidl, Billa, Spar in Baumax, je namreč lani imela izgube, medtem ko so hrvaški Konzum, Plodine, Pevec in Tommy prijavili pozitivne poslovne rezultate.

Podjetje Dewesoft, ki se ukvarja z izdelavo meritvenih naprav, je v zadnjih petih letih potrojilo prodajo. Med zvezde jih je izstrelil posel, ki so ga sklenili z Naso, prisotni pa so tudi na področju avtomobilizma in vetrne energije.

V črnomaljskem Secopu bodo obdržali 500 delavcev, kar je precej več od lanskih črnogledih napovedi, po katerih naj bi delo imelo le še okoli 300 od slabih tisoč zaposlenih. Za 450 odpuščenih je to slaba tolažba. Črnomaljski Secop Tvarno bo v zadnjem valu odpuščanja zapustilo še zadnjih 140 od skupaj odpuščenih 450 delavcev. V črnomaljski družbi Secop kompresorji bodo konec meseca zaključili program razreševanja presežnih delavcev, ki so ga začeli aprila lani, ko je družba zaposlovala približno 960 ljudi. Po zadnjih predvidevanjih bodo obdržali nekaj več kot 500 zaposlenih, kar je 200 več od lanske napovedi. Razlika je rezultat večjega svetovnega povpraševanja po kompresorjih, poleg tega pa naj bi v Črnomlju po spremenjenem strateškem načrtu prestrukturiranju proizvajali večje število komponent, kot je bilo prvotno predvideno, so pojasnili v družbi. K navedenemu rezultatu je največ prispevala visoka tehnološka usposobljenost tovarne in kakovostno delo ter strokovno znanje zaposlenih. V Secopu poteka tudi iskanje novega investitorja. Kot so povedali, je družbo doslej obiskalo pet večjih podjetij oz. predstavnikov mednarodnih korporacij, s katerimi nadaljujejo pogovore in izmenjujejo informacije. V prvih mesecih tekočega leta so v Secopu poslovali pozitivno.

Ernst Strasser, nekdanji evropski poslanec in avstrijski notranji minister, se sooča z obtožbami zaradi sprejemanja podkupnine. Sam očitke zavrača. Nekdanji avstrijski notranji minister in evropski poslanec iz Avstrije Ernst Strasser je obtožen sprejemanja podkupnin, je danes sporočilo avstrijsko tožilstvo za gospodarstvo in korupcijo. Strasser sicer očitke zanika, a če bo spoznan za krivega, mu grozi do deset let zapora. Podkupnina naj bi znašala sto tisoč evrov Strasser je bil leta 2009 izvoljen v Evropski parlament, a je marca lani odstopil s položaja evropskega poslanca. Za to se je odločil po izbruhu korupcijske afere, ki jo je razkril britanski časnik Sunday Times. Naj spomnimo, novinarji so se pod krinko lobistov z določenimi poslanci Evropskega parlamenta dogovorili, da bodo ti v zameno za denar poskrbeli za sprejetje določenih dopolnil k evropski zakonodaji na področju financ. Svoje navedbe je časnik podkrepil tudi s skrivaj narejenimi video posnetki. Iz posnetkov je razvidno, da je danes 56 letni Strasser novinarjem, ki so se izdajali za lobiste, ponudil, da lahko za sto tisoč evrov letnega honorarja vplivajo na njegove odločitve pri sprejemanju evropske zakonodaje. V afero vpleten tudi nekdanji slovenski evropski poslanec Thaler Vpletenosti v afero so bili poleg Strasserja osumljeni še trije evropski poslanci - Slovenec Zoran Thaler, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain. Thaler in Strasser sta, ko je zadeva prišla na dan, kot evropska poslanca odstopila, Thalerja pa je Evropski urad za boj proti goljufijam v Bruslju obtožb tudi oprostil. Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) v okviru preiskave primera Thalerja ni našel dokazov o nepravilnostih, na podlagi katerih bi lahko uvedli disciplinski ali kazenski postopek. Preiskavo je Olaf zaključil 22. decembra lani.

Združitev British Airwaysa in Iberie le vprašanje časa Letalski družbi British Airways in Iberia se pogovarjata o združitvi, v Dubaju pa je pristal prvi izmed 58 Airbusov, ki so jih naročili pri Emirates Airlines. Britanski in španski prevoznik bi z združitvijo, do katere bi lahko prišlo v nekaj mesecih, lažje premagala težave, s katerimi se zaradi vse višjih cen goriva spopadajo letalske družbe. Skupna tržna kapitalizacija obeh družb, ki bi ob združitvi ohranili blagovni znamki British Airways in Iberia, znaša okoli 8,6 milijarde dolarjev. Družbi sta del povezave Oneworld, v kateri so še American Airlines, Cathay Pacific, Finnair, Japan Airlines, LAN, Malev, Qantas in Royal Jordanian. Izbrani potniki družbe Emirates Airlines pa so lahko v torek prvič sedli v prvi Airbus A380 superjumbo, ki je poletel iz Hamburga, kjer je bil tudi izdelan, v Dubaj. Od avgusta bo z velikanom mogoče leteti iz Dubaja v New York, preostale načrtovane destinacije pa so London, Sydney in Auckland. Emirates velja za največjo in najhitreje rastočo letalsko družbo na Bližnjem vzhodu. V galeriji si oglejte polet in notranjost airbusa A380 superjumbo ter predstavnike British Airwaysa in Iberie.

Ljubljana - Španija je pri reševanju propadajočega bančnega sistema navsezadnje vrgla puško v koruzo. Finančni minister Španije Louis de Guindos je namreč 16 kolegov iz preostalih držav območja evra v 2 uri in pol trajajoči videokonferenci, polni žolčnih debat, zaprosil za finančno pomoč, ki naj ne bi smela preseči 100 milijard evrov. S tem se Španija pridružuje državam, ki uživajo življenjsko finančno podporo Evrope, med katerimi so že Portugalska, Irska in Grčija, trgi pa bodo bržkone že začeli špekulirati, kdaj bo med njimi še zadnja, a tudi največja članica "prašičkov" (PIIGS) - Italija. Mariano Rajoy, španski predsednik vlade, se je tako zadnji v vrsti evropskih politikov izkazal v priljubljenem medkriznem športu - požiranju lastnih besed. Potem ko je še ob koncu maja odločno zatrjeval, da Španija mednarodne pomoči ne potrebuje, je v soboto ta zanjo tudi uradno zaprosila. V kakšni obliki jo bo prejela, se finančni ministri še niso dogovorili, nekaj pa je gotovo - Mednarodni denarni sklad (IMF) na željo Španije s svojimi sredstvi v njej ne bo sodeloval. Odprti sta torej možnosti posojila iz začasnega kriznega sklada EFSF, pri čemer želi Finska od Španije dodatna zavarovanja, ali iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM, ki začne delovati prihodnji mesec. Prav tako ostaja nejasno, koliko od 100 milijard evrov sredstev bo Madrid dejansko potreboval, saj naj bi na vprašanje dali odgovor šele zunanji reviziji bančnega sistema, ki ju bosta do 21. junija pripravili instituciji Oliver Wyman in Roland Berger. De Guindos je sicer ob tem namignil, da bo končni znesek pomoči nižji. Ne glede na to, iz katerega sklada bo denar prišel, ga bo Španija v bančni sistem črpala skozi obstoječi sklad za pomoč bankam (Frob), nad katerim bo ohranila popoln nadzor. Posledica tega bo rast sicer razmeroma nizkega, a hitro rastočega javnega dolga Španije, ki pa naj bi zaradi narave pomoči ohranila sposobnost zbiranja svežih sredstev na mednarodnih finančnih trgih. Fokus izključno na bančni sektor namreč pomeni, da je španski primer precej drugačen tako od grškega in irskega kot tudi portugalskega. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je z razvojem dogodkov izredno zadovoljen. "Španija je storila velik napredek in je na dobri poti, da ukroti ekonomske in finančne probleme," je včeraj dejal Schäuble, medtem ko je moral de Guindos miriti špansko prebivalstvo, prepričano, da bo denar za banke pogojen z ostrimi varčevalnimi ukrepi.

Podpredsednica družbe Harrah's Entertainment se je v okviru svojega drugega obiska v Sloveniji sestala z novogoriškim županom Mirkom Brulcem V okviru svojega drugega obiska v Sloveniji se je podpredsednica družbe Harrah's Entertainment , ki skupaj s Hitom načrtuje 750 milijonov evro vredno megazabavišče, Jan Jones danes v Novi Gorici sestala tudi s županom Mestne občine Nova Gorica Mirkom Brulcem. Čeprav podobnosti o projektu, kot tudi ne njegova lokacija, še niso znani, je Jonesova prepričana, da je bil od njenega julijskega obiska narejen manjši napredek. "Občutek je dober. Zadovoljen sem z odgovori," je po sestanku dejal Brulc. Novogoriški župan, ki je bil vesel obljube Jonesove, da na Goriškem ne nameravajo zgraditi novega Las Vegasa, je predstavnico Harrah'sa seznanil sklepi torkove izredne seje mestnega sveta, pa tudi drugimi zahtevami, ki se glede turistično-igralniškega projekta pojavljajo v novogoriškem okolju. Ajševica edina možna lokacija v novogoriški občini Jonesovi je Brulc predstavil območje Ajševice kot edino možno lokacijo za megazabavišče v novogoriški občini. "Lokacija ima nekatere prednosti, kar bomo s kolegi upoštevali," je dejala Jonesova, ki želi, da bi bil turistično-zabaviščni center postavljen na Goriškem. "To je zame pomembno, kajti Novo Gorico smo izbrali zaradi njenih lepot, dostopa do infrastrukture, bližine Italije in Avstrije. Tu je po mojem mnenju prava lokacija," je poudarila Jonesova. Sicer pa sta Jonesova in Brulc, ki sta se danes srečala prvič, zgolj izmenjala mnenja, kot kaže pa Američani razumejo zahteve lokalnih skupnosti, je ugotovil slednji. Dotaknila sta se tudi predlaganih sprememb igralniške zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za finance in na katere imajo na Goriškem precej pripomb. "Imamo obljube, da bodo naše zahteve upoštevane. Če bo tako, potem je pot dosti bolj odprta kot sicer," je Jonesovi zagotovil Brulc.

Obletnica propada banke Lehman Brothers Pred letom dni je ena najstarejših ameriških bank Lehman Brothers razglasila stečaj, kar je ves svet dokončno pahnilo v eno najhujših gospodarskih kriz. Investicijska banka Lehman Brothers, ki je imela 158-letno tradicijo, je v težave zašla zaradi velike izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi hipotek, predvsem drugorazrednih, katerih vrednost ni bila dvomljiva, dokler je ameriški nepremičninski trg cvetel. Med letoma 1997 in 2006, ko je nepremičninski trg doživel vrhunec, se je povprečna ameriška hiša podražila za 124 odstotkov, zato so se Američani do vratu zadolžili. Posojila so dobivali vsi, ne glede na zmožnost odplačevanja, in tako so bile do leta 2007 drugorazredne hipoteke, katerih najemniki niso bili sposobni odplačevati posojila brez nenehne rasti vrednosti nepremičnin, vredne že 1.300 milijard dolarjev. Takrat so banke zaplenile 1,3 milijona hiš in stanovanj, leta 2008 pa že 2,3 milijona. Do septembra 2008 se je povprečna cena hiš ali stanovanja v ZDA znižala za 20 odstotkov od rekordnih cen sredi leta 2006, ko so se začele razmere obračati na slabše. Iskali rešitve, a za banko je bilo prepozno Ko je konec avgusta 2008 na Wall Streetu začela vladati zaskrbljenost zaradi zdravja banke Lehman Brothers in drugih finančnih ustanov, se je kriza razširila že v vse pore družbe. Ameriška vlada je 7. septembra prevzela paradržavni hipotekarni podjetji Fannie Mae in Freddie Mac in jima namenila 200 milijard dolarjev pomoči, takrat pa se je obetala tudi pomoč banki Lehman Brothers. Načrt, da bi banko prevzela Korejska investicijska banka, je padel v vodo, banka pa je samo v tretjem četrtletju prijavila 3,9 milijarde dolarjev izgub. 13. septembra je nato predsednik newyorških zveznih rezerv in sedanji finančni minister ZDA Timothy Geithner sklical nujen sestanek za banko Lehman Brothers, ki se je pogajala, da bi jo prevzela Bank of America, prav tako tudi britansko banko Barclays, kar pa je pozneje propadlo. Banka Lehman Brothers je 15. septembra razglasila največji stečaj v ameriški zgodovini, nekdaj zelo ugledno finančno institucijo pa so razprodali po delih. Borzni trgi so se zatresli, vrednosti padale Novica je na borznih trgih odjeknila kot bombna eksplozija, indeks Dow Jones je v enem samem dnevu na newyorški borzi izgubil 500 točk, kar je bil največji enodnevni padec po napadih na ZDA 11. septembra 2001. Propad banke je nato prisilil oblasti, da pomagajo drugim velikim finančnim podjetjem, katerih propad bi imel katastrofalne posledice za sistem. S propadom banke Lehman Brothers se je uresničilo to, kar so napovedovali ekonomisti, propad je svet dokončno pahnil v najhujšo gospodarsko krizo po 30. letih prejšnjega stoletja, ki je države prisilila, da so začele sprejemati ukrepe za reševanje, nekatere bolj, druge manj uspešno. Milijarde za reševanje oslabelih gospodarstev Evropa je svoje banke začela reševati konec septembra, 3. oktobra pa je takratni predsednik George Bush potrdil 700 milijard dolarjev vreden sveženj, s katerim naj bi rešili ameriško gospodarstvo. 13. oktobra je 500 milijard evrov vreden stimulacijski sveženj napovedala Nemčija, le nekaj dni pozneje pa 360 milijard evrov vreden sveženj še Francija. Dvojici so sledile preostale evropske države, ki so 12. decembra potrdile 200 milijard dolarjev vreden stimulacijski sveženj, nato pa še Japonska in Kitajska. Država, ki jo je kriza najbolj prizadela, je bila Islandija, ki se je znašla na robu stečaja. Zaradi krize so se vztrajno nižale obrestne mere. Ameriške zvezne rezerve FED so obrestno mero na med 0 in 0,25 odstotka znižale 16. decembra in tam vztraja še danes, znižala pa jo je tudi Evropska centralna banka, in sicer na odstotek. Kriza se je močno poznala tudi na borznih trgih, saj je samo na ameriških borzah od januarja do oktobra 2008 v zrah izpuhtelo kar 8.000 milijard dolarjev premoženja. Se kriza počasi poslavlja? Države so skozi leto sprejemale številne ukrepe in ti fiskalni in monetarni ukrepi so pomagali, da se je kriza sčasoma le unesla. Nekatere večje države, med njimi Francija, Nemčija in Japonska, so v drugem četrtletju letos že ugotovile gospodarsko rast in se tako dvignile iz recesije. Analitiki napovedujejo, da naj bi se gospodarska rast v ZDA dvignila v tretjem četrtletju, pa čeprav se Američani še vedno spopadajo z reševanjem krize. Če gre verjeti ekonomistom, se bo kriza kmalu končala, a analitiki opozarjajo, da tokratna kriza številnih držav ni naučila lekcije, ki bi jih morala, in da niso sprejeli ukrepov, ki bi jih morali, da se kriza dejansko ne bi več ponovila. Enakega mnenja je tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je v svojem govoru bančnikom leto dni po propadu banke Lehman Brothers dejal, da se številni v finančni industriji iz te izkušnje niso naučili ničesar. Ob tem je opozoril, da naj ne pozabijo na dramatične dogodke septembra lani, ko je bankam na robu propada na pomoč priskočila država, in še enkrat pozval k reformi sistema finančne regulacije.

