Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Iz Dnevnika izpostavljamo Iz Pipistrelove tovarne prihaja novo štirisedežno letalo. Gre za izjemen tehnološki dosežek. Doseg letala znaša 1800 kilometrov, hitrost do 400 km/h, pri tem pa na uro letenja porabi vsega 30 litrov goriva. Panthera, kot se letalo imenuje, je plod petletnega dela, v projekt so vložili 14 milijonov evrov. Naša ekipa je bila na poskusnem letu. Prispevek Mojce Dumančič, TV Dnevnik foto Pipistrel

Predsednik Feda Ben Bernanke nič kaj optimističen Ljubljanska borza letos nikakor ne more zadihati. Po dveh dneh rasti je indeks SBI20 padel za 0,8 odstotka. Najbolj na udaru Krka in Telekom. Krkine delnice so ob 1,4 milijona evrov prometa dan končale pri 105,4 evra oziroma 2,9 odstotka pod gladino, Telekom pa je ob 0,4 milijona evrih prometa zdrsnil do 302,2 evra, kar pomeni 3,7-odstotni minus. Gorenje je cenejše za 0,8 odstotka, Petrol za odstotek, Mercator za 1,3 in Sava za dva odstotka. Po prometu se je z 2,4 milijona evri prebila Pivovarna Laško, ki ostaja pri 87 evrih. Na tedenski ravni letos še ni bilo plusa Kupci so v teh negotovih razmerah, ki vladajo v svetu, zelo plahi. Predramile bi jih lahko visoke prevzemne premije pri Pivovarni Laško tega nismo doživeli ali pa objave sijajnih lanskih poslovnih rezultatov, vendar bo treba na to počakati še nekaj dni. Slovenski borzni indeks 9.775 točk je izgubil 0,8 odstotka, v vsem tednu pa 1,7 odstotka. Na prostem trgu je Lesnina danes padla za osem odstotkov, na 1.743 točk. Indeks PIX 6.333 točk se je znižal za 0,4 odstotka. Bernanke nič kaj optimističen Kreditna kriza v ZDA se niti najmanj še ni izpela. Velika verjetnost je, da bodo morale banke še naprej odpisovati milijardne dolgove. Na to je v četrtek opozoril tudi predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke. Po njegovem mnenju se je slika ameriškega gospodarstva v zadnjih mesecih vidno poslabšala. Delniški indeks Dow Jones 12.377 točk je po treh dneh rasti izgubil 1,4 odstotka, še nekoliko bolj pa se je znižala vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq 2.332 točk. UBS letos izgubila že 30 odstotkov Vseevropski FTSEurofirst 300 1.335 točk je ostal skoraj nespremenjen. Med bankami, ki so razočarale vlagatelje, je bila na prvem mestu švicarska UBS. Ker bo v tveganih posojilih izgubila kar 26,6 milijarde dolarjev, so delnice padle za 8,3 odstotka, letos pa že za skoraj 30 odstotkov. Tudi nemška Commerzbank je bila v četrtek na udaru - delnice so padle za 6,6 odstotka. Pri makroekonomskih novicah je bila v ospredju tista o 0,4-odstotni rasti gospodarstev evroobmočja v zadnjem četrtletju.

Nadzorni svet sporazumno razrešil direktorja Milana Predana Uroš Skuhala bo 1. decembra prevzel štiriletni mandat vodenja časopisno-založniške hiše Večer, kjer bo nadomestil Milana Predana. Večerov nadzorni svet je tudi sprejel stališče, da morajo organi vodenja in nadzora zagotavljati vse pogoje za popolno samostojnost in neodvisnost urednikov in novinarjev. Kaj in kako smejo novinarji pisati, lahko narekuje zgolj novinarski profesionalizem, novinarska etika in zavezanost javnosti, nikakor pa ne politika niti lastniki kapitala. V sporočilu za javnost so tako zapisali, da omenjena načela nadzorni svet družbe zagovarja in jih bo tudi spoštoval. Družba poslovala boljše kot lani Nadzorniki so tudi predstavili poslovanje družbe v prvih letošnjih devetih mesecih, v katerih je družba ustvarila 14 milijonov evrov prihodkov 1,6 odstotka več kot v istem obdobju lani, 631.000 evrov dobička iz poslovanja 14,7 odstotka več in 738.000 evrov celotnega dobička 9,2 odstotka več kot lani.

