Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Uprava in nadzorniki z rezultati zadovoljni Skupina Gorenje je lani zajadrala v izgubo. Potem ko je v letu 2008 ustvarila 10,2 milijona evrov čistega dobička, je leto 2009 končala s čisto izgubo 12,2 milijona evrov. Skupina je prejšnje leto ustvarila 1,2 milijarde evrov prihodkov, kar je slabih 11 odstotkov manj prihodkov kot leto prej. Z izgubo je preteklo leto končala tudi matična družba Gorenje. Leto je sklenila s 6,1 milijona evrov čiste izgube, potem ko je v letu 2008 ustvarila 12 milijonov evrov dobička. Prihodki od prodaje so se lani znižali za 23,2 odstotka na 586,6 milijona evrov, dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo pa je bil manjši za 53,7 odstotka in je znašal 23 milijonov evrov. Moramo biti zadovoljni A uprava se je po mnenju nadzornikov v kriznih časih na spremenljive in nepredvidljive razmere odzivala hitro in učinkovito. Z rezultatom lanskega leta, ki je bilo zaznamovano s svetovno finančno in gospodarsko krizo, moramo biti zadovoljni. Bilo je zelo zahtevno, vendar smo z jasno protikrizno strategijo uspeli doseči zastavljene cilje, je dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Letos krize še ni konec, čeprav zaznavamo v prvih mesecih rahel porast naročil v primerjavi s prvimi lanskimi meseci. Vendar o pravem okrevanju še ne moremo govoriti, saj naraščajoča brezposelnost v evropskih državah ohranja nizek obseg naročil, je še dodal.

Obnovili dva kilometra lokalne ceste. Zgradili večnamenski dom. Prevzeli vozilo Gasilci. V večnamenskem domu na Trebelnem imajo v kleti svoje prostore člani Prostovoljnega gasilskega društva Trebelno. Za urejanje 170 kvadratnih metrov velike površine so porabili veliko prostovoljnih ur in svojega denarja. Ob tej priložnosti so uradno prevzeli novo gasilsko vozilo, ki je namenjeno gašenju gozdnih požarov, sicer pa so ga kupili že lani. V Občini Mokronog - Trebelno so namenu predali dve večji naložbi: obnovljeno lokalno cesto Sveti Peter–Drečji Vrh in nov večnamenski dom na Trebelnem. Naložbi sta občino stali dva milijona evrov. Precejšnja podražitev Cesta je bila med najbolj uničenimi in nevarnimi, zato je bila njena obnova nujna, je povedal župan Anton Maver. Vrednost del je bila ocenjena na 835 tisočakov, na koncu pa je projekt stal več kot 1,5 milijona evrov. “Ob podpisu pogodbe je bilo videti, da gre za preprostejši projekt, potem pa se je izkazalo, da gre za enega izmed zahtevnejših,” je pojasnil Marjan Pezdirc, predsednik uprave CGP Novo mesto. Razlog za podražitev projekta so bile predvsem zahtevnejše geološke značilnosti tal od pričakovanih in gradnja opornih zidov, ki so na nekaterih mestih visoki do 12 metrov. Sto tisočakov je prispevala Kranjska investicijska družba. Občina je slabih 600 tisoč evrov pridobila iz regionalnih spodbud, preostalo pa je prispevala sama. S samoprispevkom Z gradnjo doma na Trebelnem so svoje prostore dobili gasilci in društva. Dvorana, velika 165 kvadratnih metrov, je primerna za različne prireditve, po skoraj desetih letih pa imajo na Trebelnem spet okrepčevalnico. Pri 465 tisoč evrov vredni naložbi, ki jo je izvedlo podjetje GPI Tehnika, so sodelovali krajani, ki so s samoprispevkom prispevali 150 tisočakov. Občina je 91 tisoč evrov dobila na razpisu kmetijskega ministrstva, drugo pa je prispevala sama. Trojna sreča Tamkajšnji prebivalci imajo trojno srečo, je ob predaji naložb namenu izpostavil slavnostni gost, prometni minister Patrick Vlačič: “Živite na izjemno lepem koščku najlepše države na svetu, skupnost ljudi je zelo močna in imate sposobnega župana,” je dejal.

Vlada je razrešila zastopnico pacientovih pravic v Celju in zastopnika pravic v Murski Soboti. Nanj je letelo preveč pripomb s strani pacientov, nekateri pa so ga celo ovadili. Z mesta zastopnice pacientovih pravic za območje Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je razrešena Alja Verbič Krajnc, Vilijan Ortar pa bo mesto zastopnika pacientovih pravic v Murski Soboti zapustil 15. septembra. Verbičevo so razrešili zaradi njenih osebnih in zdravstvenih razlogov, razrešitev Ortarja pa je predlagalo kar zdravstveno ministrstvo. Za to potezo so se odločili zaradi pritožb in ovadb bolnikov nad njegovim ravnanjem. Najkasneje dva meseca in pol po objavi javnega razpisa bo komisija izbrala nova kandidata za zastopnika. V času od razrešitve do imenovanja bodo bolniki preusmerjeni na druge zastopnike v Sloveniji. Vlada je sicer določila še besedilo predloga novele zakona o pacientovih pravicah in ga poslala v državni zbor. S spremembami zakona želi urediti pravico do drugega mnenja, obveznost izvajalca zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, nadzor nad zakonom z uvedbo inšpekcijskega nadzora in širitev prekrškovnih določb.

Bo upodobitev Alfreda Hitchcocka najboljša vloga Anthonyja Hopkinsa? Britanski igralec Anthony Hopkins slovi po vlogah v srhljivkah, kot je Ko jagenjčki obmolknejo (1991), toda njegova najboljša vloga utegne postati upodobitev samega mojstra suspenza - Alfreda Hitchcocka. Vsaj tako je soditi po fotografijah s prizorišča snemanja filma, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Alfred Hitchcock ali Anthony Hopkins? Anthony Hopkins. Na fotografiji, ki jo je ta teden objavila ameriška revija People, je Hopkins osupljivo podoben režiserju legendarnega Psiha (1960). Film s preprostim naslovom Hitchcock so začeli snemati minuli teden, posveča pa se zgodbi v ozadju snemanja omenjene srhljivke. V filmu tudi "kraljica" V filmu bo v vlogi režiserjeve žene Alme nastopila Helen Mirren, ki je navdušila z upodobitvijo britanske kraljice Elizabete II v filmu Kraljica (2006). Scarlett Johansson bo Janet Leigh, dama v legendarni sceni s tušem, Jessica Biel bo nastopila kot igralka Vera Miles, ki v Psihu igra sestro Leighove, James D'Arcy pa kot glavni igralec Psiha Anthony Perkins.

New York - Druga največja ameriška hipotekarna banka Freddie Mac je tudi novo poslovno leto začela z ogromno izgubo v višini skoraj deset milijard dolarjev. Po že sedmem negativnem četrtletju zapored je državo zaprosila za dodatno finančno injekcijo v višini 6,1 milijarde dolarjev. S tem vsota državne pomoči presega 50 milijard dolarjev. Freddie Mac in njena večja dvojčica Fannie Mae sta odobrili približno vsako drugo posojilo za nakup nepremičnin v ZDA. Da bi se izognili popolnemu zlomu hipotekarnega trga, je država septembra lani prevzela nadzor nad obema finančnima ustanovama. Iz Fannie Mae so pred kratkim sporočili, da so v letošnjem prvem četrtletju ustvarili celo več kot 23 milijard dolarjev izgube, ter da bi prav tako potrebovali dodatno pomoč v skupni višini 34 milijard dolarjev. Država je medtem obema bankama ponudila po 200 milijard dolarjev pomoči, če bi bilo to potrebno, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Tudi naslednja četrtletja bodo težka, svarijo v banki Freddie Mac. Ob tem dodajajo, da pa se že kažejo prvi znaki upočasnjevanja padanja cen nepremičnin. V prvem četrtletju lani je koncern ustvaril 151 milijonov dolarjev izgube, ki pa se je do zadnjega lanskega četrtletja že povzpela na skoraj 24 milijard dolarjev. Poslovni izid letošnjih prvih treh mesecev so vnovič obremenile rezervacije za slabe kredite v višini približno devet milijard dolarjev. Številni obroki so ostali neplačani, več kot sedem milijard dolarjev pa so znašali odpisi, ki jih je moral Freddie Mac opraviti pri vrednostnih papirjih.

Več kot 63 tisoč zavezancev za plačevanje preživnine imamo v Sloveniji, večinoma gre za očete. Pristojni pravijo, da podatka o tem, koliko jih svoje obveznosti ne izpolnjuje, ni. Jih je pa vse več. Kriza je prizadela tudi otroke. Povprečno znaša slovenska preživnina 118,60 evra. Za nekatere očitno preveč. Vzroki za neplačevanje so različni, od sporov z nekdanjo partnerico ali partnerjem, do nestrinjanja z dodelitvijo otroka drugemu partnerju, v zadnjem času pa predvsem gospodarska in finančna kriza, zaradi katere je vse več ljudi izgubilo delo in s tem tudi prihodke. Ko zavezanec preživnine ne plačuje več, upravičencu po tem, ko je poskusil tudi z izterjavo, ostane še Preživninski sklad, pristojen za izplačevanje nadomestila preživnine. Preberite in si oglejte videoprispevek o tem, koliko trenutno znašajo nadomestila, koliko otrokom sredstva že izplačujejo, kako je stisko kriza še povečala in kdo je do sredstev sklada sploh upravičen.

Za 2 centa višja cena dizla jezi voznike, ki so zaradi nižjih cen goriv kupovali avtomobile z dizelskimi motorji.

Delavci Fluida, kjer proizvajajo cisterne za prevoz nevarnih snovi, so že šest mesecev brez plač. Vodstvu so postavili ultimat ali izplačilo plač ali pa bomo vložili predlog za stečaj. Direktor si želi, da bi čim prej prišlo do izplačila. Nekateri delavci nimajo več od česa živeti. Predstavnik stavkovnega odbora Predstavnik stavkovnega odbora, ki ni želel biti imenovan, je za 24ur.com povedal, da so zadnjo redno plačo prejeli konec decembra lani, in sicer septembrsko. Avgustovsko so dobili v začetku decembra, 23. decembra pa še regres. 26. februarja letos naj bi prejeli nekaj denarja za potne stroške. Trenutno je v Fluidu zaposlenih 66 delavcev. Povprečna plača je 1.354,63 evra bruto. Od januarja po besedah predstavnika stavkovnega odbora proizvodnja v Fluidu praktično stoji. Sicer dokončujejo nekatera dela, občasno pripeljejo material, v glavnem pa delavci nimajo ničesar za prijeti v roke . V začetku februarja so direktorju in lastniku podjetja Albinu Birsa izročili dopis z zahtevo za izplačilo dveh plač. Takrat je obljubil delno izplačilo do 15. marca. Ker plač še vedno niso prejeli, so mu dali ultimat ali izplačilo aprila ali pa bodo vložili predlog za stečaj. Ne moremo se več igrati z življenji delavcev, je opozoril. Direktor Stanje se izboljšuje Zaradi neizplačil so 15. marca delavci začeli s stavko, ki so jo začasno prekinili po dveh dneh, s postavitvijo novega predloga za izplačilo dveh plač 31. marca. Žal tega nismo uspeli izvesti, je dejal direktor Albin Birsa. Po besedah Birse so za podjetnike težki časi. Vsak se trudi preživeti na svoj način in prav tako naše podjetje. Imamo specializirano dejavnost, ki je ne najdemo na slovenskem trgu. Naše podjetje je vezano na proizvodnjo transportnih cistern za prevoz nevarnih snovi. Na tem področju je po lanskoletnem velikem padcu naročil spet oživelo. Povpraševanje po novih specialnih cisternah se je povečalo. Glede na letošnjo zasedenost proizvodnje in število povpraševanj sklepamo, da se stanje v našem segmentu izboljšuje, čeprav zelo postopoma. Po njegovih trditvah so delavci vseskozi kazali veliko pripravljenost za delo in tudi pripadnost podjetju s svojo potrpežljivostjo zaradi zamude plač, ki pa jih smatramo kot nedopustne. Naša prioriteta je čimprejšnje delno poplačilo in v dogovoru z delavci do konca leta izplačilo vseh zamujenih plač. Po direktorjevih besedah delo ne stoji. Trenutno imajo podpisane pogodbe za 50 cistern, kar je za prvo polovico leta zelo dober rezultat. Leta 2008 so namreč izdelali 135, lani pa le 42 cistern. Trenutno imamo pokrita naročila v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov do konca avgusta, od tega je 90 odstotkov za izvoz. Delo v proizvodnji ne poteka s polno zmogljivostjo, ker imamo težave z nabavo materiala. Trenutno pripravljamo financiranje prek družbe, ki izvaja faktoring. Delavci se popolnoma zavedajo trenutne situacije. Dobro vedo, da ne morejo zahtevati izplačila vseh plač. Prav tako želijo ohraniti svoja delovna mesta. Žal nismo uspeli uresničiti niti zahtevanega izplačila treh plač. Albin Birsa Trenutno je v Fluidu zaposlenih 66 delavcev. V najboljših letih je bilo zaposlenih 89 oseb, in sicer leta 2008. V začetku lanskega leta je bilo zaposlenih 87 delavcev v prvi polovici je bilo odpuščenih devet iz poslovnih razlogov. Med letom pa so nas zaradi težkega položaja zapustil preostali. Takšno dejanje je bilo zame osebno zelo težko. Vedno sem želel ljudem nuditi zaposlitev. V naslednjih mesecih se je že pokazala dodatna rešitev 38 delavcev smo po Zakonu o delnem povračilu nadomestila plač napotili na čakanje in ohranili ostala delovna mesta. Na vprašanje, kdaj bodo delavci dobili neizplačane plače, je odgovoril Zelo težko odgovorim. Osebno bi želel, da bi jim že vse poplačal. Če bi bilo možno, bi to tudi izvedel, saj cenim njihov trud, pripadnost in zavzetost. Večina izmed zaposlenih se zaveda, da je delovno mesto, ki ga zaseda, zanje in za podjetje pomembno in ravno v tem vidim prednost, ki nas žene naprej. Verjemite mi, ljudje želijo delati v tej branži. Prav zaradi tega, ravno tako kot jaz, vztrajajo v našem podjetju še posebej mladi, ki bi si v tem času lahko že poiskali drugo delo.

Pivka najela 12 mesnic Mipa, zaposlila bo 45 delavcev Če bi se proizvodnja v Mipu nadaljevala, Evropska komisija morda ne bi zahtevala vrnitve sredstev, je povedal minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. Dejal je, da si ministrstvo temeljito prizadeva izkoristiti to možnosti. Minister za finance France Križanič se namreč pogovarja z bankami upnicami in z nekaterimi drugimi zainteresiranimi, ki bi lahko omogočili, da bi se proizvodnja čim prej nadaljevala. Obstajajo sicer še določene nejasnosti, predvsem v zvezi s tem, da bi bilo treba ohraniti tudi blagovno znamko, saj sprememba blagovne znamke lahko spremeni odločitev komisije glede tega, je pojasnil Pogačnik. Pivka najela 12 mesnic Mipa, zaposlila bo 45 delavcev V torek se bo spet odprlo dvanajst Mipovih mesnic na severnem Primorskem. Te je namreč od Mipa Maloprodaje, ki je v stečaju, najela Pivka Perutninarstvo. Poleg tega bodo zaposlili 45 delavcev, ki so pred stečajem delali v poslovalnicah. Tudi Pivko je stečaj Mipa zelo prizadel, saj je s tem izgubila prodajna mesta v verigi Mipovih mesnic, poleg tega pa ima do Mipa veliko neporavnanih terjatev. Z odprtjem dvanajstih mesnic bodo tako skušali zagotoviti prodajna mesta za svoje izdelke in za morebitno vrnitev Mipa. Pogodba o najemu za zdaj velja za kratek čas, kar sicer pomeni določeno tveganje, v Pivki pa upajo, da bodo lahko v nadaljevanju poslovalnice najeli za daljše obdobje.

Najboljši dan na Wall Streetu letos Padanje Istrabenzovih delnic se je ustavilo, a le zato, ker je Ljubljanska borza do ponedeljka ustavila trgovanje s temi delnicami. Vzrok za takšno odločitev je seveda v neuradnih informacijah, ki se pojavljajo v javnosti v zvezi s pogovori z bankami upnicami in nadaljnjo usodo Istrabenza. Vlogo primorskega holdinga je tokrat uspešno prevzel Petrol, saj so delnice ob nizki likvidnosti padle za 5,3 odstotka. V zadnjem letu naj bi Petrolova izguba presegla 50 milijonov evrov! Tečaji najprometnejših delnic KRKA 3,10 % 54,21 EUR NOVA KBM 1,38 % 8,80 TELEKOM 0,92 % 136,27 LUKA KOPER 3,02 % 20,46 SAVA 0,74 % 232,92 GORENJE 1,89 % 9,68 AERODROM 3,70 % 28,31 PETROL -5,31 % 240,17 INTEREUROPA 0,13 % 7,92 PIV. LAŠKO -1,34 % 44,14 Krka največ vredna na začetku dneva Najprometnejše delnice so se lepo dražile, vendar niti približno ne tako kot v ponedeljek na zahodnih trgih. S Krko 645 tisoč evrov prometa se je dan začel pri 54,8 evra, zadnji posli pa so se sklepali pri 54 evrih. Po prometu je bila z 267 tisoč evri takoj za Krko Nova KBM, ki je dnevni vrh dosegla pri 8,90 evra. Slovenski borzni indeks 3.568 točk se je zvišal za dve tretjini odstotka. V primerjavi z začetkom leta je SBI20 nižji za 3,5 odstotka. Najboljši dan na Wall Streetu letos Na Wall Streetu je bil ponedeljek evforičen, divjale pa so zlasti finančne delnice, saj je finančno ministrstvo pripravilo obetaven načrt za pomoč bankam, da se znebijo slabih naložb. Vlada bo iskala zasebne kupce za slabe naložbe bank, številni pa so že povedalo, da bodo sodelovali pri tem projektu, kjer bo morebitno izgubo kril ameriški proračun. Indeks Dow Jones 7.775 točk se je povzpel kar za 6,84 odstotka oziroma za skoraj 500 točk. Podoben skok je uspel tudi Nasdaqu 1.555 točk. Nikkei že 20 odstotkov nad 26-letnim dnom Dow Jones je ta mesec pridobil 10 odstotkov in s tem skoraj izbrisal 12-odstotni februarski padec. Veseli tudi, da se prebuja trg nepremičnin. Prodaja že zgrajenih stanovanj je v ZDA februarja porasla za 5,1 odstotka. Seveda je tudi Evropa sledila ameriški veselici . Indeks FTSEurofirst 300 739 točk se je zvišal za tri odstotke in dosegel najvišjo vrednost v zadnjem mesecu, v torek pa se je tridnevna rast ustavila, kar je zlasti krivda rudarskih delnic, saj je cena surovin zdrsnila. V Tokiu se je Nikkei danes povzpel za 3,3 odstotka, od 6. marca pa je poskočil že za 20 odstotkov.

Evropska centralna banka je še četrtič zapored znižala ključno obrestno mero, in sicer za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. To je najnižja raven v zgodovini ECB. Svet Evropske centralne banke ECB je na rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. Gre za četrto zaporedno znižanje ključne obrestne mere, ki je s tem izenačila najnižjo raven v zgodovini ECB. Pri dveh odstotkih je namreč vztrajala med junijem 2003 in decembrom 2005. ECB je znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri obrestno mero za mejno posojanje na tri odstotke, za deponiranje presežne likvidnosti pa na odstotek. Jean-Claude Trichet je po zasedanju povedal, da so odločitev za znižanje ključne obrestne mere sprejeli v pričakovanju nadaljnjega poudarjenega upočasnjevanja gospodarske konjunkture. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB jasno nakazal, da je naslednji korak v monetarni politiki ECB pričakovati marca, medtem ko naj bi februarja osrednja monetarna institucija obrestne mere pustila nespremenjene. Naslednje pomembno srečanje Sveta ECB za odločitve monetarne politike bo marca, je dejal in tako v luči gospodarskih razmer dejansko na zelo jasen način napovedal vnovično znižanje obrestnih mer marca. Februarsko redno mesečno zasedanje Sveta ECB bo sicer že čez tri tedne. Na marčevskem zasedanju bo ECB objavila tudi svoje najnovejše napovedi za gospodarsko rast in inflacijo v evrskem območju. So pa ključne obrestne mere ECB še vedno krepko nad obrestno mero ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je sredi decembra ključno obrestno mero znižala praktično na ničlo oziroma na razpon med 0 in 0,25 odstotka. Britanska centralna banka pa je minuli teden svojo ključno obrestno mero znižala na 1,5 odstotka, kar je najnižje v vsej njeni 315-letni zgodovini. Foto POP TV ECB je na decembrskem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB v luči recesije na območju evra znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. To znižanje je bilo največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja. Do takrat je namreč ECB, ki je doslej v svoji desetletni zgodovini veljala za izjemno previdno pri ukrepih monetarne politike, obrestno mero znižala za največ 0,5 odstotne točke. Letna stopnja inflacije v območju evra je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat decembra lani znašala 1,6 odstotka in se je glede na november znižala za 0,5 odstotne točke. Inflacija v območju evra se je tako po rekordnih vrednostih to poletje jeseni spet znižala na raven, ki je v okviru cilja ECB. Obenem nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bi inflacija v evrskem območju prihodnje leto lahko padla celo pod odstotek. Industrijska proizvodnja v območju evra, ki je od tretjega četrtletja lanskega leta tudi uradno v recesiji, se je novembra lani v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 1,6 odstotka, medtem ko se je na letni ravni znižala za 7,7 odstotka. Gre za največji padec, odkar je Eurostat začel meriti obseg industrijske proizvodnje. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila medtem novembra lani s 7,8 odstotkov na najvišji ravni od januarja 2007, obeti za letošnje leto pa so še bolj črnogledi. Vse bolj slabi tudi zaupanje v evropsko gospodarstvo. Kazalnik gospodarskega razpoloženja ESI se je decembra lani v primerjavi z novembrom tako v območju evra znižal na najnižjo vrednosti od leta 1993. Najnižje po letu 1985 je medtem padel kazalnik poslovne klime BCI, ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju.

Bruselj - Šanghaj, Peking in Budimpešta zasedajo vrh lestvice najbolj vplivnih mest na hitro rastočih trgih, ki so jo sestavili v družbi Mastercard Worldwide. Mesta veljajo za poglavitne kazalce nacionalnih gospodarstev, zato je raziskava pomemben barometer večjih svetovnih gospodarskih trendov in potenciala rasti skozi čas, navajajo avtorji. V okviru raziskave so ocenili 65 mest na hitro rastočih trgih in njihovo vedno bolj pomembno vlogo v svetovni trgovini. Mesta so ocenjevali v osmih kategorijah, povezanih z njihovim poslovnim in političnim okoljem, gospodarsko rastjo, kakovostjo življenja ter z ustvarjanjem znanja. Lestvica tako podjetjem ponuja zemljevid, ki kaže, kateri so prihodnji svetovni trgovinski centri. Evropa s štirimi mesti, ki so se uvrstila med najboljših 15, zaseda trden položaj. Budimpešti je trgovinska dediščina pomagala, da se je zavihtela na tretje mesto v svetovnem merilu. Varšava je zasedla osmo mesto, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da je prestolnica največje gospodarske sile med novimi članicami EU. Moskva se je v skupnem seštevku uvrstila na 14. mesto, mesto nižje sledi Carigrad. Na lestvici prevladujejo kitajska mesta. Med desetimi najvišje uvrščenimi štiri ležijo na Kitajskem, med prvimi 30 pa je kitajskih polovica. Nacionalno gospodarstvo Kitajske je igralo ključno vlogo v uvrstitvi njenih mest, podobno kot vodstvo Šanghaja, ki je pomembno trgovinsko središče. V času dinamičnih sprememb v svetovnem gospodarstvu so hitro rastoči trgi in mesta, ki so njihova gonilna sila, vedno bolj pomembni za svetovno gospodarsko rast, je rezultate raziskave komentirala Bella Stavchansky iz družbe Mastercard Europe.

Enotna politika je korak naprej na področju transparentnosti ravnanja z osebnimi podatki uporabnikov Ameriški spletni velikan Google bo z današnjim dnem uvedel novo, poenoteno politiko o zasebnosti. Ta bo veljala za vse njegove storitve, namesto več deset dosedanjih politik za posamične storitve. Vendar pa njegova politika sproža zaskrbljenost varuhov zasebnosti. Omenjena politika o zasebnosti opredeljuje, kako Google uporablja velike količine osebnih podatkov, ki jih zbere s tem, ko uporabniki uporabljajo njegove storitve. Sporno povezovanje podatkov o uporabnikih Enotna politika je korak naprej na področju transparentnosti ravnanja z osebnimi podatki uporabnikov, saj bo nadomestila zdaj več kot 60 različnih politik o zasebnosti za različne Googlove storitve. Vendar pa nova politika prinaša sporno povezovanje podatkov o uporabnikih iz različnih Googlovih storitev. To pomeni, da bodo povezali denimo podatke o uporabnikovih iskalnih poizvedbah prek Googla in podatke o njegovih hobijih prek podatkov, ki jih podaja v storitvi Google Plus. To bo Googlu denimo omogočilo, da uporabnikom pri iskanjih posreduje rezultate, ki so prilagojeni njihovim interesom, hkrati pa tudi to, da zraven prikaže njihovim interesom primerne oglase. Tako lahko poveča klikanost oglasov, s tem pa posledično poveča prihodke. Pozivi k brisanju uporabniške zgodovine iskanj Vendar tovrstno povezovanje osebnih podatkov iz različnih storitev prinaša tudi globok, sporen vpogled v osebne podatke, ki lahko veliko razkrijejo o zasebnem življenju uporabnika. Zaradi tega so različne organizacije pred današnjim dnem pozivale uporabnike, naj zbrišejo svojo zgodovino iskanj prek Googla in njegovega video portala Youtube, če hočejo preprečiti tovrstno povezovanje podatkov. Google zavrača vse pozive Francoska Nacionalna komisija za informatiko in svobodo (CNIL) pa je v imenu evropskih varuhov zasebnosti Googlu sporočila, naj preloži uvedbo nove politike, ker obstajajo znaki, da ta ni v skladu z evropsko direktivo o zaščiti podatkov. V Googlu pravijo, da direktive ne kršijo, in zavračajo pozive, naj preložijo uveljavitev nove politike, dokler ne bodo razjasnjeni vsi razlogi za skrb.