Domnevnih milijon evrov nagrade ob koncu mandata Marjana Kramarja na čelu NLB, razburja Sindikat bančništva Slovenije Stopnja ogorčenosti in zgroženosti širše javnosti, zlasti pa zaposlenih v bankah ob izračunu nemoralno visokega zneska nagrade predsedniku uprave Nove ljubljanske banke (NLB) - v Financah smo prvi poročali, da naj bi Marjan Kramar ob prenehanju mandata dobil kar milijon evrov-, je zadosten pokazatelj, da je v bančništvu s plačno politiko nekaj zelo narobe, v sporočilu za javnost med drugim meni Draqo Jurenec, predsednik Sindikata bančništva Slovenije (SBS). Izjemno visoki zneski vodilnih v bankah Ogorčenost temelji na dejstvu, pojasnjuje Jurenec, da primer nerazumne višine nagrade predsedniku uprave NLB d.d. ni osamljen. »Imamo neuradne podatke, da si izjemno visoke zneske delijo tudi vodilni delavci v drugih bankah, zneske, ki pač nimajo opravičljive razlage v razmerju do plač zaposlenih v isti banki.« Sindikat po besedah Jureneca ne more neprizadeto sprejemati takšne ekscesne pojave, medtem ko te iste uprave nimajo nobenega razumevanja za druge zaposlene v banki. Primer: delavko z več kot 20 let delovne dobe v banki za bančnim okencem plačujejo le 4,80 evra na uro. Ogorčenje zaradi prevelikega posluha za dolgove tajkunov Zaposleni in sindikati so ogorčeni tudi zaradi dejstva, da imajo vodstva bank več posluha za »tajkune« in reprogramiranje dolgov njihovih podjetij (pri čemer ščitijo tudi njihov neupravičeno pridobljeni kapital), kakor za delavce banke, od katerih večina s svojo nizko neto plačo (s katero morajo pokrivati še blagajniške primanjkljaje) in veliko požrtvovalnostjo med delom, komaj preživi iz meseca v mesec. V »strokovni« javnosti se pogosto govori, zapiše Jurenec, da v »pravni državi« ni mogoče spreminjati že podpisanih pogodb, in da ni mogoče preprečiti takšnega nezasluženega in nemoralno visokega izplačila Marjanu Kramarju. »Sprašujem javnost, ali ni morda »pravna država« tudi preprečevanje škodljivih pogodb oziroma njihov preklic, še posebej v bankah (podjetjih) v državni lasti.«

Finančni trgi so agencije že zdavnaj prehiteli Najnovejše znižanje bonitetne ocene nekaterim finančnim družbam je popolnoma pričakovano, kriza pa bo zaradi razdolževanja subjektov trajala še nekaj časa, meni analitik Andraž Grahek. Po oceni samostojnega finančnega analitika Andraža Grahka znižanje ocene ni nobeno presenečenje, saj gre pri znižanju bonitetne ocene Skupini Zavarovalnica Triglav za družbe, ki so v pretežni državni lasti. Preberite si tudi S & P slabše ocenila tudi Skupino Triglav In če Moodys zniža bonitetno oceno lastniku, jo mora skoraj avtomatično znižati tudi družbam v njegovi lasti. Zelo težko bi bilo utemeljiti, da ima neka institucija, ki je vezana na boniteto države, boljšo oceno kot sama država. Če se je kdo temu začudil, živi v drugem svetu, je izpostavil. Na vprašanje, ali je znižanje upravičeno, saj poslovanje podjetij, ki jih je znižanje doletelo, ni kronično slabo, je Grahek odgovoril, da je upravičeno. Zavarovalnica Triglav ima namreč veliko premoženja, ki je vezano na slovensko gospodarsko okolje, med njimi pa so tudi papirji, ki jih je izdala slovenska država. S povečevanjem tveganja te se povečuje tudi tveganje zavarovalnice, s poslabševanjem gospodarskega okolja v Sloveniji pa se zmanjšujejo tudi možnosti, da bodo terjatve zavarovalnice poplačane. Moodys in druge agencije, ki so Sloveniji znižale oceno posojilnega tveganja, so bile tako po Grahkovih besedah bolj ali manj postavljene pred zid. Že v prejšnjih poročilih so namreč opredelile dejavnike tveganja, ki bi lahko vodili do znižanja ocene, in na teh področjih, tako Grahek, ni bilo storjenega praktično nič konkretnega. Boniteta je vezana na lastnika Slovenija ima prek svojega lastništva namreč odgovornost za skoraj polovico domačega BDP-ja. Toliko se, čez palec, v teh podjetjih ustvari dodane vrednosti, je izpostavil. Če pa bi Zavarovalnica Triglav recimo dobila novega lastnika, npr. nemško skupino Allianz, bi bila boniteta povsem drugačna. Opozoril je še, da na trgu bonitet poteka močna konkurenca. Veliko držav se je znašlo v težavah in so bile prisiljene v sprejemanje ukrepov. In bonitetne agencije jih zdaj lahko primerjajo med seboj in ugotavljajo, katera se drži svojih zavez. Kredibilnost slovenske politike je zato upadla, saj je bilo rečenega veliko, storjenega pa malo. Ob tem je še dodal, da so se ocene bonitetnih hiš le prilagodile stanju na trgu, kjer so vlagatelji že pred časom, z zahtevo po visokih donosih, pokazali, kako vrednotijo Slovenijo. Trgi prehiteli agencije Bodimo realni, če bi že bile države ujetnice nečesa, so ujetnice svojih lastnih zmožnosti financiranja. Trgi namreč zaprejo vrata še pred bonitetnimi agencijami in trgi so še pred znižanjem ocen Sloveniji podražili stroške dolgoročnega financiranja, je odgovoril na vprašanje, ali so države morda ujetnice pehanja za boljšimi bonitetami. Te namreč zgolj odražajo stanje in namesto kazanja s prstom bi se morali bolj osredotočiti na reševanje težav, ki se jih že vsi zavedamo. Kriza pa bo v Sloveniji še nekaj časa, je ocenil Grahek, saj so bili subjekti pretirano zadolženi in smo zdaj v času razdolževanja in prilagajanja dejanskim možnostim. Domače varčevanje bo v prihodnosti najbrž edini vir financiranja, zato bo rast manjša, je sklenil. Tajnikar bi polnil zapore Ekonomist Maks Tajnikar pa je kritičen do nižjih bonitetnih ocen. Bonitetne agencije naj bi našo državo ocenjevale strožje od velikih držav s skupno evropsko valuto, je povedal za STA. Težave v državah, kot sta Španija in Italija, so namreč še bistveno, bistveno večje . To kažejo tudi objektivni podatki, je dodal. Spomnil je, da bi tudi najhujša kriza v Sloveniji v primeru zunanjega reševanja zahtevala skromna sredstva, medtem ko to za Španijo in Italijo ne velja. Tako ocena Moodys kaže tudi na njegovo monopolno moč nasproti majhnim državam, ki je ne upa kazati proti velikim, je poudaril ekonomist. Bonitetne agencije bi bilo zato potrebno tožiti, saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno vedenje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno vedenje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU-ja. Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet, ljudje pa zaradi njihovih ocen, ki jih zmoremo tudi lokalni ekonomisti, prek višjih obrestnih mer bankam plačujemo milijarde, čeprav bi morali biti po navadni konkurenčni zakonodaji skupaj z bančnimi direktorji v zaporih, je zatrdil. Dodal je, da ta očitek ne gre na račun bonitetnih hiš, temveč evropskih politikov.

Istrabenzove delnice, ki so na začetku izgubile že več kot dve tretjini, so se na koncu pocenila skoraj za tretjino. Ena zdaj stane nekaj manj kot pet evrov. Delnica Istrabenza se je pocenila. Verjetno bo trgovanje z Istrabenzovo delnico zaznamovala precejšnja volatilnost nihajnost = statistična mera za verjetnost, da cena delnice v kratkem času močno zraste ali pade, op.a.. Analitik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik Bine Pangršič Po odpravi omejitve gibanja tečaja so Istrabenzove delnice v prvih minutah današnjega trgovanja strmoglavile za 66,33 odstotka na 2,34 evra. Nato se je njihov tečaj nekoliko zvišal, tako da so se delnice Istrabenza do konca trgovanja pocenile za 29,50 odstotka na 4,90 evra. Tečaj Istrabenza je padel, sicer pa smo pričakovali še celo večji padec. Delnica je postala visoko volatilen papir, ki je predvsem predmet špekulativnih potez, je ocenil borzni analitik iz GBD Jani Javornik. Najverjetneje se bo zniževanje tečaja nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, je menil. Delnica Istrabenza je sicer najvišjo vrednost beležila konec septembra predlani, ko je bila vredna skoraj 144 evrov. Ker tržno neravnovesje pri trgovanju z omenjenimi delnicami v petek po vzpostavitvi 20-odstotne omejitve gibanja tečajev ni bilo odpravljeno, se je borza odločila, da bo omejitve gibanja tečajev teh delnic danes popolnoma odpravila. Z današnjim dnem je Ljubljanska borza v vstopni kotaciji borznega trga za nadaljnjih deset zaporednih delovnih dni podaljšala ustavitev trgovanje z delnicami družbe Mip. Kot so sporočili iz borze, so se za to odločili zaradi zaščite interesa vlagateljev, saj se je 7. aprila nad izdajateljem začel stečajni postopek. Trgovanje z navedenimi delnicami bo ustavljeno za deset zaporednih delovnih dni oziroma do umika delnic Mipa iz trgovanja na borznem trgu. Z delnicami koprskega holdinga, ki je konec marca razglasil nesolventnost, se je na Ljubljanski borzi po več kot dveh tednih vnovič začelo trgovati v petek, ko se je njihov tečaj znižal za 19,56 odstotka na 6,95 evra. Uprava Ljubljanske borze je v petek sprostila trgovanje z delnicami Istrabenza, potem ko ji ta ni posredoval zahteve za podaljšanje začasne zaustavitve trgovanja z delnicami, ki je bilo zaustavljeno od začetka aprila. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 3571,04 točke, kar je 7,21 točke oziroma 0,20 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 2,75 točke oziroma 0,32 odstotka na 856,19 točke. Za 15,79 odstotka so se poleg Istrabenzovih pocenile tudi delnice Infond Holdinga, medtem ko se je tečaj delnic Pozavarovalnice Sava znižal za 3,18 odstotka in Žita za 2,85 odstotka. Podražile pa so se delnice Intereurope +2,59 odstotka, Aerodroma Ljubljana +1,79 odstotka in Telekoma Slovenije +1,01 odstotka.

Berlin - Nemški proizvajalci sladkarij krepko občutijo posledice svetovne finančne in gospodarske krize. Prihodki od prodaje so se jim namreč v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 8,4 odstotka, takšna gibanja pa je bilo po trditvah proizvajalcev opaziti v vsem letošnjem prvem četrtletju. Pri tem se je po podatkih zveznega združenja nemških proizvajalcev sladkarij še posebej močno zmanjšala prodaja sladoleda, in sicer za 13,6 odstotka. Tudi prodaja čokolade in bonbonov je bila v prvih dveh mesecih za 9,8 odstotka manjša kot pred letom dni, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. V združenju ob tem opozarjajo predvsem na krepko zmanjšanje izvoza, kar so še posebej občutili proizvajalci polizdelkov iz kakava ter čokolade. Zmanjšal se je predvsem izvoz v vzhodno Evropo, Rusijo in ZDA. Vendar pa se je prodaja nemških proizvajalcev sladkarij zmanjšala tudi na domačem trgu, in sicer za 1,3 odstotka. Približno 200 podjetij v panogi zaposluje 53.000 delavcev.

Pariz/Frankfurt/London - Borze po Evropi so v začetnem delu današnjega trgovanja beležile padce. Tečaji so se zaenkrat najbolj znižali v Frankfurtu, kjer je indeks DAX izgubil okoli 1,2 odstotka, ter na Dunaju in v Parizu. Indeks DAX na borzi v Franfurtu se je do okoli 10.30 znižal za 1,22 odstotka na okoli 5186 točk. Indeks ATX na dunajski borzi je izgubil 1,07 odstotka in bil na ravni 2333 točk, indeks CAC 40 na pariški borzi se je znižal za 0,97 odstotka na okoli 3417 točk, indeks FTSE 100 na londonski borzi pa za 0,94 odstotka na raven 4642 točk. Milanski indeks FTSE Italia All-Share je padel za 1,46 odstotka na okoli 21.402 točki. V Evropi se nadaljuje trend z azijskih borz, kjer so tečaji danes precej izgubili. Šanghajski indeks je izgubil 4,3 odstotka, tokijski indeks Nikkei 0,79 odstotka, hongkonški Hang Seng 1,9 odstotka, južnokorejski Kospi 0,3 odstotka, indijski Sensex pa dva odstotka.

Prezadolženost ostaja ključen problem pri financiranju "Slovenska podjetja zadolževanje še vedno preveč razumejo kot pravico in ne kot privilegij za tistega, ki je posojila zmožen odplačevati," pravi Tomaž Košak iz Banke Slovenije . Prezadolženost podjetij ostaja ključen problem pri oživljanju financiranja, dodaja. V prihodnjem letu dni se bodo po besedah Košaka podjetja soočala s problemom višanja obrestnih mer. Slovenske banke namreč odobravajo največ posojil z variabilno obrestno mero. Težave za banke? In težava za banke? "V naslednjem letu dni bankam zapade za 3,2 milijarde posojil do tujih kreditodajalcev, v letu 2012 pa zapadejo triletne obveznice bank z državnim jamstvom v vrednosti dveh milijard evrov," razlaga Košak. Je pa pod povprečjem EU zadolženost slovenskih gospodinjstev. Ta v Sloveniji dosega 35 odstotkov BDP, v EU pa povprečje zadolženosti gospodinjstev sega prek 70 odstotkov BDP.