Borut Fonda»Pri ugotavljanju najbolj optimalnega sistema nam pomagata dve tehnologiji. Na eni strani merimo sile na pedalo v 3D prostoru. Te meritve nam omogoča tehnologija, torej pedalo, ki smo ga sami razvili.« Na osmem Forumu inovacij, ki poteka danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani, iščemo zanimive inovacije. Tokrat vam predstavljamo rešitev podjetja S2P, ki je namenjena tako ljubiteljem kot profesionalnim kolesarjem. »Gre za dinamičen »bike-fitting« sistem, torej za sistem, ki nam omogoča nastaviti položaj telesa na kolesu oziroma najti najbolj optimalen položaj uporabnika na kolesu,« idejo pojasnjuje inženir S2P Borut Fonda. Fizika »Pri ugotavljanju najbolj optimalnega sistema nam pomagata dve tehnologiji. Na eni strani merimo sile na pedalo v 3D prostoru. Te meritve nam omogoča tehnologija, torej pedalo, ki smo ga sami razvili,« pojasnjuje Fonda. Podjetje lahko s temi meritvami natančno ugotovi, koliko sile je v določenem položaju efektivno uporabljene. »Drugi sistem, ki ga uporabljamo, je kinematika. Gre za poseben inercijske senzorje, ki jih namestimo na dele telesa. Tako dobimo v 3D prostoru točno gibanje, kotne hitrosti...,« nadaljuje Fonda, ki poudarja, da seveda brez primerjav meritve niso tako učinkovite. »Na podlagi lastnih raziskav in obsežnega pregleda literature imamo referenčne vrednosti in zato vemo, kaj iščemo pri nastavitvah. Ali gre za zdravljenje poškodb ali pa za profesionalne treninge,« dodaja Fonda. Podjetje tako na eni strani prodaja celotno tehnologijo, na drugi strani pa ponuja tudi storitve uporabe te opreme v Ljubljani. Trgi Ciljne stranke? »Vsi, ki se kdaj pa kdaj usedejo na kolo. Ali gre za profesionalne kolesarje ali pa le »nedeljske voznike«. Seveda so meritve odvisne od zahtev uporabnika. Če gre za človeka, ki se usede na kolo 10-krat na leto, seveda ne potrebuje celotne analize. Na drugi strani pa profesionalnim kolesarjem ponujamo bolj dodelano storitev, od meritve mišičnih simetrij do pomoči pri načrtovanju treninga,« poudarja Fonda. Podjetje že sodeluje tudi s trenerjem profesionalnih slovenskih kolesarjev Miranom Kavašem, pogovarjajo pa se tudi z eno najboljših kolesarskih ekip na svetu Skye. Konkurenca? »Na trgu so trenutno trije podobni projekti. Naša dodana vrednost, ker te tehnologije vsaj po naših podatkih nima nihče, je pa merjenje sil na pedala,« podarja Fonda. Podjetje svoje storitve in produkte trenutno ponuja le v Sloveniji, ki je testni trg. Za bližnjo prihodnost načrtujejo napad na Evropo, želijo pa se razširiti tudi v ZDA. Cena? Končnih cen pri podjetju še niso oblikovali, ocenjujejo pa, da bo celoten sistem stal nekje med 15 in 20 tisoč evri. »V Ljubljani, torej v prostorih našega podjetja, pa bomo ponujali samo storitev, torej uporabo te tehnologije. Ker je več različic storitev, torej odvisno od zahtev kolesarja, se bodo cene gibale od 45 do 190 evrov,« pojasnjuje Fonda.

Če v državi vlada strah pred tujim kapitalom, pa so v Termah Maribor zadovoljni z novim ruskim lastnikom. Ta je zaposlenim že izplačal letošnji regres, hkrati pa obljublja dodatna delovna mesta in zanika, da namerava odpuščati. Zaposleni so bili tudi na skupnem pikniku.