Opec že tretjič v 4 mesecih z manjšim črpanjem Opec je pristal na rekordno znižanje proizvodnje - na dan bo zagotovil 2,2 milijona sodčka manj kot jih trenutno. Opec je od septembra že dvakrat znižal dobavo, kar pomeni, da je v štirih mesecih izvozil že za skupno 4,2 milijona sodčkov manj.Po drugi strani pa je trenutna ekonomska kriza močno znižala povpraševanje po nafti, zato so cene od viška julija letos drastično padle. Opec upa, da bo rekordno zmanjšanje črpanja spodbudilo dvig cen. 12 članic Opeca bo z zmanjšanjem, ki bo stopilo v veljavo 1. januarja, zdaj načrpalo 24.845 milijonov sodčkov na dan. Javnost skeptična Veliko vprašanje zdaj pa je, ali se bodo članice Opeca dejansko držale dogovora o manjšem črpanju, na katerega so pristale. Glede na še vedno znatna tveganja glede povpraševanja in vztrajnega skepticizma do Opecove privolitve bi lahko trajalo nekaj časa, preden se cene spet okrepijo na 50, 55 dolarjev na sodček, meni Gordon Gray iz Collins Stewarta. Cene nafte so po dogovoru spet padle, ker so tedenske številke ameriških inventarjev zagotovile še dodaten dokaz, da vozniki porabijo manj nafte. Se bodo cene dvignile? Med analitiki je sicer bilo kar nekaj dvomov, ali bo zmanjšanje zadostno za dvig cen. Naftne cene so padle za več kot 100 dolarjev na sodček od svojega julijskega viška prek 147 dolarjev na sod. Cene v zadnjih tednih padajo sredi strahu, koliko manj nafte bodo države zaradi recesije porabljale. Padec porabe pomeni, da imajo industrializirani narodi trenutno zaloge nafte ekvivalentne 57 dnevom porabe - zaloge, ki bi sicer navadno v tem času pomenile 52 dni.

Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank skupaj s poroštvi znaša 25 milijonov evrov Stanje je sad preteklih odločitev, na katere ne moremo več vplivati. Odgovorni so bili takoj, ko je bilo mogoče, odstavljeni, s tem pa še ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti, trdijo v Nadškofiji Maribor. V mariborski nadškofiji so se odzvali na nekatere navedbe v medijih glede finančnega stanja v nadškofiji. Zavedamo se negativnih razsežnosti težkega gospodarskega stanja Nadškofije Maribor, ki se je še poslabšalo s stečajema družb Gospodarstvo Rast, d. o. o., in Zvon dva holding, d. d. Pri mnogih to stanje zbuja občutke jeze in željo, da se stvari razčistijo in pokažejo odgovorni. Zadnje leto je bil napor usmerjen predvsem v iskanje mogoče rešitve za nastalo situacijo, so zapisali. Zavedajoč se posledic, ki bi jih propad družb Gospodarstvo Rast, Zvon ena holding in Zvon dva holding imel za male delničarje in Nadškofijo Maribor, so, kot trdijo, poskušali narediti vse, kar je bilo v njihovi moči, da se to prepreči. Prizadetim malim delničarjem bi lahko bila škoda povrnjena le, če bi se sistem rešil, zato so po njihovih besedah vse napore vlagali v rešitev celotnega sistema. V ta namen so se srečali s predstavniki malih delničarjev in jim predstavili naše napore in predloge rešitev, ki so jih pripravili njihovi svetovalci. Žal teh predlogov vse banke niso sprejele, temveč so rešitev pogojevale z dokapitalizacijo, ki pa je nadškofija ni zmogla. Zato smo iskali vlagatelja, vendar se je žal postopek ustavil pri zahtevanih garancijah. Predstavnike malih delničarjev smo o teh korakih in naporih obveščali ter jim celo prepustili mesto v nadzornem svetu družbe Zvon ena holding, d. d. Zato je izjava njihovega predstavnika v včerajšnji oddaji Odmevi na RTV Slovenija, da smo se pogajali s figo v žepu, popolnoma neresnična. Zaradi stečaja družbe Gospodarstvo Rast, d. o. o., bi z rešitvijo družbe Zvon ena holding, d. d., pridobili mali delničarji in upniki družbe Gospodarstvo Rast, d. o. o., ne pa Nadškofija Maribor, opozarjajo. Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije, je namreč v Odmevih dejal Ko sta gospod Turnšek in Cvikl prevzela finance in nadškofijo, sta nas želela marca pomiriti, da bodo poiskali finančnega investitorja, ki bo pognal to mlinsko kolo in prinesel svež kapital. Prosili so nas, da naj ne zlivamo gnojnice po njih in naj ne iščemo odgovornih v tem trenutku, čeprav se je že takrat vedelo, kdo to so. Mi smo sprejeli sklep po posvetovanju z delničarji, da stopimo konstruktivno k reševanju, saj je vsaka prisilna poravnava boljša kot stečaj, v katerem ostanemo brez vsega lastništva. Na žalost se je izkazalo, kot da so imeli fige v žepu ali pa so odgovorni v Vatikanu poslali le gasilce požarov, da pomirijo javnost. Ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti Glede nekaterih drugih navedb v oddaji Odmevi so še poudarili, da nastalega položaja niso obžalovali samo v zadnjem pastirskem pismu, temveč že večkrat, še posebej ob zamenjavi v vodstvu nadškofije, lani na začetku februarja, nato na tiskovni konferenci SŠK-ja v Ljubljani, obžalovanje pa naj bi izrazil tudi nadškof tako rekoč v vseh intervjujih. Kot pravijo, so bile v Odmevih obveznosti družb v sistemu napačno predstavljene, saj je bila terjatev NLB-ja v višini 93 milijonov evrov zajeta tako pri družbi Gospodarstvo Rast, ki je za ta posojila dala poroštvo, kakor tudi pri družbi Zvon ena, ki je ta posojila dejansko najela, kar pomeni, da je v skupni vsoti ta terjatev upoštevana dvakrat. Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank upnic tako znaša 17,2 milijona evrov, skupaj s poroštvi pa 25 milijonov evrov. Nastala situacija je sad preteklih odločitev, na katere ne moremo več vplivati. Takratni odgovorni so bili takoj, ko je bilo to mogoče, odstavljeni, s tem pa še ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti. Najprej smo želeli narediti vse, da se situacija reši, če je mogoče, potem pa ugotavljati odgovornosti. Na žalost je naša finančna kriza sovpadla tudi s krizo v drugih deželah, tako je propadel velik napor, da v tujini najdemo potrebna sredstva za ponoven zagon sistema, so sklenili. Posamezniki škodoželjno želeli propad mariborske nadškofije Na sporočilo za javnost mariborske nadškofije so se že odzvali v društvu malih delničarjev. Velikokrat smo od marca 2011 dalje pa vse do prejšnjega meseca aktivno v Društvu Mali delničarji Slovenije Društvo MDS pozivali banke upnice, naj vam prisluhnejo, naj vam pridejo nasproti, saj smo verjeli naporom in obljubam patra Cvikla, da se bo pojavil finančni investitor ali pa svež denar, to upanje pa nam je začelo počasi ugašati z dnem konverzije terjatev na skupščinah Zvon 1 in 2 holdingov, saj smo vse bolj in bolj spoznavali, da smo delničarji, upniki in uprave družb ostajali sami, je zapisal Stanković. Kot trdi, so žal prišli do bridkega spoznanja, da je bil ves trud zaman zaradi določenih posameznikov tudi v vrstah nadškofije, ki, namesto da bi pomagali, so več kot očitno škodoželjno želeli propad mariborske nadškofije. Dodal je še, da v društvu pričakujejo epilog zgodbe tudi v obliki odškodninske odgovornosti.

Washington - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek s 357 glasovi proti 70 potrdil predlog zakona, ki prinaša večjo zaščito potrošnikov pred izdajatelji kreditnih kartic. Predlog zakona ima močno podporo Bele hiše, kmalu pa ga bo potrdil še senat. Demokrati so si že dolga leta prizadevali za večjo zaščito potrošnikov pred bankami, ki izdajajo kreditne kartice, vendar pa so bila prizadevanja v času predsedovanja Georgea Busha in republikanskega nadzora nad kongresom jalova. Izdajatelji kreditnih kartic so lahko počeli vse, kar jim je prišlo na misel. Brez napovedi so npr. lahko povišali obrestne mere in krepko zasolili kazni za dan zamude pri odplačilu obroka. Zaradi finančne krize so se banke znašle v težavah, saj ljudje ne morejo odplačevati dolgov. Nekatere banke so celo pripravljene odpustiti del dolga, če imetnik kartice zapre račun. Finančna kriza je potrošnikom istočasno prinesla nekaj oddiha glede številnih ponudb kreditnih kartic, ki so pred krizo polnile poštne nabiralnike.Američani na kreditnih karticah skoraj bilijon dolarjev dolga Kljub temu pa banke zelo nasprotujejo predlogu zakona, ker jim bo vzel okrog 10 milijard dolarjev dobička na leto. Američani imajo na kreditnih karticah skupaj 963 milijarde dolarjev dolga, povprečni znesek dolga na gospodinjstvo pa je lani znašal 10.697 dolarjev. V ZDA dolga na kreditnih karticah ni potrebno odplačati vsak mesec v celoti, ampak le minimalni znesek, ki ga določi izdajatelj. Ta minimalni znesek se seveda povečuje hkrati z naraščanjem dolga, izdajatelji kartic pa ponavadi tistim, ki so v težavah, še povišajo obresti, kar lahko počnejo tudi za nazaj. Vse to je povsem zakonito, podrobnosti pa se nahajajo v drobnem tisku, ki ga je potrebno brati z mikroskopom, česar večina ljudi ne počne. Potrošniki bodo morali tudi po potrditvi zakona še nekaj časa počakati na večjo zaščito. V 90 dnevih po potrditvi bodo sicer morali izdajatelji imetnika kartice o povišanju obrestne mere obvestiti 45 dni pred tem ukrepom. Vsa druga določila zakona pa bodo stopila v veljavo šele leto dni po sprejemu zakona. Banke in nekaj republikancev, ki so na njihovi strani, se medtem pritožujejo, da bo zakon pomenil oviro za kreditni trg.

Eden od dveh francoskih avtomobilskih gigantov je lani zabeležil kar 343 milijonov evrov izgube, črne čase pa napovedujejo tudi za letos. Brez dela bo ostalo 11 tisoč ljudi. V koncernu PSA Peugeot-Citroen so imeli lani kar 343 milijonov evrov izgube. Francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot-Citroen je imel lani kar 343 milijonov evrov izgube, nadaljevanje slabih časov pa pričakuje tudi v tem letu. Zato nameravajo ukiniti kar 11 tisoč delovnih mest. Slika je bila popolnoma drugačna leta 2007, ko so imeli kar 885 milijonov evrov profita. Renault bo podatke o poslovanju predstavil v četrtek. Glavni izvršni direktor Christian Streiff je napovedal, da bodo avtomobilski trgi v zahodni Evropi v letu 2009 zabeležili 20-odstoten padec ter se nato leta 2010 umirili. Posebej težavno bo prvo četrtletje, predvideva, zaradi česar se je morala skupina po njegovih besedah odločiti za doslej nevidene ukrepe. Med drugim nameravajo zvišati cene, za petino zmanjšati proizvodnjo avtomobilov in zmanjšati število zaposlenih. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je z namenom, da bi preprečili selitev avtomobilske proizvodnje, prejšnji teden napovedal sprejetje načrta podpore avtomobilski industriji. V ponedeljek je nato vlada predstavila paket v vrednosti 6,5 milijarde evrov, v sklopu katerega bosta oba glavna avtomobilska proizvajalca PSA Peugeot Citroen in Renault prejela po tri milijarde evrov posojila. To pa ne bo doletelo francoskih delavcev. Vlada v Parizu je namreč proizvajalcem avtomobilov namenila 6,5 milijarde evrov pomoči, od česar je koncernu Peugeot-Citroen pripadlo tri milijarde, ostalo pa je dobil njihov rival Renault. V zameno pa v njihovih tovarnah ne smejo odpuščati francoskih delavcev. Peugeot sicer v domačih tovarnah proizvede le okrog 40 odstotkov svojih vozil. Tovarne ima tudi v Španiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji in na Portugalskem ter v Turčiji, na Kitajskem, v Argentini in Braziliji. Koncern Peugeot-Citroen je konec leta 2007 zaposloval 207.850 delavcev. Dobavitelj delov Faurecia, ki je v večinski lasti Peugeota, je danes prav tako najavil izgubo, in sicer v višini 547 milijonov evrov. Zato bo prosil za finančno pomoč.

Tragičen konec svetovno znane pevke V soboto so v kopalni kadi v hotelski sobi v Los Angelesu odkrili truplo 48-letne Whitney Houson, poleg katere je ležala tudi prazna steklenička pomirjeval. Mrliški oglednik je v nedeljo sicer končal z obdukcijo, vendar rezultatov še ni znanih. So pa sporočili, da na truplu ni vidnih znakov nasilja, še vedno pa čakajo na rezultate toksikologije, ki bodo potrdili vzrok smrti. Po smrti znane pevke pa so v bolnišnico odpeljali tudi njeno hčerko Bobbi Kristino Brown, ki je zaradi stresa in napetosti doživela živčni zlom, vendar so jo kmalu tudi odpustili. Njen oče in nekdanji partner Houstonove, Bobby Brown, se je zahvalil za številne izraze sožalja in hkrati prosil medije, da spoštujejo njihovo zasebnost. Witney Houston se je zadnja leta spopadala z odvisnostjo od mamil, izgubljala pa je tudi glas. V soboto zvečer bi pevka morala nastopiti v hotelu na svečani večerji pred podelitvami grammyjev, kjer so jo kasneje našli mrtvo. Organizator dogodka ni preklical, ampak ga je posvetil spominu na pokojno.

Ljubljana - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila marca 10,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot aprila, je danes objavil državni statistični urad. Število registriranih brezposelnih oseb se je znižalo za skoraj 900 na okoli 98.900. Število delovno aktivnih oseb se je zvišalo za 0,1 odstotka na okoli 837.000. Stopnja registrirane brezposelnosti se je marca tako prvič po avgustu lani znova nekoliko znižala. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških je znašala 10 odstotkov, kar je 0,1 odstotne točke manj kot februarja, za toliko pa se je znižala tudi pri ženskah, kjer je znašala 11,2 odstotka. Število oseb, zaposlenih pri pravnih osebah, se je marca znova zvišalo, tokrat za 1350, vendar pa se je hkrati za skoraj 200 znižalo število oseb, zaposlenih pri fizičnih osebah. Marca sta bili delovno aktivni 836.902 osebi, od tega je bilo 750.947 oseb zaposlenih, 85.955 pa samozaposlenih. Število samozaposlenih oseb se je znižalo četrti mesec zapored.

Celje - Cinkarna Celje je po nerevidiranih podatkih v prvih polovici leta ustvarila 3,4 milijone evrov čistega dobička, kar je 10-krat več kot v enakem obdobju lani. Po oceni predsednika uprave Cinkarne Tomaža Benčina dobiček načrtovanega za letošnje prvo polletje presega za 72 odstotkov. Cinkarna Celje je v prvih šestih mesecih letos ustvarila 74,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Načrtovane prihodke od prodaje za prvo polletje je tako družba presegla za 11 odstotkov. Skupna vrednost izvoza v prvi polovici leta je porasla za 17 odstotkov na 62,7 milijona evrov, je Cinkarna danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Benčina je v analizi polletnih rezultatov poslovanje poudaril, da je letošnji dobiček dodatno obremenjen z vzpostavitvijo okoljske rezervacije, ki znaša 1,5 milijona evrov. V prvih šestih mesecih je družba v osnovna sredstva vložila 2,2 milijona evrov, kar je za dobrih 35 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju. V prvi polovici leta se je skladno z zastavljeno strategijo podjetja nadaljevala tudi intenzivna razvojna dejavnost, predvsem na področju visokotehnološkega ultrafinega titanovega dioksida. Po besedah predsednika uprave so razmere na mednarodnem trgu pigmenta titanovega dioksida izredne. Sunkovito povečevanje porabe je ob lokalno omejenih proizvodnih zmogljivostih privedlo do tržnega deficita. Po doslej znanih podatkih titanovega dioksida tako največ primanjkuje v Evropi ter na Bližnjem in Srednjem Vzhodu. "Nesporno je dejstvo, da Cinkarna trenutno dosega presedenčno visoke cene pigmenta, da je proizvodnja popolnoma razprodana in da znašajo zaloge slabih 10 dni redne proizvodnje," je dejal Benčina. Opozoril je, da so razmere pri prodaji titancinkove pločevine nekoliko slabše kot lani, a še vedno solidne. Zaradi višjih cen cinka je vrednostna prodaja za 25 odstotkov višja, vendar so prodajne količine upadle za šest odstotkov. Poslovanje večine drugih prodajnih programov Cinkarne je letos precej bolje kot lani, pod ravnmi leta 2009 pa ostajata le gradbeni program in program grafičnih repromaterialov. Prvi mož Cinkarne pričakuje, da bodo ob nadaljevanju trenutnih gospodarskih razmer v celoti uresničili letošnji poslovni načrt. Novi nadzorniki družbe, ki jih je skupščina imenovala 1. junija, so se v torek sešli na ustanovni seji in za predsednico nadzornega sveta ponovno imenovali Matejo Vidnar, za njenega namestnika pa Milana Medveda, je Cinkarana danes ločeno objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Poleg Vidnarjeve in Medveda sta v nadzornem svetu predstavnici kapitala še Barbara Gorjup in Jožica Tominc, predstavnika delavcev pa sta Marin Žagar in Dušan Mestinšek.

BDP naj bi narasel šele 2015 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar v jesenski gospodarski napovedi Sloveniji za letos napoveduje 2,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda BDP. Napoved je enaka junijski. Tako naj bi se BDP leta 2014 znižal za 0,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke slabše od poletne napovedi. Rast naj bi dosegli šele leta 2015, in sicer 0,4-odstotno. Direktor Umarja Boštjan Vasle je sicer izpostavil nekoliko boljše razmere v mednarodnem okolju. Prvič po daljšem času lahko namreč pričakujemo, da bodo impulzi iz trgovinskih partneric za Slovenijo pozitivni, je dejal. Med negativnimi dejavniki za gibanje BDP-ja je izpostavil sanacijo bančnega sistema in fiskalno konsolidacijo. Prišlo je do zamika pri sanaciji finančnega in bančnega sistema, kreditna aktivnost pa se bo tudi letos skrčila. V naslednjem letu bodo ta gibanja po pričakovanjih Umarja še vedno negativna, vendar nekoliko manj. Proti koncu leta 2014 pa naj bi se krčenje po besedah Vasleta predvidoma ustavilo. Kot je spomnil direktor, so na Umarju ves čas zagovarjali stališče, da je javnofinančna konsolidacija nujna, hkrat pa so opozarjali, da javnih financ ni še nobeni državi uspelo konsolidirati tako, da bi že istega leta imeli pozitivne učinke na gospodarsko dejavnost in trg dela. Izvoz raste, vendar tudi trpi Izvoz naj bi se letos povečal za približno dva odstotka, naslednje leto pa za približno tri odstotke. A tudi izvozni del gospodarstva trpi zaradi nekaterih težav v domačem okolju, predvsem zaradi sanacije bank, je poudaril Vasle. Domača poraba se ob tem še naprej krči. Slovensko gospodarstvo se je lani po revidirani oceni skrčilo za 2,5 odstotka. V drugem četrtletju letos se je BDP na letni ravni znižal za 1,7 odstotka, v prvem trimesečju pa za 4,8 odstotka. Skupaj se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal za 3,2 odstotka. Tudi mednarodne ustanove Sloveniji za letos napovedujejo padec BDP-ja, in sicer v višini od dveh do 2,5 odstotka, njihova pričakovanja pa se precej razlikujejo za prihodnje leto. Segajo vse od skoraj enoodstotnega upada pa vse do 1,5-odstotne rasti.

Avtoprevozniki trdijo, da bi imeli v primeru avstrijske zapore predora Karavanke največjo škodo prav oni in slovenska podjetja, ki ne bodo pravočasno oskrbljena s potrebnimi dobrinami. Karavanški predor so začasno zaprli, ko so nekdanjega hrvaškega premierja Sanaderja prepeljali iz Avstrije preko Slovenije na Hrvaško. Največjo škodo zaradi avstrijske zapore bi imeli prav slovenski avtoprevozniki, pravi njihov predstavnik Sašo Bizjak. Sam meni, da je to tako, kakor da bi stanoval v bloku in bi sosed glavna vrata zaklenil, on pa do naslednjega dne ne bi mogel vstopiti. Avstrijci s tem vzporedno škodijo tudi slovenskemu gospodarstvu, kar so občutili že prejšnji vikend. Bizjak pojasnjuje še, da je bilo preteklo soboto veliko blaga za novomeški Revoz. Mi vozimo za Slovenijo, za Slovence, ta roba bo pri nas. Dalj časa kot bo naložena, več bo izgubila na vrednosti, dodaja. To še predvsem velja za hitro pokvarljivo blago, ki jo tik pred prodajo pripeljejo v Slovenijo. Avstrijci so doslej svoje enocevne predore zapirali le po potrebi, če je bilo preveč izpušnih plinov. Milan Pintar z GIZ Slovenija pravi, da namesto, da bi morali politiki avtoprevoznikom to povedati pred enim ali dvema mesecema in jih obvestiti, naj si prilagodijo svoje pogodbe. Vendar še vedno mislim, da ima varnost prednost pred ekonomijo, dodaja. Avtoprevozniki pa trdijo, da prave alternative za karavanški predor nimajo. Korensko sedlo in Ljubelj sta za težke tovornjake prestrma, če bi šli preko Šentilja, bi imeli nekateri tudi 300 kilometrov daljšo pot. Prav tako ne morejo preko italijanskega Trbiža in Rateč. Na italijanski strani je namreč nadvoz čez cesto proti Trbižu visok le 3 metre in 80 centimetrov. To je za tovornjake premalo. Prikolice tovornjakov, ki smo jih merili, namreč merijo 4 metre. In četudi bi naše prometno ministrstvo v času avstrijske zapore dovolilo promet tovornjakov skozi Kranjsko Goro, bi se temu uprli domačini. Kranjska Gora si ne želi tovornega prometa Župan Kranjske Gore Jure Žerjav meni, da je nesprejemljivo tudi to, da bi v glavni turistični sezoni speljali težki tovorni promet po cesti skozi Gornjesavsko dolino. Če pa se bo to zgodilo, župan pričakuje, da bodo prebivalci ukrepali enako kot tovornjakarji v primeru zapore karavanškega predora. Bizjak se v primeru popolne zapore Karavank zaveda škode za turizem, vendar pravi Če turisti prihajajo, naj pa še turisti malo počakajo. Čudi se, kako je lahko predor v petek zvečer nevaren, od ponedeljka do petka pa ne. Zadeva ni kratkega diha, pa trdijo strokovnjaki. France Kmetič iz Motorevije pojasnjuje, da je bil v začetku junija sestanek med slovensko in avstrijsko delegacijo, narejena pa je bila tudi analiza, na podlagi katere temeljijo varnostni ukrepi, saj je pokazala, da varnostne naprave ne delujejo ustrezno. Pintar ob tem opozarja, da je predvsem vzdrževanje predora na slovenski strani pod kritiko , deloma pa tudi na avstrijski strani. In zato bo morala politika poleg boljše komunikacije s prevozniki kmalu tudi sprejeti odločitev o gradnji druge cevi ali reševalnega predora.

Dva tedna po kriznem vrhu držav z evrom znova alarm: zaradi turbulenc na svetovnih finančnih trgih se bodo v prihodnjih dneh sestali finančni ministri skupine G7. To je po pogovoru s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem napovedal italijanski premier Silvio Berlusconi. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so v telefonskih pogovorih danes poleg Berlusconija in Sarkozyja sodelovali nemška kanclerka Angela Merkel, španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, britanski premier David Cameron in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, napovedani pa so še pogovori z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Berlusconi je danes med drugim opravil telefonski pogovor s Sarkozyjem, po katerem je napovedal skorajšnje krizno zasedanje finančnih ministrov sedmih najrazvitejših držav sveta (G7). Točnega datuma in kraja srečanja ni navedel, je pa dejal, da bi ta lahko utrl pot za sklic vrha skupine G8, "če se bodo finančni ministri uspeli dogovoriti o skupnem akcijskem načrtu". "Za nič, kar se dogaja, ni mogoče okriviti le ene vlade. To je nekaj, kar se tiče globalne finančne situacije," je ob tem še poudaril premier države, za katero so analitiki zaskrbljeni, da jo čaka finančni polom in bo morala zaprositi za mednarodno pomoč. Evropska dolžniška kriza se nevarno zaostruje, situacijo pa dodatno poslabšujejo finančni trgi. Zaradi strahov, da utegnejo dolžniške težave v Evropi - skupaj z letargično gospodarsko dejavnostjo v ZDA in umirjanjem rasti hitro rastočih držav - pripeljati do nove globalne gospodarske recesije, najpomembnejše svetovne borze v zadnjih dneh beležijo rekordne padce.