Nekdanjemu državnemu sekretarju je tudi višje sodišče izreklo sodbo za kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti. Obtoženi se je namreč soočal z obtožbami o šeškanju sodelavk Po tem ko je Gorazda Pereniča, okrožno sodišče lani novembra obsodilo na leto in dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let zaradi dveh kaznivih dejanj nadaljevane kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, je to sodbo potrdilo še višje sodišče, poroča Delo. Perenič je zlorabil svoj položaj Tako je tudi višje sodišče razsodilo, da ni šlo za intimno razmerje in da opisane spolne prakse niso potekale na podlagi soglasja, temveč je Perenič zlorabil svoj položaj in izkoristil izjemno slab socialni položaj dveh sester. Sestri sta delali zanj v njegovem podjetju, ena pa tudi na ministrstvu za javno upravo, kjer je bil državni sekretar v času ministrovanja Gregorja Viranta. Kot smo že pisali, Perenič trenutno na ministrstvu za pravosodje in javno upravo predseduje strokovnemu svetu za prijazen in učinkovit javni sektor. Kdo je Gorazd Perenič Gorazd Perenič je bil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, ki ga je v prvi vladi Janeza Janše vodil zdajšnji predsednik državnega zbora Gregor Virant. Perenič je s funkcije odstopil leta 2005, za svojo odločitev pa je navedel osebne razloge. Sodišče ga je proti koncu lanskega leta zaradi kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja obsodilo na 14 mesecev pogojne kazni. V letih 2003 do 2005 naj bi namreč spolno nadlegoval svojo uslužbenko in njeno sestro. Obramba je napovedala pritožbo.

Delničarji Telekoma so na nasprotni predlog Kada in Soda, ki sta ga podprla AUKN in nekdanja uprava, upravi naložili, da se morebitne tožbe proti nekdanjemu vodstvu vloži, če bo predhodna pravna ocena pokazala, da je to utemeljen korak. Delničarji Telekoma Slovenije so na skupščini na nasprotni predlog Kada in Soda, ki sta ga podprla tudi agencija za upravljanje kapitalskih naložb države AUKN in nekdanja uprava, sedanji upravi naložili, da se morebitne tožbe proti nekdanjemu vodstvu vloži šele na podlagi opravljene predhodne pravne ocene utemeljenosti takega koraka. Za predhodno pravno oceno utemeljenosti vložitve tožb ter posledično za pripravo in vložitev tožb in zastopanje družbe v postopkih pred sodiščem je skupščina imenovala posebnega zastopnika odvetniško družbo Ilič. Skupščina, na kateri je bilo prisotnih 79 odstotkov delničarjev z glasovalno pravico, tako ni sprejela ne predloga sklepa aktualne uprave pod vodstvom Ivice Kranjčevića ne nasprotnega predloga nekdanje uprave na čelu z Bojanom Dremljem, sicer tudi malih delničarjev največjega telekomunikacijskega operaterja v Sloveniji, ki je v večinski državni lasti. Telekom bo šel v morebitne tožbe šele po predhodni pravni oceni utemeljenosti. Kot so že v sredo pojasnili v AUKN, je bil njihov predlog oblikovan v smeri, da se pred vložitvijo tožb opravi pravna ocena, ali in v katerih primerih je smotrno začeti pravdne postopke in morebitne druge postopke, če za to obstajajo podlage. Berginc O tožbi ni želel ugibati Tako sedanji predsednik nadzornega sveta Tomaž Berginc kot predsednik uprave Telekoma Slovenije Kranjčević sprejeti sklep pozdravljata. Kot je povedal Kranjčevič, bo namreč s tem nadaljnje postopke prevzel nekdo tretji in ne uprava ali nadzorni svet. Tako se bomo, vsaj kar se tiče uprave, lahko posvetili našemu delu, je povedal novinarjem po skupščini in dodal, da mu vsekakor ni v veselje, da se o Telekomu v javnosti govori v zvezi s takšnimi dogodki. Kranjčević prenosa nadaljevanja postopkov glede morebitne tožbe ne razume kot nezaupnico. Posebna revizija se je namreč nanašala na obdobje, ko sta že delovala tudi sedanja uprava in nadzorni svet, zato gre pri taki odločitvi za transparentnost. O možnosti kakšne tožbe, ni želel ugibati. Dremelj Naredil bo vse, da zaščiti svoje dobro ime Nekdanji predsednik uprave Dremelj medtem upa, da je izbrana odvetniška hiša poštena in da bo skrbno pregledala vse zadeve. Pošten pregled me niti najmanj ne skrbi, je povedal in ponovil, da nekdanja uprava pod njegovim vodstvom ni povzročila škode Telekomu. Glede že vložene odškodninske tožbe proti njemu in še enemu nekdanjemu članu uprave v zvezi z nakupom makedonskega On.neta je dejal, da je bila vložena za čas, ko ne on ne njegov kolega nista bila zadolžena za ta projekt. Posel se je zaključil ravno, preden sem postal predsednik uprave, je dejal. O možnosti protitožbe pa Dremelj pravi, da ni človek, ki bi se rad tožil. Zato se bo vedno izogibal tožbam, če se bo le dalo, vendar pa bo naredil vse, da zaščiti svoje dobro ime. 21 milijonov evrov ocenjene škode Dremelj se je sicer na skupščini skupaj z nekdanjima članoma njegove uprave Dušanom Mitičem in Filipom Ogris-Martičem spustil v vročo razpravo s predstavniki revizijske hiše Deloitte revizija, ki je opravila revizijo in je škodo ocenila na 21 milijonov evrov. Dremelj trdi, da je poročilo posebne revizije neverodostojno in pristransko v škodo nekdanje uprave. Jurij Sidorovič je v imenu Deloitta očitke zavrnil in poudaril, da za poročilom, ki je izdelano v skladu z mednarodnimi standardi, stojijo. Dejal je tudi, da so s Telekomom kot naročnikom sodelovali pri obravnavi poročila, kar da je normalna praksa. Dremelj mu je odgovoril, da so posebno revizijo naročili delničarji na skupščini marca lani in ne nadzorni svet, ki je bil v tem primeru celo revidiranec. Revizijska hiša Deloitte revizija je v reviziji vodenja nekaterih poslov ugotovila za okrog 21 milijonov evrov ocenjenih škod. Foto Thinkstock Sidorovič je še dejal, da so izračunali oziroma ocenili škodo na podlagi predpostavk, torej ne gre za hipotetično škodo. Dremelj pravi, da je škoda, izračunana na podlagi predpostavk, v bistvu škoda na podlagi predpostavk in torej hipotetična. V razpravo pri tej točki se je vključilo tudi več malih delničarjev. Med drugim so izpostavili visoko ceno revizije, ta se vrti okrog 400.000 evrov, in nesprejemljivost takšnega dogajanja, kot se mu je bilo priča v zvezi s tokratno skupščino. Andraž Grahek iz družbe KD Skladi je med drugim menil, da imenovanje tretje osebe za nadaljnje postopke glede morebitnih tožb dokazuje, da očitno obstaja ničelno zaupanje v organe korporativnega upravljanja. Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev VZMD Kristjan Verbič pa je med drugim vprašal predstavnike Deloitta, ali so pripravljeni prevzeti odškodninsko odgovornost, če se izkaže, da so bile njihove ugotovitve netočne in je posledično nastala škoda Telekomu. Sidorovič mu je odgovoril nikalno, saj da so podali le svoje pošteno in neodvisno mnenje.

Draga najemnina prostorov in občinsko neplačevanje pehata Razvojno izobraževalni center (Ric) v nelikvidnost. Na razvojno izobraževalnem centru (RIC) se iz meseca v mesec srečujejo z nelikvidnostjo, saj ne zmorejo plačevanja visokih stroškov najemnine za prostore na Ljubljanski cesti, v katere so se preselili lani. 24 dejstva 20 tisoč evrov na mesec znaša najemnina za 1230 kvadratnih metrov prostorov RIC. Najemnino z nekaterimi stroški vred naj bi v višini dobrih 66 odstotkov sofinancirala novomeška občina, ki je ustanovitelj javnega zavoda RIC. ''Ker je cena 12 evrov na kvadratni meter, pri računu pa se upošteva tudi rast življenjskih stroškov, to presega naše zmožnosti, da bi sami plačevali razliko, ki je ne pokrije občina,'' pove direktorica RIC-a Meta Gašperšič. Svet zavoda je zato ob lanskoletnem negativnem zaključnem računu občini predlagal, naj prostore odkupi ali pa najemnino plačuje v celoti. Sklep brez denarja Kot navaja Gašperšičeva, so jih prejšnji mesec z občine obvestili, da trenutno odkup ni možen, da pa bodo, dokler RIC ne dobi ustreznih prostorov v upravljanje, v celoti pokrivali stroške najemnine in to od začetka letošnjega leta naprej. ''Sklep imamo, denarja pa še ne, saj je tudi občina v težavah. Upam, da bomo s skupnimi močni te stvari nekako premostili,'' meni Gašperšičeva. Potem ko je občina v nekdanje prostore RIC-a v Kulturnem centru Janeza Trdine preselila drug javni zavod – URS (Univerzitetno raziskovalni center), je na zadnji občinski seji tudi formalno uskladila sedeža zavodov in se hkrati tudi zavezala, da bo RIC-u zagotovila prostore za delovanje. ''Ovira za odkup pa je cena, ki jo za prostore postavlja lastnik, to je Raiffeisen banka,'' še pove Gašperšičeva.

Na Ljubljanski borzi simboličen promet Delniški trgi imajo nov razlog za skrb ameriško gospodarstvo v avgustu ni ustvarilo nobenih novih delovnih mest. Kakšno razočaranje! Analitiki so napovedovali, da bo sveže poročilo s trga dela pokazalo podobno sliko kot julija, ko je največje svetovno gospodarstvo ustvarilo neto 85 tisoč delovnih mest. Toda rast zaposlovanja se je povsem ustavila, stopnja brezposelnosti pa je ostala 9,1-odstotna. ZDA bi potrebovale vsaj 150 tisoč novih delovnih mest vsak mesec, da bi sledili rasti prebivalstva, številka pa bi morala biti še večja za okrevanje po finančni krizi in milijonih izgubljenih služb. Frankfurt izgubil več kot tri odstotke Svetovni delniški trgi, ki so v zadnjih dneh avgusta lepo okrevali po krepkih padcih v prvi polovici prejšnjega meseca, so se spet obrnili navzdol, saj gibanja na trgu dela nakazuje, da je nova recesija precej mogoča. Washington se sicer ne strinja - Bela hiša je resda oklestila napoved letošnje ameriške gospodarske rasti na 1,7 odstotka, toda o padcu BDP-ja ne govori. Kakor koli, frankfurtski DAX30 je danes do 15. ure padel za več kot tri odstotke na dobrih 5.500 točk, pod prodajnim pritiskom so spet finančna podjetja. V New Yorku je Dow Jones 11.314 točk že v uvodni minuti izgubil 150 točk. Za dodaten preplah v Evropi je v četrtek poskrbela Grčija, ki je sporočila, da ne bo dosegla želene ravni proračunskega primanjkljaja. Petkovi tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL +1,34 % 177,75 EUR MERCATOR +1,26 % 157,00 TELEKOM +0,71 % 71,00 GORENJE +0,56 % 7,139 NOVA KBM -0,00 % 5,40 KRKA -0,87 % 57,00 LUKA KOPER -3,76 % 10,105 INTEREUROPA -10,05 % 1,691 Prometa niti za eno nepremičnino Čeprav smo že vajeni, da je na Ljubljanski borzi promet nizek, pa je petkov promet vseeno presenetil, saj ga je bilo med delnicami prve kotacije le za dobrih 150 tisoč evrov, od tega spet večino 122 tisoč evrov, drugi najnižji letošnji promet s Krkinimi delnicami, ki so zdrsnile na 57 evrov. Preostale delnice, ki sestavljajo indeks SBI TOP zvišal se je za 0,4 odstotka, na 671 točk, so se večinoma podražile, najbolj Petrolove in Mercatorjeve.

Med izkopavanjem so v Avstraliji našli ogromen rožnati diamant, največjega v državi. Težak je 12,76 karatov V Avstraliji so našli rožnati diamant, s težo 12,76 karata je največji v državi. Vreden je milijone evrov. Rudarsko podjetje Rio Tinto je med izkopavanjem v Avstraliji naletelo na 12,76 kratov težak diamant, intenzivno rožnate barve. Redek rožnati diamant je največji do zdaj odkrit v deželi tam spodaj, piše BBC. Rekorderja že obdelujejo in polirajo Diamant je vreden milijone evrov, poimenovali so ga Argyle Pink Jubilee ter ga že poslali v obdelavo v Perth. Naprodaj bo tekom leta, vmes pa bo med drugim na ogledu v New Yorku in Hong Kongu. Obdelava in poliranje bodo trajali okoli deset dni, nato pa ga bo ocenila ekipa vrhunskih strokovnjakov. Največji do zdaj prodan za 35 milijonov evrov Kar 90 odstotkov vseh rožnatih diamantov pride ven iz rudnika, kjer so našli rekorderja, na tem mestu pa izkopavajo že 26 let. V Rio Tinto zato menijo, da vprašanje, ali bodo še kdaj našli kaj podobnega. Pred dvema letoma so sicer prodali 24,78-karatni rožnati diamant, dosegel je rekordno ceno 35 milijonov evrov.