V Sloveniji skoraj 40 odstotkov urne postavke stroškov dela predstavljajo davki in prispevki. Delo je v Sloveniji preveč obdavčeno, trdijo v združenju delodajalcev Slovenija ostaja kljub razbremenitvam, ki so bile uveljavljene na področju dohodnine in davka na izplačane plače, v skupini evropskih držav z najvišjim davčnim obremenitvijo stroška za delo. To uvršča Slovenijo ob relativno togi delovnopravni zakonodaji v spodnji del lestvice držav, ki so zanimive za tuje investitorje, poudarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije ZDS. Povečanje plač in stroškov dela v skladu z zahtevami sindikatov bi pomenilo povečanje že tako visoke inflacije in zmanjšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij na svetovnih trgih, dodajajo. Kot so sporočili z ZDS, so danes predstavnikom tujih veleposlaništev in velikih tujih družb v Sloveniji predstavil usklajeni predlog zakona o delovnih razmerjih. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi izvršni direktor in član odbora Evropskega združenja delodajalcev Marc Stocker in predstavniki delodajalskih organizacij iz Češke in Hrvaške, so obravnavali tudi probleme plačne politike v državah Evropske unije. Države EU v letošnjem letu beležijo visoko gospodarsko rast, nove članice pa se srečujejo s povečano stopnjo inflacije. Visoka gospodarska rast v Sloveniji, je po oceni Združenja delodajalcev Slovenije cikličnega in ne strukturnega izvora, zato je potrebno zahteve sindikatov po povečanju plač, obravnavati preudarno, v okviru tripartitnega socialnega dialoga, saj plačna politika, poleg fiskalne politike, zaradi izgube monetarne suverenosti predstavlja pomemben element za uravnavanje makroekonomske stabilnosti. Po izračunih ZDS znaša povprečna urna postavka stroškov dela v Sloveniji za prvo polletje letos skupaj z dodatnimi stroški dela 10,4 evra, v letu 2006 pa 10,1 evra. Ob tem je pomembna tudi struktura stroška dela, opozarjajo v združenju in pojasnjujejo, da v Sloveniji skoraj 40 odstotkov urne postavke stroška dela predstavljajo davki in prispevki, ki jih plačata tako delodajalec kot delojemalec. Neto plača, ki pomeni dejansko kupno moč zaposlenih, predstavlja manj kot 50 odstotkov celotnih stroškov dela. Po mnenju združenja in ostalih udeležencev posveta bi zato morala vlada zmanjšati davčno obremenitev v skladu s predlogom zakona o delovnih razmerjih za znižanje davčnega primeža nekaterih stroškov dela, za katerega se je obvezala v okviru socialnega sporazuma o zniževanju obremenitev stroška dela. Navedeni predlog je ZDS posredovalo predsedniku vlade Janezu Janši že v začetku julija letošnjega leta, vendar niti vlada niti ministrstvo za finance in ministrstvo za delo nanj doslej še niso odgovorili, niti sprejeli ustreznih ukrepov, dodajajo v združenju.

Roman Sušnik izdeluje energetsko najučinkovitejše elektromotorje na svetu. Te uporabljajo tako v letalstvu kot v plovbi, uporablja ga Eric Raymond na svojem solarnem letalu, nemški DG Flugzeug in ameriška Cessna.

Okrožno sodišče v Celju bo predvidoma v treh dneh odločalo o predlogu za stečaj Vemonta. Uprava je namreč že poravnala sodne stroške za začetek postopka. Za stečaj se sicer zavzemajo tudi delavci podjetja. Nekdanji vodilni v Vegradu Po tem, ko je Vemont plačal stroške za začetek stečajnega postopka, bo sodišče o tem odločalo predvidoma v treh dneh, je povedal sindikalist Srečko Čater. Predlog za stečaj je sicer vložila direktorica Vemonta Olga Vukovac v ponedeljek, vendar je hkrati vložila vlogo za brezplačno pravno pomoč, kar bi postopek dodatno zavleklo. Temu so nasprotovali zaposleni v podjetju, ki so menili, da ima družba denar za stečaj. Zaposleni si namreč želijo, da bi stečajni postopek stekel čim prej. Dopoldne so se tudi zbrali pred sedežem podjetja, kjer so ostali, dokler jih predstavnik sindikata ni obvestil o tem, da so bili stroški za začetek stečaja poravnani. Kot je povedal Čater, je znesek zagotovil eden od dolžnikov Vemonta. V Vemontu je sicer zaposlenih 128 delavcev. Delavci Vemonta, ki stavkajo od 28. aprila, so letos prejeli le 450 evrov akontacije plače za januar, podjetje pa jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres, materialne stroške, povezane z delom, prav tako naj ne bi bili poravnani vsi prispevki in davki. Zadnjo pravo plačo so po Čatrovih besedah Vemontovi delavci prejeli januarja lani, zatem pa so plačila dobivali po delih. Ker so mnogi od delavcev edini, ki v svojih družinah zaslužijo sredstva za preživetje, se v sindikatu zavzemajo za to, da bi država omogočila predčasno plačilo akontacij zneskov, ki bi jih delavci v nadaljnjem postopku dobili iz jamstvenega in preživninskega sklada. To bi namreč mnogim pomagalo iz hude stiske, pravi Čater. Po zdajšnjih najbolj optimističnih predvidevanjih bodo delavci prva nadomestila za brezposelnost od zavoda za zaposlovanje dobili 15. julija, izplačila iz jamstvenega sklada pa še pozneje. Vemont, ki je bil v preteklosti hčerinsko podjetje Vegrada, je danes v lasti nekdaj vodilnih delavcev Vegrada. Slednji pa je v stečaju od oktobra lani.