Mednarodni denarni sklad je sporočil, da bo na prostem trgu prodal še drugi del od načrtovanih 403,3 tone zlata Mednarodni denarni sklad bo, za financiranje novih reševalnih paketov, prodal 191,3 tone zlata. Prodati ga namerava na odprtem trgu a v fazah, da s poplavo ne bi zrušil trga, poroča Reuters. Prodaja bo drugi del, v sredini lanskega leta napovedane prodaje dobrih 400 ton zlata. Takrat je MDS 200 ton prodal Indiji, 10 ton Šri Lanki in dve toni Mauriciusu. Zlata si močno želijo nakupiti Indijci in Kitajci Trgovci z zlatom in analitiki menijo, da bi agresivno prodajanje bila odlična priložnost za nakupe. Nobena skrivnost ni, da si dolarje v zlato zelo močno želijo zamenjati tako Kitajci kot tudi Indijci. 191,3 tone zlata je po ceni, ki je ob 11. uri veljala na borzi, bilo vredno 6,787 milijarde dolarjev oziroma pet milijard evrov. Cena zlata je ob napovedi prodaje upadla le simbolično Prvi odziv na napoved prodaje je bil zdrs cene zlata, ki pa je bil zelo skromen. Več kot tri četrtine pocenitve zlata v preteklih 24 urah, je namreč moč pripisati občutnemu zdrsu evra v primerjavi z dolarjem. Po najavi prodaje so se, v primerjavi z ameriškim dolarjem, pocenile tudi »surovinske« valute, kot sta denimo avstralski in novozelandski dolar. Dno je cena zlata dosegla pri 1.100 dolarjih. »To je le nezaveden trzaj trga,« se je na rahlo pocenitev po najavi odzval nek ameriški analitik. Dodal je, da so prodaje MDS znane vsem in v srednjeročnem obdobju ne bodo imele vpliva na ceno zlata. MDS ne izključuje prodaje izven trga »Začetek prodaje zlata na trgu ne izključuje nadaljevanja aktivnosti v zvezi z izventržnimi prodajami zlata zainteresiranim centralnim bankam ali drugim upravičenim institucijam. Takšen način prodaje bi zmanjšal količino zlata na trgu,« so v najavi o prodaji zlata sporočili iz MDS.

Zagreb - Povprečni dolžnik na Hrvaškem je 41-letni Zagrebčan, ki ima srednjo šolo, na svojih računih pa za 17.409 kun (2305 evrov) minusa, je pokazala raziskava agencije za plačila in nakup povpraševanj EOS Matrix. Lani je bila povprečni dolžnik ženska s srednješolsko izobrazbo, ki je bila dolžna 17.015 kun (2253 evrov). V raziskavi, ki so jo izvedli na 2000 anketirancih, so v omenjene dolgove seštevali stanja na tekočih računih, bančnih karticah, posojila in dolgove za telekomunikacijske storitve. 527 evrov minusa na tekočem računu Povprečni Hrvat je tako letos imel za 3979 kun (527 evrov) minusa na tekočem računu, na bančnih karticah je bil v rdečem za 7705 kun (1020 evrov), imel je 4910 kun (650 evrov) posojil in 815 kun (108 kun) neplačanih računov za telefon, je objavil danes Jutarnji list. Lani je imel povprečni dolžnik na Hrvaškem za 60 evrov manj minusa na tekočem računu, obenem pa za 25 evrov več dolgov na bančnih karticah. Imel je tudi za sedem evrov več posojila in za dobrih deset evrov manj neplačanih računov za telefon. Torej je letos svoje dolgove zvišal za 52 evrov. Kot je še pokazala raziskava, je letošnji povprečni dolžnik pripravljen obročno plačati dolgove in sicer vsak mesec 850 kun (112,5 evrov), sicer pa ne zasluži toliko, da bi lahko plačal vse dolgove in se preživljal. Več pozornosti posvečajo realnim zmožnostim Direktorica EOS Matrixa, Barbara Cerinski je poudarila, da letos ni bilo videti velikih sprememb v primerjavi z letom 2011. Dodala je, da so prebivalci očitno začeli več pozornosti posvečati svojim realnim zmožnostim. "Dolgoročna zadolženost se ni zvišala, pokazala so se prizadevanja za zapiranjem posojil, vendar pa so se zvišale zadolžitve na tekočem računu," je dejala Cerinskijeva. Sodna izvedenka za bančništvo in finance, Marija Duljković je izpostavila, da se poskus izplačila dolgov z zadolževanjem na drugih karticah imenuje "dolžniška spirala" ter da gre za klasično prelivanje iz votlega v prazno. "Ljudje se spomnijo različnih načinov, da bi začasno zaprli posojila, saj je bila še v 90. letih razširjena praksa, da bi, denimo, denar dvigovali na bankomatih v Sloveniji in na ta način za kratek čas poskusili urediti dolgove," je izjavo Duljkovićeve povzel Zagrebški časnik. Brezposelni in delavci, ki ne dobijo plač Izrazila je dvom, da bodo hrvaški državljani tudi v prihodnje lahko porabili toliko, kolikor zaslužijo glede na slabih 350.000 brezposelnih in več kot 83.000 tistih, ki delajo več mesecev brez plač. Nelikvidnost je ena izmed najhujših bolezni hrvaškega gospodarstva in je presegla 42 milijard kun (5,56 milijarde evrov). Blokirani so računi več kot 212.000 državljanov, ki so skupaj dolžni dobrih 13 milijard kun (1,72 milijarde evrov). Blokiranih je tudi približno 73.000 podjetij. Jutarnji list je objavil tudi lestvico nelikvidnosti enajstih držav, pri čemer je Hrvaška na tretjem mestu za Grčijo in Romunijo, pred Španijo in Bolgarijo. Slovenije ni na lestvici.

Zaradi krize, ki je izzvala padec vrednosti nepremičnin in delnic, se je število milijonarjev v Veliki Britaniji v enem letu prepolovilo. V Veliki Britaniji je bilo pred dvema letoma 489 tisoč milijonarjev, danes pa jih le še 242 tisoč. Leta 2006, ko na svetovnem ekonomskem horizontu še ni bilo temnih oblakov, so strokovnjaki predvidevali, da bo v Veliki Britaniji do leta 2010 kar 760 tisoč milijonarjev, do leta 2016 pa naj bi jih bilo kar milijon. Takšne optimistične napovedi so zasnovali na podlagi izjemne rasti vrednosti nepremičnin in zviševanja vrednosti delnic na londonski borzi. Ekonomska kriza v svetu je močno prizadela tudi jeklarskega mogotca Lakshmija Mittala. Nedavno pa so objavili, da je tisoč najbogatejših Britancev v preteklem letu izgubilo okrog 155 milijard funtov. Njihovo bogastvo sedaj ocenjujejo na 258 milijard funtov, medtem ko so pred letom dni razpolagali s 413 milijardami funtov. V preteklih dvanajstih mesecih se je na Otoku drastično zmanjšalo tudi število milijarderjev, iz 75 na 43. Najbogatejši Britanec je še vedno poslovnež indijskega porekla Lakshmi Mittal, ki je zaradi krize že izgubil 10,8 milijarde funtov. S tem se je njegovo bogastvo zmanjšalo kar za 61 odstotkov.

V koprskem holdingu, ki ga vodi Rudi Grbec, še čakajo na dogovor z bankami o reprogramu dolgov za podskupino Turizem Koprski Istrabenz , ki je v prisilni poravnavi, se z bankami upnicami še dogovarja o podaljšanju roka za izpolnitev dogovora o reprogramu posojil iz leta 2009. Rok za izpolnitev obveznosti poteče z 28. junijem, Koprčani bi ga podaljšali do 31. avgusta. "Z bankami upnicami družb Istrabenz Turizem in Istrabenz hoteli Portorož so usklajeni bistveni elementi in dogovor o dolgoročnem refinanciranju družb, ki pa morajo biti še obravnavani na ustreznih organih posameznih bank oziroma podpisani," pravijo. Spomnimo, k lanskemu letnemu poročilu holdinga so revizorji iz (KPMG) pripisali: "Čista izguba v višini 69.436 tisoč evrov, negativno stanje kapitala v višini 73.166 tisoč evrov in nesklenjen dogovor z bankami o reprogramu dolgov za podskupino Turizem so okoliščine, ki nakazujejo pomembno negotovost, ki lahko zbudi bistven dvom o sposobnosti družbe Istrabenz, d. d., da nadaljuje kot delujoče podjetje."

Peking - Kitajska je v minulem letu kljub finančni krizi povečala svoje devizne rezerve za 23,3 odstotka na 2399 milijard dolarjev, je sporočila kitajska centralna banka. V letu 2009 je Kitajska tako povečala devizne rezerve za 453 milijard dolarjev, kar pomeni celo hitrejšo rast kot v letu poprej. Samo v zadnjem mesecu minulega leta je Kitajska svoje devizne rezerve povečala za 10,4 milijarde dolarjev, poročilo kitajske centralne banke povzema francoska tiskovna agencija AFP. Kopičenje deviznih rezerv Kitajski v veliki meri omogoča izvoz, ki se je v letu 2009 sicer nekoliko upočasnil, a si proti koncu leta ponovno opomogel. Decembra je prekinil 13-mesečni trend krčenja in se okrepil za 17,7 odstotka. Kitajska je sicer novembra tudi uradno prehitela Nemčijo kot največja svetovna izvoznica. Strokovnjaki opozarjajo, da bo to ponovno obudilo pritiske na to državo, naj spremeni vrednost svoje podcenjene valute, juana. Kljub temu Kitajci napovedujejo, da bo vrednost njihovega izvoza letos v primerjavi z minulim letom še upadla. V letu 2009 je bil kitajski izvoz vreden 1200 milijard dolarjev, kar je 16 odstotkov manj kot v letu 2008. "V najboljšem primeru se bosta v letu 2010 uvoz in izvoz letos vrnila na raven iz leta 2008. A osebno ne verjamem, da se bo to zgodilo," je za AFP povedal predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino Yao Jian. Kitajski zunanjetrgovinski presežek je lani dosegel 196,1 milijarde dolarjev in je bil za 34,2 odstotka nižji kot v letu 2008. Na kitajskem ministrstvu za trgovino pa pričakujejo, da se bo letos še dodatno skrčil, še poroča AFP.

Koprski sodniki so izrekli sodbo v primeru afere na koprskem območnem združenju Rdečega križa. Sodni senat je vsem trem obtoženkam, nekdanji sekretarki območnega združenja Alji Budair, administrativno-računovodski delavki Nadji Vlačič in zunanji sodelavki Nevji Klapčič, izrekel pogojne kazni. Sodniki so Budairjevi izrekli enotno kazen enega leta in pol pogojnega zapora z dveletno preizkusno dobo, Vlačičevo so obsodili na osem mesecev zapora, na eno leto pogojno, Klapčičevo pa na pet mesecev zapora, prav tako pogojno na eno leto. Sodba še ni pravnomočna. Obtožnica je Budairjevi očitala nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic in napeljevanje h kaznivemu dejanju ponarejanja poslovnih listin. Administrativna delavka Vlačičeva je bila obtožena nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin, Klapčičeva, ki je prek javnih del na območnem združenju opravljala administrativna opravila, pa je bila obtožena nadaljevanega kaznivega dejanja prikrivanja. Okrožna državna tožilka Vanja Bažec je pri obtožbi vztrajala tudi po končanem dokaznem postopku. S ponarejanjem listin, izdajanjem fiktivnih potnih nalogov in dnevnic, izplačili nadur, nagrad in nezakonitim izplačilom regresov sodelavcem Rdečega križa naj bi v času, ko je bila Budairjeva sekretarka, koprsko območno združenje Rdečega križa oškodovala za približno 25.000 evrov. Sodišče je koprsko območno združenje Rdečega križa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Türk bi (ne)prodajal Mercator, sodeloval v vladi, opravljal ministrsko funkcijo ... Komentira: Borut Hočevar (Foto: ) Danilo Türk je hotel imeti svojega človeka na sejah vlade Boruta Pahorja. To so pokazali videoposnetki, ki so pred dnevi pricurljali v javnost. Vsi smo se ukvarjali le s tehničnimi vprašanji, kdo jih je dal na Youtube, na vsebino pa smo hitro pozabili. Vendar! Zakaj, za vraga, je hotel imeti Türk na vladnih sejah svojega človeka?! Je hotel biti neposredno obveščen, če ga kateri od ministrov opravlja, ali kaj? In kako se je zgodba končala? Vprašanja niso zanemarljiva. Odgovori še manj. Še zlasti zato, ker krožita še vsaj dva indica, ki kažeta, da se želi predsednik republike dejavno ukvarjati z zadevami izvršne oblasti. Prvič, izbira zunanjega ministra. Po neuradnih namigih se pri Zoranu Jankoviću menda ne mučijo zelo z iskanjem močnega zunanjega ministra. Bolj jim paše nekakšen novi Žbogar, torej minister, ki bo skrbel predvsem za tehnikalije. Oblikovanje odgovorov na vsebinska zunanjepolitična vprašanja pa bo prepustil Türku. In drugič, Türkova čudna izjava glede prodaje Mercatorja. Nekateri so razumeli, da Türk prodajo podpira, drugi, da ji nasprotuje, tretji so prepričani, da je bil deležen močnih lobističnih pritiskov in se je diplomatsko izmazal. Nihče pa izjave ni razumel tako, kot jo je hotel prikazati Türk – kot njegovo mnenje. Predsednik republike pač ni navaden državljan in njegovo mnenje šteje več kot mnenje, recimo, kakšnega novinarja. Že dejstvo, da je mnenje ubesedil, nam mora nekaj povedati. Seveda ni nič narobe, če predsednik republike pove to in ono in če ga zanima, kaj delajo ministri. Ni pa zanemarljivo dejstvo, da Türk in Janković pripadata isti struji. Da se bosta najbrž pri večini vprašanj zelo ujela. Takšnega položaja še nismo imeli. Milan Kučan in Janez Drnovšek sta si bila neredko navzkriž. Drnovšek in Janez Janša itak. Še Drnovšek in Tone Rop sta si bila manj blizu kot Türk in Janković. Prihajamo v obdobje tesnega prepletanja predsedniške in premierske funkcije. Slovenija izgublja eno pomembnejših varoval.

Iz Jamstvenega in preživninskega sklada RS so sporočili, da so namenili sredstva še 480 delavcem Mure. Skupaj so prejeli več kot 780.000 evrov. Jamstveni in preživninski sklad RS je 408 delavcem Mure iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin izplačal za 780.813,37 evra sredstev. Iz sklada so ob tem sporočili, da je denar prejelo 192 delavcev Muralista, 144 delavcev Mure, European fashion design in 72 delavcev Mure moška oblačila. Poleg 408 delavcev Mure je izplačilo prejelo tudi 169 delavcev iz 13 različnih podjetij. Še zadnje izplačilo letos bo sklad izvedel 31. januarja. Delavci so sicer zahteve za izplačila iz naslova pravic, ki jih prodajajo zaradi insolventnosti delodajalca, vlagali konec oktobra in v začetku novembra. Na skladu so tako skupaj prejeli 2626 zahtev Murinih delavcev. 2598 delavcev je izplačila v skupni višini 5.013.830,84 evra že prejelo, so še sporočili iz sklada.

Oglas hrvaške Pekarne Mlinar, ki je za redno delo iskala 50 novih ljudi, javili pa so se le štirje, je postal medijska senzacija. Zdaj so v družbi zasuti s ponudbami za delo V hrvaški Pekarni Mlinar so za 50 delovnih mest kljub veliki brezposelnosti prejeli le štiri ponudbe, po medijski senzaciji pa so danes s ponudbami zasuti. Foto: Mlinar.hr Mlinarjev oglas za delo je postal prava medijska senzacija. Kot smo pisali, je Pekarna Mlinar prek oglasa iskala 50 novih ljudi, v času rekordne brezposelnosti na Hrvaškem in na splošno slabih razmer, pa so se javili le štirje. Zdaj je drugače, včeraj in danes so telefonske številke Mlinarja in njihovo elektronsko pošto zasuli potencialni delavci, prejeli so kar 700 ponudb. Mlinar je največje pekarsko podjetje na Hrvaškem Pekarna Mlinar, ki je največji hrvaški proizvajalec kruha in peciva, je sicer delo nudilo na območju Zagreba in Istre. Delavce pa so iskali z oglasom v Glasu Slavonije, ob tem se je nekaterim lahko zdelo, da Hrvati na severovzhodu države ne želijo zaradi dela menjati življenjsko sredino in na drugem delu države za ne preveč bogato plačo graditi novo življenje, piše tportal.hr. Prvovrstna medijska senzacija A razmeroma poceni oglas v lokalnem glasilu se je spremenil v prvovrstno medijsko senzacijo, ki je močno odjeknila v hrvaškem medijskem prostoru, lastnik pekarne Mato Škojo pa takšne reklame ne bi mogel plačati niti s suhim zlatom. Hrvaški mediji se zato sprašujejo, ali ni šlo zgolj za prvovrstni marketinški trik in še nevideni promociji Pekarne Mlinar ob odpiranju nove tovarne kruha in peciva v Zagrebu, ali pa se je vse skupaj zgodilo spontano. Mlinar letos zaposlil 114 ljudi, oglase redno objavlja Glede na presenečenje in nejevero zaradi tega, kar se sedaj dogaja - klici kandidatov za delovna mesta in novinarjev, ki želijo več informacije - je možno, da gre za zadnjo možnost. "Zadnje tri mesece smo večkrat oglaševali prosta delovna mesta na nekaterih regijskih Zavodih za zaposlovanje, v tiskanih medijih in prek interneta. Večinoma je šlo za delovna mesta prodajalcev v pekarnah, peke, delavcev s skladišču in transportu, ki smo jih želeli redno zaposliti," so sporočili iz Mlinarja, od 19. januarja do danes pa so objavili 17 oglasov. Pri Mlinarju bodo vse prispele ponudbe pregledali in izbrali najboljše kandidate. Družba se sicer opazno širi in konstantno zaposluje nove ljudi, letos so jih zaposlili 114.

Želijo povečati sodelovanje predvsem z manjšimi kmetovalci Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič je sklenil prve dogovore o odkupu sadja in zelenjave za prodajo v prihodnji sezoni, osredotočili pa so se na slovenske pridelovalce. Kupcem želimo ponuditi čim več domačih in svežih izdelkov, zato si prizadevamo za stabilno dobavo in dolgoročno sodelovanje tako z zadrugami kot z večjimi in manjšimi kmetijami. V ta namen smo se odločili, da se že za naslednje leto dogovorimo za odkup pridelkov, je dejal Balažič, ki je v ponedeljek pisma o nameri podpisal z dobavitelji Grede Tešanovci, vrtnarije Term Čatež, Kmetijskim gospodarstvom Panorganic ter kmetoma Silvom Šlambergerjem in Vladom Krambergerjem. Preberite tudi Meso bo dražje do 26 odstotkov Direktorica nabave Alenka Krafogel je ob tem dodala, da si v prihodnje zaradi pomanjkanja domačih pridelkov želijo povečati sodelovanje predvsem z manjšimi kmetovalci, ki bodo poskrbeli za lokalno ponudbo. Mercator sicer po Balažičevih besedah letno odkupi okoli 18.000 ton slovenskih svežih pridelkov, kar je četrtina vseh, ki jih prodajo. Glede na to, da je samooskrba s sadjem in zelenjavo ocenjena pod 40 odstotkov, je to zgovoren podatek o naših prizadevanjih za ponudbo domačega. Izvajamo vrsto ukrepov za povečanje ponudbe domačih pridelkov in samo za našo tržnico namenjamo 3.000 kvadratnih metrov prodajalnih površin v 109 trgovinah po vsej Sloveniji, je še dodal predsednik Mercatorjeve uprave. Zadovoljni so tudi slovenski pridelovalci S tovrstnim sodelovanjem so zadovoljni tudi pridelovalci. Andrej Šiftar iz Grede Tešanovci je povedal, da je s takim dogovorom precej lažje delati, saj pridelovalci zdaj vedo, komu in koliko pridelka bodo prodali prihodnjo sezono. Kot se je izkazalo že letos, tako sodelovanje pomeni tudi večjo dodano vrednost za naše izdelke, je dejal predstavnik Grede, kjer na enem hektarju letno pridelajo do 400 ton paradižnika, pri čemer bo Mercator deležen okoli tretjine pridelka. V vrtnem centru Term Čatež, ki že zdaj dobro sodeluje z Mercatorjem, bodo v prihodnji sezoni za tega trgovca posadili še več paradižnika. Po besedah Dejana Bibiča, izvršnega direktorja Term Čatež, kjer se poleg turizma sicer ukvarjajo tudi z zelenjadarsko dejavnostjo, je to korak v pravo smer in dobra spodbuda za pridelovalce - že prihodnje leto namreč nameravajo proizvodnjo paradižnika kar potrojiti.

Merkur Pred pridržanjem osumljence opazovali in jim prisluškovali Kriminalisti preiskujejo sume več kaznivih dejanj pranja denarja, zlorabe položaja in zaupanja, je potrdil pomočnik direktorja NPU-ja Robert Črepinko. Bine Kordež je še vedno v policijskem pridržanju. Odvetnica Kordeža Marija Hladin je ob prihodu na policijsko postajo Moste okoli 15. ure dejala, da ni utemeljenih razlogov za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja in da bo Kordež najverjetneje hitro spet svoboden, je za TV Slovenija poročala Ana A. Gajič. Kordež pridržan, policija ga ne zaslišuje Kordeža na policijski postaji Moste ne zaslišujejo, ampak je tam v policijskem pridržanju. Policisti ga bodo zadrževali, dokler bodo za to obstajali razlogi, v tem primeru gre za bojazen pred uničenjem dokazov. V Mostah sta na pridržanju še dva osumljenca, ena oseba pa je navzoča pri hišnih preiskavah, je še poročala Gajičeva. Preiskava, ki traja že več kot 16 ur, še poteka, še opravljajo dve hišni preiskavi, je za Odmeve poročala Gajičeva in dodala, da je zagrožena kazen za zlorabo položaja do osem let zapora, za pranje denarja pa do deset let zapora, denarna kazen in vračilo opranega denarja. Pojasnila je še, da ima lahko policija osumljence v pridržanju največ 48 ur. Hišne preiskave bomo še nadaljevali Robert Črepinko z NPU-ja je dejal, da je zaradi zlorabe položaja in pranja denarja nastalo več deset milijonov evrov škode. Preiskava, v okviru katere na 28 krajih po Sloveniji izvajajo hišne preiskave, po Črepinkovih besedah poteka od ustanovitve Nacionalnega preiskovalnega urada. Neuradno so hišne preiskave povezane s poskusom Bineta Kordeža, da prevzame Merkur. Poleg Kordeža je bila prostost odvzeta še trem ljudem. Vsi štirje osumljenci so še vedno pridržani, je potrdil Črepinko, ki pa o imenih ni govoril. Dejal je le, da so četverici odvzeli prostost in zanjo odredili pridržanje na podlagi listninske dokumentacije. Hišne preiskave bomo še nadaljevali, iščemo še več dokazov, je na novinarski konferenci dejal pomočnik direktorja NPU-ja Robert Črepinko in dodal, da je v preiskavi sodelovalo 95 policistov in kriminalistov, zasegli pa so papirje in računalnike. V preiskavi so uporabljali prisluškovalne naprave, prisluškovali so prenosnim telefonom, nekatere osumljence pa so tudi opazovali, je še povedal. Preiskava v Naklem še poteka Iz uprave Merkurja pa so sporočili, da so preiskovalci navsezgodaj zjutraj obiskali poslovni stavbi Merkurja v Naklem in Celju. Preiskujejo poslovanje v času nekdanjega vodstva družbe Merkur. V Celju se je preiskava hitro končala, v Naklem pa se nadaljuje. Preiskovalci so še v Naklem, zdaj pregledujejo številne dokumente, zaposleni pa so jim ves čas na voljo za morebitna dodatna pojasnila, je uprava zapisala v sporočilu za javnost.

Karoserije. Stavkajoči delavci zaradi neizplačila prispevkov kazensko ovadili lastnika. Stavka še traja. "Tisti, ki so podpisali nove pogodbe za podjetje Karoserist, naj bi dobili neto plačilo, ostali pa ne, čeprav imamo informacije, da lastnik Franc Unuk denar ima," pravi Marjan Korošec, član stavkovnega odbora delavcev mariborske družbe Karoserije, kjer večina od okoli 80 delavcev še vedno stavka. Stavkajoči, ki čakajo na neizplačane plače za junij, regrese za letni dopust za zadnja tri leta ter jubilejne nagrade, so včeraj podali tudi kazensko ovadbo zoper Franca Unuka. "To smo storili zaradi neizplačila prispevkov, so nam pa že na policiji povedali, da v Sloveniji na ta račun še nihče ni bil kaznovan," z žalostjo ugotavlja Korošec, ki zato vse upe polaga na sindikat. Ta naj, po njegovih besedah, agonijo preseka bodisi s predlogom za stečaj bodisi s skupinskim dajanjem izrednih odpovedi delodajalca. Nadomeščanje delavcev prepovedano "Naše edino orožje je stavka in obveščanje inšpekcijskih služb, kar redno počnemo. Pristopili bomo tudi k socialnim pomočem delavcem, ki plače niso dobili," napoveduje Martin Dular iz sindikata SKEI Podravje. V času stavke je po njihovem vedenju tudi nadomeščanje delovne sile prepovedano, zato bodo s pomočjo inšpektorata za delo tovrstno početje še naprej preprečevali. Kot je znano, je namreč minule dni v podjetje prišlo delat pet delavcev nemškega partnerja, govori pa se, da naj bi jih prišlo še več. Dodajmo še, da je Unuk prvi dan stavke vsem, ki stavkajo, izročil tudi odloke o prekinitvi delovnega razmerja, saj, kot pravi, delavcev, ki v kriznih časih ne morejo potrpeti in raje stavkajo, ne potrebuje. Po mnenju sindikata tak dokument nima pravne podlage in je neveljaven, saj je med drugim podpisan s strani lastnika in ne direktorja podjetja.