Ljubljana - Skupina Intereuropa, ki jo je do srede marca lani vodil Andrej Lovšin, je leto 2009 zaključila s kar 54 milijoni evrov čiste izgube. Še višja je bila izguba matične družbe, ki je dosegla rekordnih 71,4 milijona evrov. Za primerjavo, včerajšnja tržna kapitalizacija Intereurope je znašala 42 milijonov evrov. Na izgubo skupine, ki jo vodi Ernest Gortan, so vplivale predvsem več desetmilijonske slabitve sredstev, ki so jih morale opraviti tako odvisne družbe kot tudi matična družba. Največ slabitev je pričakovano morala narediti Intereuropina moskovska družba Intereuropa East, in sicer kar 35 milijonov evrov. Kaj natančno je slabila moskovska družba, ni znano, z izjemo tega, da so prevrednotenja njenih zemljišč znašala 14,3 milijona evrov. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Intereuropa zemljišče za logistični center Čehov kupila od nekdanjega direktorja podjetja Riko Maš Konstantina Belousova, tudi sicer je vsa dela v Rusiji opravilo podjetje Riko, ki je v solasti Lovšinovega dolgoletnega prijatelja Janeza Škrabca. Del kupnine v višini 24 milijonov evrov je Intereuropa nakazala na transakcijske račune v Liechtenstein, organi pregona pa sedaj preverjajo, ali je Lovšin del kupnine dobil tudi osebno. Lovšin je to sicer že zanikal. Podobno kot ruska družba je morala tudi matična družba Intereuropa lani oblikovati za 14,3 milijona evrov slabitev, ukrajinska in Zagrebška družba pa sta k slabitvam prispevali dobrih šest milijonov evrov. Poleg slabitev sredstev so morali v Intereuropi za 58,6 milijona evrov oslabiti tudi naložbe v svoje hčerinske družbe. Tudi pri slabitvah naložb je bila na prvem mestu ruska družba, ki jo je morala Intereuropa oslabiti za 44,6 milijona evrov, še pred tem pa jo je dokapitalizirala z 57,6 milijona evrov. Ukrajinsko družbo je morala Intereuropa oslabiti za 8,8 milijona evrov, Intereuropo Transport pa za 5,2 milijona evrov. Brez slabitev in enkratnih vplivov bi Skupina Intereuropa lani ustvarila celo minimalen dobiček iz poslovanja. Zaradi rekordnih odpisov, slabitev, izgube ter padca poslovanja se je Intereuropa znašla v resnih finančnih težavah, pred insolvenčnimi postopki pa jo je rešila zgolj sprememba računovodskih standardov. Lani so namreč v Intereuropi prevrednotili vsa svoja zemljišča. Vrednost teh se je s tem manevrom povečala za skoraj 100 milijonov evrov, posledično pa se je kapital Skupine Intereuropa zvišal za skoraj 20 milijonov evrov na 188,8 milijona evrov. Tudi za letošnje leto uprava Intereurope ne napoveduje bistvenega izboljšanja poslovanja. Po lanskoletnem 27-odstotnem padcu prihodkov naj bi se ti letos povečali za le tri odstotke, na okroglih 200 milijonov evrov, čista izguba pa naj bi se zmanjšala na še vedno visokih 8,2 milijona evrov. [email protected]

Stavkati nameravajo do izpolnitve stavkovnih zahtev Zaposleni v Primorju ter njegovih podjetjih Instalacije in Avtoservis so ob 7. uri začeli stavkati, ker jim uprava družbe do petka ni izplačala preostanka plač za marec. Sindikati so s stavko zadovoljni. Vodja stavkovnega odbora Damjan Volf je za MMC povedal, da so vsi trije člani uprave pisno obljubili, da bo že v petek denar nakazan delavcem. Ker obljube niso izpolnili, so razočarani in ogorčeni . Delodajalec sicer pravi, da naj bi prišlo do prepozne transakcije, nas pa zanima le to, da denar pride na tekoči račun delavcev, ki ga krvavo potrebujejo . Ob tem je dodal še, da obstaja možnost, da bi denar delavci dobili že danes, vendar dokler ne bo denar na tekočih računih oziroma dokler ne bodo izpolnjene stavkovne zahteve, bodo delavci stavkali. Stavka poteka na deloviščih po Sloveniji Delavci tako stavkajo na deloviščih po Sloveniji in enotah podjetja v Ajdovščini. Na deloviščih podjetja v tujini, kjer so zaposleni predvsem tujci, naj stavke ne bi bilo. Po zagotovilih Volfa stavka poteka super . Zelo pozitivno smo presenečeni, zaposleni so jo sprejeli zelo pozitivno, je pojasnil in ob tem dodal, da je več kot 90 odstotkov zaposlenih, ki imajo pravico stavkati, to pravico tudi izkoristilo. Stavka poteka na delovnih mestih, kar pomeni, da so delavci šli na delo, so ob svojih delovnih strojih, ki pa ne delajo, je še dejal. Denar za plače naj bi prispeval strateški partner Pojasnilo uprave glede denarja za plače, ki bi ga moral nakazati morebitni strateški partner Patera, delavci tako pričakujejo dopoldne. Do zdaj razen napovedi prek tiskovne predstavnice, da je uprava Primorja pripravljena z odvetniškima listinama jamčiti za Paterino zagotovilo denarja in njegovo nakazilo na račun hčerinske družbe ajdovskega gradbenega podjetja CPG, niso prejšnji petek prejeli ničesar konkretnega, je za Radio Slovenija poročal Valter Pregelj. Nova uprava ajdovskega gradbinca, ki jo vodi Darko Valenčič, je sicer prejšnji teden sindikalistom predstavila načrt za poplačilo obveznosti z naslova plač in prispevkov ter s tem delno izpolnitev stavkovnih zahtev. Poleg tega je uprava napovedala, da naj bi denar za plače prispeval strateški partner, s katerim se dogovarjajo za 30-milijonsko dokapitalizacijo. Agonijo lani skušali rešiti z zamenjavo upravnega odbora Primorje je še zadnje veliko gradbeno podjetje v Sloveniji. Zaradi velike krize v gradbeništvu je tudi ajdovska družba zašla v težave. Zadevo so z zamenjavo upravnega odbora poskušali rešiti že lani, vodenje pa je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa še Valenčič. Zadnji naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov. Več o usodi Primorja bo tako znano dopoldne in v tem tednu, ko v Slovenijo prihaja omenjeni ameriški vlagatelj in ko v upravi Primorja pričakujejo od bank upnic tudi pisno potrdilo o podaljšanju moratorija na odplačevanje posojil do 30. junija.

Nekdanji vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar zanika, da bi izginila dokumentacija več kot milijardo evrov vrednega projekta. Revizor naj bi ugotovil, da so bile informacije nepopolne in velikokrat nejasne. Nekdanji vodja projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6 Bojan Brešar v celoti zavrača navedbe o izginotju dokumentacije pri več kot milijardo evrov vrednem projektu Teš 6. Brešar pravi, da dokumentacija ni izginila, ampak je revizor ugotovil, da so bile informacije velikokrat nejasne in nepopolne. V izjavi za javnost je Brešar zapisal, da je revizorska hiša PricewaterhouseCoopers, ki je opravila revizijo poslov v Tešu, ugotovila, da so bile informacije, ki sta jih februarja letos podala Teš in Holding Slovenske elektrarne, nepopolne, kar je zahtevalo dodatno obdelavo, da bi se zagotovilo uporabnost v analizah. Glede Teševih dobaviteljev družb Andrejc, Cigrad, DBSS in Kovinarstvo Sovič, o katerih v arhivih družbe po navedbah nekaterih medijev ni bilo mogoče najti nobenih informacij, je Brešar pojasnil, da so revizorji ugotovili, da razpisne dokumentacije in pogodb, vezanih z začetnim imenovanjem omenjenih dobaviteljev, ni bilo mogoče najti v arhivih, ker je bila ta dokumentacija v skoraj vseh primerih starejša od 10 let. Skladno z zakonodajo pa takšno dokumentacijo ni treba hraniti v arhivu. Po trditvah Brešarja je revizor zapisal, da je vseeno imel vpogled v razpisno dokumentacijo za dve pogodbi, ki sta bili dodeljeni družbi Vas leta 2003 in 2010m ter v pogodbo, ki je bila dodeljena podjetju DBSS februarja leta 2002 za vzdrževanje kurilnega sistema. V vseh treh primerih sta izbrana dobavitelja Vas ter DBSS predložila najnižjo ponudbo in izpolnjevala tehnične zahteve Teša , pravi Brešar, ki je projekt Teš 6 vodil do razrešitve konec leta 2010. Opozoril je tudi, da omenjene družbe niso sodelovale v projektu Teš 6.

Na tujih delniških trgih po slabem ponedeljku spet navzgor Proizvajalec računalnikov Dell se bo preoblikoval v zasebno podjetje, kar bo eden največjih menedžerskih odkupov v zgodovini. Vrednost posla bo 24,4 milijarde dolarjev, vanj pa so poleg bank vključeni Microsoft, finančno podjetje Silver Lake Partners in seveda ustanovitelj podjetja Michael Dell, ki bo poskušal podjetje kupiti po ceni 13,65 dolarja za delnico. To je malce višje od ponedeljkovega tečaja in 25 odstotkov več, kot so bile delnice vredne sredi januarja, ko so se pojavile prve govorice o menedžerskem prevzemu. Microsoft bo v obliki kredita posodil dve milijardi dolarjev. Dellova tržna kapitalizacija je lani padla za več kot tretjino, podjetje pa se ubada z vedno manjšim povpraševanjem po osebnih računalnikih. Finančne krivulje na Valu 202 Španija v ponedeljek močno obremenila evropske delniške indekse Wall Street okrevanje po precejšnjih izgubah Novica, da se Dell poslavlja od statusa delniške družbe delnice bodo seveda umaknili z borze, je pripomogla k pozitivnemu začetku torkovega trgovanja na Wall Streetu. Očitno je precej občuten ponedeljkov padec že pozabljen. Dow Jones se je namreč znižal za skoraj odstotek na 13.880 točk, kar je največ po novembru. Vzrok za nenaden preplah - še v petek so bili ameriški delniški indeksi na petletnem vrhu - lahko iščemo predvsem v občutno višjih donosih španskih in tudi italijanskih desetletnih obveznic. Španski premier Mariano Rajoy se srečuje z očitki o korupciji, pozivi k njegovemu odstopu pa so vedno glasnejši. Znaki, da je evropska kriza res dosegla dno Tudi na evropskih borzah so delnice po ponedeljkovem popravku spet krenile navzgor. Pomagali so tudi nekateri relativno spodbudni makroekonomski podatki. Območje evra se januarja resda ni moglo izogniti novemu padcu gospodarske dejavnosti, a je bil ta najmanjši v zadnjih desetih mesecih, kaže indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki je februarja porasel tretjič zapored, tokrat na 48,6 točke. V Nemčiji je vrednost omenjenega indeksa znašala 54,4 točke in bila tako najvišja v 19 mesecih, skrbi pa nizka vrednost PMI-ja v Franciji. Z 42,7 točke je bila ta najnižja v skoraj štirih letih. Tečaji delnic na Lj. borzi 5. februar NOVA KBM+5,20 %1,315 EUR LUKA KOPER +4,16 %9,38 GORENJE +0,47 %4,25 TELEKOM -0,58 %86,00 PETROL-0,60 %232,60 KRKA -1,17 %53,00 ZAV. TRIGLAV-1,79 %16,50 MERCATOR -2,96 %131,00 SBI TOP izgubil več kot odstotek Delnice slovenskih podjetij so se v torek večinoma pocenile, indeks SBI TOP 649 točk pa se je znižal za več kot odstotek. V prvi kotaciji so se vidneje, za okrog pet odstotkov, podražile le delnice Nove KBM in Luke Koper. Še največ prometa, 254 tisoč evrov, je bilo s Petrolom, ki je nihal med 232,55 evra in 237 evri. Mercatorjeve delnice so padle na 131 evrov. Dnevnik je poročal, da se Mercator z bankami pogaja, da bi do konca letošnjega junija poravnal le še obresti, ne pa tudi 1,1 milijarde evrov glavnice posojil.

Ljubljana - Tečaji na Ljubljanski borzi so že četrti zaporedni dan pridobili na vrednosti, osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 pa se je v prve pol ure trgovanja zvišal za 0,75 odstotka na 4212,5 indeksne točke. Na vrednosti je pridobila večina pomembnejših delnic z izjemo Mercatorja in Istrabenza, ki sta izgubila 1,3 oziroma 0,6 odstotka borzne vrednosti. Najvišjo in sicer kar 2,9-odstotno rast je zabeležila delnica Pivovarne Laško, ki je trenutno vredna 42,6 evra za delnico. Visoko 2,8-odstotno rast je zabeležila tudi delnica Pozavarovalnice Save, ki je včeraj razkrila poslovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Kljub visoki rasti premij se je Pozavarovalnica Sava soočala z kar 41,5-odstotnim padcem čistega dobička, kar je deloma posledica odpisa tri milijone evrov obveznic Lehman Brothers, oblikovanja za 3,3 milijone evrov škodnih rezervacij in visoke rasti škod. Tudi delnica Nove KBM je pridobila na vrednosti in je tako vredna 12,4 evra za delnico, medtem ko se je vrednost delnice Gorenja zvišala za 2,3, Telekoma Slovenije pa za 1,3 odstotka. Največ prometa je bilo v prve pol ure trgovanja sklenjenega z delnico Krke, ki se je zvišala za 0,05 odstotka na 55,1 evra za delnico.

Po 15 letih, ko je ena od oškodovank že pod rušo, še na ustavno sodišče. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo Telekoma za revizijo odločbe urada za varstvo konkurence (UVK) iz leta 1997, kjer je ta ugotovil, da je Telekom zlorabil položaj z diskriminacijo preostalih ponudnikov interneta. Uporabo posebne, cenejše številke za dostop do interneta je namreč omogočil samo hčerinskemu Siolu, ne pa tudi komercialnima ponudnikoma interneta K2.net, ki je končal v stečaju, in Quantum. “Čas je za pogovor” “Nobenega posebnega komentarja nimam, upam le, da bo zdaj priložnost za resen pogovor s predstavniki Telekoma,” nam je povedal Alojz Zadravec iz Quantuma. Na vprašanje, kolikšno odškodnino bodo zahtevali od našega največjega operaterja, ni želel odgovoriti, dejal je le, da morajo škodo najprej natančno izračunati. Če se na Telekomu o odškodnini ne bodo želeli pogovarjati, Zadravec napoveduje odškodninske tožbe. Gredo na ustavno so Nadzorniki ostajajo Skupščina. Delničarji včeraj niso odločali o menjavi nadzornikov, ker je AUKN zahtevo umaknila z dnevnega reda. Za vodjo skupščine je bil izbran Stojan Zdolšek in ne Franci Matoz, ki si ga je želela vlada. Zadnjo besedo o morebitni razširitvi dnevnega reda z razrešitvijo nadzornikov ima namreč predsednik skupščine. Gredo na ustavno sodišče? Na Telekomu odločitve vrhovnega sodišča niso želeli komentirati, poznavalci pa napovedujejo možnost, da bi se Telekom pritožil na ustavno sodišče. Po njihovem mnenju bi se lahko tudi odškodninska tožba zoper operaterja zaradi pravnih nedorečenosti izjalovila.

V Adrii Airways bodo v okviru načrtovane sanacije poslovanja zmanjšali število letov. Odločitev, kateri leti bodo ukinjeni, še ni sprejeta, a po nekaterih podatkih naj bi nehali leteti v Varšavo, Istanbul, London in Pariz. V Adrii so povedali, da bodo lete ukinili na podlagi analiz, ki pa še potekajo. V Adrii Airways bodo v okviru načrtovane sanacije poslovanja, ki najprej pomeni racionalizacijo, zmanjšali število letov. Odločitev, katere lete naj bi ukinili, še ni bila sprejeta, a bo v kratkem, so pojasnili v podjetju in dodali, da izvajajo natančne analize, ki bodo pokazale, katere linije so rentabilne in katere prinašajo izgubo. V tem trenutku leti Adria Airways na 28 rednih destinacij, poleg tega pa za zakupnike letal opravlja še vrsto čarterskih letov. Katere izmed letov bodo ob prehodu na zimski vozni red 30. oktobra ukinili, še ni znano, ker morajo izračune ta mesec dopolniti še s podatki iz poletne sezone, da bodo odkrili najbolj nedobičkonosne lete. Današnje Finance pišejo, da bo Adria konec oktobra najverjetneje nehala leteti v Varšavo, Istanbul, London in Pariz. V Varšavo tako iz Ljubljane ne bo imela več neposrednega leta, v preostala mesta pa z brniškega letališča letijo druge letalske družbe. V Adrii pisanja Financ niso mogli potrditi, saj bodo osnova za ukinitev operacij analize, ki še potekajo. Podobno velja za obstoječo floto, katere morebitno zmanjšanje bo pogojeno z odločitvijo o ukinjanju linij, je pojasnil direktor korporativnega komuniciranja v Adrii Airways Alen Mlekuž. V Adrii so v minulih letih veliko vložili prav v nakup letal, za katere so morali vzeti bančne kredite. V sprejetem letnem poročilu je bila tretjina vrednosti letal odpisana, tako da so letala vredna okrog 50 milijonov evrov. Adria se bo po programu prestrukturiranja lotila krčenja stroškov, kar pomeni ustavitev letenja na linijah, ki so najbolj izrazito negativne in nimajo vpliva na druge linije, iz tega sledi vprašanje velikosti flote in vseh ostalih stroškov, tudi števila zaposlenih , je po zadnji skupščini konec avgusta povedal glavni izvršni direktor podjetja Klemen Boštjančič. Eden od ukrepov pri krčenju stroškov bo tudi ukinitev letov na linijah, ki so izrazito negativne in ne vplivajo na druge linije. Še preden pa Adria stopi na to pot poslovne sanacije, mora pridobiti sveža sredstva, da se izogne prisilni poravnavi ali stečaju. Družba je namreč insolventna in zlasti tuji upniki do konca septembra pričakujejo poplačilo terjatev. Do takrat mora biti opravljena dokapitalizacija, ki obsega 50 milijonov evrov svežih sredstev iz državnega proračuna in Posebne družbe za podjetniško svetovanje kot upravljalca državne naložbe, ter konverzijo dela terjatev bank v lastniški delež. Kakšna bo višina pretvorbe terjatev, še ni znano, pogovori z bankami namreč še niso končani in bodo verjetno trajali vse do skupščine, ki bo 21. septembra. Banke pa kot pogoj za pretvorbo dela terjatev postavljajo tudi podpis kolektivnih pogodb, ki bi zmanjšale plače zaposlenim. Če dogovori ne bodo uspešni in dokapitalizacija ne bo izvedena, bodo Adriina letala že oktobra verjetno prizemljena.