Zaradi plinskega spora več držav brez plina Zaradi zaostrenega rusko-ukrajinskega plinskega spora so danes popolnoma ustavili dobavo ruskega plina več evropskim državam. Zaustavitev pošiljk plina na ukrajinsko-romunski meji je najbolj prizadela Grčijo, Makedonijo, Hrvaško, Turčijo in Bolgarijo. Zadnje tri države so v noči na torek ostale, nekatere le začasno, celo brez plina, danes pa so se jim pridružili še Madžarska, BiH in Srbija. Da imajo motnje v oskrbi, so sporočili tudi iz Francije in Italije. Rusija bo s svojimi evropskimi partnerji o plinski krizi razpravljala v četrtek v Bruslju, je po srečanju z Vladimirjem Putinom sporočil prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Preberite tudi Zjutraj je že grozilo izklapljanje plina Gazprom zmanjšal dobavo plina Sloveniji Težave z oskrbo oz. s prekinjenimi dobavami plina imajo še naprej Slovenija, Avstrija, Nemčija, Češka, Slovaška, Poljska, Hrvaška, Makedonija, Bolgarija, Grčija in Turčija. Hrvaška je danes dobila nazaj oskrbo z ruskim plinom. Med 8. in 15.30 je na Hrvaško prišlo 15 odstotkov dogovorjene količine pline iz Rusije, kar je približno 30.000 kubičnih metrov plina na uro, so sporočili iz podjetja Plinacro. Zaradi plinskega spora so se cene nafte dvignile čez 50 dolarjev za 159-litrski sod. To je najvišja cena v zadnjih 30 dneh. Hrvaška omejila porabo največjim uporabnikom Hrvaška Ina zato zdaj poziva vse porabnike k racionalni porabi plina, saj ne more zadovoljiti vseh potreb hrvaškega trga. Ministrstvo za gospodarstvo je uveljavilo ukrepe zmanjšane oskrbe s plinom za posamezne kategorije potrošnikov. Zmanjšali so dobavo plina velikim industrijskim uporabnikom, kot je Hrvaško elektrogospodarstvo Hep, na 12.000 kubičnih metrov plina na uro. Iz Hepa so sporočili, da so namesto plina začeli uporabljati kurilno olje. Prednost pri oskrbi imajo gospodinjstva, bolnišnice, otroški vrtci, šole in podobne ustanove. Njihova preskrba naj za zdaj ne bi bila ogrožena. Dnevna poraba plina na Hrvaškem je pri zimskih temperaturah, ki vladajo zadnje dni, približno 12 milijonov kubičnih metrov, domača dnevna proizvodnja je okoli 4,8 milijona kubičnih metrov, iz Rusije je dnevno prišlo okoli 3,1 milijona kubičnih metrov, razliko pa so črpali iz podtalnega skladišča plina Okoli. Ina je danes sporočila, da zaloge v nekdanjem plinskem polju Okoli obsegajo približno 370 milijonov kubičnih metrov plina. Bojijo se tudi Avstrijci in Srbi Vlada v Sofiji je že sklicala izredno sejo, na kateri bodo razpravljali o zaostritvi razmer. Približno 30 odstotkov manj ruskega plina kot običajno prejemajo iz Ukrajine tudi Poljska, Romunija in Slovaška. Pošiljke plina v Avstrijo so padle na deset odstotkov pričakovanih količin. Okrnjene pošiljke zahodni Evropi Rusija trenutno v ukrajinske tranzitne plinovode namesto običajnih 221 milijonov kubičnih metrov odda le 92 milijonov kubičnih metrov plina na dan. To se bo v nekaj urah pokazalo v okrnjenih dobavah zahodni Evropi, so v Kijevu sporočili iz državnega podjetja Naftogaz. Iz Moskve za zdaj ni nobenih komentarjev. Medtem pa je Iran sporočil, da bi morda lahko povečal dobavo svojih zalog plina Turčiji, če ga bo ta nujno potrebovala. Putin za alternativne poti Podpredsednika ruske monopolne energetske družbe Gazprom Aleksandra Medvedjeva danes pričakujejo v Berlinu. Sešel naj bi se z delegacijo EU-ja pod vodstvom češkega ministra za industrijo in trgovino Martina Rimana ter nemškega državnega sekretarja za gospodarstvo Jochena Homanna. EU Prekinitev dobave nedopustna V zvezi z rusko prekinitvijo dobavo plina se je že oglasila tudi Evropska unija in potezo označila za popolnoma nedopustno . Češko predsedstvo in Evropska komisija zahtevata, da se takoj obnovi dobava plina EU-ju in da obe strani takoj nadaljujeta pogajanja za dokončno rešitev dvostranskega gospodarskega spora, je poudaril predsedujoči EU-ju, češki premier Mirek Topolanek. Nemški gospodarski minister Michael Glos pa je pozval sprti državi, naj čim prej obnovita pogovore za razrešitev spora in oblikujeta dolgoročen dogovor, da se spor ne bo ponavljal vsako leto.