Izgradnja sprejemnega terminala za utekočinjeni zemeljski plin na območju Luke Koper bi bila za Slovenijo dobra, ugotavlja družba TGE. Nemška družba TGE Gas Engeneering za načrtovan projekt meni, da bi bil zelo pomemben predvsem za Primorsko regijo. TGE je v začetku julija, kot je znano, na ministrstvo za gospodarstvo vložil vlogo za energetsko dovoljenje za prvi del projekta, to je sprejemni terminal. V naslednjih dneh pa bo družba vložila še vlogo za energetsko dovoljenje za drugi del projekta, elektrarno, ki je bistveni del celotnega projekta.m Poleg tega bi se izrazito povečala tudi elektroenergetska stabilnost, ki je še posebej pomembna za Primorsko regijo, ker ta razen hidroelektrarn na Soči nima svojih virov električne energije. Podoben plinski terminal že deluje v belgijskem mestu Zeebrügge. V projektu, katerega vrednost je ocenjena na 900 milijonov evrov, je sicer predvidena tudi soudeležba slovenskih podjetij v družbi za upravljanje v višini najmanj 30 odstotkov. Kot je poudaril generalni direktor TGE Vladimir Puklavec, se za sodelovanje zanimajo vsa vodilna slovenska energetska podjetja, pri čemer pa ni želel navesti konkretnih imen.

Na Ulici Vide Janežičeve 11 v Štepanjskem naselju v Ljubljani je izbruhnil požar. Dvajset ljudi so pripeljali v ljubljanski klinični center. Med njimi je bilo šest otrok. V kletnih prostorih bloka v Štepanjskem naselju je danes okrog 16. ure eksplodirala plinska jeklenka. Zaradi eksplozije se je požar razširil po celotni kleti. Po poročanju Uprave RS za zaščito in reševanje je v intervenciji sodelovalo 40 gasilcev iz Gasilske brigade Ljubljana, PGD Štepanjsko naselje in Črnuče. Zaradi dima in požara so morali evakuirati celoten blok, izpraznili pa so tudi stanovanja sosednjih blokov. Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom so v ljubljanski klinični center pripeljali 20 ljudi, med njimi šest otrok, nam je povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana Maja Adlešič Ciperle. Nekateri že v stanovanjih Stanovalci sosednjih blokov so se ob 18. uri že lahko vrnili domov. Drugje pa bodo morali prespati tisti, ki živijo v bloku, kjer je zagorelo. Za njihovo nastanitev so po poročanju Pop TV poskrbeli na Mestni občini Ljubljana. Ponoči bodo stražili Čeprav je ogenj že pogašen, bodo policisti ponoči opravljali požarno stražo in z ogledom nadaljevali jutri. Trenutno naj bi bilo še prevroče, je povedala Adlešič Ciperletova. Kolikšna je škoda, še ni znano.

Ljubljana - Holding Slovenske elektrarne (HSE) je danes od Mechela na račun prejel 52 milijonov evrov kupnine od prodaje večinskega, 51-odstotnega deleža v termoelektrarni-toplarni Toplifikatsia Ruse v Bolgariji. Tako je HSE izstopil iz lastništva v tej termoelektrarni, ki jo je od Bolgarije kupil leta 2007, so sporočili iz HSE. Delež je kupila ruska rudarska in jeklarska skupino Mechel oz. njena holding družba s sedežem v Švici, ki je že imela v lasti preostali delež termoelektrarne Ruse. 49-odstotni delež je namreč Mechel od HSE za 50 milijonov evrov kupil decembra 2007, le nekaj mesecev zatem, ko je HSE avgusta podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža v tej termoelektrarni. HSE je s svojo naložbo, za katero je takrat odštel 85 milijonov evrov, iztržil 102 milijona evrov. Dodatni zaslužek pa so, kot so pojasnili, ustvarili še iz naslova izvajanja storitev tržnih raziskav in trgovanja z električno energijo, proizvedeno v termoelektrarni Ruse, v skupni višini dva milijona evrov. "V HSE si bomo še naprej prizadevali obdržati položaj zanesljivega, kakovostnega in strateško pomembnega akterja v regiji jugovzhodne Evrope, kjer smo si v skoraj desetih letih svojega obstoja in delovanja ustvarili ime in ugled ter z različnimi aktivnostmi pomembno prispevali k dobremu poslovnemu rezultatu družbe in skupine HSE," je ob tem poudaril generalni direktor HSE Matjaž Janežič. HSE sicer na bolgarskem trgu ostaja prisoten preko svoje družbe za trgovanje z električno energijo HSE Bulgaria.

Skrb vzbujajoče. Na Hrvaškem pet od šest obolelih zaradi ugriza klopa v kritičnem stanju. Cepljenje. Pri Avstrijcih subvencionirano, pri nas brezplačno za izpostavljene študente in dijake. "Samo število hospitaliziranih na Hrvaškem ni veliko, je pa skrb vzbujajoč podatek, da je večina bolnikov takih, pri katerih ima bolezen zelo težak potek," pravi Franc Strle, predstojnik infekcijske klinike v Ljubljani. V poletnih mesecih na kliniki na dan hospitalizirajo tudi od 15 do 20 pacientov s sumom na klopni meningoencefalitis (KME). "Kar se dogaja na Hrvaškem, ne vpliva na Slovenijo. Pri nas je KME celo več kot na Hrvaškem," še pravi Strle. Nasveti in zaščita Obleka. Obvezne dolge hlače in dolgi, zapeti rokavi, obleka naj bo svetlejše barve, da se klopi na njej prej opazijo. V gozdu se izogibajte gošči, hodite raje po poteh. Repelenti. Priporočljivi, vendar pršila proti klopom ne smejo biti edino sredstvo zaščite. Noben repelent ni stoodstotno zanesljiv, prav tako je njegovo delovanje časovno omejeno. Odstranjevanje. Najpomembnejše je, da se ob prihodu iz gozda oziroma narave dobro pregledamo in odstranimo morebitne prisesane klope. “Če bomo to naredili, bomo z velikansko verjetnostjo preprečili lymsko boreliozo in zmanjšali možnost za klopni meningoencefalitis,” pravi infektolog Franc Strle. Tudi smrtni izidi Za posledicami KME v Evropi umre en odstotek obolelih. Pet odstotkov bolnikov ostane ohromljenih, ena tretjina ljudi ima še več mesecev ali celo leta težave, kot so glavoboli, tresenje, slabo počutje, dve tretjini obolelih pa sta po enem mesecu zdravi. Vročine ne marajo "Na obali praviloma ni klopov, primeri so na otokih, kot je Brač. Ko je zelo vroče, klopi niso dejavni," razlaga Strle. Najbolj dejavni so, ko temperature niso ne prenizke ne previsoke, radi imajo vlago. V Sloveniji so dejavni od marca do oktobra, najbolj spomladi in zgodaj poleti. Vzročnega zdravila, ki bi delovalo proti virusu klopnega meningitisa, ni. Strokovnjaki priporočajo cepljenje. Osnovno cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov, drugič se lahko cepimo dva ali štiri tedne po prvem odmerku. Velika večina ljudi dobi zaščito 14 dni po drugem odmerku. "Če bi se torej šli cepit danes, bi imeli zaščito v začetku avgusta," pojasni Strle. Predlog za subvencijo Kot še pravi infektolog, je cepljenje proti KME v Avstriji in Nemčiji subvencionirano: "Tudi pri nas so bile take pobude, vendar to stane."

Pred nekaj dnevi je izšla knjiga, ki je nastala po zapiskih s snemanja Clintonovega dnevnika za časa njegovega predsedovanja ZDA Foto: © Bloomberg businessweek Vse od afere Watergate naprej ameriški predsedniki niso zaupljivi do snemanja pogovorov v Beli Hiši. Bill Clinton, kot kaže, ni imel slabe vesti. S svojim sodelavcem iz mladih let, zgodovinarjem Taylorjem Branchem (na sliki desno), se je med svojim predsedovanjem srečal na 79 sestankih. Skupaj sta naredila skrivni Clintonov dnevnik. Clinton je obdržal posnetke, zato je Branch knjigo "The Clinton Tapes: Wrestling History with the President" napisal po svojih zapiskih. V njej je opisan nov pogled na Clintonovo delo na področju gospodarstva in predvsem javnega primanjkljaja, okrepitev teroristične mreže Al Kajde in tudi manj uspešni časi med škandalom zaradi Monice Lewinsky. Foto: © Bloomberg businessweek INFO Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton bo za udeležence 11. Poslovne konference Portorož (PKP), člane Diners Cluba in AmChama imel 31. oktobra v ljubljanskem Cankarjevem domu predavanje o spopadu z gospodarsko krizo. Več informacij o konferenci, ki bo letos izjemoma potekala v Ljubljani, na tej povezavi, svojo prijavnico pa lahko oddate tukaj. Sicer pa vam ponujamo tudi možnost, da Clintonu zastavite vprašanje po želji. Najbolj zanimiva bomo zbrali in mu jih zastavili po njegovem predavanju. "Naenkrat se je ukvarjal z več težavami hkrati in gledal v prihodnost" V intervjuju za Reuters je Branch dejal, da se mu je zdelo občudovanja vredno, da se je kljub "motnjam od vsepovsod", Clinton neprestano ukvarjal z več težavami celega sveta. "Pričakoval sem več negodovanja nad tem, kako težko je biti predsednik, a Clinton je bil vedno zaskrbljen le o tem, kaj bo storil naslednje," je dejal Branch. Dodal je, da Je Clinton vedno imel rad argumentirane debate med in s svojimi svetovalci. "Sam sem si predstavljal, da se predsednik ukvarja le s temami na katere je pripravljen. Na Clintona so pritiski in priložnosti prežali od vsepovsod," je na vprašanje, kakšno se mu je zdelo Clintonovo predsedovanje, odgovoril Branch. "Med škandalom z Monico Lewinsky je bil pod hudim pritiskom" Branch je še dejal, da je bil Clinton včasih izjemno utrujen. "Med snemanjem dnevnika, se je včasih pretegoval in si s tem lajšal stres. Še posebej so bili zanj težki časi med škandalom z Monico Lewinsky. O slednjem je Clinton govoril z obžalovanjem a svoje predsedovanje je branil do konca," je razložil Branch. "Clinton se boji, da bo knjiga preveč osebna" Na vprašanje kaj o knjigi meni Clinton, je Branch dejal, da se boji, da bo preveč osebna. Pričakoval je namreč, da bo govorila le o politiki. "Knjiga ne bo objektivna in ne bo zgodovinska, kot je bila moja knjiga o Martinu Luthru Kingu, je opozoril Branch.

K rasti dobička naj bi vplivale nižje obveznosti pri plačilu davkov in prevzem ameriške biotehnološke družbe Human Genome Sciences Britanska farmacevtska skupina GlaxoSmithKline je v drugem četrtletju letos ustvarila 1,25 milijarde funtov (1,59 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. K rasti dobička je po navedbah družbe prispevala nižja obveznost pri plačilu davkov. Kot je danes objavila družba, je prihodek v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem upadel za štiri odstotke na 6,46 milijarde funtov (8,24 milijarde evrov). Uspeli so s prevzemom Human Genome Sciences Poslovanje v četrtletju odraža težavno makroekonomsko okolje, v katerem deluje družba, in prehodno fazo proizvodnega portfelja družbe, je ob rezultatih zapisal glavni izvršni direktor Andrew Witty. GlaxoSmithKline je v tekočem četrtletju uspel s prevzemom ameriške biotehnološke družbe Human Genome Sciences , hkrati pa je v ZDA pristal na zunajsodno poravnavo zaradi napačnega trženja zdravil ter zavajanja potrošnikov in zveznih regulatorjev, po kateri bo moral plačati tri milijarde dolarjev.

Javni promet ni povsod dostopen Zaradi višjih cen goriv se njihova prodaja zniža, temu ustrezno pa se znižajo tudi prometni izpusti, je drugo stran podražitve goriv predstavil direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih. Ljudje zaradi višjih cen goriv učinkoviteje uporabljajo osebni prevoz in večkrat uporabijo javnega, kar bi bilo po Stritarjevem mnenju dobro izkoristiti za izboljšanje ponudbe, saj bi se stroški ob večjem povpraševanju hitreje pokrili. Višanje cen goriv se še ne bo ustavilo Stritih je predstavil tudi konkretne podatke. V obdobju med letoma 2008 in 2010 je poraba goriv zaradi podražitev padla za 13 odstotkov, kar je vplivalo tudi na znižanje okolju škodljivih izpustov, ki jih sicer prispeva promet. Stritih je prepričan, da so višje cene goriv ključne za znižanje izpustov toplogrednih plinov in tudi za spremembe navad ljudi. Energetska revščina? Nekoliko drugače pa je razmišljala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je dejala, da bodo višje cene goriv ob ostalem statusu quo povzročile še večje razslojevanje, saj si bodo bogati višje cene zlahka privoščili, revni pa bodo živeli v energetski revščini.Na cene goriv v Sloveniji močno vplivajo trošarine, ki so v letu 2009 dosegle 2,8 odstotka BDP-ja, kar nas uvršča na vrh EU-ja. Stritar meni, da bi morale biti trošarine za pogonska goriva, če želimo omejiti izpuste plinov, takšne, da bo cena goriv visoka oziroma primerljiva s sosednjimi državami. Prepričan je, da bi se kratkoročen negativen vpliv na stroške gospodinjstev in gospodarstva ob vlaganju v javni prevoz odvisnost Slovenije od cestnega prevoza in uvoza naftnih derivatov dolgoročno ob znižanju izpustov zmanjšala.Lučka Kajfež Bogataj pa meni, da zviševanje cen nafte za zdaj ne bo imelo bistvenega vpliva na porabo fosilnega goriva in tudi ne bo zmanjšalo pritiskov na okolje. Prehajanje na uporabo plina in biomase, kar je za pozitivno označil tudi Stritih, bo po njenem mnenju povzročilo, da se bodo povišale cene tudi teh energentov. Sploh pa samo cena brez drugih sistematičnih spodbud države ne naredi premika, je poudarila.Kilometri za vsak žebelj Tudi javni promet bo po njenem mnenju težko čez noč postaviti na noge , poleg tega pa se mora ogromno ljudi na delo voziti z avtomobilom, ker druge izbire nima. Podobne razloge za uporabo avtomobila imajo tudi kupci, saj so se zaradi ukinitve manjših trgovin prisiljeni voziti kilometre daleč za vsak vijak ali žebelj .

Zoran Jankovič Bojijo se, da bi se vrn8il v politko Davčna uprava je Juretu Jankoviću prepovedala razpolaganje s 50-odstotnim deležem v Electi Holdingu, krovnem podjetju skupine Electa. Kot kaže, je bil Durs prepozen. Kot poroča Dnevnik, se je Durs še pred koncem davčnoinšpekcijskega nadzora nad mlajšim sinom ljubljanskega župana Zorana Jankovića odločil za zavarovanje pričakovane davčne obveznosti, saj je zelo verjetno, da bo moral plačati dodaten davek. Zoran Jankovič Bojijo se, da bi se vrnil v politiko Zoran Janković, ki se je iz državne politike po lastnih besedah umaknil in zdaj dela le kot ljubljanski župan, je prepričan, da informacije iz Dursa prihajajo, ker se nekdo boji njegove vrnitve v državno politiko. Janković je za Radio Slovenija dejal, da Jure Janković še ni dobil nobene odločbe iz Dursa in da nekdo iz Dursa o svojih zavezancih posluje prek medijev . Očitno je strah pred tem, da se, kot nekateri napovedujejo, vračam v državno politiko, tako velik, da je zdaj treba vse narediti, je dejal Zoran Janković. Postopek še ni končan, na Dursu pa ne vedo, kako so informacije pricurljale v javnost. Porabi več kot zasluži Na Dursu so po pisanju Dnevnika sicer ugotovili, da zasebna poraba in premoženje Jureta Jankovića precej presegata uradno prijavljene dohodke. Durs se je za zamrznitev odločil, saj pričakuje, da bo morda celo nemogoče, da bo Janković davek plačal. Njegovo finančno stanje je namreč slabo. Kot je ugotovil Durs, je Janković v letu 2012 prejemal okoli 1.200 evrov na mesec, kar po pisanju Dnevnika ne zadostuje za dozdajšnje povprečne življenjske stroške njega in njegove družine. Aprila 2009 je Jure Janković v dveh dneh na račune različnih podjetij in fizičnih oseb nakazal 668.000 evrov. Leta 2007 in 2008 je očetu nakazal okoli 129.000 evrov. Od neznane osebe je konec leta 2010 prejel 60.000 evrov. Vseeno pa je davčni upravi v štirih letih prijavil le 53.000 evrov prihodkov. Poleg tega je Jankovićevo premoženje pod rubežem oziroma je bilo prodano na dražbi. Zaradi več kot trimilijonskega dolga do Marjana Pišljarja je izgubil tudi 131.000 evrov vreden avtomobil, drugega vrednejšega premoženja pa nima, saj je živel v hiši v Grosupljem, ki je uradno v lasti Zorana Jankovića. A Durs je očitno z akcijo zamudil, piše Dnevnik, saj je imel na voljo le vpis plombe na polovičnem lastništvu Electe Holdinga, a je Pišljar prehitel davčno upravo. Tako za Durs po njegovem poplačilu verjetno ne bo ostalo nič.

V Ljubljani je dopoldne zagorelo v zapuščeni nestanovanjski stavbi pri železniškem muzeju na Parmovi ulici, gasilci ljubljanske brigade pa so požar pogasili v desetih minutah. Vodja intervencijske ekipe gasilcev Silvo Kuntarič je pojasnil, da je v nekdanji tovarni zagorel odpadni material, a na stavbi to ni povzročilo škode. Požar je po Kuntaričevih besedah izbruhnil okoli 11. ure, zagorel je odpadni material v transportnem jašku, zaradi kosov plastike pa se je ob tem iz stavbe vil gost temen dim. Na kraj dogodka se je s petimi avtomobili odpravilo okoli 15 poklicnih gasilcev Gasilske brigade Ljubljana. V stavbi, ki je sicer brez elektrike, ni bilo ljudi, pojasnjuje Kuntarič, ki vzroka za požar ne pozna. Tega preiskuje policija. Slovenske železnice so sporočile, da gre za starejšo stavbo v njihovi lasti, ki pa je ne uporabljajo in je prazna. Dolgoročno je po njihovih navedbah tam v načrtu ureditev muzeja.

Od torka vsi avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa vozijo brezplačno. Pri LPP preverjajo število potnikov z občasnimi štetji. Od torka vsi avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) vozijo brezplačno. Opazili smo, da velike razlike v številu potnikov za zdaj še ni, kar bi morda lahko pripisali tudi slabi obveščenosti. Imetniki mesečnih vozovnic pri vstopu na avtobus namreč te še vedno kažejo voznikom. Marko Marinko z LPP nam je povedal, da za zdaj še nimajo podatkov o tem, koliko potnikov se dejansko vozi z avtobusom v tednu, ko je ta prevoz zastonj. "Projekt se izvaja prvič, zato za zdaj še ne moremo govoriti o njegovih učinkih." V prejšnjih letih je LPP med tednom mobilnosti izdal 20 tisoč brezplačnih vozovnic. Sicer pa pri LPP preverjajo število potnikov z občasnimi štetji, pomagajo pa si tudi z napravami za vstopno in izstopno štetje potnikov, ki so nameščene na vse novejše avtobuse. Naj spomnimo, da je župan Zoran Janković pred začetkom tedna mobilnosti povedal, da bodo z zastonj javnim prevozom poskusili ugotoviti, ali je cena glavni razlog za majhno uporabo ljubljanskega javnega prometa. Avtobusi bodo zastonj vozili še do torka, ko se bo evropski teden mobilnosti končal.

Slovenska Bistrica - Družba Almont, ki je specializirana za razvoj, proizvodnjo in montažo aluminijskih konstrukcij, je lani uspešno zajahala konjunkturnega bika, ki je vlekel celotno evropsko gradbeništvo. Slovenjebistriška skupina je dosegla več kot 30-odstotno rast prihodkov, ki so konec leta znašali 26,7 milijona evrov, pri čemer so kar petino vseh prihodkov ustvarili z obnovo fasade hotela Marriott v Budimpešti. Letos napovedujejo približno desetodstotno rast prihodka in si spet obetajo nekaj večjih projektov v tujini. Med drugim bi radi sodelovali v drugi fazi gradnje kosovske vladne palače. V celotni skupini so lani ustvarili 1,060.000 evrov čistega dobička. Prokurist Alojz Gorčenko pričakuje, da se bodo lastniki na letošnji skupščini strinjali s predlogom uprave, po katerem naj bi dobiček ostal nerazporejen. Družba je ta čas v lasti 42 delničarjev, večinoma Almontovih zaposlenih, največji, 28,5-odstotni lastnik, pa je Gorčenko.

Skipti in Bain Capital & Axos Capital možna kupca Komisija za vodenje postopka prodaje državnega deleža Telekoma se je odločila nadaljevati pogajanja z obema preostalima ponudnikoma. Tako islandski Skipti kot britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital tako ostajata možna kupca 49,13-odstotnega deleža družbe. Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da se komisiji nobena od ponudb ne zdi povsem sprejemljiva, zato so možnosti, da pride do dogovora, za oba ponudnika še enakovredne. V komisiji verjamejo, da bodo z nadaljevanjem pogajanj z obema kandidatoma zagotovili najboljše pogoje za dosego najvišje možne prodajne cene in za najboljšo izpolnitev ostalih ciljev privatizacije Telekoma Slovenije. Na odločitev komisije se je odzval nemško-britanski ponudnik in potrdil, da v igri za nakup deleža zanesljivo ostaja, saj je oddal prepričljivo gotovinsko ponudbo. Kot je znano, sta bila Skipti in Bain Capital & Axos Capital & BT edina, ki sta do prejšnjega ponedeljka oddala izboljšani ponudbi za nakup deleža Telekoma, medtem ko se Magyar Telekom za to ni odločil.

Delavci. Vegradovim prihodnji teden denar, ki jim ga dolgujejo do junija, Gradisovi na zavodu za zaposlovanje. Gradisovi čakajo drobtinice Prodaja premoženja. Sto petdeset delavcev je doslej dobilo le denar iz jamstvenega sklada, zdaj pa so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. “Vprašanje je, ali si lahko od stečajne mase obetajo še kaj,” pove sindikalist Srečko Čater. Stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec si zdaj prizadeva, da bi prodal čim več nepremičnega in premičnega premoženja. “Prijavljenih je zelo veliko terjatev, a pri njihovem unovčevanju ne pričakujem večjih težav,” pravi Hohnjec “Vsi zaposleni v Vegradu bodo prihodnji teden v gotovini prejeli denar, ki jim ga dolgujejo do junija, poplačani bodo tudi krediti. Dosegli smo, da bodo vse družbe obravnavane enovito, kar pomeni, da bodo 18. septembra vsi dobili tudi avgustovsko plačo, medtem ko se bomo po 20. septembru pogovarjali še o poplačilu julijske plače ter vseh preostalih obveznosti,” po včerajšnjem sestanku v Vegradu pove sindikalist Srečko Čater. S tem pa vseh težav ne bo konec, saj se z Vegradom ukvarjata tudi policija in tožilstvo, kamor vsak dan prihajajo ovadbe – tudi od Zekrije Habibovića, enega od številnih obupanih podizvajalcev, ki še čaka na denar. Prekinjene pogodbe Že junija so pogodbo z Vegradom prekinili v Rimskih termah in za novega izvajalca izbrali celjski Nivo. “Vegrad ni dostavil bančne garancije za dokončanje del v terminskem planu, zato smo izbrali drugega izvajalca,” pojasnjuje direktorica term Marjana Novak. Pogodbo z Vegradom, vredno 2,2 milijona evrov, za obnovo Vile Bianca, je enostransko prekinila tudi Mestna občina Velenje (MOV). “Z deli so zamujali, delavci pa niso imeli materiala, da bi dela končali v roku,” pravijo na MOV. Podobno je v Topolšici, kjer Vegrad gradi terme. “Delavci zaradi dolgov, ki jih imajo, ne morejo kupiti niti lepila, ki ga nujno potrebujejo. Niti z lastnim denarjem, ker ga nimajo,” opozarja Čater. 633 ljudi je ta trenutek še zaposlenih v matični družbi Vegrad, ki je za zdaj edina razglasila insolventnost, čeprav denarja za plače ni niti v hčerinskih družbah. Nekateri še oklevajo V Kranju Vegrad obnavlja grad Khislstein, a tudi tam zamuja z deli, občina pa se boji, da bo morala vrniti evropski denar. “Počakali bomo še en teden, da se razmere razjasnijo,” pojasnjuje Ana Vizovišek iz kabineta Kranjskega župana. Še huje je v Savinjski dolini, kjer gradijo kanalizacijo, na katero občani še niso priključeni. “Vložil sem tožbo zaradi 800 tisoč evrov dolga, a se prav zdaj dogovarjamo o poplačilu, zato podrobnosti ne želim opisovati. Sem se pa prijavil na razpis samo zato, ker je bila v pogodbi varovalka, češ da bo – če glavni izvajalec, torej Vegrad, ne bo plačal podizvajalca – za poplačilo poskrbel investitor, torej občina,” pojasnjuje Borut Bajda iz velenjske obrtne zadruge Veko. Kontič je optimističen “Čudim se vodstvu Vegrada, da se tako krčevito oklepa položaja, ki je pripeljal podjetje v nezavidljiv položaj,” pa pravi velenjski podžupan in poslanec Bojan Kontič in doda, da so večja in tudi manjša podjetja že napovedala, da bodo pomagala delavcem. “A najprej morajo ti dobiti tisto, kar jim pripada. Če moje informacije držijo, pa so na zavodu za zaposlovanje že na vidiku nova delovna mesta, in to ravno v gradbeništvu,” je optimističen Kontič.