Bonitetna agencija Moodys je obete za bonitetno oceno dolga Evropske unije znižala s stabilnih v negativne, ocena pa ostaja Aaa. V agenciji poslabšanje obetov pojasnjujejo s tem, da imajo negativne obete tudi države, ki ključno prispevajo v proračun EU. V bonitetni agenciji so zapisali, da je razumno pričakovati, da se bo kreditna sposobnost EU gibala v skladu s kreditno sposobnostjo njenih ključnih članic. Pri tem so navedli negativne obete Nemčije, Francije, Velike Britanije in Nizozemske, ki skupaj zagotavljajo 45 odstotkov proračuna EU. Bonitetna ocena EU ostaja najvišja, Aaa, kar Moodys pojasnjuje s konservativnim upravljanjem proračuna ter kreditno sposobnostjo in podporo njenih 27 članic . Ne izključuje pa možnosti znižanja ocene v prihodnosti, če se bo znižala boniteta članic EU. Tudi Nemčija, Francija, Velika Britanija in Nizozemska ohranjajo oceno Aaa.

Najvišja stopnja brezposelnosti v desetih letih V državah območja z evrom so za leto 2009 namerili enoodstotno inflacijo, ki jo spremlja 10-odstotna brezposelnost v 16 članicah. Na letni ravni je bil dvig cen enoodstoten, kar je za 0,1 odstotne točke več kot decembra lani, je v prvi oceni letnih gibanj cen sporočil evropski statistični urad Eurostat. Stopnja inflacije tako že tretji mesec zapored raste, saj je bila na območju evra novembra lani prvič po lanskem aprilu inflacija. Postopno okrevanje gospodarstva v evrskem območju in rast cen energentov v zadnjih mesecih tako po daljšem obdobju stagnacije ali celo padanja cen počasi poganjata tudi inflacijo. Nezaposlenih 23 milijonov ljudi Na območju 16 držav članic je bila brezposelnost v decembru za 0,1 odstotka večja kot novembra oz. 9,6-odstotna, kar je navišja stopnja brezposelnosti po januarju 2000. Brezposelnost v Sloveniji je bila 6,8-odstotna. Brezposelnost se je v primerjavi z letom poprej znatno zvišala, v območju z evrom je bila decembra 2008 8,2- odstotna, v celotni sedemindvajseterici pa 7,6-odstotna. Eurostat ugotavlja, da je bilo decembra lani v celotnem EU-ju brezposelnih dobrih 23 milijonov ljudi, kar je 163.000 več kot novembra. Od tega je bilo na območju z evrom slabih 15,8 milijona brezposelnih oz. 87.000 več kot novembra.

Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu. Izkoriščali bodo razliko v tlaku med sladko in morsko vodo. Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu Norveški energetski koncern Statkraft gradi prvo solno elektrarno na svetu, pri kateri se bo energija proizvajala iz razlike v tlaku med sladko in morsko vodo. Iz državnega podjetja so sporočili, da nameravajo do naslednjega leta postaviti prototip elektrarne na rečnem izlivu na južnem obronku Oslofjorda. Kot najpomembnejši princip pridobivanja energije iz soli so v koncernu Statkraft navedli naravni pojav osmozo. Pri tem sladka voda skozi membrano prodira v slano vodo ter povzroči tlak, ki ga je mogoče izkoristiti za proizvodnjo elektrike. V koncernu Statkraft so pojasnili, da lahko po desetih letih raziskav in razvoja zdaj končno postavijo prototip solne elektrarne. Vrednost naložbe je ocenjena na 100 milijonov kron 13 milijonov evrov.

Ljubljana - V novogoriškem Hitu so v začetku marca odpustili predsednika sindikata Vrba v Hitu Primoža Gulina. V Hitu pojasnjujejo, da je do izredne odpovedi delovnega razmerja "enemu izmed varnostnikov igralniško-zabaviščnega centra Park" prišlo zaradi utemeljenega suma tatvine službene pištole. Predstavniki sindikata Vrba bodo v spremstvu odvetnika Francija Matoza ozadje izredne odpovedi delovnega razmerja predsedniku sindikata Vrba v Hitu predstavili na današnji novinarski konferenci. Medtem v Hitu pojasnjujejo, da sta na oddelku varnosti centra Park pred dobrim letom izginila službena pištola in strelivo. "Policija je na tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper našega sodelavca, varnostnika v Parku. Iz sledov DNK na pištoli je bilo namreč ugotovljeno, da jo je uporabljal prav on. Gre za dogodek, ki se je zgodil leta 2008, uprava pa je za kršitelja izvedela februarja 2010, ko ga je policija ovadila tožilstvu," so pojasnili v Hitu. V družbi še navajajo, da je varnostnik tudi predsednik reprezentativnega sindikata Vrba v družbi Hit, ki bi moral biti s svojim ravnanjem in vedenjem vzgled svojim članom sindikata in preostalim delavcem. Sindikalna imuniteta ščiti sindikalnega zaupnika le v zvezi s sindikalnim delom, ne pa v zvezi s kršitvijo pravic in obveznostmi iz delovnega razmerja, dodajajo in poudarjajo, da bi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izrekli kateremu koli izmed varnostnikov, ki bi bili povezani s krajo orožja.

Ljubljana - Skupina Petrol pod vodstvom Aleksandra Svetelška se je tudi v prvem letošnjem četrtletju soočala s padcem količinske prodaje. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Skupina Petrol prodala 509.000 ton proizvodov iz nafte, kar je 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Kljub temu so se čisti prihodki zvišali za desetino, na 607 milijonov evrov. Rast prihodkov je v veliki meri temeljila predvsem na višjih cenah naftnih derivatov in rasti prihodkov pri prodaji dopolnilnega asortimenta. Ker Petrolu ni bilo treba oblikovati dodatnih slabitev deleža v Istrabenzu, se je čisti dobiček povzpel na devet milijonov evrov, medtem ko so v prvem kvartalu lani poslovali s 5,6 milijona evrov izgube. Podrobnejše podatke o poslovanju bodo v Petrolu predvidoma objavili konec maja, ko jih bodo obravnavali tudi člani nadzornega sveta.

Ne Petrol ne NFD do zdaj nista pokazala sposobnosti ali pripravljenosti stvar kapitalsko sanirati, strica iz Amerike še ni bilo, arabskega šejka in ruskega oligarha pa tudi ne, pravi prvi mož Istrabenza Topič. Od obstoječih lastnikov ne Petrol ne NFD do zdaj nista pokazala sposobnosti ali pripravljenosti stvar kapitalsko sanirati, strica iz Amerike do zdaj še ni bilo, arabskega šejka in ruskega oligarha pa tudi ne. Bogdan Topič Prvi mož Istrabenza Bogdan Topič se je odzval na navedbe, da sedanji upravi ne zaupajo niti banke niti največji lastnik Petrol. Označil jih je za neverjetne, saj bi lahko banke, če bi to želele, njegov odstop zahtevale že v pogajanjih o prisilni poravnavi. Ti komentarji očitno izkazujejo frustracijo nekoga, vendar trdim, da to niso banke, ker bi to lahko že davno naredile, je komentiral. Nezaupanja do uprave do zdaj ni bilo čutiti niti s strani Petrola, je dejal in komunikacijo s predsednikom uprave Aleksandrom Svetelškom označil kot normalno. S tem se je odzval na pisanje nekaterih medijev, da naj bi nadzorniki v četrtek zahtevali njegov odstop. Topič ni želel ugibati, kdo sproža govorice o njegovi zamenjavi, zanikal pa je, da bi se o zamenjavi pogovarjal s prokuristom Tomažem Berločnikom, ki naj bi ga po neuradnih informacijah nasledil v vrhu Istrabenza. Berločnik je z upravo konstruktivno sodeloval in izjemno veliko naredil predvsem v procesih, ki so bili vezani na Petrol, je ocenil. Kot največji uspeh v času, odkar je v vrhu Istrabenza, si Topič šteje izglasovanje prisilne poravnave, največji neuspeh pa vidi v propadu dogovora o prostovoljni poravnavi. Ta je formalno sicer še možna, vendar pa je že zaradi političnih konotacij, ki so spremljale zgodbo , po njegovem malo verjetna. Odstavitev cena za prostovoljno poravnavo? V Istrabenz sem prišel, da stvari rešim. Bogdan Topič Navedbe, da naj bi bila njegova odstavitev cena za prostovoljno poravnavo med bankami in lastniki, o čemer je danes pisal časnik Delo, je Topič zanikal. Dejal je, da se je sam zanjo potegoval od vsega začetka, zato se mu ne zdi, da bi lahko predstavljal oviro za dosego dogovora. Prvi mož Istrabenza pa je potrdil, da je bil Svetelšek nezadovoljen z umikom napovedanega sklica skupščine. Skupščino so po besedah Topiča preklicali zato, ker je bila predvidena dokapitalizacija ob izglasovanju prisilne poravnave brezpredmetna, poleg tega pa so umik dokapitalizacije predlagali tudi mali delničarji, je še dejal. Izglasovali prisilno poravnavo Topič je potrdil še, da so Istrabenzovi upniki 17. decembra izglasovali prisilno poravnavo. Banka Unicredit je po njegovih navedbah pritožbo glede terjatve v vrednosti osmih milijonov evrov umaknila. Prisilno poravnavo je neuradno podprlo približno tri četrtine upnikov. Ko bo postal sklep o tem pravnomočen, bo začel teči štiriletni rok za poplačilo terjatev. Istrabenz bo moral v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja letos poplačati za 19 odstotkov oziroma nekaj manj kot 90 milijonov od 462 milijonov evrov priznanih terjatev. Katera podjetja bodo prišla na vrsto za prodajo že letos, Topič ni želel razkriti. Je pa potrdil, da je Instalacija, ki ima v lasti skladišča goriva na Srminu, med bolj likvidnimi naložbami, in da bodo verjetno najprej na vrsti najbolj likvidne naložbe.

Stockholm - Skandinavska letalska družba SAS je zaradi težav s špansko hčerinsko družbo Spanair v letošnjem tretjem četrtletju vnovič ustvarila izgubo. Kot so danes v Stockholmu sporočili s sedeža družbe, je izguba znašala dve milijardi kron (200 milijonov evrov), potem ko je SAS tretje četrtletje lani končal z 701 milijonom kron dobička. SAS je moral v preteklih mesecih za slabi dve milijardi kron (200 milijonov evrov) znižati knjigovodsko vrednost Spanaira, potem ko je poleti opustil prizadevanja za prodajo hčere. Število potnikov se je v tretjem četrtletju zmanjšalo za 5,4 odstotka na 9,8 milijona, medtem ko so se prihodki povečali za 0,4 odstotka na 16,4 milijarde kron. Po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov se je vrednost delnic družbe na borzi v Stockholmu znižala za skoraj tri odstotke. V SAS, kjer so že pred časom napovedali program za zniževanje stroškov, s katerim bi letos privarčevali 1,5 milijarde kron, so danes povedali, da iščejo nove možnosti za zniževanje stroškov.

Konec za tri podjetja Mariborsko okrožno sodišče je začelo stečajna postopka v Karoserijah in Velt Stavbarju, celjsko pa je sprožilo postopek za stečaj podjetja Vegrad Naložba. Z začetkom stečajnega postopka v podjetju Karoserije je mariborsko okrožno sodišče vendarle zaključilo agonijo okoli 50 preostalih zaposlenih, ki so s stavko že skoraj tri mesece zaman poskušali doseči izplačilo zaostalih plač in drugih obveznosti ali pa vsaj stečaj. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Simona Prelogarja, upnike pa pozvalo, da najpozneje do 9. decembra prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar pravi, da je stečaj za delavce na neki način olajšanje, saj se bodo zdaj končno lahko prijavili na borzo in prišli vsaj do nekaj denarja. Kljub temu pa upajo, da se bodo čim prej lahko sestali s stečajnim upraviteljem, da z njim dorečejo nadaljnje postopke. V stečaj tudi hči Stavbarja Gradenj Isto sodišče je danes začelo tudi stečajni postopek družbe Velt Stavbar, hčerinske družbe mariborskega gradbenega podjetja Stavbar Gradnje, ki je v stečaju od januarja. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana Nasta Korbun, sodišče pa je upnike pozvalo, da svoje terjatve prijavijo v treh mesecih oz. najpozneje do 9. decembra. Omenjeno podjetje naj bi bilo pravzaprav podjetje z enim samim zaposlenim - Miroslavom Temnikom, sicer direktorjem propadle družbe Stavbar Gradnje. Ime družbe se je v javnosti pojavilo v začetku lanskega leta, ko je bila izbrana za izvajalca del pri gradnji doma starostnikov Dom pod Gorco. Za njim naj bi se za pridobitev posla skrivala Stavbar gradnje in MTB, ki sta bila takrat oba v prisilni poravnavi. Zaradi omenjenega posla in domnevnih nepravilnosti pri ustanavljanju družbe Dom pod Gorco je bila novembra lani proti mariborskemu županu Francu Kanglerju in še trem osebam vložena kazenska ovadba. Okrožno sodišče v Celju pa je začelo stečajni postopek družbe pooblaščenke Vegrad Naložba. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Dušana Taljata. Tudi v tem primeru imajo upniki do vključno 9. decembra čas, da prijavijo terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice. Stečaj Vegrada Naložbe predlagalo podjetje samo Družba Vegrad Naložba je bila največja, 56,76-odstotna lastnica Vegrada, ki je v stečaju od 6. oktobra lani. Lastniki družbe Vegrad Naložba so bili nekdaj vodilni v podjetju Vegrad, med drugimi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Stečaj je predlagalo podjetje samo.