Potem ko je niz odpoklicev Toyotinih vozil sprožil vprašanja o kakovosti japonskih vozil, je zdaj nov odpoklic napovedal tudi drugi največji japonski avtomobilski gigant. Odpoklicanih Hondinih vozil je že blizu milijon. Po odpoklicu vozil prvega japonskega proizvajalca Toyote gre po istih stopinjah zdaj tudi drugi največji japonski avtomobilski gigant Honda. Tudi ta je namreč odpoklicala novih 437.763 vozil, kar je samo še eden v nizu odpoklicov v zadnjih 15 mesecih, k čemur so botrovale težave z zračnimi blazinami. Družba je že napovedala rešitev. Sistem za napihovanje na voznikovi strani bo zamenjala, saj ta pod prevelikim pritiskom lahko eksplodira in rani ali celo ubije voznika. Kot so pojasnili, je del eksplozivne polnitve potisnega plina v napihovalniku plinskem generatorju voznikove zračne blazine SRS defekten. Zato bi se ob aktiviranju voznikove zračne blazine v primeru prometne nezgode lahko zgodilo, da bi nenadno zvišanje tlaka v napihovalniku raztrgalo ohišje napihovalnika in povzročilo, da bi se koščki delov zračne blazine razleteli po notranjosti in bi lahko poškodovali potnike. Družba ob tem lastnikom problematičnih vozil svetuje, naj jih peljejo na servis, takoj ko dobijo pisno obvestilo. Skupaj odpoklicanih nekaj manj kot milijon avtomobilov Honda je sicer prve odpoklice avtomobilov napovedala že novembra 2008 in ga razširila na skupno okoli 520.000 vozil. Zadnji odpoklic vključuje 378.000 vozil v ZDA, okrog 41.000 v Kanadi in 17.000 na Japonskem, v Avstraliji in drugje v Aziji. Gre za modele accord sedan, letnik 2001 in 2002, civic, odyssey, CR-V in acura TL sedan, letnik 2002. Po do zdaj znanih podatkih naj bi bile omenjene težave dvanajstkrat vzrok za nesrečo, maja 2009 pa je ena oseba zaradi tega celo umrla.