Nokia ne čuti ameriške krize Marec bo, kot kaže, najbolj črn mesec na Ljubljanski borzi v tem desetletju. Slovenski borzni indeks je izgubil že 15 odstotkov, od tega 2,4 odstotka v sredo. Krkine delnice so ob 5,1 milijona evrov prometa padle za 4,7 odstotka. Ko je bil izločen turbocertifikat banke Societe Generale nokavt je bil pri 91,23 evra, je cena za hip padla vse do 89,1 evra, kar je 6,4 odstotka pod torkovim tečajem. Zadnji posli so se večinoma sklepali pri 93 evrih. Od dva do tri odstotke cenejše so delnice Nove KBM pri 35 evrih so dosegle najnižjo vrednost od decembrskega prihoda na borzo, Telekoma, Gorenja, Petrola, Luke, Save in Pivovarne Laško. Najprometnejših pet KRKA -4,76 % 91,48 NOVA KBM -2,61 % 35,01 TELEKOM -2,24 % 245,45 GORENJE -2,14 % 33,34 PETROL -2,45 % 636,02 Istrabenz strmo navzgor Telekom je novo zgodovinsko dno dosegel pri 243,6 evra in je od julijskega rekorda oddaljen že 52 odstotkov. Podražil se je le Istrabenz, in to silovito. Zaradi špekulacij, da bo podjetje prevzeto pri 115 evrih, je cena poskočila do 99,9 evra, kar je dovoljenih deset odstotkov nad prejšnjim tečajem. Slovenski borzni indeks 8.627 točk se je znižal šestič zapored. Od 15 delnic, ki sestavljajo ta indeks, so se poleg Istrabenzovih podražile le še Heliosove delnice, vendar za vsega četrtino odstotka. Indeks PIX 5.936 točk je izgubil 1,24 odstotka. Nokia ne čuti ameriške krize Proizvajalec mobilnih telefonov Nokia je razveselil s podatkom, da ne čuti preveč posledic ohlajanja ameriškega gospodarstva, kar je delnice finskega ponosa v torek dvignilo za osem odstotkov. Na evropskih borzah so včeraj blestele tudi bančne delnice, potem ko je JPMorgan dvignil ponudbo za investicijsko banko Bear Stearns z dveh na deset evrov. Britanska banka HBOS je poskočila za skoraj 15 odstotkov! Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.266 je po triodsotnem porastu letošnjo izgubo zmanjšal na 16 odstotkov. Američani zategujejo pas V ZDA so po nekaj zelo dobrih dneh v torek pozornost posvečali podatku o padcu potrošniškega zaupanja, največjemu v zadnjih petih letih, kar je nov dokaz, da so ZDA najbrž že v recesiji. Vseeno na Wall Streetu ni bilo opaziti hujšega vznemirjenja. Dow Jones 12.532 točk je izgubil le nekaj točk, medtem ko sta se indeksa S&P 500 in Nasdaq nekoliko zvišala. Na udaru je bila Bank of America, ki je izgubila 3,5 odstotka, saj analitiki priporočajo prodajo teh delnic. Na pozitivni strani so bile zlasti delnice rudarskih in energetskih podjetij.

Objavljamo kopijo podrobnosti pogodbe nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, ki mu je ob odhodu z mesta predsednika uprave prinesla visoko nagrado. Kot smo že pisali, je pogodba Kramarju ob odhodu s položaja prinesla milijon evrov nagrade. Poleg tega mu bo NLB morala izplačati še 36 plač odpravnine. Pogodba je Kramarju omogočala še številne druge ugodnosti. Kako do milijona? Pogodba, ki jo je s Kramarjem konec januarja 2004 podpisal Anton Žunič, predsednik nadzornega sveta NLB, dodatek na uspešnost izračunava na podlagi čistega dobička na delnico. Sporno je predvsem to, da je bil za osnovo za izračun uspešnosti vzet dobiček na delnico iz leta 2001, ki je bil za 7,4 odstotka nižji kot leta 2002. Poleg tega pa je Kramar za izplačilo nagrade moral doseči le 80 odstotkov dobička iz leta 2001. "Skrajno nenavadno je, da za izračun niso vzeli zadnjih revidiranih rezultatov," pravi poznavalec tovrstnih pogodb, ki ni želel biti imenovan. Po naših ocenah bi Kramar moral v skladu s pogodbo dobiti celo okoli 1,5 milijona evrov nagrade in drugih dodatkov – in to brez upoštevanja njegovega zadnjega leta vodenja NLB. Ob tem pa poznavalci poudarjajo, da se dobiček na delnico ni zvišal zaradi dobrega vodenja banke, ampak predvsem zaradi spremenjenih računovodskih standardov.

Okrožno sodišče v Kranju je ugodilo predlogu škofjeloške občine za začetek stečajnega postopka nad Loškimi tovarnami hladilnikov. Delavci LTH. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Dušana Taljata. Iz sklepa sodišča, ki ga je posredoval predsednik nadzornega sveta LTH Iztok Hohnjec, je razvidno, da uprava LTH na predlog občine za začetek stečajnega postopka ni niti ugovarjala, da družba ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložila zahteve za odložitev odločanja o predlogu občine. Iz tega gre sklepati, da predsednik uprave Miloš Kodre minuli teden ni vložil ugovora zoper predlog občine za začetek stečaja. Hohnjec je v zvezi s tem dejal, da gre za lapsus sodišča . Sodišče je v sklepu med drugim ugotovilo, da je uprava LTH 18. maja tudi sama vložila predlog za začetek stečajnega postopka, v katerem navaja, da je družba postala insolventna. Škofjeloški župan Igor Draksler je dejal, da sklepa sodišča na občini še niso prejeli, obenem pa poudaril, da je tak sklep, v kolikor drži, neke vrste odrešitev za delavce LTH, ki so bili vse doslej dobesedno privezani na podjetje. Predsednik sindikata LTH David Švarc je današnjo odločitev sodišča pozdravil, obenem pa zatrdil, da načrti za jutrišnji shod delavcev podjetja ostajajo nespremenjeni. Kot je znano, se bodo odpravili pred vlado z namenom opozoriti na brezizhoden položaj delavcev, ki so sicer že četrti mesec brez plač.

Trg v Kazahstanu je zelo perspektiven Po poročanju kazahstanske televizije naj bi bila gradnja dveh rafinerij nafte na severu države v vrednosti nekaj sto milijonov evrov skupni projekt Kitajske, Kazahstana in Slovenije. Direktor Slovenske hiše v Astani Jože Meh je v pogovoru z RTV-jevim dopisnikom v Moskvi Andrejem Stoparjem dejal, da ima Slovenska hiša z investitorjem podpisano posebno pogodbo o izvajanju gradbenih del in projektiranju, zato imamo možnost projektiranja in izgradnje te rafinerije . Še vedno iščejo slovenske izvajalce Rafineriji naj bi gradili v mestih Petropavlovsk in Pavlodar, Meh pa je pojasnil, da bi bila slovenska podjetja vključena v samo projektiranje rafinerije. Novoustanovljen konzorcij slovenskih projektantskih podjetij Recea Grop je po besedah Meha že podpisal pogodbo z investitorji, še vedno pa iščejo izvajalce. Upamo, da se bo kakšna skupina podjetij našla, ki bi pristopila k temu projektu. Direktor Slovenske hiše v Astani še ocenjuje, da je trg v Kazahstanu zelo perspektiven. Mislim, da bi marsikatero podjetje tukaj našlo svoj prostor, seveda pa bi bilo treba malo bolj pogumno nastopiti. Dobrodošla bi bila tudi podpora države. Slovenska podjetja bi lahko sodelovala tudi pri izgradnji t. i. mest prihodnosti Kot je poročal Stopar za televizijski Dnevnik, se slovenskim podjetjem v Kazahstanu obeta še več poslovnih možnosti. Na severu države namreč načrtujejo tudi gradnjo t. i. mest prihodnosti. Slovenska podjetja bi lahko sodelovala pri izgradnji inovativnih vrtcev, hotelskega kompleksa in stadiona. Možnost pa je tudi za gradnjo dveh 400-kilometrskih avtocestnih odsekov na severu in jugovzhodu Kazahstana, a tudi tukaj se zapleta pri slovenskih gradbenih izvajalcih. V skrajnem primeru, če jih ne bo, si bodo Slovenci lahko odrezali le projektantski del kolača, gradbenega pa pač nekdo drug, je še poročal Stopar.

Madžarsko zunanje ministrstvo je ta teden zavrnilo besede slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki jih je izrekel na neformalnem pogovoru z novinarji v zvezi z madžarsko ustavo, zakoni in premierjem Viktorjem Orbanom. Od veleposlanice Darje Bavdaž Kuret so zahtevali tudi uradno opravičilo Slovenije, poroča madžarska tiskovna agencija MTI in dodaja, da se je Pahor že odzval in preko madžarskega veleposlanika v Ljubljani zaprosil za srečanje z Orbanom, da bi mu pojasnil zadevo in da bi "ohranili odlične odnose med Madžarsko in Slovenijo". Pahor je 28. maja na neformalnem pogovoru z novinarji – posnetek se je kasneje znašel na spletnem portalu YouTube – dejal, da Madžarsko že takoj po koncu predsedovanja EU čaka izolacija in da se že sedaj nihče ne pogovarja z Orbanom. Kot je danes poročal Pop TV, naj bi Madžarsko o Pahorjevih besedah obvestili iz opozicijske SDS, kjer so na svojih spletnih straneh tudi v angleščini objavili prepis nekaterih navedb, ki jih je na omenjenem brifingu Pahor izrekel na račun nekaterih evropskih voditeljev.

Primož Kozmus bo na olimpijskih igrah v Londonu branil zlato kolajno Foto: Aleš Beno Metalec kladiva in aktualni nosilec olimpijske zlate medalje v tej disciplini je Primož Kozmus je po današnjem srečanju s premierom Borutom Pahorjem in šolskim ministrom Igorjem Lukšičem oznanil, da bo znova nastopal. Tako bo na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 skušal ubraniti zlato medaljo iz Kitajske. Pahor je Kozmusu obljubil, da bo glede finančnih pomoči za vnovičen zalet treningov storil vse kar je v njegovih pristojnostih. Kozmus je sicer oktobra lani zagotovil, da se na tekmovanja ne bo vrnil. Pred letom dni je namreč dejal, da nima več moči in ne motiva za nadaljevanje kariere. Dodal je, da je njegov odhod posledica preobratov v osebnem življenju. Kozmus je sicer zaslovel s svojim pozivom, naj država naredi kaj za to, da bo materialni status športnikov končno urejen.

Nekdanji predsednik države Milan Kučan meni, da scenariji, ki se trenutno preigravajo, ne bi rešili politične situacije, saj bi "isti politiki zgolj zamenjali stole". Nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki se do zdaj ni opredelil zadnje politične krize, je bil tokrat povsem jasen. Kučan je sicer prepričan, da bi morali imeti koalicija in opozicija več odgovornosti, da bi ljudem povedali, kako nujne so reforme - tako pokojninska kot tudi druge. Na Šarhovem pohodu, ki poteka po poteh Pohorskega bataljona na Pohorju, je dejal, da za trenutni politični položaj ne vidi rešitve. Različni scenariji, ki se preigravajo v zadnjih dneh, pa po njegovem mnenju ne bodo prinesli rešitve, saj bi "isti politiki zgolj zamenjali stole". Niso te sreče Meni, da bi bilo dobro, če bi se bolj slišale besede predsednika republike Danila Türka. "Vse ostalo pa je zgolj prekladanje stolov med istimi ljudmi," je dejal Kučan in dodal, da s politiki na trenutnem strankarskem političnem prizorišču "ne bo veliko sreče".

Semič - V semiškem podjetju Iskra Kondenzatorji naj bi do konca leta v najslabšem primeru odpustili do sto presežnih delavcev. Število zaposlenih v proizvodnji so prilagodili že lani, če bo potrebno, pa naj bi ob 40-odstotnem padcu naročil do konca leta odšli predvsem zaposleni v režiji, je danes povedal predsednik uprave družbe Robert Srabotič. O dejanskem stanju in o rešitvah, do katerih bi lahko po njegovih besedah prišlo v primeru najslabšega razpleta dogodkov, je v torek na zboru delavcev v Semiču obvestil tamkajšnje zaposlene in sindikat. Še lani je podjetje zaposlovalo približno 800 delavcev, sedaj ima 665 zaposlenih, z lanskim odpuščanjem pa so ob upadu naročil in proizvodnje prilagodili le število proizvodnih delavk in delavcev. Tej prilagoditvi bo morala ob letošnjem 40-odstotnem upadu naročil slediti še prilagoditev v režiji, zato vodstvo družbe razmišlja, da naj bi v najslabšem primeru do konca leta odpustili do 100 delavk in delavcev, zaposlenih v računovodstvu, prodaji in vzdrževanju. Ker je Iskra organizirana in prilagojena za dvakrat večjo prodajo od sedanje, vsak dan pridela izgubo, ob slabih obetih pa je bilo potrebno zaposlene iskreno obvestiti, da bo potrebno na določen način ukrepati. "Ne prodajamo megle. Z delavci smo na skupni ladji, osebno pa vidim nekak izhod," je dejal. Ob napovedi slabih obetov je Srabotič povedal, da je optimist. Družba naj bi imela v ognju več želez in možno je, da bo v naslednjih mesecih Iskra Kondenzatorji v Turčiji, Iranu ali kod drugod prišla do novih poslov. Če bodo pri pogovorih za te posle uspešni, se bo slika v semiški tovarni lahko hitro spremenila, odpuščanje pa ne bo potrebno, "o vsem trenutno le na glas razmišljamo," je poudaril. Po njegovi oceni bo trg kondenzatorje vedno potreboval. V Iskri jih znajo izdelovati, ker gre za izdelke z razmeroma majhno dodano vrednostjo, pa trenutna matematika ne gre skupaj. Če so bodo negativni kazalci nadaljevali, kot se je dogajalo v zadnjem tromesečju, bo potrebno zarezati. Ker so odpovedni roki v povprečju dolgi do pet mesecev, naj bi po njegovi oceni do morebitnih odpuščanj prišlo proti koncu leta.Srabotič: Vsi upravičeni so dobili odpravnine, enako pa se bo zgodilo v primeru novih odpuščanj Doslej so v Iskri Kondenzatorji odpuščali predvsem na mehak način, najprej so odslovili delavce, zaposlene za določen čas, nekateri redno zaposleni pa so se upokojili. Vsi upravičeni so dobili odpravnine, enako pa se bo zgodilo v primeru novih odpuščanj, je potrdil Srabotič. Kako jih bodo izplačali, v celoti ali v obrokih, je stvar dogovora, je pojasnil in dodal, da zadolženost podjetja naj ne bi bila kritična, težave pa jim pri najemanju posojil povzroča likvidnost. Po prestrukturiranju si je semiško podjetje lani nekoliko oddahnilo, ob pojavu krize pa gre vnovič za preživetje. O stečaju še niso razmišljali, bistvenega pomena za preživetje v najslabših pogojih pa naj bil po Srabotiču dogovor, ki naj bi ga dosegli z delavci in sindikatom. Srabotič hkrati računa na nove vladne ukrepe, ki naj bi podjetjem, kot je semiška Iskra, ponudili tehtno pomoč. Ob njih se naj bi podjetje glede na delovno silo optimiziralo, ob povečanju naročil pa naj bi ljudi sprejeli nazaj. Pri odpuščanjih je trenutno največja težava, da mora podjetje, ko je v največjih škripcih, pri tem izplačevati odpravnine, je povzel Srabotič.

V množici samooklicanih finančnih svetovalcev z raznimi brezplačnimi nasveti, ki se pozneje pogosto izkažejo za najdražje, lahko najdemo le peščico koristnih napotkov. Kako ločiti zrnje od plevela? Dela vaš svetovalec v vaš prid? Nevednost in nepoznavanje sta lahko dobra izhodišča za dobro prodajo in tega se prodajalci finančnih produktov še predobro zavedajo. Tako se v praksi iz ust raznih svetovalcev vse prepogosto prepričuje, da določen finančni produkt potrebuje vsakdo. Tako na primer razni agenti na vsak način prepričujejo, da zavarovanje na vsak način potrebujejo tudi otroci ali samski ljudje. Pogosto se tako ponuja predvsem tisto, od česar imajo največje koristi prodajalci, ne pa tistega, kar je lahko najboljše za kupca finančnega produkta. Prav zato si v videoprispevku obvezno oglejte, na kaj vse mora biti potencialni kupec finančnega produkta še posebno pozoren, da ne bo svojega denarja izgubljal v številnih provizijah, ki so spretno skrite v raznih kombiniranih zavarovalniško-finančnih produktih. Za nameček pa smo še dodali tabelo, ki v grobem prikazuje, kdo vse in kdo ne potrebuje zavarovanje in pri tem navedli tehtne razloge

Potem ko je Cimos po večmesečni agoniji dosegel dogovor z bankami, državo in lastniki, so se težave zgrnile nad njegovo bosansko-hercegovsko hčerinsko družbo Cimos TMD Ai. Manj kot dva tedna po prejemu državnega poroštva za najem 35-milijonskega likvidnostnega posojila so se nad Cimos znova zgrnili črni oblaki. Tokrat nad njegovo hčerinsko družbo Cimos TMD Ai iz Bosne in Hercegovine, ki je doslej veljala za eno od finančno najbolj trdnih družb koprske skupine. Zaradi razrešitve Fadila Novalića z mesta direktorja Cimosa TMD Ai so namreč zaposleni v teh bosansko-hercegovski družbi v ponedeljek nepričakovano zapustili svoja delovna mesta in začeli nenapovedano stavko, ki je popolnoma ohromila proizvodnjo. »Glede na to, da Cimos redno izplačuje plače in ima zagotovljena naročila, odločitev za ustavitev proizvodnje vsekakor ni spodbudna,« je zaplete v BiH komentiral predsednik Cimosovega sindikata Trajko Isovski, ki pa o razlogih, zakaj je do stavke prišlo, ni želel govoriti. »Obstajata dve popolnoma različni verziji,« je bil kratek. Z razmerami v Cimosu TMD Ai so se včeraj seznanili tudi nadzorniki Cimosa. Ustavitev proizvodnje je povezana prav z Novalićem, ki je ob odhodu iz družbe zaposlenim dejal, da Cimos načrtuje ukinitev številnih proizvodenj v BiH. »Uprava Cimosa me je imenovala za vodjo projekta za zapiranje proizvodnje v Sarajevu in Srebrenici, vendar sem to zavrnil, zaradi česar sem dobil odpoved delovnega razmerja,« je zaposlenim zatrjeval Novalić. Na drugi strani v Cimosu odgovarjajo, da je Novalić »zaposlenim prenesel lažne informacije o zapiranju proizvodenj v BiH do leta 2014 in s tem družbi povzročil nepopravljivo škodo«. V Cimosu ob tem še pojasnjujejo, da se je Novalić uprl zahtevi lastnika po imenovanju prokurista, prav tako pa ni želel privoliti v omejitev svojih pooblastil. Kot so še pojasnili, obstaja sum, da je Novalić večkrat prekoračil pooblastila ter z izplačilom višjih plač od dogovorjenih kršil individualne pogodbe o zaposlitvi. »Naša glavna prioriteta je, da se ponovno zažene proizvodnja v obratu v Gradačcu. Sedanja situacija ne koristi nikomur: zaposleni na kratek rok ogrožajo svoje plače, na dolgi rok pa svoja delovna mesta,« je včeraj še povedal predsednik uprave Cimosa Jerko Bartolić in opozoril, da vsak dan izpada proizvodnje usodno vpliva na zamujanje dobav njihovim kupcem. Program prestrukturiranja Cimosa po neuradnih informacijah predvideva ohranitev zgolj avtomobilskega stebra, ki prispeva več kot 80 odstotkov celotnih prihodkov koprske skupine. Za preostale tri stebre (energetiko, kmetijsko opremo ter strojegradnjo in orodjarstvo) naj bi poiskali strateške partnerje oziroma bi jih prodali. »Kako konkretno bo program prestrukturiranja potekal, nam uprava še ni predstavila. Želimo si, da bi obdržali čim več delovnih mest, vendar bo gotovo treba znižati tudi stroške poslovanja,« je še povedal Isovski. Lani padec v izgubo Družba Cimos TMD Ai se ukvarja zlasti s proizvodnjo delov in dodatne opreme za motorna vozila, na letni ravni pa ustvari okoli 60 milijonov evrov prihodkov in je tudi ena izmed največjih izvoznih družb v BiH. Lani se je poslovanje Cimosa TMD Ai opazneje poslabšalo, saj je družba leto zaključila s skoraj tremi milijoni evrov čiste izgube. Kljub temu je Cimos TMD Ai med kapitalsko trdnejšimi Cimosovimi hčerinskimi družbami, saj je imela konec lanskega leta še vedno skoraj 30 milijonov evrov kapitala.

V podjetjih Prevent avtomobilski deli in Prevent Global približno 1300 delavcev še vedno ni dobilo junijskih plač. Prvi naj bi jih dobili predvidoma 27. julija. Skupno približno 1300 zaposlenih v podjetjih Prevent avtomobilski deli in Prevent Global še ni prejelo plač za junij. Prvi naj bi plače dobili predvidoma 27. julija, ko bo nemški partner Prevent DEV poravnal svoje obveznosti. Plače za zaposlene v krovni družbi pa so predvidene v okviru rešitve celotne družbe, ki bo znana predvidoma do konca tedna. Renato Kranjc, predsednik uprave Vodstvo družbe je informacije glede izplačila plač posredovalo tudi zaposlenim, ki so deloma na kolektivnem dopustu, je povedal predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman, ki od uprave do konca tega tedna pričakuje pojasnila glede prihodnosti družbe. Predsednik uprave Renato Krajnc je pred slabim mesecem dni napovedal, da bo vodstvo družbe predvidoma do 23. julija predstavilo, kako kaže glede prihodnjega obstoja družbe in ali so bili pogovori s strateškim partnerjem, ki naj bi obetal delo, uspešni. O tem bo sicer v četrtek razpravljal tudi nadzorni svet družbe. Zaposleni v podjetjih Prevent avtomobilski deli in v družbi Prevent Global so zaradi likvidnostnih težav krovne družbe tudi prejšnji mesec prejeli plače z zamudo, pa še te so zaposleni v krovni družbi dobili s pomočjo kredita, ki ga je zagotovila ena od hčerinskih družb Prevent Globala. Likvidnostne težave družbe, ki so posledica zmanjšanja naročil, so tudi razlog, da bo podjetje odpustilo 378 delavcev od približno 2000, kolikor jih skupina zaposluje v Sloveniji.

Na evropskih borzah smo trenutno priča rahlim padcem tečajev, londonska borza je zaradi praznika zaprta. Stanje ob 10:00 Trgovanje na evropskih borzah bo danes okrnjeno, saj je zaradi praznika zaprta londonska borza. Na drugih trgih smo priča rahlemu padcu tečajev, vlagatelji pa so med drugim v pričakovanju ukrepov Evropske centralne banke za pomiritev krize v evrskem območju in usode Grčije v območju skupne valute. Vlagatelje skrbijo tudi zaslužki kitajskih podjetij, ti so se znižali za pet odstotkov. Med boljšimi danes so bančne delnice in avtomobilski proizvajalci. DAX -0,15% Na vrhu je ThyssenKrupp, poletel je za več kot odstotek in pol, odstotek je pridobila Deutsche Bank, za pol odstotka je zrasel VW. Štiri desetinke v plusu je BMW, za desetinko je zrasel Daimler. Na dnu borze je Merck, pocenil se je za 0,7 odstotka, 0,4 odstotka je izgubila Deutsche Boerse, štiri desetinke je izgubil Adidas, 0,2 odstotka pod bodo pa je Allianz. CAC -0,27% Za dva odstotka je zrasel Alcatel, Renault je odstotek in pol v plusu, malo manj sta pridobila Peugeot in banka CA. SG je zrasla za 0,4 odstotka, BNP Paribas za 0,75, Carrefour je desetinko odstotka v plusu. Malo več kot odstotek je izgubil Sanofi, ob 0,7 odstotka sta Total in Pernod Ricard, Danone se je pocenil za 0,25 odstotka. Lafarge in AXA sta ob desetinko odstotka, EADS in GDF Suez pa ob dve desetinki.