Stroški. Zaradi prenove IT-sistema opravili 147 tisoč ur nepotrebnega dela. “Z uvajanjem novega informacijskega sistema na Davčni upravi Republike Slovenije (Durs) so se pri našem delu začele pojavljati težave,” je včeraj potožil predsednik računovodske zbornice Aleksander Štefanac. Nekaj največjih težav je naštel član upravnega odbora zbornice Tomaž Okorn: dacarji dolg terjajo takoj, preplačil ne vračajo, zavezanci prejemajo opomine za dolgove, čeprav imajo na drugih kontih presežke, stranke zavestno plačajo neobstoječi dolg samo zato, ker potrebujejo potrdilo o plačanih davkih in prispevkih. Stroškov za 6,6 milijona “Od začetka leta smo zaradi teh težav opravili 147 tisoč ur pogovorov z davčnimi nadzorniki. Če preračunamo, nas je to stalo 6,6 milijona evrov,” je še povedal Okorn in dodal: “V obzir je treba vzeti tudi dejstvo, da so 147 tisoč ur zaradi težav z informacijskim sistemom opravili davčni nadzorniki. Tudi njih je treba plačati.” Prenova sistema stoji Varčevanje. Vrednost projekta prenove Dursovega IT-sistema je ocenjena na 22 milijonov evrov. Izvajalcem, družbi IBM, so doslej plačali 13,6 milijona evrov. Zaradi pomanjkanja denarja v proračunu so projekt ustavili. Ker sistem ni deloval, so podjetju RRC plačali pet milijonov evrov za vzdrževanje starega sistema. “Sistem je prinesel veliko novosti, na katere se navajajo tudi računovodski servisi. Res je, da se v večjem številu obračajo na nas, toda naše izkušnje kažejo, da predvsem zaradi pojasnil v zvezi s knjigovodskim stanjem in ne zaradi napak. Seveda se občasno izkaže, da je bila napaka storjena tudi na naši strani,” so odgovorili na Dursu in poudarili, da so zaradi lažje komunikacije z dacarji vzpostavili poseben kanal, prek katerega lahko zavezanci takoj pridobijo želene informacije. Spremembe tudi na slabše Računovodje so dacarje okrcali tudi zaradi spremembe sistema nadzora davčnih zavezancev. Novost je namreč, da se nadzorniki, ki preverjajo poslovanje posamezne družbe ali podjetnika, menjajo. “Durs ne zagotavlja sledljivosti tistega, kar smo računovodje povedali kontrolorjem, ki so podatke zavezanca v preteklosti že preverjali. Vsakič znova jim moramo sporočati najosnovnejše podatke. To je nepotrebno zapravljanje časa,” je bil kritičen Okorn.

Kolonelova pritožba ni zdržala Višje sodišče v Mariboru je dokončno zavrnilo pritožbo družbe Kolonel Boška Šrota glede uvedbe stečaja v družbi Center Naložbe. Pritožbo je sodišče namreč označilo kot neutemeljeno. Prek Centra Naložb je nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot obvladoval Infond Holding in celotno laško skupino. Mariborsko okrožno sodišče je stečajni postopek nad družbo Center Naložbe uvedlo 13. avgusta lani, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Aleksandra Šimona. Od 108 milijonov evrov prijavljenih terjatev Šimon upnikom priznava okoli 92 milijonov, medtem ko prereka za 15,8 milijona evrov terjatev. Skupaj je terjatve prijavilo 30 upnikov, večino družbe, povezane s Pivovarno Laško. Stečaj bi oškodoval upnike, ki so glasovali zanj? Kolonel je uvedbi stečaja ugovarjal, ker naj bi bilo njegovo poslovanje v veliki meri odvisno od usode Centra Naložbe, nadaljevanje stečajnega postopka pa bi po njihovem prepričanju številne upnike in lastnike prikrajšalo za vložena sredstva. Za začetek stečaja je sicer glasovalo 73 odstotkov upnikov, preostalih 27 odstotkov pa sploh ni glasovalo.

Odpovedi pogodb še ta teden Delavci Preventa bodo odpoved pogodb o zaposlitvi prejeli v prihodnjih dneh, v torek pa je del delavcev prejel poziv, naj se vrnejo na delo. Prevent Halog iz Lenarta se je namreč s stečajnima upraviteljema Preventa Globala Borisom Kastivnikom in Preventa Avtomobilskih delov Grego Ermanom dogovoril za dokončanje del za Volkswagnov program Golf. Približno 60 šivilj naj bi proizvodnjo končalo v treh dneh, s tem pa se bodo izognili vračanju materiala in zalog. Erman je pojasnil, da so pri inventuri ugotovili, da je ostala nedokončana proizvodnja in se z naročnikom dogovorili, da jo zaključijo in naredijo vse izdelke, ki jih bo naročnik prevzel in tudi plačal. S tem se po njegovih besedah povečuje stečajna masa. Če denarja za plačilo delavk v stečajnem postopku ne bo, pa bodo delavke plačane iz jamstvenega sklada. Stečajna upravitelja sicer čaka veliko dela. Prevent Halog, ki je v lasti Nijaza Hastorja se namreč zanima za najem proizvodnje tudi v prihodnje. Boxmark stečajnima upraviteljema predstavil predloge Erman in Kastivnik pa sta se sešla tudi s prvim možem družbe Boxmark Leather Marjanom Trobišem. Ta jima je predstavil predloge družbe, o konkretnih rokih pa niso govorili. Kdaj bo padla odločitev, je odvisno od obeh stečajnih upraviteljev, je dejal Trobiš, saj bi lahko, kar se tiče Boxmarka, dogovor sklenili že jutri . Stečajni upravitelj Preventa avtomobilski deli Grega Erman je dejal, da so Trobiševa prizadevanja okvirno podprli, in potrdil, da je treba stvari urediti hitro, v od dveh do treh tednih, saj si želijo, da bi najpozneje 23. avgusta že zagnali del proizvodnje. Na ločen sestanek pa bo prišel tudi direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc, s katerim se bodo dogovarjali o pridobitvi koncesije za upravljanje letališča, ki bi povečala možnost prodaje. V Slovenj Gradec prihajajo tudi predstavniki Evropskega letalskega in obrambnega koncerna EADS, ki se zanimajo za nakup Preventovega hrvaškega podjetja Zlatar. Socialne razmere na Koroškem se bodo močno poslabšale Stečajna upravitelja sta se v torek sešla tudi s predstavniki Zavoda za zaposlovanje in Jamstvenega in preživninskega sklada. Zaradi stečaja obeh podjetij se bodo namreč socialne razmere v regiji zelo poslabšale. Ko bodo delavci prejeli odpovedi pogodb o zaposlitvi, se bodo lahko prijavili v evidenco brezposelnih. Delavci so ostali brez treh mesečnih plač in potrebujejo takojšnjo denarno pomoč, zato bo nujno hitro ukrepanje zavoda. Večino delavcev bodo prijavili septembra in do 7. oktobra bodolahko prejeli prva nadomestila. Nedopustno je, da morajo delavci na pomoč čakati mesec in pol Brez dela bo ostalo 1.260 ljudi, zato se bo stopnja brezposelnosti z 12,6 odstotka dvignila na 16 odstotkov, ponekod pa tudi 20 odstotkov. V regiji bo skupno brezposelnih več kot 5.000 ljudi.

Vegradovi delavci še vedno niso prejeli neizplačanih plač. Kot pravi sindikalist Čater, banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev. Če zaposleni ne bodo dobili plač, je stavka še vedno v igri. Sindikalist Srečko Čater Zaposleni v Vegradu še vedno niso prejeli izplačil neporavnanih preteklih plač, za kar se je vodstvo družbe dogovorilo s sindikatom. Banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev, ki so na računu Vegrada, je povedal sindikalist Srečko Čater. Povedal je, da se bo v sredo ponovno sestal izvršilni odbor sindikata. Potem ko sta se novo vodstvo Vegrada na čelu z Borisom Medvedom in podjetniški sindikat prejšnji teden dogovorila za izplačilo še neporavnanih, a zapadlih plačil, je Čater krivdo za neizplačilo pripisal Novi Ljubljanski banki NLB, ki po njegovih besedah zadržuje izplačila. V NLB so to prejšnji teden zanikali. Možna je tudi stavka Izvršilni odbor sindikata bo razmere v podjetju spet pretresal na sredinem sestanku, ki je sklican za ob 8. uri zjutraj. Takrat se bo sindikat odločil tudi, kaj storiti, če do petka, 17. septembra, vsi zaposleni v Vegradu ne bodo dobili plač za avgust. Možna je tudi stavka. Medtem delavci v okviru postopka prisilne poravnave, ki ga je celjsko sodišče za Vegrad uvedlo 1. septembra, prijavljajo svoje terjatve. Čater je izpostavil, da imajo v zvezi s tem kar nekaj težav, saj je težko zbrati točne podatke, potem ko so delavci delali za različna Vegradova podjetja. Upniki imajo v okviru postopka do 1. oktobra čas za prijavo terjatev.

Približno 200 nekdanjih delavcev Vegrada lahko uveljavlja pravico do nadomestila za brezposlenost Nedavni podpis socialnega sporazuma med Slovenijo in BIH-om je končal negotovost številnih bosanskih delavcev, ki so ob stečajih Vegrada in drugih gradbenih podjetij imeli le začasna dovoljenja za delo. Približno 200 nekdanjih delavcev propadlega Vegrada, ki jim je pri nas do podpisa sporazuma mirovala pravica do nadomestila za brezposelnost, lahko od začetka tega meseca to pravico uveljavlja, je za Radio Slovenija poročal Miran Korošec. Nočna mora se je končala Sindikalist Srečko Čater pravi, da je socialni sporazum med državama končno odpravil krivico bosanskim delavcem, ki so pri nas vsa leta plačevali v sklad za primer brezposelnosti, niso pa bili upravičeni do denarnega nadomestila tako kot slovenski državljani . Ta nočna mora se je končala, vsi delavci pa se morajo najkasneje v 30 dneh javiti na pristojnem zavod za zaposlovanje in urediti to razmerje, ki je bilo takrat s sklepom postavljeno na čakanje, je še opozoril Čater. Vlog na velenjskem zavodu le pet Na velenjski Zavod za zaposlovanje, na katerega je ob stečaju prišlo največ Vegradovih delavcev, pa se jih je do včeraj oglasilo zelo malo, pravi direktor Robert Rajšter. Sprašujejo po informacijah, zanima jih, kako pravzaprav uveljaviti to pravico do preostanka denarnega nadomestila. Vlog pa je bilo za zdaj pet. Prek velenjskega zavoda je doslej našlo drugo službo približno 200 Vegradovih stečajnikov. Druge sindikat sicer išče, da bi jih opozoril na njihovo odmrznjeno pravico do nadomestila z borze, vendar Čater pojasnjuje, da so ti delavci na svojih naslovih, kjer so bivali v samskih domovih, praktično nedosegljivi. Raztepeni so po vsej Sloveniji, delajo na črno, se preživljajo kot vedo in znajo, saj niso bili deležni pravice, ki jim po zakonu in po neki človeški logiki pripada, je poudaril.

Stockholm - Švedski tekstilni koncern Hennes&Mauritz (H&M) je v zadnjem četrtletju minulega poslovnega leta, ki se je končalo konec lanskega novembra, ustvaril 851 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 21 odstotkov več kot leto prej. Upad povpraševanja so nadoknadili z odpiranjem novih trgovin. Drugi največji evropski proizvajalec oblačil je prihodke od prodaje v zadnjem četrtletju poslovnega leta povečal za 6,5 odstotka na 3,84 milijarde dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V celotnem poslovnem letu je H&M ustvaril 2,3 milijarde dolarjev čistega dobička oziroma sedem odstotkov več kot leto prej, prihodki od prodaje pa so se zvišali za 15 odstotkov na 14 milijard dolarjev. Kot so pojasnili v družbi, so v minulem letu odprli več trgovin od sprva načrtovanih, saj je pešanje gospodarstva omogočilo nove priložnosti za odpiranje trgovin. H&M je imel ob koncu lanskega novembra 1988 trgovin, leto prej pa 1783. V letošnjem letu bo H&M odprl 240 novih trgovin, večinoma v ZDA, Veliki Britaniji, na Kitajskem, v Franciji, Nemčiji in Italiji.

Dve uspešni dokapitalizaciji Gorenja Delnice Gorenja, vplačane v okviru druge letošnje dokapitalizacije, ki je potekala od 20. novembra do 17. decembra, so začele vzporedno kotirati na borzah v Ljubljani in Varšavi. Gorenje je jeseni izvedlo dokapitalizacijo, v kateri je z 10 milijoni evrov sodelovala japonska družba Panasonic. Decembra pa je končala še druga dokapitalizacija, v kateri je bilo 6,17 milijona evrov vplačanih v Sloveniji, 10,55 milijona evrov pa so vplačali vlagatelji na Poljskem. Skupaj je Gorenje tako zbralo skoraj 17 milijonov evrov. Nove delnice vzporedno kotirajo v Ljubljani in Varšavi. Član uprave Peter Groznik je dejal, da je vzporedna kotacija na Varšavski borzi prava odločitev za nadaljnji razvoj poslovanja Gorenja, saj omogoča širši dostop do mednarodnih kapitalskih trgov, dinamičnost poljskega kapitalskega trga in prepoznavnost Varšavske borze med tujimi vlagatelji pa odpira možnosti za izboljšanje likvidnosti Gorenjeve delnice. Za vstop na Varšavsko borzo so v Gorenju odločili, ker gre za enega najbolj dinamičnih kapitalskih trgov v Evropi. Varšavska borza je že vrsto let tudi med vodilnimi evropskimi borzami po številu javnih ponudb. Delnice kupovali tudi v upravi V procesu dokapitalizacije so sodelovali tudi člani uprave in nadzornega sveta družbe. Največ delnic 4.640 delnic v vrednosti 19.998 evrov je vplačal Groznik, medtem ko je predsednik uprave Franjo Bobinac za 2.000 delnic vplačal 8.620 evrov. Novi kapital, 26,7 milijona evrov, bo Gorenje uporabilo za načrtovane razvojno-naložbene dejavnosti in za delno odplačilo finančnih dolgov. S tem naj bi velenjska družba povečala razvojne sposobnosti in mednarodno konkurenčnost ter izboljšala svoj finančni položaj.