V Kopru se je v preteklih dneh odprla posebna avtopralnica, v kateri lahko okopate psa. Lastniki podjetja, ki so že več kot 20 let zastopniki za avtopralnice in pralno tehniko, so že pred dobrimi 10 leti dobili prvi izdelek samopostrežne pralnice za pse, vendar se jim je takrat zdelo še prezgodaj, da bi to storitev ponudili vsem svojim strankam, piše na spletni strani Pes moj prijatelj. Psa je treba umiti enkrat na mesec V avtopralnici so prepričani, da je nega psov in mačk nujno potrebna vsaj enkrat mesečno (v poletnem času tudi večkrat), zato menijo, da bo ta novost vsem skrbnikom živali v veliko veselje. "Naš moto je postaviti več centrov po Sloveniji ali pomagati pri njihovi postavitvi, ker imamo poleg klasičnih avtopralnic tudi ponudbo namenskih pralnic. Tudi sami se zavedamo, koliko časa vzamejo priprave in pospravljanje po tuširanju štirinožnih prijateljev, zato smo se odločili ponuditi konkretno rešitev," je Mirjan Korelič, vodja enote, dejal za portal. In kako vse skupaj poteka? Stranka vstopi in postavi psa v korito za pranje, na voljo pa ima osem programov, ki so na stroju postavljeni po priporočljivem vrstnem redu, vsi pa so tudi v skladu s standardi Evropske unije. Programe lahko uporabniki uporabljajo poljubno ali jih preskočijo. Dezinfekcija pralnega korita,topla voda (psa za začetek namočimo s toplejšo vodo, kot je med šamponiranjem), šamponiranje, izpiranje šampona, balzam, izpiranje balzama, sesanje vode iz dlake, feniranje (1 in 2 hitrost sušilca za dlako).

Z naraščajočimi okoljskimi problemi se tudi na področju gradbeništva pojavljajo nove tehnologije in ideje, ki bi zmanjšale negativen vpliv masovne gradnje na okolje. V Sloveniji se v zadnjih letih postopoma uveljavlja pojem zelene strehe, ki je na zahodu prisoten že 30 let. Poleg tega, da gradnja sama po sebi izpodriva naravne površine, se v mestih pojavlja tako imenovani pojav toplotnih otokov. Zgradbe v mestih imajo večinoma ravne strehe, krite z hidroizolacijo in prodcem. Takšna streha pa poleti toploto kar vpija in tako z okoliškim betonom ustvarja toplotni otok. Idealna rešitev pred tem pojavom je zelena streha. Sistem zelene strehe sestoji iz hidroizolacije, toplotne izolacije ter substrata, na katerem rastejo rastline. Vrsta rastlinja je odvisna od projekta in želj, na grobo pa se deli na nizke odporne rastline sedumi, zelišča in trave ter bolj zahtevne rastline grme in drevesa. Poleg tega, da takšna streha predstavlja novo zeleno površino v mestu, ima tudi številne druge prednosti. Je odlična toplotna in zvočna izolacija, izboljšuje kakovost zraka in pomaga uravnavati količino meteorne vode ob večjih nalivih več na www.aurig.si . Največjo priljubljenost pa si je pridobila z izjemno estetsko vrednostjo, zaradi česar v tujini skoraj ni več nove mestne zgradbe brez vpadljive zelene strehe.