Odprodaje podjetij, o katerih so odločilno besedo vedno imeli vodilni politiki, so izvirni greh naše sedanje gospodarske krize Foto: Aleš Beno Nič kaj prizanesljiv ni bil do politike poslovnež in prvi človek Ilirike Igor Štemberger Vir: Delo FT

Warren Buffett je s stavo za en dolar izrazil prepričanje v ponovno rast ameriškega gospodarstva Foto: Bloomberg Zelo pogosto se Warren Buffett, kot odgovor tako imenovanim »doktorjem za propad«, ki medijski prostor osvajajo z opozarjanjem na skorajšnji finančni zlom, javno zoperstavi s konkretnim vložkom. Kot takšen primer lahko navedemo bolj znan prevzem delnic Goldman Sachsa tik pred bankrotom banke Lehman Brothers. En sam dolar vložka Buffett ne skriva, da denar vloži samo v trdne naložbe. Je pa z donedavnim svetovalcem za državni proračun Baracka Obame Petrom Orzsagom stavil, da v bo nezaposlenost v ZDA upadla za osem odstotkov do predsedniških volitev 2012. Vendar pa je Buffet v upad nezaposlenosti vložil en sam dolar, poroča Buisness.hr.

Nagrado so podelili prvič Slovenski podjetji Informa Echo in BTC sta v Bruslju prejeli evropsko nagrado za družbeno odgovorne podjetniške prakse za partnerstva, inovacije in spremembe. Priznanje, ki so ga letos podelili prvič, je dobilo 60 podjetij iz 30 evropskih držav, ki so vsaka posebej izbrale po dva nacionalna zmagovalca. V Sloveniji se je za nagrado potegovalo 18 podjetij, osem v kategoriji velikih podjetij ter deset v kategoriji malih in srednjih podjetij. V prvi je zmagal BTC s projektom BTC City in ženski smučarski skoki , v drugi pa Informa Echo s projektom Iniciativa Energija si . Dobitnika nagrade sta razglasila Mreža za družbeno odgovornost Slovenije in Ekvilib Inštitut v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Informa Echo se ukvarja z učinkovito rabo energije Agencija za komuniciranje Informa Echo je specializirana za področje učinkovite rabe energije in je po besedah direktorja Rajka Dolinška med redkimi, ki smo imeli popolnoma svoj know how , pri nagrajenem projektu ni šlo za kopiranje pobud od zunaj. Opredelili so tri ključne interese, ki so na prvi pogled diametralno nasprotni - interes podjetij, ki želijo predvsem prodati energijo, interes končnih porabnikov, ki jo želijo čim ceneje porabljati, in interes države, ki mora poskrbeti, da bomo vsi imeli dovolj energije. Najti točko, okoli katere se bodo interesi začeli usklajevati, to je naše delo, je pojasnil Dolinšek. BTC-ju za podporo ženskim skokom BTC pa si je priznanje prislužil, ker je kot dolgoletni pokrovitelj in podpornik Smučarskoskakalnega kluba Ljubno BTC podprl organizacijo tekme prvega svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske in prevzel generalno pokroviteljstvo obeh tekem na Ljubnem ob Savinji. Po besedah predsednice ocenjevalne komisije jim je s partnerji uspelo izpolniti izjemno težko nalogo - dvigniti prepoznavnost tako specifičnega športa, kot so ženski smučarski skoki, ki so bili dolgo zapostavljena nordijska disciplina, na raven gledanosti moških skokov.

Sivka. Ta dišeča zdravilna in okrasna rastlina zelo dobro uspeva tudi pri nas. Pomirjevalna Uporaba. Sivka je izjemno zdravilna rastlina. Uporabljajo jo pri napenjanju, migreni in omotici, znan pa je tudi pomirjajoč in dobrodejen učinek. Njen vonj pa odganja molje. "Pred petimi leti sem iz hobija posadil lavando (sivko), sicer pa imam podjetje, ki se ukvarja z grafičnim oblikovanjem," pravi Marijan Markežič, direktor Studia Mak, ki je zasnoval znamko Odor – vijolična polja. Ta se ukvarja z vzgojo in predelavo sivke, lani pa je bila izbrana kot turistični produkt leta občine Koper. "Pri nas sivka zelo dobro uspeva, saj prenese tudi temperature do –20 stopinj Celzija,” Markežič odgovarja na vprašanje, ali ta zimzelena polgrmasta rastlina, ki jo vzgajajo kot zelišče in za okras, dobro uspeva pri nas. Sivka kot navdih "Z učenci osnovnih šol iz zaledja smo že izpeljali slikarske delavnice na temo sivke, letos, predvidoma prvi dve nedelji julija, pa bomo v Pregari organizirali srečanja, na katerih bomo svoje izdelke predstavili. Toda tam ne bo samo sivka, sodelovali bodo tudi vinarji in drugi," pojasnjuje Markežič. Iz sivke poleg drugega izdelujejo milo in med, ki je, kot razkriva sogovornik, odličen dodatek za sladice, po njegovih besedah tekne na primer z mlado skuto.

V šestih mesecih za okoli 660 milijonov evrov prodaje tamifluja Švicarski farmacevtski velikan Roche je v prvem polletju zaznal 29 % nižji dobiček, čeprav se je prodaja, predvsem tamifluja in zdravil za raka, povečala za desetino. Čisti dobiček družbe je v prvih šestih mesecih leta upadel na 4,05 milijarde švicarskih frankov oz. na 2,7 milijona evrov, do omenjenega padca pa naj bi prišlo zaradi stroškov, povezanih z nedavnim prevzemom ameriške biotehniške družbe Genentech. Roche je namreč skoraj 47 milijard dolarjev vreden prevzem tega podjetja zaključil marca letos, dokončno pa naj bi ga v svoj sistem vključil do konca leta. V šestih mesecih za okoli 660 milijonov evrov prodaje tamifluja Sicer pa je švicarsko farmacevtsko podjetje v prvem polletju prodajo povečalo za devet odstotkov, na 24 milijard frankov oz. na okoli 14,4 milijarde evrov. Kot za med gredo predvsem protivirusno zdravilo tamiflu, ki se uporablja z a zdravljenje virusa H1N1 povzročitelj nove gripe, in zdravila za zdravljenje rakavih obolenj. Na tem področju namreč Roche velja za vodilnega proizvajalca. Prodaja tamifluja je v šestih mesecih zaradi izbruha virusa nove gripe poskočila za 203 odstotke, na milijardo frankov oz. na okoli 660 milijonov evrov. Kar 653 milijonov frankov oz. 430 milijonov evrov so s prodajo zdravila zaslužili od vlad, v podjetju pa pričkujejo, da bodo do konca leta prodali še enkrat toliko tamifluja kot do zdaj.

Letos načrtuje prodati 5,3 miiljona hektolitrov pijač Čisti dobiček Pivovarne Laško je v letu 2007 dosegel 61,2 milijona evrov, oziroma 3,2-krat več kot leta 2006. Po konsolidiranih in nerevidiranih podatkih je Pivovarna Laško lanske čiste prihodke od prodaje povečala za 19 odstotkov, na 330 milijonov evrov. Bilančna vsota skupine pa je konec decembra znašala 801 milijon evrov, kar je 16,9 odstotka več kot leto prej, finančne naložbe pa so se povečale zaradi dodatnega nakupa 5,14 odstotka delnic Mercatorja. V skupini Pivovarna Laško, torej s povezanimi družbami Radenska, Jadranska Pivovara, Vital in skupina Union, so lani prodali dobrih 5 milijonov hektolitrov vseh pijač 0,2 odstotka več kot leta 2006, letos pa načrtujejo prodati 5,3 milijona hektolitrov. V načrtovanih količinah naj bi prodali 42,3 odstotka piva, 29,2 odstotka brezalkoholnih pijač, 26,9 odstotka vseh vrst vod in 1,6 odstotka preostalih pijač.

Telekomovi delničarji upravi predlagajo odkup lastnih delnic Skrajno napete razmere v Egiptu so dopoldne nekoliko oklestile vrednosti evropskih delniških indeksov, v rdeče številke pa se je pogreznila tudi Ljubljanska borza. Potem ko so največje svetovne borze prejšnji teden dosegle najvišjo vrednost po poletju 2008 newyorški Dow Jones je presegel 12 tisoč točk, so se vlagatelji zaradi politične negotovosti že v petek odločali za unovčevanje dobičkov, z novim tednom pa se razmere še niso povsem umirile. Tokijski Nikkei se je znižal za dober odstotek, nekoliko nižje pa so bile izgube v Frankfurtu, pri čemer so največ, okrog tri odstotke, izgubile delnice avtomobilskih podjetij. Na Bližnjem vzhodu so bili padci precej izrazitejši. V Dubaju se je osrednji delniški indeks znižal za dobre štiri odstotke, medtem ko je borza v Kairu razumljivo zaprta. V prejšnjem tednu je v dveh dneh padla za 16 odstotkov. Zlato januarja navzdol Čeprav ima ameriška valuta status varnega pribežališča, je evro porasel v primerjavi z dolarjem, potem ko je bil objavljen podatek, da se je inflacija v evrskem območju januarja na letni ravni povzpela z 2,2 na 2,4 odstotka, kar je največ po oktobru 2008. Kot je znano, si Evropska centralna banka ne želi inflacije, višje od dveh odstotkov. Mogoče je, da bo predsednik ECB-ja Jean Claude Trichet s sodelavci prisiljen prej, kot je to načrtoval, zvišati obrestno mero, ki je že dlje časa pri rekordno nizkem enem odstotku. Vrednost evra je 1,368 dolarja, cena lahke nafte tik pod 90 dolarji, zlato pa je po visoki petkovi rasti zdrsnilo pod 1.330 dolarjev. Kaže, da bo januar za vlagatelje, ki stavijo na rast zlata, najslabši mesec po decembru 2009. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA -0,00 % 3,80 EUR LUKA KOPER -0,00 % 15,50 TELEKOM -0,57 % 87,50 MERCATOR -0,65 % 154,00 KRKA -0,67 % 64,00 GORENJE -1,15 % 12,50 PETROL -1,91 % 257,00 NOVA KBM -2,26 % 10,165 SBI TOP izgubil več kot odstotek Indeks SBI TOP 836 točk, ki vključuje delnice šestih slovenskih podjetij, je tretjič letos izgubil več kot odstotek in skorajda pristal pri najnižji letošnji vrednosti. Vse delnice so izgubljale, najbolj Telekomove in Petrolove, katerih tečaj se je znižal za okrog dva odstotka. Telekomove delnice so vredne le 86 evrov in so v območju rekordno nizke vrednosti, odkar so začele kotirati na Ljubljanski borzi. Več delničarjev je na Telekom Slovenije naslovilo zahtevo za sklic skupščine, na kateri naj bi upravo pod vodstvom Ivice Kranjčevića pooblastili za nakup lastnih delnic, kot to v zadnjih dveh mesecih počne Krkina uprava. Na Krkin tečaj to nima posebnega vpliva - ob skoraj milijonu evrov prometa se je cena Krke znižala na 64 evrov.

Kako je mogoče, da organi ne raziščejo dogovarjanj Pogačnikom in Jankovićem glede odobritve prostorskega načrta Ljubljane, sprašuje Zmago Jelinčič Vodja poslanske skupine SNS ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal v poslanskem vprašanju sprašuje, kako je mogoče, da pristojni organi ne raziščejo ozadja dogovarjanj med ministrom za kmetijstvo v odstopu Milanom Pogačnikom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem glede odobritve prostorskega načrta Ljubljane. Na podlagi odobritve prostorskega načrta Ljubljane je namreč po Jelinčičevih navedbah župan Mestne občine Ljubljana (MOL) dosegel, da bo tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč postalo zazidljivih. Jelinčič: Je Kos ukrepal? "Glede na to, da je zakupnik dela omenjenega zemljišča podjetje Electa, ki je v lasti Jankovićevega sina, lahko upravičeno domnevamo, da gre za okoliščine, ki jih lahko označimo za koruptivne," je prepričan prvak SNS. Ob tem bi bilo po njegovem mnenju "zanimivo izvedeti", kako je v zvezi z navedenimi povezavami že ukrepal predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Le upamo lahko, pravi Jelinčič, da ministrice za notranje zadeve "pri preiskavi ozadja omenjenih dogovarjanj ne bo ovirala podpora ljubljanskega župana njihovi politični opciji pred parlamentarnimi volitvami".

Ljubljana - Nadzorni svet Poštne banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s poslovanjem banke v prvih štirih mesecih letos, v katerem je banka beležila petodstotno rast bilančne vsote, obseg bilančnega poslovanja pa je konec aprila znašal 739,4 milijona evrov. PBS je v omenjenem obdobju ustvarila za 1,2 milijona evrov čistega dobička. Kot je banka danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, se je obseg bilančnega poslovanja v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal za 16 odstotkov, banka pa je na slovenskem bančnem trgu obdržala 1,5-odstotni tržni delež. Doseženi donos na kapital pred obdavčitvijo je znašal 14,9 odstotka, donos na sredstva pa 0,66 odstotka. Banka 53,34-odstotni delež aktive usmerja v kredite nebančnemu sektorju, katerih rast je v letošnjem letu sicer počasnejša kot leto poprej. Skoraj tri četrtine virov banke predstavljajo vloge nebančnega sektorja, katerih rast je bila v prvih štirih mesecih petodstotna. Banka je v navedenem obdobju imela strukturo in obseg plasmajev usklajen s pridobljenimi viri. Sicer pa je uprava banke zaradi spremenjenih razmer poslovanja in zaznanih vplivov finančne in gospodarske krize na poslovanje banke nadzornemu svetu predložila v soglasje predlog rebalansa načrta poslovanja za leto 2009. Nadzorni svet je novo ovrednotene cilje, po katerih banka med drugim načrtuje za dva milijona evrov nižjo doseženo bilančno vsoto glede na prvotne načrte ter znižanje prvotno načrtovanega čistega dobička za leto 2009 na 2,9 milijona evrov, ocenil kot primerne danim razmeram., Zato je k predlaganemu rebalansu finančnega načrta za leto 2009 podal svoje soglasje. Nadzorni svet je na seji podal tudi soglasje k največjemu možnemu obsegu izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju z banko, in sicer za čas do 30. junija prihodnje leto.

Podjetja zasebnega sektorja in ustanove javnega sektorja lahko do jutri s priporočeno pošiljko pošljejo prijavo za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 2012 Vlogo naj s priporočeno pošiljko pošljejo Uradu RS za meroslovje, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na Grudnovo nabrežje 17 v Ljubljani ali Tkalsko 15 v Celju. Iz javnega sektorja se lahko prijavijo državni organi, organi samoupravnih Do jutri lahko podjetja zasebnega sektorja, ki imajo manj ali več kot 250 zaposlenih, in ustanove javnega sektorja prijavijo za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 2012. Vlogo naj s priporočeno pošiljko pošljejo Uradu RS za meroslovje, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na Grudnovo nabrežje 17 v Ljubljani ali Tkalsko 15 v Celju. Iz javnega sektorja se lahko prijavijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, ki so proračunski uporabniki, ter druge pravne in fizične osebe zasebnega prava, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in izkažejo delovanje v javnem interesu. Komisija bo prejete vloge odprla 14. maja na Uradu RS za meroslovje v Ljubljani. Prijavitelje bodo ocenili neodvisni strokovnjaki po merilih novega evropskega modela odličnosti EFQM 2010, ki poudarja etiko, integriteto in prevzemanje odgovornosti voditeljev za trajno prihodnost organizacije ter pošteno poslovanje, pa tudi vlogo zaposlenih kot nosilcev napredka, sprememb, ustvarjalnosti in inovativnosti. Spomnimo, da je vlada 17. februarja v Uradnem listu št. 12/2012 že 14. objavila javni razpis za PRSPO. Da bi poslovno odličnost čim bolj razširili, so prijavitelje oprostili plačila prijavnine.

Vodstvo Palome se je lotilo celovite prenove poslovanja, za kar pa so porabili skoraj 200 tisoč evrov.

Ljubljana - Po ponedeljkovi prekinjeni skupščini telekomunikacijske družbe T-2, na kateri večinski lastnik Zvon Ena Holding še ni želel odločati o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki, se je danes sestal upniški odbor družbe, ki je od januarja v prisilni poravnavi. Sklenili so sklicati novo skupščino, na kateri nameravajo sami razlastiti večinske lastnike. Kot je po sestanku upnikov v pisnem odgovoru STA pojasnil predsednik upniškega odbora Gorazd Tršan, sicer pooblaščenec Gratela, so se najprej seznanili s ponedeljkovim potekom skupščine in ugotovili, da predlagani skupščinski sklepi glede zmanjšanja kapitala zaradi pokrivanja izgube in dokapitalizacije s stvarnimi vložki niso bili sprejeti. S tem pa po njegovem niso bili ustvarjeni pogoji za spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja družbe. "Upniški odbor je tako sprejel sklep, da se izvede postopek v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter pooblasti predsednika upniškega odbora, da najpozneje v sedmih dneh skliče sejo upniškega odbora kot skupščine družbe T-2 in predlaga sprejem sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe T-2 zaradi pokrivanja izgube in povečanja osnovnega kapitala z denarnimi vložki," je pojasnil Tršan in dodal, da bo skupščina izvedena predvidoma do 20. aprila. Z omenjenim sklepom so upniki telekomunikacijske družbe, ki jo preko Zvona in Gospodarstva Rast obvladuje mariborska nadškofija, dejansko začeli postopek razlastitve zadolženega Zvon Ena Holdinga. Slednji je namreč v ponedeljek zahteval prekinitev skupščine, saj še vedno išče druge možne rešitve, s katerimi bi se izognil lastnemu propadu. S konverzijo terjatev v lastniške deleže, s čimer bi največji lastnik družbe postal Gratel, sam pa bi izgubil svojo najpomembnejšo naložbo, se namreč Zvon stečaju ne bi več mogel izogniti. Upniki so sicer želeli v lastniške deleže konvertirali polovico navadnih terjatev, teh je za okoli 112 milijonov evrov, polovico pa bi dobili povrnjenih v denarju v desetih letih. Na ta način bi Gratel, ki je za T-2 gradil optično infrastrukturo, najverjetneje postal tudi največji lastnik. Predlog poravnave, ki ga je ob vložitvi prisilne poravnave predlagala uprava T-2, je sicer predvideval 34,6-odstotno poplačilo v osmih letih.

Beograd - Približno 100 od 220 delavcev Topola Livarne, ta je v lasti slovenskega Livarja, že tretji dan stavka. Delavci zahtevajo, da jim uprava podjetja takoj nakaže plače za marec in april, družba pa jim je dolžna tudi plače za maj, junij in julij. Delavci tudi zahtevajo plačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za 12 zadnjih mesecev. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, bodo delavci s stavko nadaljevali do izpolnitve zahtev. Danes so se delavci sestali z direktorjem družbe Brankom Grumićem, vendar se niso uspeli dogovoriti o prekinitvi stavke. Kot je dejal Grumić, družba nima denarja, delavce pa je obtožil, da so za slabo poslovanje krivi sami, ker so letos izdelali le 700 ton ulitkov, kar so včasih naredili v enem mesecu. Večinski, 70-odstotni lastnik v livarni v Topoli je pred štirimi leti postala družba Livar iz Ivančne Gorice, ki pa naj bi bila, prav tako kot njena hčerinska družba v Topoli, zaradi krize precej prizadeta. V javnosti se je pred meseci celo omenjalo, da naj bi obe družbi šli v stečaj. Za komentar v Livarju, ki ga vodi nekdanji prvi mož Elana Uroš Korže, trenutno ni nihče dosegljiv, saj so zaposleni do konca meseca na kolektivnem dopustu.

Kruh iz temnejše moke vsebuje več mineralnih snovi in vlaknin Kruh v večini kultur ni le osnovno živilo. Zaradi svojega pomena v prehrani v vsej zgodovini je dragoceno in cenjeno živilo, pa tudi kulinarična dobrota. Slovenci v njem ne vidimo le enega od osnovnih živil, temveč tudi bogato dediščino in simbol preživetja. »Kruh je živ izdelek, zato terja pazljivo ravnanje vseh, ki ga pospremijo od peči do mize. Temeljni pogoj, da je kruh na trgu sprejet in da se tam obdrži dlje časa, pa je v vseh pogledih dober in kakovosten izdelek,« pravi Damjan Bohar, produktni vodja v Žitu. Poudarja, da že vrsto let sledijo trendom zdravega in uravnoteženega prehranjevanja ter tako v skladu s prehranskimi priporočili proizvajajo veliko vrst temnih kruhov, mešanih z dodatki drugih žit in semen, pa tudi obogatene izdelke z mlekom, maslom in minerali. Pomemben vir za pokrivanje energijskih potreb »Da kruh redi, je eden od zelo zmotnih mitov. Kruh sam po sebi ne redi, še več, je osnovno živilo in pomemben vir za pokrivanje dnevnih energijskih potreb, odvisno od njegove sestave pa je lahko tudi pomemben vir mineralnih snovi, nekaterih vitaminov in prehranskih vlaknin,« razlaga sogovornik. Poudarja, da je za uravnoteženo in zdravo prehrano treba upoštevati razmerja med posameznimi skupinami živil, ki jih vključujemo v dnevne obroke. Temelj prehranske piramide so ogljikovi hidrati, torej žitni izdelki, kot so kruh, kosmiči, testenine,pa tudi krompir in riž. Našteta živila bi po prehranskih priporočilih morala obsegati najmanj 55 odstotkov dnevno zaužite energije, zato je kruh v uravnoteženi prehrani nujen in izjemno pomemben. Uporaba barvil v kruhu ni dovoljena Kruh je v osnovi narejen iz moke, kvasa, soli in vode. Nekateri proizvajalci kruh temnijo, vendar ne uporabljajo barvil, temveč naravno praženo sladno moko, kidaje kruhu temnejšo barvo. »V Žitu kruha ne temnimo, uporabljamo temnejše in izbrane moke, ki vsebujejo več mineralnih in drugih koristnih snovi, ter tudi polnozrnate moke, zmlete iz celega pšeničnega zrna, zaradi česar tak kruh vsebuje več prehranskih vlaknin in mineralov,« pojasnjuje Bohar. Temnejša moka ima več vlaknin Koliko je v kruhu vlaknin, je odvisno od vrste moke in drugih sestavin. Na splošno velja, da kruh, ki je narejen iz temnejše moke, vsebuje več mineralnih snovi in vlaknin in je v prehrani bolj priporočljiv. »V Žitu smo za porabnike, ki jim je vsebnost vlaknine v kruhu zelo pomembna, v tem letu razvili kruh, ki smo ga poimenovali Srečkov črni kruh +. Črni pšenični moki smo dodali polnozrnato pšenično moko, bogato s prehransko vlaknino,« pravi sogovornik. Srečkov črni kruh + je eden od osmih Žitovih kruhov, ki so na letošnjem ocenjevanju kakovosti kruha in pekovskih izdelkov prejeli zlata priznanja za kakovost Sekcije za pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Kako pravilno hraniti kruh Kruh moramo shranjevati v suhem prostoru na sobni temperaturi. Ne shranjujemo ga v hladilniku, ker se na nizki temperaturi zelo hitro razvijejo procesi staranja kruha, tako da kruh postane suh in drobljiv. Kruhu lahko svežino za krajši čas povrnemo tako, da ga pogrejemo v pečici, vendar ga moramo takoj postreči. Pri temperaturi pod minus sedem stopinj Celzija pa se procesi staranja ustavijo, zato je zamrzovanje kruha priporočljivo, kadar smo ga kupili preveč. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Financ Zdrava hrana.

Bled - Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta včeraj nadzornikom Palome poslali predlog, da se v Palomi izvede izredna revizija za poslovanje v zadnjih petih letih. Izredni pregled poslovanja Palome je minulo soboto že zahteval finančni minister Andrej Bajuk, uprava Palome pa je v ponedeljek sporočila, da se strinja z izredno revizijo. Kad in Sod utemeljujeta razloge za revizijo s tem, da sta na sestanku s predstavnico sindikata in predstavnikom sveta delavcev Paloma ter iz medijev dobila informacije, ki zbujajo sum, da je pri poslovanju družbe v zadnjih petih letih prišlo do morebitnih nepravilnosti. "Z revizijo poslovanja bomo lahko presodili, ali so očitki vodstvu Palome upravičeni ali ne," razlagata paradržavna sklada. Dodajata, da se bosta na podlagi rezultatov revizije odločila za morebitne nadaljnje ukrepe v Palomi. Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je včeraj na Bledu ostro obsodilo poskus protizakonitega obračunavanja uprave Palome s predsednikom sveta delavcev družbe Jožetom Korotajem. Po pojasnilih združenja je to posledica Korotajevega zavzemanja za dobro Palome in zaposlenih, ki so ga izvolili. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi nesmiselne pisne obdolžitve uprave, ki naj bi mu bila predvidoma dokončno izrečena v petek, je ne samo popolnoma neutemeljena, ampak tudi v nasprotju z zakonom, ki si ga uprava očitno razlaga po svoje. Po zakonu namreč članu sveta delavcev ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez predhodnega soglasja sveta delavcev, dodajajo.

Korejsko podjetje je vložilo zahtevo za blokado prodaje in več tožb v ZDA in Evropi zaradi kraje patentov Foto: Bloomberg Samsung stopnjuje bitko z Applom z novo zahtevo po blokadi prodaje vodilnih izdelkov podjetja na ameriškem trgu, ki jo je vložil pri ameriških komisiji za mednarodno trgovino (ITC), poroča Wall Street Journal. Poleg tega je Samsung proti Applu vložil tožbo na sodišča v Delawareu (ZDA), Veliki Britaniji in Italiji zaradi kraje patentov. Na ta način želi Samsung odgovoriti na Applovo tožbo proti južnokorejskemu podjetju zaradi kraje patentov, s katerim naj bi ameriško podjetje poskušalo ustaviti prodajo Samsunga na hitrorastočem trgu pametnih telefonov. Bo ameriško podjetje blokiralo dobavo Samsungovih polizdelkov? Spor med podjetjema bi lahko povzročil tudi blokado dobave Samsungovih čipov in LCD zaslonov Applu. Omenjen segment je za Samsung najbolj dobičkonosen, Apple pa predstavlja največjega kupca.