Vse informacije na spletni strani Aerodroma Ljubljana S poletnim voznim redom, ki bo začel veljati 28. marca, se na ljubljansko letališče vrača finski letalski prevoznik Finnair, ki bo Ljubljano povezal s Helsinki - in to štirikrat na teden. Poleg Finnaira bo na ljubljansko letališče redno letelo osem letalskih prevoznikov, ki bodo slovensko prestolnico povezali z 28 evropskimi mesti. Z uveljavljanjem poletnega voznega reda bo tako z letališča Jožeta Pučnika med drugim mogoče leteti v Helsinke, Dublin, Manchester, Madrid, Barcelono in Stockholm, so sporočili iz Aerodroma Ljubljana, ki upravlja letališče. Vse informacije na spletni strani Aerodroma Ljubljana Na njihovi spletni strani so predvideni prihodi in odhodi letal za vso sezono že navedeni, administratorji pa informacije ob morebitnih spremembah prevoznikov tudi dnevno osvežujejo. Maja bo na spletni strani objavljen še seznam čarterskih destinacij. Vozni red nekoliko spremenjen v času obnove steze Vozni red je informativne narave, opozoriti pa velja še, da med 7. in 21. aprilom ne bo popolnoma veljal, saj bo tedaj ljubljansko letališče zaradi obnove srednjega dela vzletno-pristajalne steze zaprto.

SID banka je v prvem letošnjem polletju s 433 milijoni evrov financirala približno 500 slovenskih podjetij. Največji delež kreditov je bil namenjen za spodbujanje internacionalizacije, najbolj pa se je povečal obseg sredstev za financiranje tehnološko-razvojnih projektov. 443 milijonov evrov posojil je SID banka v prvih šestih mesecih leta namenila 500 slovenskim podjetjem. Med kreditiranimi podjetji je bilo štiri petine malih in srednje velikih podjetij. Od teh je polovica kredite pridobila za namen spodbujanja podjetništva, preostala polovica pa za razvojne, izvozne, okoljevarstvene, energijske in druge namene. Kot še pravijo, pri financiranju dajejo prednost tistim poslom, ki prinašajo višjo dodano vrednost, ustvarjajo nova delovna mesta in prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva. Na ta način spodbuja zlasti mala in srednje velika podjetja, internacionalizacijo, razvoj in inovacije ter konkurenčnost podjetij. Kot zelo uspešen se je izkazal tudi novi program neposrednega financiranja tehnološko-razvojnih projektov, v okviru katerega je SID banka doslej odobrila že 18 razvojnih kreditov v skupni vrednosti 95 milijonov evrov, pravijo v razvojni banki. Kar polovico od skupnega zneska 433 milijonov evrov pa je SID banka namenila za spodbujanje internacionalizacije slovenskih družb. Četrtino povratnih sredstev SID banke so v prvem polletju prejele družbe iz savinjske regije, 24 odstotkov podjetja iz osrednjeslovenske regije, 14 odstotkov slovenska podjetja v tujini, 11 odstotkov podravske družbe, po šest odstotkov gorenjske in goriške družbe, tri odstotke pa pomurska podjetja. Dobra polovica kreditov je bila namenjena podjetjem iz predelovalne dejavnosti, desetina družbam iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, sledijo podjetja iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter iz finančne in zavarovalniške dejavnosti.

Karikatura se navezuje na komentar: Hrvati naj bodo uspešni...

Vlada je že na primeru Cimosa pokazala, da ji ni vseeno za težko situacijo velikih gospodarskih subjektov, zato pričakujem, da bo enako storila tudi tu in ne bo pustila na cedilu več kot 1500 zaposlenih, je dejal župan Murske Sobote. Delavci Aha Mure pa so dve uri opozorilno stavkali. Župan Murske Sobote Anton Štihec je predsednico vlade Alenko Bratušek in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika pozval, da se aktivneje vključita v reševanje vedno bolj skrb vzbujajočih razmer v družbi Aha Mura. Kot je zapisal, ima država pogodbeno razmerje z lastnico Aha Mure, iz katerega izhajajo obveznosti obeh partnerjev. Lastnica Aha Mure je skupina Aha, lastnika slednje pa sta Mojca Lukančič in njen partner. Anton Štihec Vlada je že na primeru Cimosa pokazala, da ji ni vseeno za težko situacijo velikih gospodarskih subjektov, pomembnih za celotno regijo, zato pričakujem, da bo z enako mero odgovornosti in vneme to storila tudi v primeru pomurskega giganta in ne bo pustila na cedilu več kot 1500 zaposlenih v tej družbi, je poudaril Štihec. Dveurna opozorilna stavka Delavci Aha Mure pa so danes med 10.30 in 12.30 izvedli opozorilno stavko, saj niso dobili niti delnega izplačila marčne plače. Vodstvo družbe jim izplačilo dela plač obljublja do petka, preostanek pa do konca prihodnjega tedna. Če akontacija do petka ne bo izplačana, bo stavkovni odbor za 6. maj napovedal celodnevno opozorilno stavko. Sindikat v Aha Muri drugih zahtev kot izplačilo marčnih plač nima, za današnjo stavko pa se je odločila večina od 1500 zaposlenih. Generalni direktor družbe Matjaž Hudopisk je delavcem v sredo obljubil izplačilo akontacije marčne plače do petka, predvidoma do polovice, preostanek pa do konca prihodnjega tedna, ko bo znana tudi odločitev bank glede odobritve nove kreditne linije.

Reykjavik - Islandija ima zaloge hrane še za tri do pet tednov, največji uvozniki pa trdijo, da se brez finančne injekcije država ne bo uspela izogniti lakoti. Po tem, ko je država prevzela tri največje islandske banke, so uvozniki hrane, katerim so omenjene banke posojale denar, ostali brez finančne podpore. Pri nekaterih izvoznikih hrane pa je potrebno plačati vnaprej. Osrednja banka Islandije zatrjuje, da so rezerve dovolj velike za zagotovitev zalog hrane za 8 do 9 mesecev, uvozniki hrane pa trdijo, da bo slednjih zmanjkalo že čez najmanj 3 tedne. Problem je tudi v tem, da uvozniki zaradi drastičnega padca vrednosti krone težko kupujejo tuje valute. Še vedno pa ni znano, kakšno bo novo vzpostavljeno ravnotežje med islandsko krono in tujimi valutami. Islandija uvozi skoraj polovico vse hrane, z lastno proizvodnjo pokrije le zahteve po mleku in mesu. Država je že prejela 400 milijonov evrov pomoči s strani nordijskih držav, z Rusijo pa se trenutno dogovarja o več milijardah evrov pomoči.

Ljubljana - Življenjske potrebščine v Sloveniji so se tudi aprila precej podražile. Mesečna inflacija je tako znašala 1,1 odstotka, kar je zvišalo tudi letno inflacijo. Po podatkih državnega statističnega urada Surs je aprilska letna inflacija znašala 2,3 odstotka, kar je za 1,2 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Nazadnje smo tolikšno inflacijo v Sloveniji beležili novembra 2008. Letna inflacija v Sloveniji je bila tudi višja tudi od območja evra, saj je šestnajsterica po prvih ocenah Eurostata beležila 1,5-odstotno inflacijo. Rast cen od začetka leta do konca aprila je bila 1,7-odstotna, kar je za 0,5 odstotne točke več kot v prvih štirih mesecih lani. "Aprilsko povišanje cen je bilo visoko, čeprav so se cene tudi v minulih letih v tem mesecu relativno močno povišale," pojasnjujejo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po daljšem obdobju se tokrat cene niso znižale prav v nobeni skupini, mesečno rast pa so najbolj zaznamovale višje cene oblačil in obutve ter višje cene energentov. "Dvig cen prve skupine je bil posledica običajnih sezonskih dejavnikov, dvig cen drugih pa posledica gibanja cen energentov na svetovnih trgih," pojasnjujejo v Umarju. Oblačila in obutev sta se tako podražila za 4,6 odstotka in k skupni mesečni rasti cen prispevala 0,4 odstotne točke. Cene goriv in energentov, ki so se zvišale za 1,4 odstotka, so prispevale za 0,3 odstotne točke, za 0,2 odstotne točke pa so inflacijo dvignili tudi dražji tobačni izdelki. Ti so se namreč zaradi letošnjega prvega dviga trošarin v povprečju podražili za 6,7 odstotka. V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupini stanovanje, in sicer za 10,7 odstotka. Sledijo alkoholne pijače in tobačni izdelki, ki so se podražili za 9,9 odstotka ter gostinske in nastanitvene storitve (za 1,9 odstotka). Skupaj je bilo blago dražje za 2,5 odstotka, storitve pa za dva odstotka. Pri tem so se cene dnevne porabe v enem letu zvišale za šest odstotkov, cene trajnega in poltrajnega blaga pa so se znižale za 6,9 oziroma 0,6 odstotka. [email protected]

Ljubljana - Uprava Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki jo vodi Mateja Duhovnik, je po podatkih Financ v letu 2011 najela za več kot 1,5 milijona evrov različnih svetovalcev. Najdražja naj bi bila svetovalna pogodba za urejanje dokumentacije s podjetjem 360ecm, vredna milijon evrov. Kot navajajo današnje Finance, zaposleni na Darsu pravijo, da urejanje dokumentacije pomeni urejanje in shranjevanje dokumentacije ter ravnanje s to, tudi mikrofilmanje in njihovo arhiviranje. A dodajajo, da kljub plačilu ni še skoraj nič narejenega.Za odvetniške storitve skoraj pol milijona evrov Nadzorni svet Darsa se je sicer v ponedeljek sešel na izredni seji zaradi 19.000 evrov vredne pogodbe podjetja Triniti PR, ki jo je sklenila uprava. Na Darsu pa naj bi lani, kljub temu da so v pravni službi imeli osem zaposlenih, za odvetniške storitve porabili še skoraj pol milijona evrov. Na Darsu po navedbah Financ pojasnjujejo, da sta ta hip v pravni službi od sedmih zaposlenih pravnikov dva zaradi subjektivnih razlogov večkrat odsotna. Zaradi problematike v gradbeništvu pa se je, kot so zapisali, v zadnjih dveh letih obseg dela za zaposlene pravnike v pravni službi družbe izrazito povečal. Poudarjajo še, da so zaposleni pravniki v zadnjem času prevzeli tudi nekatere naloge, ki so jih v preteklosti opravljali zunanji svetovalci. Pravijo, da s specializiranimi pravnimi svetovalci sodelujejo zlasti pri zastopanju na sodiščih v različnih sodnih postopkih, še zlasti zahtevnejših in dolgotrajnih."Prijateljske usluge izbrancem" Kot je za Finance glede 1,5 milijona evrov, namenjenih za svetovalce, dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, tega ni mogoče zagovarjati kot neko poslovno potrebo podjetja, "ampak kot 'prijateljske' usluge izbrancem. Očitno je prišel čas, ko se bodo morali do teh dogajanj opredeliti tako nadzorniki kot AUKN". Nekdanji član računskega sodišča Martin Jakše pa je me drugim menil, da stroškov za pravna mnenja sploh ne bi smelo biti in dodal, da razen če računajo na lobistične usluge zunanjih svetovalcev. "Javnih naročil v zadnjem letu sploh ni bilo. Delajo z naročilnicami do 20 tisočakov. Res se delajo norca iz države," je še dodal.

Ljubljana - Varuh konkurence je zoper Telekom Slovenije uvedel postopek ugotavljanja domnevne kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Varuh je namreč ocenil, da je podana verjetnost, da je Telekom zlorabil prevladujoči položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom. Urad za varstvo konkurence je to ocenil na podlagi podatkov, ki jih je posredovala mariborska telekomunikacijska družba Amis, in podatkov, ki jih je zbral pri izvajanju nadzora nad določbami omenjenega zakona, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma. V Telekomu Slovenije, ki je v večinski državni lasti, ob tem poudarjajo, da poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter da bodo tekom postopka ugotavljanja domnevne kršitve dokazali, da do zlorabe prevladujočega položaja ni prišlo. Kot je znano, je Amis vložil tudi tožbo zoper Telekom, v kateri zahteva odškodnino v višini 56,8 milijona evrov. Za tožbo se je odločil zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja in kršitev odločb agencije za pošto in elektronske komunikacije na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa, na trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke, na trgu optičnih povezav do kolokacijskih prostorov in v zvezi s t.i. škarjami cen.

Luka Koper - kar 30 osumljencev? Kriminalisti v Luki Koper preiskujejo več domnevno spornih poslov. Predsednik uprave, njegov namestnik in direktor ene od Lukinih družb so osumljeni več kaznivih dejanj. Robert Časar, Aldo Babič in Milan Pučko naj bi prekoračili pooblastila, protipravno pridobivali premoženjske koristi, finančno izčrpavali podjetja in neupravičeno nakupovali zemljišča, navaja TV Slovenija. S Policijske uprave Koper so sporočili, da kriminalisti preiskovalna dejanja v povezavi s poslovanjem gospodarske družbe Luka Koper opravljajo zaradi sumov gospodarskih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Kot poroča TV Slovenija, naj bi kar 30 osumljenih oseb pridržali v prostorih piranske policijske postaje. Pod drobnogledom naložbe zadnjih petih let Kriminalisti preiskujejo kapitalske naložbe zadnjih petih let, še poroča TV Slovenija. Tako naj bi bili pod drobnogledom posli družbe, povezani z nakupi zemljišč za terminala v Sežani in Beltincih, izgradnja nove upravne stavbe in potniškega terminala, domnevno škodljivi posli s podjetji Grafist, B.R.I.L. in ACK ter 25-milijonov evrov vreden nakup deležev v slovaškem podjetju TT Invest. Vse te preiskave bodo tudi predmet posebne revizije, za katero se je vlada odločila pred kratkim. Anonimna ovadba zoper Časarja in Graja Pod lupo naj bi bilo tudi podjetje Inženiring Graj v Murski Soboti, ki v Pomurju ureja postopke za gradnjo logističnega centra v Lipovcih. Direktor podjetja Robert Graj izjav ne želi dajati. Na tem mestu velja pojasniti, da je Policijska uprava Koper nedavno prejela tudi anonimno kazensko ovadbo zoper direktorja Luke in Graja Inženiringa Roberta Časarja in Roberta Graja. Poleg tega so kriminalisti opravljali hišne preiskave po vsej Sloveniji - tudi v Murski Soboti, Novi Gorici in Sežani. Kot so dejali na policiji, kriminalisti pri tem sodelujejo z okrožnim državnim tožilstvom. Hišne preiskave pri vodilnih Luke Koper? Kriminalisti naj bi med drugim opravili tudi hišne preiskave na domu že omenjenih predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja, njegovega namestnika in člana uprave Alda Babiča in izvršnega direktorja ene od Lukinih družb v Sežani Milana Pučka, poročajo mediji. Pučko naj bi pred kratkim ostal brez prenosnega računalnika in telefona, kar je sprožilo ugibanje, ali je izginotje povezano s prikrivanjem nekaterih dokazov pri preiskavi domnevno spornih poslov družbe. Po besedah tiskovnega predstavnika Luke Koper Sebastjana Šika zaposleni namena preiskave ne poznajo, ugibajo pa, da gre za preiskavo, ki naj bi jo sprožila podtikanja in špekulacije v javnosti. Veliko dela za revizorja Vlada, ki je skupaj s Kadom in Sodom lastnica 67,11 odstotka družbe, se je zaradi domnevno spornih poslov pred kratkim odločila za izredno revizijo posameznih poslov Luke Koper, kar je podprla tudi skupščina družbe. Revizor bo moral, kot že zapisano, preveriti vodenje vseh poslov Luke Koper v zadnjih petih letih. Poleg zgoraj že navedenih še nakup nepremičnin na območjih terminala BTC in Orleške gmajne v Sežani ter posle, povezane s podjetjem Premik-net, in ustanovitev ter kreditiranje v tem obdobju nastalih podjetij. Pregledano bo tudi poslovanje v zvezi s podaljšanjem prvega pomola in gradnjo ankaranske vpadnice. A. K. K./S. Z./M. N.