Umar Letos 0,6-odstotna gospodarska rast Zaradi zvišanja minimalne plače, ki ga bodo zaposleni prvič občutili pri izplačilu plač za marec, bo v kratkem delo izgubilo 5.151, na dolgi rok pa 17.169 ljudi, napoveduje Umar. Prišlo bo do prilagajanja v več korakih, najverjetnejša možnost pa je, da bo dvig minimalne plače v razmeroma kratkem času privedel do dodatnega povečanja brezposelnosti, je na predstavitvi pomladanske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2010 povedal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Črni scenarij le, če se podjetja ne bodo prilagodila V obdobju, ki je pred nami, bo po njegovih besedah zelo veliko odvisno od tega, kako se bodo na gospodarske okoliščine odzvala podjetja in kakšni bodo ukrepi makroekonomske politike. Če se gospodarske družbe ne bodo odločile za ukrepanje v proizvodnji in poslovanju, potem bi bilo lahko povečanje brezposelnosti v naslednjih dveh ali treh letih še večje, je zatrdil. Glede številke 17.169 dodatnih brezposlenih je sicer dejal, da je to nekoliko črnogled scenarij in da se lahko zgodi, da bodo podjetja vendarle našla rešitve in jim ne bo treba odpuščati zaposlenih. Več prejemnikov minimalne plače Sicer pa povečevanje števila brezposelnih ni edina mogoča negativna posledica 22,9-odstotnega zvišanja minimalnih plač. Avtorji analize so namreč izračunali, da se bo na ta način povečalo tudi število njenih prejemnikov. V prihodnosti bi tako lahko število zaposlenih, ki prejemajo najmanjšo plačo, ki bo po novem znašala 734,15 evra bruto, zraslo na 87.320. To pomeni, da bi minimalno plačo prejemalo 14,2 odstotka vseh zaposlenih, s čimer bi se Slovenija uvrstila med države Unije z najvišjim deležem prejemnikov minimalne plače. Poleg tega bi lahko veliko povečanje prejemnikov s takšno plačo skupaj z odpuščanjem povzročilo še pritisk na povečanje plač drugih zaposlenih. Umar Letos 0,6-odstotna gospodarska rast Umar v spomladanski napovedi gospodarske rasti za letos Sloveniji napoveduje 0,6-odstotno rast, to je 0,3 odstotne točke manj od ocen v jesenski napovedi. V prihodnjih dveh letih naj bi se rast okrepila na 2,5 odstotka BDP-ja. Direktor vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj je pojasnil, da so se razmere na mednarodnem trgu sicer izboljšale, a domače povpraševanje ne okreva tako hitro, kot so pričakovali jeseni. Lani je Slovenija imela 7,8-odstotni padec BDP-ja. Potrošnja je bila lani nižja, nižja bo tudi letos Slovenska gospodarska rast bo letos najbolj odvisna prav od razmer v mednarodnem okolju. Okrepil naj bi se predvsem izvoz blaga, ki je lani utrpel strm padec. Letos naj bi zrasel za 4,3 odstotka. Zasebna potrošnja, ki je lani doživela 1,4-odstotni padec, se bo letos zmanjšala za 0,5 odstotka. Razmere na trgu dela in v gospodarstvu na splošno namreč vplivajo na previdnost potrošnikov in odlaganje večjih nakupov. Negotove razmere na trgu dela se bodo letos po Vasletovih besedah še poslabšale, pa tudi rast plač bo letos nižja kot lani. Število brezposelnih se bo v povprečju po napovedih gibalo okoli številke 105.000. Zmanjšanje števila zaposlenih v predelovalnih dejavnosti in nekaterih tržnih storitvah bo manjše kot lani, a se pričakuje večji padec zaposlenosti v gradbeništvu, ki lani še ni sledilo močnemu zmanjšanju gospodarske aktivnosti v tej dejavnosti. Inflacija 1,3-odstotna Obseg investicij se je lani zmanjšal za 21,6 odstotka, letos pa mu Umar napoveduje polodstotno rast. Okrepile naj bi se investicije v stroje in opremo, zmanjšale pa investicije v gradbene objekte, predvsem stanovanja. Razlog je predvsem v omejenih finančnih virih v gradbeništvu in negotovih razmerah na trgu stanovanjskih nepremičnin. Celotno pomladansko napoved Umarja si lahko preberete tukaj. Umar letos pričakuje 1,3-odstotno medletno in prav tako povprečno inflacijo. Ob trenutno predvidenih povišanjih trošarin pa bo njihov vpliv na inflacijo izrazito nižji od lanskega. Ob koncu je Vasle še opozoril, da je hitrost okrevanja gospodarske aktivnosti v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije negotova, saj predvidena gospodarska rast v večini partneric še ni avtonomna, ampak močno sloni na protikriznih ukrepih, ob njihovem umiku pa bi lahko sledila upočasnitev okrevanja.

Poslanci DZ so zavrnili predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev ter novelo zakona o odvetništvu. Predloga so vložili poslanci SDS, zakonodajni postopek pa je zanju sedaj končan. Z zakonom o javnosti premoženja funkcionarjev naj bi sicer po besedah predlagateljev zagotavljali transparentnost delovanja javnih funkcionarjev. Predlogu so nasprotovali v vladi, koalicijskih poslanskih skupinah in SNS. Predlagateljem so očitali, da ponovno poskušajo ukiniti komisijo za preprečevanje korupcije, kar je v nasprotju z obstoječo zakonodajo, mednarodnimi akti in odločbami ustavnega sodišča. Z novelo zakona o odvetništvu pa so poslanci SDS predlagali prepoved neposrednega prehajanja sodnikov in tožilcev med odvetnike. Po mnenju predlagateljev bi s tem zagotovili izvrševanje ustavne pravice do poštenega sojenja. V vladi in v koaliciji pa so bili prepričani, da bi s takšno rešitvijo posegli v ustavno pravico do svobode dela.

Hrvate finančna kriza očitno ne skrbi. Nakupovalna središča so nabito polna, trgovci pa pričakujejo, da bodo kupci za božična darila porabili najmanj 1,7 milijona evrov.