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je podala pozitivno mnenje k vsem petim kandidatom za ustavne sodnike, ki jih je predlagal predsednik države. Mandatno-volilna komisija državnega zbora je podala pozitivno mnenje k vsem petim kandidatom za ustavne sodnike, ki jih državnemu zboru v potrditev predlaga predsednik države Janez Drnovšek. Ti kandidati so: Mile Dolenc, Dunja Jadek Pensa, Miroslav Mozetič, Jadranka Sovdat in Kristina Ožbolt. Sodeč po glasovanju posameznih poslanskih skupin, imata za zdaj teoretično podporo v državnem zboru zagotovljeno le Mozetič in Sovdatova. Kriteriji Drnovška Še pred glasovanjem o kandidatih je svetovalka v kabinetu predsednika države Magdalena Tovornik sicer pojasnila način, po katerem se je Drnovšek odločil izbrati predlagane kandidate. Kot je dejala, se je na predsednikov razpis prijavilo veliko kakovostnih kandidatov, zato se je odločil, da bo svoje kandidate iskal zgolj med prijavljenimi. Po njenih besedah je dal pri izbiri prednost strokovnosti. Iskal je predvsem raznolikost na več področjih dela.

Mineva 19 let, odkar je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25 tisoč ljudi. Izbris in njegove posledice ostajajo nerazrešene, opozarjajo nevladne organizacije. Nevladne organizacije Amnesty International Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov in Mirovni inštitut ob obletnici izbrisa opozarjajo, da kljub lani sprejeti zakonodaji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih, izbris in njegove posledice še vedno ostajajo nerazrešene. Med 25.671 izbrisanimi je bilo 14.775 moških, 10.896 žensk ter 5360 otrok. Pred 19 leti je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25 tisoč prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, ki niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni. Lani je bila sicer sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih, a se je po oceni nevladnih organizacij izkazala za neživljenjsko. Pol leta po sprejemu zakonskih sprememb je bilo vloženih samo 115 prošenj izbrisanih, ki še nimajo urejenega statusa, še opozarjajo nevladniki. Razlogi za tako nizko odzivnost izbrisanih so po njihovi oceni v restriktivnosti zakonodaje, zapletenem upravnem postopku in v težavnem dokazovanju dejstev.

Naj vlada deluje tako dobro, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji, gospodarstveniki pozivajo vlado k boljšemu ukrepanju. Ne strinjajo se z napovedanim dvigom davkov, saj da sistem tega ne bo vzdržal. Predsednik GZS Samo Hribar Milič, podpredsednik OZS in predsednik UO OZS Branko Meh, predsednica TZS Marija Lah, predsednik ZDS Milan Lukič, generalni sekretar ZDOPS Igor Antauer in izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc so danes javnosti predstavili trenutne razmere v gospodarstvu in vlado pozvali, naj se odzove na njihove predloge. Na Gospodarski zbornici Slovenije so danes predstavniki slovenskega gospodarstva z ramo ob rami pozvali slovensko vlado, naj prisluhne predlogom in končno začne ukrepati v pravi smeri. Kot je najprej pojasnil predsednik GZS Samo Hribar Milič, imamo popolnoma napačno ekonomsko politiko, zato smo se ujeli v pas zadolževanja. Ukrepi vlade so zgrešeni, je prepričan. Eno so besede, drugo pa so dejanja, pravi. Kot pravi, ministri priznavajo, da je gospodarstvo zelo obremenjeno, a da želi po drugi strani ministrstvo za finance več priliva iz naslova davka na poslovne nepremičnine. Poleg tega je po njegovih besedah mogoče slišati, da zdravstvo potrebuje več denarja, sicer bodo prizadeti bolniki, po drugi strani zdravstvene reforme ni od nikoder. Pravijo, da gremo resno v privatizacijo, po drugi strani pa temu sledijo poskusi, kako preprečiti privatizacijo Telekoma, in to iz vrst koalicije. Pravijo, da bodo opravili s politično korupcijo in klientelizmom, a po drugi strani se nadaljuje politikansktvo, nestrokovno kadrovanje in upravljanje državnega premoženja, še dodaja. Vse to so skupaj s svojimi predlogi v obliki dokumenta z naslovom Kisik za gospodarstvo vladi posredovali že pred dobrim mesecem, a vlada do zdaj ni ne odgovorila ne sklicala sestanka. Ni treba, da nas vlada posluša. Mi le želimo, da ne gredo stvari iz slabega na slabše, pravi in dodaja, da smo v obdobju petih let vsak delovni dan izgubili 75 delovnih mest. Vsak delovni dan je na novo na zavod prijavljenih skoraj 10 brezposelnih z visoko izobrazbo, opozarja in vlado svari, da z višjimi davki ne bomo rešili države, temveč povzročili nova odpuščanja in še večjo stisko državljanov. Samo Hribar Milič, predsednik GZS Hribar Milič Vlada bi morala delovati tako, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji! Hribar Milič vladi očita, da ne deluje usklajeno. Naj vlada deluje tako dobro, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji. Želimo ekipo, ki bo sodelovala. To je za celotno Slovenijo ključnega pomena! je prepričan. Kot pravijo gospodarstveniki, imajo občutek, da ministri hodijo v službo, ne opravljajo pa svojega poslanstva, za katerega so bili izvoljeni. Sami sebi so bolj nevarni, saj je veliko nesporazumov v vladi, pravijo in dodajajo, da njihov namen še zdaleč ni rušenje vlade, saj da bi to pomenilo novo izgubo časa. Želijo le boljše in predvsem hitrejše delovanje. Branko Meh z Obrtne zbornice Slovenije opozarja, da bi uvedba novega nepremičninskega davka in dvig zdravstvenih prispevkov najbolj občutila mikro podjetja in samostojni podjetniki. To bi le podaljšalo njihovo agonijo. Če se vlada ne bo odpovedala davku na nepremičnine, na to ne bomo mogli pristati. Gospodarstvo rabi kisik, je prepričan. Slovenija po kupni moči daleč pod evropskim povprečjem Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah je dejala, da trgovci definitivno stojijo za tem skupnim dokumentom, ki so ga posredovali vladi. Postregla je s podatkom, da so prihodki v trgovini od leta 2008 padli za 14 odstotkov. Do januarja 2011 je bila slovenska trgovina podobna evropski, nato pa je strmoglavo padla, je opozorila. Velik problem v Sloveniji je kupna moč, pravi. Slovenija je namreč po njenih besedah v letu 2008 za Evropo zaostajala za 9 indeksnih točk, kar je bilo še kar primerljivo, a kaj ko smo leta 2011 zaostali že za 16, v letu 2012 pa za kar 18 indeksnih točk. Meni, da je treba dvigniti zaupanje, a predpogoj je verodostojnost. Trgovci v Sloveniji smo absloutno proti zviševanju DDV, zviševanju nepremičninskega davka, poleg predlaganih ukrepov pa poudarjamo tudi to, da Sloveniji primanjkuje tudi ukrepov za povečevanje potrošnje! je prepričana. Kot so zapisali v dokumentu, ki so ga poslali vladi, se gospodarstveniki strinjajo, da ni več prostora za nove obdavčitve podjetij in da je nujna davčna razbremenitev, sicer sistem ne bo vzdržal. V kriznih štirih letih in pol je gospodarstvo izgubilo že 90.000 delovnih mest, zato so nujni ukrepi, kot so davčna razbremenitev in kultura, zagon gospodarstva in konkurenčnosti, strukturne reforme in sanacija bančnega sistema, so prepričani.

Raziskava zasebnega podjetja na svetovni ravni V svetovnem merilu ima več kot tretjina podjetij težave pri iskanju ustreznega kadra za prosta delovna mesta, kaže raziskava. Kljub visoki brezposelnosti je ta delež v Sloveniji četrtinski. Raziskavo, ki že sedmič zapored vključuje delodajalce z vsega sveta, je opravila zasebna zaposlovalna agencija Manpower. Drugič so vanjo vključeni slovenski delodajalci. Ti med najbolj pogrešane kadre uvrščajo kvalificirane delavce, kar sicer velja na celotnem opazovanem področju Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike. Kvalificiranim delavcem po iskanosti sledijo inženirji in prodajni zastopniki, v Sloveniji pa osebje v restavracijah in hotelih ter vzdrževalci in upravljavci strojev. Ta področja predstavljajo priložnost za iskalce zaposlitve, poudarjajo avtorji raziskave. Pomanjkanje ustreznega kadra na trgu dela Slovenski delodajalci kot poglavitno težavo navajajo pomanjkanje ustreznega kadra na trgu dela - tako meni kar vsak drugi. Petino moti pomanjkanje izkušenj med kandidati, dobro desetino pa pomanjkanje trdih veščin in tehničnih znanj. Za enak delež kandidatov se delodajalci ne odločijo zato, ker pričakujejo večje plačilo. Manj dodatnega izobraževanja v podjetjih Da bi premagali omenjene težave pri zaposlovanju, slovenski delodajalci kot najpogostejšo metodo navajajo, da svojim zaposlenim ponujajo dodatno izobraževanje in razvoj kompetenc. To strategijo je navedlo 23 odstotkov delodajalcev, a ta delež je verjetno zaradi zniževanja stroškov za izobraževanje v podjetjih precej nižji kot v letu 2011. V slovenskih podjetjih se še vedno ne poslužujejo strategije ohranjanja in negovanja obstoječega kadra v podjetju, kar kaže na to, da se podjetja vrednosti znanj in izkušenj, ki jih imajo znotraj svoje sredine, ne zavedajo dovolj, je povedala direktorica prodaje v družbi Manpower Slovenija Romana Šercelj. Kot je dodala, je znanje zaposlenih ključnega pomena za dvig konkurenčne prednosti posameznega podjetja, zato bi poleg iskanja talentov, ki jim jih primanjkuje, delodajalci morali ohranjati tudi kadre, ki jih imajo. Napačno je namreč prepričanje, da se lahko trenutno zaposlene ljudi v podjetju kadar koli nadomesti z drugimi, žal pa takšno mnenje prevladuje med številnimi slovenskimi delodajalci, je dodala. Največje težave na Japonskem Na Japonskem je o pomanjkanju ustreznega kadra poročalo kar 81 odstotkov delodajalcev. Tudi drugje v azijsko-pacifiški regiji so težave velike v Avstraliji o težavah poroča 50 odstotkov delodajalcev, nekaj manj 48 odstotkov pa v Indiji in na Novi Zelandiji. V državah Severne, Srednje in Južne Amerike o največjem pomanjkanju ustreznega kadra poročajo delodajalci iz Brazilije - teh je kar 71 odstotkov. V ZDA ima tovrstne težave 49 odstotkov delodajalcev.

V železniškem potniškem prometu velja nov vozni red. Vozilo bo več vlakov, cene ostajajo enake. V novem voznem redu bo vozilo šest potniških vlakov več kot doslej S Slovenskih železnic so sporočili, da je začel veljati nov vozni red v železniškem potniškem prometu, ki bo veljal do 13. decembra 2008. V novem voznem redu bo vozilo skupaj šest potniških vlakov več kot doslej, cene pa ostajajo enake. Vozovnice so se nazadnje sicer podražile marca letos. Do sprememb v voznem redu je prišlo tako v mednarodnem, predvsem zaradi skorajšnje širitve schengenskega območja, kot notranjem potniškem prometu. Novi vozni redi so objavljeni na železniških postajah in postajališčih ter na spletni strani Slovenskih železnic. Potniki lahko natančnejše informacije o novostih dobijo na najbližji železniški postaji ali na telefonski številki klicnega centra 01 29 13 332.

V 86. krogu igre na srečo loto je bila izžrebana sedmica. Srečne številke so: 3, 5, 10, 15, 17, 32, 35. Dobili smo milijonarja. V 86. krogu igre na srečo loto je namreč padla sedmica, ki je bila vplačana v Logatcu. Tokrat so srečo prinesle številke 3, 5, 10, 15, 17, 32, 35, dodatna številka pa je bila7. Milijon evrov sicer ni najvišji predvideni znesek za sedmico. Vrtoglavi skladi za sedmico sov preteklosti v Sloveniji povzročili pravo loterijsko mrzlico, saj so se pred prodajnimi mesti Loterije Slovenije nabirale dolge vrste ljudi, ki so prišli preizkusit svojo srečo. Največji znesek doslej so v višini 766 milijonov nekdanjih tolarjev (danes bi bilo to nekaj več kot 3 milijone evrov) izžrebali julija 2005, drugi največji znesek v višini 687 milijonov je dobil srečneža tri leta prej, tretji po velikosti pa decembra 2004, in sicer v višini 513 milijonov nekdanjih tolarjev.

Okoli 80 tisoč evrov znaša skupen dolg najemnikov občinskih stanovanj v Škofji Loki. Takih, ki dolgujejo najemnino in obratovalne stroške za več kot dva meseca, je blizu štirideset. Dolgovi S 179 stanovanji razpolaga občina Škofja Loka, ki jih oddaja v neprofitni najem. 39 najemnikov zamuja s plačili stroškov in najemnine več kot dva meseca. 79.550 evrov znaša skupen dolg najemnikov. 6586 evrov znaša najvišji posamičen dolg. Okoli 80 tisoč evrov znaša skupen dolg najemnikov občinskih stanovanj v Škofji Loki. Takih, ki dolgujejo najemnino in obratovalne stroške za več kot dva meseca, je blizu štirideset. Občinska uprava je v zadnjih petnajstih mesecih vložila tri predloge za izselitev, predstavnik za stike z javnostmi Jernej Tavčar pa poudarja, da poskušajo biti pri tem vprašanju kar se da občutljivi. Dva izpraznila sama Občina Škofja Loka je lani vložila dva predloga za prisilno izselitev, s pomočjo izvršitelja je izvedla eno, v drugem primeru pa je dolžnik sam izpraznil stanovanja. En predlog za deložacijo je vložila tudi letos, vendar je dolžnik prav tako prostovoljno izpraznil stanovanje in vrnil ključe. Ali ji bo letos sledila še kakšna, pri škofjeloški upravi niso povedali, so pa zaupali, da najvišji posamičen dolg trenutno krepko presega šest tisočakov. Povpraševanje Ne glede na to, da je v Škofji Loki petina najemnikov dolžnikov, občinska uprava vsako leto dopolnjuje stanovanjski fond. Bodisi z nakupi stanovanj, obnovo starejših objektov ali gradnjo novih stanovanjskih objektov. Za jesen napoveduje tudi nov razpis za dodelitev občinskih neprofitnih stanovanj v najem. Seznam, ki je bil oblikovan na podlagi zadnjega razpisa iz leta 2002, je bil lani namreč izčrpan.

Agencija naj ne bi plačevala prispevkov najetim makedonskim delavcem. "Plače prejemamo redno in v pravi višini, prispevkov pa nam delodajalec, to je agencija, ki posreduje delo, ne plačuje," je za portal Regional Obala povedal eden od prestrašenih delavcev v Cimosu. Delavci naj bi bili zaposleni pri agenciji Dagoda, katere zastopnik je Mentor Šerifoski, ki se na naše klice ni odzval. V Cimosu pa odgovarjajo, da bodo zadevo preiskali in da tako ravnanje obsojajo. Sindikati opozarjajo, da je v skladu z novo zakonodajo za tovrstne kršitve odgovorno tudi podjetje, pri katerem delavci delajo, ne glede na to, ali so najeti prek posrednika. 2.258 nadzorov glede plačevanja prispevkov za socialno varnost je Durs opravil v letih 2011 in 2012. Pomanjkljiv nadzor "Vsi delavci v podjetju – ne glede na to, ali so redno zaposleni ali delajo prek posrednikov – so izenačeni pri pravicah iz delovnega razmerja: plačilu malice, dopusta, regresa in prispevkov za socialno varnost. Po spremembi zakonodaje pa je za zagotovitev teh pravic subsidiarno odgovorno tudi podjetje, ki najame njihovo storitev," je pojasnil Euro Brozič, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90. Po njegovih besedah je agencij za posredovanje dela, ki imajo koncesijo ministrstva za delo, preveč, nadzor nad njimi pa je pomanjkljiv. Tuji delavci, ki v številnih podjetjih delajo prek posrednikov, so zaradi stiske pogosto pripravljeni na številne kompromise. Pereča problematika Davčna uprava RS (Durs), ki preverja, ali podjetja za svoje zaposlene poravnavajo prispevke za socialno varnost, v zvezi s konkretnim primerom ne daje informacij, a poudarja, da je to pri nas zelo pereča problematika. Lani so glede na predlani izdali za 80 odstotkov več sklepov o davčni izvršbi zaradi neplačanih prispevkov za socialno varnost.

Ljubljana - Vrhovno sodišče je avgusta pritrdilo stališču Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), da je pogodbeno določilo v primerih modrega varčevanja NLB o obrestni meri nejasno, in razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani. Vrhovno sodišče je zadevo vrnilo v ponovno odločanje, na ZPS pa odločitev pričakujejo do konec leta. Kot je na današnji novinarski konferenci ZPS v Ljubljani pojasnila odvetnica ZPS Živa Drol Novak, so vrhovno sodišče uspeli prepričati, da sta omenjeni sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Če potem, ko sodišče ugotavlja, kaj sta se stranki dogovorili, še vedno ni možno enoznačno interpretirati pogodbenega določila, potem je to po njenih ocenah nejasno določilo in se ga razlaga v korist stranke, ki ga ni pripravila, torej v korist varčevalca. Vrhovno sodišče je Okrožno sodišče v Ljubljani hkrati opozorilo tudi, da je treba pri presoji pogodbene vsebine pogodbe upoštevati ne le pogodbe, kar sta trdili okrožno in višje sodišče, in sklepe banke, ampak upoštevati tudi to, kar sta se stranki dogovarjali ob sklenitvi pogodbe, in bančno brošuro, je dejala. Vloženih več kot 160 tožb V primeru modrega varčevanja so vložili nekaj čez 160 tožb, večinoma v Ljubljani. Od prve sodbe v tem primeru, septembra 2008, ko je ljubljansko okrožno sodišče sicer odločilo, da je banka kršila pogodbo in ne bi smela zniževati obrestne mere, je večina tožnikov pristala na poravnavo. Tako je odprtih ostalo le še 25 zadev, je navedla Drol Novakova in dodala, da so razlike premalo obračunanih obresti giblje med 400 in 2200 evrov. NLB je sicer tudi tistim varčevalcem, ki niso vložili tožbe, izplačala razliko med obrestmi. Po navedbah predsednice ZPS Brede Kutin je pogodbe o modrem varčevanju podpisalo okoli 40.000 varčevalcev, na račun premalo izplačanih obresti pa se je nabralo okoli 13 milijonov evrov. Varčevanje v vrtoglavih kreditih Abanke Po pojasnilih Drol Novakove je ZPS konec avgusta prejela tudi sodbi glede varčevanja v vrtoglavih kreditih Abanke Vipa. Okrajno in okrožno sodišče v Ljubljani sta namreč v sodbi, ki še nista pravnomočni, odločili v prid varčevalcema. Po oceni sodišč je banka varčevalcema dolžna obresti plačati po obrestni meri, kot je obljubljala ob sklepanju pogodb, je izpostavila. Dodala je, da sta sodišči odločili, da mora Abanka Vipa plačati razliko obresti v višini 7000 oz. 15.000 evrov. Kutinova je znova pozvala varčevalce Abanke Vipe, ki so pred letom 2004 sklenili varčevalne pogodbe, pri katerih se obrestna mera vsako leto zvišuje, naj se jim pridružijo in posredujejo dokumentacijo o varčevanju. Ob tem je Kutinova pojasnila še, da se je NLB v primeru rentnega varčevanja, kjer so razlike premalo izplačanih obresti med 600 in 10.000 evri, zavezala, da bo vsako pritožbo reševala sproti, zato se niso obrnili na sodišče.

V tretjem četrtletju leta 2007 se je število prebivalcev Slovenije povečalo za 4.929 oziroma za 0,2 odstotka Število prebivalcev Slovenije se je po podatkih Statističnega urada RS v tretjem četrtletju leta 2007 povečalo za 4.929 ali za 0,2 odstotka. Pri tem je število moških naraslo za 4.317, število žensk pa za 612. Konec septembra 2007 je tako v Sloveniji živelo 2.024.335 prebivalcev, od tega 1.024.893 žensk in 999.442 moških. Najbolj narašča število tujcev Med prebivalci je po podatkih urada podobno kot že v prvih dveh četrtletjih leta 2007 najbolj naraslo število tujcev z začasnim prebivališčem, in sicer za 3.952. Konec septembra 2007 je imelo tako v državi začasno prebivališče prijavljeno 34.673 tujcev, od tega 28.378 moških in 6.295 žensk. Poleg njih je v Sloveniji živelo še 32.310 tujcev, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče. Tudi njihovo število je v tretjem četrtletju leta 2007 naraslo, in sicer za 309. Poleg števila prebivalstva je v tretjem četrtletju leta 2007 naraslo tudi število oseb s slovenskim državljanstvom in sicer za 668. Konec septembra 2007 je tako v Sloveniji živelo 1.957.352 oseb z slovenskim državljanstvom. Od tega 1.008.207 žensk in 949.145 moških. V podatke niso vključene osebe, ki začasno prebivajo v tujini.

V Merkurju za izplačilo terjatev več kot 100 milijonov evrov V Merkurju še vedno čakajo podpis pogodbe s sindikatom bank za dogovorjeno 35 milijonov evrov vredno premostitveno posojilo, saj ne bodo zmogli brez svežega kapitala. Decembra, ki je prodajno močan mesec, se je poslovanje podjetja sicer izboljšalo, a uprava Merkurja in Mersteela je na redni seji izvršnega odbora sindikata skupine Merkur, na katero so bili povabljeni tudi vsi sindikalni poverjeniki in zaupniki, pojasnila, da v podjetju vseeno čim prej potrebujejo obljubljeno likvidnostno posojilo. Stanje v podjetju se izboljšuje Sestanek je bil izredno pozitiven in optimističen, saj se stanje v podjetju izboljšuje, je povedal delavski direktor Merkurja Marjan Smrekar. Poudaril je, da nov kapital potrebujejo, saj so odvisni od nabav, brez katerih trgovec ne more delovati. Rešuje nas, da smo izboljšali tedenske nabave, vendar pa bo stanje, ko dobimo sindiciran kredit, še boljše, menijo v vodstvu. Dobro decembrsko poslovanje namreč ne pomeni, da bi lahko Merkur rešili brez novega posojila in pretvorbe terjatev v lastniške deleže. Decembrski podatki so sicer boljši od pričakovanih, zato je vzdušje optimistično, vendar z resnim zadržkom pred januarjem in februarjem, je ocenil predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik. Bakovnik Presežnih delavcev bo manj Razveseljiva informacija pa je, da končno število presežnih delavcev ne bo tolikšno, kot je bilo prvotno predvideno, ko se je za celotno skupino omenjala številka 1.080, je še poudaril. Več kot 560 ljudi je namreč večinoma prostovoljno že zapustilo Merkur, nekaj deset predčasnih upokojitev in drugih odhodov pa je mogoče pričakovati tudi ta mesec. Konec prihodnjega tedna naj bi bila znana realna ocena števila presežnih delavcev, za katere je program že v sklepni fazi priprave. Odhodi zaposlenih iz Merkurja z vidika odpravnin niso več sporni, odkar je podjetje v prisilni poravnavi. Zakonsko je namreč nejasno zapisana le pravica do odpravnin tistih delavcev, ki so delo izgubili pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti. V podjetju upajo, da bo tudi ta dilema kmalu razrešena. Veliko pričakujejo od avtentične razlage zakona, ki naj bi jo na izredni seji še to leto opravil parlament. V ponedeljek v Merkurju gorenjski poslanci V ponedeljek bodo v Merkur na posvet prišli gorenjski poslanci. Vodstvo jim bo predstavilo razmere v podjetju, poslanci pa so že prejeli stališča pristojnega ministrstva oziroma služb, tako da naj bi avtentična razlaga koristila delavcem, torej poskušala zagotoviti stoodstotno izplačilo odpravnin. Upravitelja prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner in Mersteela Katarina Benedik pa vztrajata pri navodilih sodišča, da odpravnine obravnavata kot navadne terjatve. V Merkurju so prejeli kar okrog 3.000 terjatev, v Mersteelu pa okrog 350. Niti Hafner niti Benedikova še ne poznata višine prijavljenih terjatev, saj vseh še niso vnesli. V Merkurju so tako pri tretjini preštetih terjatev že presegli vrednost 100 milijonov evrov, v Mersteelu, kjer večjih terjatev še niso upoštevati, pa so za zdaj pri številki 11 milijonov.

Med dodeljenimi štipendijami je bilo lani, tako kot leta prej, še vedno največ državnih štipendij V Sloveniji je bilo konec lanskega leta vpisanih 201.892 dijakov in študentov in med temi je bilo nekaj več kot 54.500 ali 27 odstotkov štipendistov, so danes sporočili iz statističnega urada. V primerjavi z letom prej se je ta delež povečal za eno odstotno točko. Foto: Andrej Križ Več štipendij dijakom Lani so dijaki prejeli 100 štipendij več kot leta 2007. Vseh vpisanih dijakov je bilo 87.501 in med temi je bilo 30.134 štipendistov ali 34 odstotkov vseh vpisanih dijakov. Delež dijakov, ki so prejemali štipendijo, se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za dva odstotka. Število študentov, ki so konec leta 2008 prejemali štipendijo, je bilo nekoliko nižje kot pred enim letom. Kljub temu pa je ostal delež štipendistov med vsemi študenti lani enak kot v letu prej, in sicer je obsegal 21 odstotkov. Med vsemi 114.391 vpisanimi študenti je bilo 24.588 prejemnikov štipendij. Še vedno največ državnih štipendij Med dodeljenimi štipendijami je bilo lani, tako kot leta prej, še vedno največ državnih štipendij. Sledile so Zoisove in kadrovske štipendije, delež preostalih vrst štipendij pa je bil zanemarljiv. Kljub temu, da se delež državnih štipendij zmanjšuje že kar nekaj let, so bili tudi konec leta 2008 med štipendisti v Sloveniji najštevilnejši tisti, ki so prejemali državno štipendijo (34.000 oz. 62 odstotkov od vseh štipendij). V primerjavi s prejšnjim letom se je ta delež zmanjšal za eno odstotno točko. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bilo med vsemi štipendisti 24 odstotkov ali za eno odstotno točko več kot prejšnje leto, delež prejemnikov kadrovskih štipendij pa je ostal enak kot prejšnje leto.