Nova Gorica - Poslovni rezultati Hita so se v letošnjih prvih treh mesecih precej poslabšali. Bruto realizacija je v primerjavi z letom prej upadla za 11 odstotkov, število obiskovalcev se je zmanjšalo za več kot šest odstotkov, namesto načrtovanih 600.000 evrov dobička pa so imeli 113.000 evrov izgube. Predsednik uprave Drago Podobnik je včeraj povedal, da je k negativnim številkam prispevalo krčenje njihovega primarnega trga – gre za bruto realizacijo Hitovih igralnic na Goriškem, konkurenčnih igralnih salonov in Casinoja Venezia, ki so mu priče že od leta 2007. Hitova bruto realizacija je sicer lani upadla le za 0,2 odstotka, konkurenci pa za 10,8 odstotka. Upadanje se je začelo v drugi polovici lanskega leta in se močno poglobilo v začetku leta 2012, je dodal Podobnik. Direktor Hitovega trženja Mitja Costantini pa je poudaril: »Na zaostrene pogoje poslovanja vplivajo poglabljanje gospodarske krize, omejevanje poslovanja z gotovino v Italiji in neupravičeno davčno preganjanje italijanskih državljanov pred nekdanjimi mejnimi prehodi, agresivne in celo dumpinške marketinške aktivnosti, legalizacija 280 spletnih in neugotovljivo število ilegalnih igralnic ter tolerantna protikadilska zakonodaja v Italiji, Avstriji in tudi na Hrvaškem. Za nameček je bilo konec leta 2011 v Italiji nameščenih 40.000 igralnih avtomatov podobnih našim, kar je po velikosti primerljivo s 35 Hitovimi Perlami.«Podobnik rešitev na kratki rok vidi v spremembi zakona o igrah na srečo. »Z 20-odstotno obremenitvijo namesto sedanje skoraj 33-odstotne bi se ob lastnih naporih izvlekli iz rdečih številk. Prav tako so nujne spremembe posameznih zakonov, ki nam bi olajšale izvajanje poker turnirjev in razdeljevanje napitnine. K boljšim rezultatom bi pripomogla tudi sprememba protikadilskega zakona za igralnice in izenačenje z mednarodnimi standardi pri izboru igralnih avtomatov. Če ne bo pomoči države, bomo imeli ob koncu leta 11 milijonov izgube in se lahko sesujeta turizem v Kranjski Gori ter igralništvo na Goriškem.« Podobnik je še dodal, da predlog za znižanje plač pri zaposlenih za 15 odstotkov pri vseh treh sindikatih ni naletel na odobravanje, da pa so obljubili sodelovanje pri čim hitrejšem sprejetju novega plačilnega sistema, ki bi načrtovano izgubo zmanjšal za polovico. Naj dodamo, da se Hit zanima za upravljanje dela igralnice v Benetkah, ki naj bi se razdelila na dva dela. O tem Podobnik pravi: »Sledimo ukrepom, ki jih sprejema lokalna skupnost v Benetkah. Če vse to, kar smo izvedeli, drži, se bomo poglobili in se odzvali na izziv zelo dovzetne lokalne skupnosti. Imamo znanje in kader.« Prav tako nadaljujejo študijo velikega kompleksa, ki naj bi bila nared prihodnji mesec. [email protected]

Prizadele so jih težave Merkurja in kriza v gradbeništvu V Steklarni Luminos iz Slovenske Bistrice ugotavljajo, da jih le še malo loči od stečaja družbe in izgube 101 zaposlitve. Njihova izguba naj bi bila posledica dogajanj v Merkurju. Steklarna Luminos je lani ustvarila nekaj manj kot 3,4 milijona evrov prihodkov in 330.000 evrov izgube. Od avgusta lani se je ustavila prodala Merkurju, kar je kratkoročno pomenilo nezasedanost proizvodnih zmogljivosti in izgubo iz poslovanja. Prizadela jih je tudi kriza v gradbeništvu. Plačati morajo 250.000 evrov neplačanih davkov Družbi, ki jo vodi Darko Boršič, v zadnjih mesecih ni uspelo izpeljati prisilne poravnave, saj bi za poplačilo upnikov potrebovala 100.000 evrov, nekdanjim zaposlenim pa je steklarna dolžna okoli 70.000 evrov. Več kot polovico skupnega dolga do nekdanjih zaposlenih v višini okrog 80.000 evrov pa je družba že plačala. Delavcem trenutno dolgujejo marčno plačo, ki zapade v plačilo 18. aprila. Prav tako imajo okoli 250.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov iz plač, plačilo pa je mariborska izpostava davčne uprave odložila do 31. marca, čeprav so prosili za 24-mesečni obročni odlog. Država obljubila pomoč, izplačila ni Steklarna je sicer pred dvema letoma, ko se je soočala s padcem, naročila od 20 do 40 odstotkov, prejela od gospodarskega ministrstva pol milijona evrov kratkoročnega posojila za šest mesecev. Zemljišča in stavbe, na katerih steklarna opravlja svojo dejavnost, pa so v lasti Hypo leasinga Slovenije. Kot navajajo v upravi steklarne, se ravno zdaj zatika pri Hypo leasingu, saj nova uprava zavlačuje s podpisom že pripravljenih pogodb med ministrstvom, steklarno in Hypo leasingom glede zavarovanja celotnega paketa državne pomoči. Gospodarsko ministrstvo, ki zahteva zavarovanje z vpisom hipoteke na nepremičnine steklarne, s čimer se Hypo leasing ne strinja, pa je zaradi pomanjkanja denarja v proračunu za leto 2010 pomoč podjetju prestavilo na letošnje leto. Vlada je nato v začetku leta končno sprejela sklep o dodelitvi državne pomoči Steklarni Luminos, ki pa je zaradi težav z vpisom omenjene hipoteke neuresničljiv.

Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je tudi Švica uradno zašla v recesijo. Švicarski BDP se je namreč v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 0,8 odstotka. Švicarski bruto domači proizvod BDP se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 0,8 odstotka, je sporočilo švicarsko ministrstvo za gospodarstvo. Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je tako tudi Švica uradno zašla v recesijo. Švicarsko gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka oz. za 0,6 odstotka po revidiranih podatkih. Padec gospodarstva v prvem četrtletju je sicer nižji od pričakovanj, a je novica vse prej kot dobra, poudarjajo ekonomisti. Pešanje švicarskega gospodarstva je še bolj očitno na letni ravni, saj se je BDP v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem skrčil kar za 2,4 odstotka. Švicarski izvoz se je v prvem letošnjem četrtletju znižal za 5,4 odstotka, domača potrošnja pa je stagnirala. Po drugi strani pa se je umiril padec investicij, po 3,2-odstotnem padcu v zadnjem lanskem četrtletju se je obseg investicij v prvih treh mesecih letos zmanjšal za 0,4 odstotka.

Domnevni pedofil je v soboto v eni od vasi v okolici Mozirja pod pretvezo, da bosta prodajala lučke, v svoj avto naložil desetletno deklico. Deklico je rešila prisebnost domačinov. "Povsem sem še v šoku, kar ne morem verjeti, da se je to zgodilo tu, pri nas, skorajda vsem na očeh. Kot že velikokrat do zdaj je prejšnjo soboto v vas spet pripeljal dostavni kombi, ki prevaža in prodaja zamrznjeno hrano in sladolede. Voznik je prodal nekaj izdelkov, potem pa sem opazila, da je k njemu v avto prisedlo dekle. Kaj dekle, punčka, saj ima komaj devet, morda deset let! A avto je nenadoma skrenil na stransko pot, kar se je nam, domačinom, zdelo sila sumljivo, zato smo o tem takoj obvestili starše," nam je povedala ena od naših bralk, ki je opazovala dogajanje v eni od vasi v okolici Mozirja. Po pripovedovanju naših virov se je izkazalo, da voznik ni imel ravno čistih namenov, saj naj bi deklico otipaval, zaradi česar so posumili, da imajo opravka s pedofilom. "Potrdimo lahko, da je do omenjenega neljubega dogodka res prišlo, sicer pa je še vse v postopku preiskave, zato drugih informacij ne moremo dati," je Žurnalu24 informacijo potrdil Božidar Pezdevšek, namestnik tiskovne predstavnice Policijske uprave Celje.

Ekonomist Damijan je prepričan, da mora Slovenija v enem mesecu prepričati finančni svet, da lahko obvlada javne finance in da je sposobna zagnati gospodarsko rast. Novo znižanje bonitetne ocene Slovenije sploh ni nedolžno , pa je poudaril predsednik GZS Hribar Milič. Jože Damijan Po novem padcu bonitete mora Slovenija po prepričanju ekonomista Jožeta Damijana v enem mesecu prepričati finančni svet, da lahko obvlada javne finance in da je sposobna zagnati gospodarsko rast. Vlada mora nujno pripraviti obsežen New Deal za zagon gospodarstva, saj lahko samo ta Slovenijo potegne iz dolžniške spirale, je dejal. Damijanu se bonitetne ocene agencije Moodys za Slovenijo agencija je v četrtek oceno kreditnega dolga znižala z A2 na Baa2, obete za naprej pa ohranila negativne zdijo korektne in relevantne. Kot je poudaril, so se finančne težave Slovenije zaradi napačne ekonomske politike, in sicer glede zvišanja plač v javnem sektorju in minimalne plače, neprivatizacije bank pred krizo in nereševanja bank po začetku krize, močno zaostrile. Če je še pred kratkim kazalo, da bo Slovenija potrebovala pomoč EU le v primeru sanacije bank, zdaj kaže, da jo bo potrebovala že za financiranje tekočega proračuna, meni Damijan. Obeti se slabšajo, in kot kaže, je Slovenija zašla v grško-špansko javnofinančno spiralo navzdol, opozarja Damijan, ki ne glede na mnenje o bonitetnih agencijah izpostavlja dejstvo, da nam te posredno določajo ceno zadolževanja in s tem vzdržnost naših javnih financ. Finančni viri bodo še težje dostopni in še dražji Novo znižanje bonitetne ocene Slovenije sploh ni nedolžno , je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Samo Hribar Milič Foto Blaž Garbajs Kot je dejal, bo to še otežilo poslovanje slovenskih podjetij, saj bodo finančni viri še težje dostopni in še dražji, kar se bo negativno izrazilo tudi pri gospodarski aktivnosti. Prvi mož GZS je uvodoma spomnil, da Slovenija že sedaj nima več gospodarske rasti. Ocenil je, da so napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD, da se bo slovenski bruto domači proizvod BDP letos skrčil za dva odstotka, žal točne , lahko pa celo preveč optimistične . Glede na to je opozoril, da v državi upada domače povpraševanje, zmanjšuje pa se tudi slovenska aktivnost na tujih trgih. To se pozna na gospodarski rasti in bo vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je dejal. Hribar Miliča skrbi tudi, ker na vidiku ni novih investicij, čeprav so jih v svojih predvolilnih programih napovedovale vse politične stranke. Vladajoča koalicija je to zapisala tudi v koalicijsko pogodbo, a v smeri gospodarskega razvoja ni začela še nobenega projekta, je bil kritičen. Preiti je treba od besed k dejanjem, je menil in pozval k hitrejšim in odločnejšim spremembam. Mislim, da je interes Slovenije v tem trenutku pomembnejši od strankarskega interesa. Vsi smo na isti ladji tako socialni partnerji kot politične stranke. In tej ladji se reče Slovenija, ki je zadnja tri leta na poti grškega scenarija, je sklenil.

Delavci so kljub stavki ostali doma Stavkovni odbor Primorja je na novogoriškem okrožnem sodišču vložil predlog za stečaj ajdovskega gradbenega podjetja. Predlogu je bil priložen dokument o insolventnosti, ki ga je podpisal tudi edini preostali član uprave Primorja Štefan Činč. Imamo dokazilo edinega preostalega člana uprave Štefana Činča o tem, da je podjetje insolventno. Tu so uprava in lastniki Primorja Holding izpolnili del obljube, da bodo koordinaciji sindikata pomagali pri vložitvi predloga za stečaj, je dejal Volf. Preberite si tudi Stavkovni odbor je Primorje poslal v stečaj Predlog za stečaj so vložili za tri podjetja iz skupine Primorje - Primorje, Primorje Instalacije in Primorje Avtoservis. V teh treh podjetjih je po Volfovih podatkih približno 750 zaposlenih, za mnoge med njimi pa bodo zelo težko našli novo zaposlitev. Tak konec nekajmesečne agonije ajdovskega gradbenega podjetja so sicer sindikati napovedovali že za ponedeljek, a je bilo treba prej pripraviti določene dokumente. V Primorju visoka starostna struktura zaposlenih Brez dela bo ob stečaju še edinega velikega slovenskega gradbenega podjetja ostalo več kot 700 delavcev. Večina med njimi ima stalno bivališče na območju Vipavske doline, zato se bo tu brezposelnost predvidoma dvignila na 25 odstotkov. Prav zaradi tega so se na novogoriškem zavodu za zaposlovanje, pod katerega sodi tudi ajdovski urad za delo, že lansko jesen začeli pripravljati na morebiten stečaj Primorja. Direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala je na nedavni novinarski konferenci povedla, da so imeli skupaj z območno obrtno-podjetniško zbornico Ajdovščina - Vipava že pred meseci sestanek z nekaterimi delodajalci, ki bi bili pripravljeni zaposliti sedanje zaposlene v Primorju. Vendar je v Primorju starostna struktura zaposlenih visoka, še posebej to velja za gradbene delavce, med njimi je tudi precej invalidov. Zato je vprašanje, koliko delavcev bodo sploh lahko še zaposlili, eno pomembnejših v teh dogovorih. Uprava Primorja je nepopolna Za stečaj Primorja se zavzema tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. Ta je sicer najprej računal na pomoč države in politike za ohranitev edinega velikega slovenskega gradbenega podjetja, a je nad tem pozneje obupal. Zdaj se zavzema za hiter stečaj, da bi na pogorišču nekdanjega gradbenega velikana lahko nastala manjša gradbena podjetja, ki bi nadaljevala delo. Vendar se ob tem postavlja tudi vprašanje o tem, ali bo sodišče sploh ugodilo predlogu za stečaj. Uprava Primorja je nepopolna, Činč pa je le član in ne predsednik upravnega odbora. Prav tako naj bi po zakonodaji imeli zaposleni možnost za vložitev predloga za stečaj šele tedaj, ko ne bi dobili izplačanih treh plač.