Namesto tega moramo stopiti skupaj in premagati težave, s katerimi se sooča Italija, je Italijane nagovoril njihov premier Silvio Berlusconi, ki se sooča z najnovejšim spolnim škandalom Foto: Reuters Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki ga je opozicija zaradi novega spolnega škandala, v katerega se je zapletel, pozvala k odstopu, je posvaril pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Italiji. Meni namreč, da bi bile v tem trenutku predčasne volitve lahko velika izguba za Italijo, danes poročajo italijanski mediji. "Predčasne volitve bi bile v stanju globalne krize, v kateri se nahajamo, hud udarec za Italijo. Namesto tega moramo stopiti skupaj in premagati težave, s katerimi se sooča Italija," je po poročanju italijanskih medijev povedal Berlusconi. "Sem žrtev politične spletke" Opozoril je še, da bi v primeru, da bi vodenje države prevzela začasna vlada, kar med drugim tudi zahteva opozicija, na oblast prišle ravno tiste stranke, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah izgubila. To pa je po mnenju Berlusconija "v demokraciji nesprejemljivo". Italijanski premier še meni, da je žrtev politične spletke, s katero želijo nasprotniki zrušiti njegovo vlado in sestaviti novo. Fini: Zaradi takšnih afer je Italija osramočena Berlusconi, ki se trenutno sooča z najnovejšim spolnim škandalom - gostil je namreč zabave, na katerih naj bi sodelovala tudi mladoletna maroška manekenka, je bil tudi tarča ostrih kritik nekdanjega zaveznika, predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Ta je dejal, da je zaradi tovrstnih afer Italija osramočena. Opozicijske stranke pa so zahtevale odstop Berlusconija, saj trdijo, da njegov življenjski slog ni primeren za položaj premiera. "Berlusconi je bolan. Moral bi odstopiti in se začeti zdraviti," je dejal opozicijski politik o(Antonio Di Pietro, vodja stranke Italija vrednot.

Vrednost delnic Krke padla za skoraj 10 odstotkov Opustošenje na finančnih trgih se nadaljuje. Najpomembnejši evropski borzni indeksi so padli za 10 odstotkov, Zagrebški Crobex je dosegel 13-odstotni padec, rdeča pa je tudi Ljubljanska borza. Dan se na Ljubljanski borzi ni dneva začel nič kaj spodbudno. Vrednost delnice Krke je v prvi uri trgovanja padla za skoraj 10 odstotkov, Pozavarovalnice Sava za skoraj 9 odstotkov, Petrola in Telekoma za več kot 6 odstotkov, Mercatorja pa za nekaj manj kot 6 odstotkov. Razum je odpovedal, kje je dno??? Hrvati ustavili trgovanje s 43 delnicami Panika je zajela tudi Zagrebško borzo, saj je indeks Crobex padel za rekordnih 13 odstotkov, zaradi prevelikih pocenitev pa so zaprli trgovanje z več kot 43 delnicami. Delnice Atlantske plovidbe so namreč zgubile skoraj četrtino vrednosti, delnice Croatia osiguranja petino, Jadranskega osiguranja pa 16 odstotkov. Ameriški sledile azijske in evropske borze Potem ko je glavni newyorški indeks Dow Jones četrtkovo trgovanje končal globoko v rdečih številkah, se spustil za 7,3 odstotka in prvič po avgustu leta 2003 padel pod 9.000 točk, se je tako gibanje preselilo še na azijske borze. Tokijski indeks Nikkei je padel kar za 9,6 odstotka, kar je največ v enem dnevu po finančnem zlomu leta 1987, nič bolje pa se niso odrezali borzni indeksi v Avstraliji, Singapurju in Hongkongu, saj so vsi že takoj ob odprtju trgovanja izkazali 7-odstotni padec. Panika pa je zajela tudi Evropo. Ob odprtju so indeksi londonske borze FTSE, pariške CAC in frankfurtske DAX padli za 10 odstotkov. Ob 9.13 je tako vseevropski indeks FTSEurofirst 300 padel za 8 odstotkov in dosegel najnižjo točko po juliju 2003. V zadnjem tednu je tako indeks izgubil že več kot 22 odstotkov. IMF o boju s krizo Finančna kriza bo glavna tema srečanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine sedmih najbolj razvitih držav G-7 in jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada IMF v Washingtonu, ki se ga bo udeležil tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk. Prvi mož IMF-a Dominique Strauss-Kahn je povedal, da je sklad ponovno zagnal mehanizem, ki omogoča nujno pomoč državam, prizadetim zaradi finančne krize. Prednost tega mehanizma je, da države, ki nujno potrebujejo finančno pomoč, to dobijo hitreje kot po navadi. Strauss-Kahn je tudi pozval k nadaljnjemu usklajenemu delovanju vlad po svetu in poslal ostro opozorilo državam, ki se proti krizi borijo same, s čimer je mislil na nekatere članice Evropske unije, ki so se odločile za enostransko ukrepanje. Za krizo, kot je ta, ni domače rešitve, je bil jasen Strauss-Kahn.

Varuh konkurence ni želel podaljšati roka za prodajo Varuh konkurence je zavrnil prošnjo Dela za podaljšanje roka za prodajo skoraj osemdeset odstotkov časopisne hiše Večer. Rok za prodajo 79,24-odstotnega deleža Večera se izteče v sredo, Delo pa je na Javno agencijo RS za varstvo konkurence AVK v petek naslovilo prošnjo za vnovično podaljšanje. AVK oz. njegov predhodnik UVK je Delu že septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne tržne koncentracije odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru. Pivovarna Laško, ki je lastnik Dela, je sicer pojasnila, da si Delo ves čas intenzivno prizadeva realizirati omenjeno odločbo in o tem obvešča AVK. Zaradi pogajanj s potencialnimi kupci so AVK znova zaprosili za podaljšanje roka, vendar tokrat prošnji ni bilo ugodeno. Delo je sicer marca lani objavilo mednarodni razpis za prodajo Večera. Med interesenti so mediji omenjali več družb, med njimi tudi družbo Medici iz Hamburga. Aprila letos so iz Pivovarne Laško sporočili, da prodaja Večera ni bila uspešna, saj kupcu, neuradno naj bi šlo prav za družbo Medici, ni uspelo zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Med potencialnimi kupci Večera se je v zadnjem času omenjala tudi avstrijska Styria, ki naj bi imela s Pivovarno Laško in Delom sklenjeno pogodbo o ekskluzivnosti nakupa, ki naj bi se iztekla 19. julija. Za nakup skoraj 80-odstotnega deleža pa so uradni interes izrazili tudi zaposleni na Večeru.

Malo je možnosti, da bi prisilna poravnava uspela Pet zaposlenih v SCT-ju sodišču predlaga, naj ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek - prepričani so, da je možnosti za uspešno prisilno poravnavo malo. Upniki Tomo Kranjec, Damir Besedič, Jože Tocko, Drago Obšteter in Janez Pogačar, ki so vsi zaposleni v SCT-ju, v ugovoru, objavljenem na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes, navajajo, da glede na SCT-jevo poročilo za marec letos ni pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave, saj je stopnja verjetnosti, da bi izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila družbi plačilno sposobnost, nižja od 50 odstotkov. Sodišču predlagajo, naj ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka. Brez plače že od 1. januarja Upniki navajajo, da od 1. januarja niso prejeli plač in da jim delodajalec niti ne zagotavlja dela niti jim ne odpove pogodb o zaposlitvi. Ves ta čas pa so bili priče sprenevedanju in zavajanju odgovornih, ki ima za posledico vztrajanje pri sodnem postopku, za katerega upniki nič več ne verjamejo, da se lahko konča zanje ugodno, piše v ugovoru, ki ga je v njihovem imenu vložila odvetnica Ljiljana Besedič Leštan. Družba za letos načrtuje 216,3 milijona evrov prihodka, pri čemer je na podlagi sklenjenih pogodb zagotovljenih 110 milijonov evrov. Glede na mnenje pooblaščene cenilke vrednosti, ki jo navajajo upniki, SCT ne dosega načrtovane realizacije. Prekinjene številne pogodbe Po njihovem mnenju tudi pričakovanja iz sklenjenih pogodb niso realna, na kar kaže dejstvo, da so bile od začetka oktobra lani do konca februarja letos prekinjene pogodbe med drugim za izvedbo projektov v občini Lenart, na letališčih Cerklje in Maribor, SNG Opera, predora Vjenac v BiH-u in sarajevske obvoznice, samo v marcu pa so prekinili pogodbe za Geoplin, elektro- in strojno opremo na Trojanah, za Titovo cesto v Ljubljani ter za diagnostični, terapevtski in servisni objekt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Opozarjajo tudi, da nastajajo dodatni stroški za delavce na čakanju, teh je okoli 600, in da družba ni poročala o pridobljenih novih poslih oz. o morebitnih pogajanjih zanje. Poleg tega je napovedano unovčevanje garancij zaradi nedokončanih preteklih poslov ali napak pri izvedbi, SCT pa je imel že v tem trimesečju 8,5 milijona evrov izgube. SCT je sklenil nekaj neobičajnih pravnih poslov Delavce na čakanju so razdolžili z vsem orodjem in delovnimi sredstvi, ki so jih imeli v posesti, vendar ne v SCT-jevo skladišče, ki je na voljo, ampak v inventurno že popisano skladišče SCT GEM-a, ki je od 28. januarja v stečaju, še dodajajo. Zato sumijo, da bi lahko družba skušala ta osnovna sredstva unovčiti mimo določil zakona, kar naj bi bil dodaten razlog za začetek stečaja. Menijo tudi, da je SCT v zadnjih treh mesecih pred uvedbo prisilne poravnave sklenil kar nekaj za redno poslovanje neobičajnih pravnih poslov, ki bi lahko pomenili oškodovanje oz. neenako obravnavanje upnikov , zato bi uspešno izpodbijanje teh poslov lahko pomenilo povečanje stečajne mase.

Danilo Toplek ostaja predsednik uprave Taluma, kljub poročanju medijev o številnih nepravilnostih. Talum je namreč posloval z dvema podjetjema, kjer je bil Toplek tihi družbenik. Nadzorniki niso ugotovili konflikta interesov. Danilo Toplek ostaja predsednik uprave Taluma, kljub poročanju medijev o številnih nepravilnostih. Talum je namreč posloval z dvema podjetjema, kjer je bil Toplek tihi družbenik. Nadzorniki niso ugotovili konflikta interesov.

V Ljudskem vrtu v Mariboru so imeli policisti včeraj kar nekaj dela. Že pred tekmo med NK Maribor in Panathinaikosom iz Grčije, so se stepli navijači. Policisti so po lastnem načrtu opravili varovanje javne prireditve. Težave z navijači so se začele že na mejnem prehodu Gruškovje. Policisti so namreč zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v državo zavrnili štiri državljane Republike Hrvaške. Na cestnih komunikacijah iz smeri Avstrije proti Mariboru pa so ustavili tudi več osebnih vozil, v katerih se je nahajalo 16 avstrijskih državljanov. Ugotovili so, da so imeli s seboj navijaške rekvizite, ščitnike za zobe in črne prekrivne kape, niso pa posedovali vstopnic. Zato so tujce zavrnili, trem pa so izdali plačilne naloge, ker s seboj niso imeli dokumentov. Pretepali so se pred tekmo Že pred tekmo pa se je med grškimi in slovenskimi navijači vnel pretep. Najprej je v Vetrinjski ulici prišlo do pretepa med 20- ter 22-letnima državljanoma Slovenije in 33-letnim državljanom Grčije. Grk je bil v pretepu telesno poškodovan. Pomoč pa so mu nudili tudi reševalci,  a je prevoz v bolnišnico odklonil. Slovenska državljana pa so pridržali. Do pretepa pa je prišlo tudi okoli 19.30 v križišču Strossmayerjeve in Gregorčičeve ulice. Spopadlo se je 30 grških in okoli 100 slovenskih državljanov. Policisti so nemudoma intervenirali in pri tem zoper večje število neznanih oseb uporabili prisilna sredstva. Policisti so prijeli 12 slovenskih državljanov, starosti od 19 do 30 let, in jih pridržali. Ostali kršitelji so se razbežali. Med prireditvijo so policisti trem grškim državljanom zasegli manjše količine prepovedane droge konoplje, enemu nož in enemu kovinski bokser, so še sporočili s Policijske uprave Maribor.

Vodstvo podjetja Aha Mura je delavcem zagotovilo, da je polovica marčevske plače, in sicer okoli 300 evrov, že na bankah. Takoj ko zneske razknjižijo, bo denar šel na račune delavcev. Ti so trenutno zadovoljni, a če druge polovice plače ne bo do konca prihodnjega tedna, bodo stavkali. Delavke so že včeraj opozorile, da zahtevajo svoj denar. Polovica marčevske plače, okoli 300 evrov na delavca, je na bankah, takoj ko zneske razknjižijo, bo denar šel na račune delavcev, kot nam je obljubilo vodstvo, je potrdila predsednica Sindikata Aha Mure Jolanka Horvat. Preostanek plače pričakujejo do konca prihodnjega tedna, sicer bodo 6. maja izvedli celodnevno stavko. Danes v podjetju ne bo nobenih razprav, v ponedeljek in torek bomo normalno delali, v petek, po praznikih, pa imamo dela prost dan. Na delovna mesta se bomo vrnili v 6. maja, ali bomo delali ali stavkali, pa je odvisno od tega, ali bomo imeli na računih preostanek plače, je povedala Horvatova. Po njenem mnenju se take razmere ne morejo nadaljevati v nedogled, če pa se bodo, potem se morajo lastniki odločiti, kako naprej. Sindikat pa si želi, da bi se kljub zmanjšanim naročilom ohranila vsa delovna mesta in da bi ostalo čim več zaposlenih, vendar se o tem z vodstvom za zdaj ne pogovarjajo. Vodstvo Razumemo stisko zaposlenih Generalni direktor Aha Mure Matjaž Hudopisk je v sredo pojasnil, da razumejo stisko zaposlenih in da delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi čim prej zagotovili denar za plače in nadaljnje normalno poslovanje. Dejstvo je, da bodo zaradi upada naročil v panogi potrebni določeni ukrepi, kakšni, je v tem trenutku težko napovedati, glede odpuščanja pa smo se s sindikatom dogovorili, da se, dokler ne dobijo plač, o tej temi ne bomo pogovarjali, je povedal Hudopisk.

Za državno upravo najhuje šele prihaja Tudi davčna uprava je v pobot prijavila svoj 500 tisoč evrov vreden dolg, da bi tako poravnala račune in se s tem izognila plačilu kazni. Večino dolga je Durs že plačal. Gospodarstveniki že dalj časa opozarjajo, da so država in njene institucije med največjimi neplačniki računov. Vse vlade do zdaj so to ves čas odločno zanikale. A uvedba obveznega pobota je besede oblastnikov postavila na glavo, je za TV Dnevnik poročal Erik Blatnik. Ker ji je zmanjkalo denarja za poplačilo obveznosti v zakonskem 30-dnevnem roku, je, denimo, decembra davčna uprava Durs svoj 500.000 evrov vreden dolg prijavila v pobot. Največ dolžni Pošti Na Davčni upravi pojasnjujejo, da jim je sredstev za plačilo računov zmanjkalo, ko so vlada in poslanci sprejeli rebalans proračuna in jim zaradi varčevanja odvzeli del denarja. Durs je bil največ dolžan Pošti Slovenije – 423.000 evrov - a je obveznost poravnal v sredo. Durs je upošteval določilo zakona. Nisem pa stoodstotno prepričan, ali so to naredili vsi. Je pa to seveda impulz, da je likvidnost problem tudi na ravni države, priznava Igor Verdnik z davčne uprave. Prazne žepe ima tudi vojska Od aprila v pobot svoje obveznosti redno prijavlja tudi ministrstvo za obrambo. Do zdaj je prijavilo skoraj 600.000 evrov dolga, pobotali pa so ga le slabih 46.000. S tem sta se Durs in obrambno ministrstvo izognila plačilu 10.000 evrov kazni, 5.000 evrov globe pa je grozilo tudi odgovornima osebama, direktorici Dursa Mojci Centa Debeljak in ministrici Ljubici Jelušič. Zakon namreč določa, da morajo javni organi obveznosti poravnati v 30 dneh, če jih ne, morajo dolg prijaviti v obvezni pobot. Odhajajočega finančnega ministra Francija Križaniča pa neplačevanje javnih organov v zakonskem roku ni presenetilo. Podjetjem pa svetuje Naj dajo še oni v pobot. Mi smo si želeli čim večji pobot. S tem razbremenijo medsebojno zadolžitev. A kakšen signal to pošilja drugim gospodarskim subjektom, glede na to, da se ne spoštuje zakonsko določenega 30-dnevnega roka? Ja 30-dnevni rok se mora spoštovati. Tukaj ni nobenega dvoma. Če ga Durs ni spoštoval, potem je pa treba sprožiti disciplinske postopke, še dodaja. Šele začetek Po mnenju dobro obveščenih pa najhujše šele prihaja. Javnim organom naj bi denarja za obratovalne stroške, najemnine, denimo, začelo zmanjkovati že naslednji mesec. Prava kriza pa naj bi nastopila sredi leta. Z veliko nelikvidnostjo se spopadajo tudi občine. Te so decembra v pobot prijavile za 13 milijonov evrov dolga. Največ sta ga po naših informacijah imeli občini Šmartno pri Litiji in Bled - skupaj skoraj tri milijone evrov.

Ljubljana - Direktor Elesovega sektorja za pravne, kadrovske in splošne zadeve Robert Rožič ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev na svojem delovnem mestu, je po naših informacijah ugotovila komisija nadzornega sveta Elesa, ki je v petek obiskala prostore družbe. Po neuradnih informacijah Rožič nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Predsednik nadzornega sveta Elesa Andrej Ribič za pojasnila ni bil dosegljiv. Že pred časom smo v Dnevniku poročali, da je Rožič konec lanskega novembra, le nekaj dni pred tem, ko je vlada zamenjala Elesove nadzornike, z vodstvom družbe podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ki mu tudi po morebitni premestitvi na drugo delovno mesto zagotavlja enako plačo in dovoljuje uporabo službenega avtomobila. Čeprav so na Elesu pred tedni zanikali, da je direktor Elesa Vitoslav Türk z Rožičem in nekaterimi drugimi vodilnimi zaposlenimi podpisal nove pogodbe, naj bi po neuradnih informacijah Elesovo vodstvo na pomanjkljivo Rožičevo izobrazbo opozorile tudi strokovne službe. Komisija nadzornega sveta Elesa je po neuradnih informacijah v petek preverjala tudi več domnevno spornih zaposlitev v sektorju za informacijske in komunikacijske tehnologije, ki ga vodi Gregor Novak. Pri tem naj bi preverila, ali je Eles v omenjenem sektorju v minulih letih brez javnih razpisov zaposlil več delavcev z neustrezno izobrazbo in pomanjkanjem delovnih izkušenj. [email protected]

Vsak četrti slovenski delodajalec ne najde ustreznega delavca. Skoraj četrtina slovenskih delodajalcev pravi, da ima težave pri pridobivanju ustreznega kadra. To je pokazala raziskava podjetja Manpower, v kateri je med 40 tisoč delodajalci po svetu sodelovalo tudi 629 slovenskih. Niso točni in iznajdljivi Pri nas jih kar 60 odstotkov navaja, da kandidatom primanjkuje tehničnih znanj in profesionalnosti, menda nimajo zadovoljivega osebnega nastopa in niso točni, so pa tudi premalo iznajdljivi in fleksibilni. Slovenski delodajalci menda najtežje najdejo inženirje ter kvalificirane in proizvodne delavce. Prvič so se na lestvico najbolj iskanih profilov uvrstili tudi vodje prodaje ter strokovnjaki za marketing in odnose z javnostmi. Na slovenski lestvici pa tokrat ni več prodajnikov in tajniškega osebja, ki so na vseh lestvicah drugih držav. "Menimo, da je kar nekaj prodajnega kadra uvrščenega med inženirje. Ko mi iščemo strojne in elektroinženirje, morajo po navadi poleg tehničnega znanja imeti prodajne veščine," pojasnjuje Romana Šercelj iz Manpowerja. Sa. K. 1. Inženirji 2. Kvalificirani delavci 3. Delavci 4. Kuharji 5. Vozniki 6. Vodje prodaje 7. Zdravniki 8. Gostinci 9. Marketing in PR 10. Vodilni kader

Stanovanjski sklad je objavil razpis za prodajo 364 stanovanj v Novem mestu, Postojni, Mariboru, Kranju, na Jesenicah. Stanovanjski sklad RS bo vloge sprejemal od 28. januarja do vključno 11. februarja 2008. Izbor kupcev bo potekal 27. marca prihodnje leto, kupci pa bodo o izboru obveščeni najkasneje do 3. aprila prihodnje leto, so že pred dnevi sporočili iz stanovanjskega sklada. Prednost pri nakupu bodo imele mlade družine. Gre za 35 stanovanj v Novem mestu, 53 stanovanj v Postojni, 88 stanovanj v Mariboru, 142 stanovanj v Kranju in 46 stanovanj na Jesenicah. Oglaševanje in prodaja stanovanj z objavo celotne dokumentacije na spletni strani sklada. www.stanovanjskisklad-rs.si ali www.ssrs.si se bosta začela 26. januarja 2008. Stanovanja Podbreznik v Novem mestu bodo naprodaj po ceni 1200 evrov za kvadratni meter, v Parku pod Javorniki v Postojni po 1270 evrov, v Pobrežju v Mariboru po 1200 evrov, na Sotočju v Kranju 1560 evrov in na Prešernovi cesti na Jesenicah 1400 evrov za kvadratni meter. Vse naštete cene veljajo za kvadratni meter stanovanjske površine in že vsebujejo DDV. Prednostne kategorije pri nakupu tržnih stanovanj stanovanjskega sklada so mlade družine, družine, ki niso mlade, gibalno ovirane osebe in invalidi in mladi pari ter ostali. Dodatna prednost je varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Znotraj prednostnih kategorij mlade družine in mladega para pa je še dodatna prednost prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.

Maribor - Skupaj 59 izpodbojnih tožb je sprožil Silvo Zorec, stečajni upravitelj Cestnega podjetja Maribor (CPM) zoper upnike propadlega gradbenega podjetja. Po seji upniškega odbora 25. oktobra se je to število zmanjšalo za eno tožbo, in sicer je upravitelj sklenil poravnavo z Markom Diacijem, županom Šentjurja, ki je bil nekaj let zaposlen v vodstvu CPM in naj bi - kot se je izrazil Zorec - "prejel plačilo storitve na neobičajen način". Diaci je upnikom predlagal polovično poplačilo tožbenega zneska, s čimer se je odbor strinjal. V stečajno maso bo s tem priteklo približno 1800 evrov. Zorec je vložil tudi odškodninsko tožbo in kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja in večinskega lastnika CPM Janeza Škoberneta. Ugotovil je namreč, da je bila le nekaj dni pred stečajem, ki ga je sodišče sprožilo 23. februarja, z dvorišča odtujena večja količina gradbene mehanizacije v vrednosti nekaj več kot 120.000 evrov. Izkazalo se je, da so jo odpeljali h podjetju NGP Ptuj, ki je imelo za te stroje sklenjeno najemno pogodbo. Zorec je vodstvo ptujskega podjetja večkrat pozval, da naj to premoženje vrne, a se to ni zgodilo. V zadevo je moral vključiti policijo in sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, saj se je izkazalo, da naj bi NGP stroje skušal prodati v Avstrijo. NGP je zapadel v stečaj 23. avgusta, dva dni kasneje pa so neznanci dva vlačilca odpeljali neznano kam. V stečajnem postopku CPM je svoje terjatve prijavilo 1560 upnikov v skupni vrednosti več kot 211 milijonov evrov. Kolikšno bo poplačilo teh dolgov, bo v občutni meri odvisno od postopanja Darsa. CPM je namreč za pravočasno in kakovostno gradnjo predora Markovec nakazal bančno garancijo v višini 6,7 milijona evrov. Gradbenih del pa, kot je znano, podjetje ni nikoli dokončalo. Majo Jordan iz NLB je na oktobrski seji upniškega odbora zanimalo, kolikšna je verjetnost, da bi cestarji garancijo unovčili. Zorec ji je odvrnil, da Darsa odgovarja, da te garancije za zdaj ne bo unovčil. Je pa zahteval novega vodilnega partnerja pri ustavljenih cestnih projektih. Upniški odbor CPM se je strinjal tudi s tem, da se za pol leta podaljša devet bančnih garancij za dobro izvedbo del na slovenskem avtocestnem križu v skupni višini 7,3 milijona evrov, ki jih je CPM pridobil pri NKBM in NLB. Upniki so dali tudi pobudo, da naj se zaradi morebitnega unovčenja teh poroštev stečajni upravitelj sestane z vodstvom Darsa, sestanka naj bi se udeležila tudi predstavnika bank upnic. [email protected]