20 let Slovenije Spomin na privatizacijo Slovenski državljani so v procesu privatizacije prejeli več kot dva milijona certifikatov v skupni vrednosti takratnih 567 milijard tolarjev. 60 odstotkov certifikatov je končalo v pidih. Državljani naj bi s certifikati unovčili svoj delež nekdanjega družbenega podjetja. Vložili so jih lahko v podjetja, v katerih so delali, ali pa v pooblaščene investicijske družbe, ki so bile bolj znane kot pidi. V njih je končalo 60 odstotkov certifikatov v vrednosti 330 milijonov tolarjev. Certifikati v pide, pidi v ... Največ certifikatov je končalo v Nacionalni finančni družbi, Triglavu in KBM Infondu, ki so kupovali deleže podjetij, njihovi lastniki pa so jih preoblikovali, prenašali deleže in spretno obogateli, je za TV Slovenija poročala Lidija Pak, ki je izpostavila Aktivo Darka Horvata. Številni holdingi so danes v rdečih številkah. Cerkvena Zvon Ena in Zvon Dve sta v prisilni poravnavi. Ekonomist Jože Mencinger, ki je holdinge že v 90. letih označil za ničvredne, je dejal, da ljudje danes večinoma nimajo nič od tega , razen manjšine, ki jim je uspelo delnice prenesti v uspešne družbe. Mencinger dodaja, da je bila takšna privatizacija pravzaprav škodljiva, saj je ustvarila dva milijona kapitalistov, ni pa ustvarila lastnikov podjetij . Da je taka struktura onemogočala učinkovito upravljanje podjetij, meni tudi ekonomist Janez Šušteršič. Delnice kopičili direktorji in menedžerji Po spremembi vrednosti certifikatov v delnice so ljudje te večinoma prodali, od konca 90. let pa so jih kopičili direktorji in menedžerji, ki so za njihov nakup porabljali večinoma izposojen denar. V nekaj letih je tako prišlo do prevzema več kot 300 podjetij, pri čemer legitimnost takšnega bogatenja ostaja pod vprašajem. Ne gre za pravno spornost, ampak vprašanje, ali so obogateli kot podjetniki ali pa bolj po političnih linijah in zato, ker so bili ob pravem času na pravem mestu, razmišlja Šuštaršič. Zdaj propadli tajkuni so kupovali tudi od države in pridobili dele Mercatorja, Laškega, Istrabenza in Merkurja. To pomeni, da še vedno ni bilo pravih lastnikov, nacionalni interes pa je ostal brez denarja, ki bi tudi velike družbe ohranil v domači lasti. Prav zato je Jože Menciger izrazil pomisleke o prihodnosti, saj naj bi zaradi tega, kar smo počeli med letoma 2005 in 2008 , lastniki v veliki meri postali tujci, Slovenci pa jim bomo le še za delovno silo. Vlada naj bi po dvajsetih letih končno dala na papir strategijo, ki bo določila, kaj prodati in kaj ohraniti v državni lasti. A po mnenju Janeza Šušteršiča naj bi bila strategija napaberkovana in zmedena , strateških naložb pa zelo malo. Banke to gotovo niso, je dejal Šušteršič, ki zagovarja že dlje časa znano stališče, da država v večini podjetij nima kaj iskati.

Delavci Prevent Globala so prejeli plače, zato ne bodo stavkali. V podjetju pa so potrdili, da je Prevent DEV preselil program passat comfort v Sarajevo. Sedež Prevent Globala v Slovenj Gradcu V službi za odnose z javnostjo Prevent Globala so potrdili, da so delavci v podjetju danes prejeli oktobrske plače, zato so se s sindikatom dogovorili, da stavke v četrtek ne bo. Kot je znano, so delavci zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru 19. novembra ponovno stavkali. V podjetju pa so tudi potrdili, da bo Prevent DEV program passat comfort iz Prevent Globala preselil v Sarajevo. Zaradi tega bo najverjetneje okoli 100 delavcev od skupno 150, ki jih dela na tem programu, prihodnji teden napotenih na čakanje, je še pojasnila tiskovna predstavnica Prevent Globala. Podjetje Prevent Global sicer skupno zaposluje okoli 1300 delavcev. Ima pa tri proizvodne obrate, v Slovenj Gradcu, Radljah in Mirni na Dolenjskem.

Podjetja še iščejo nove delavce Junija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 98.187 brezposelnih, kar je nekoliko manj kot v mesecu poprej. Najbolj se je brezposelnost zmanjšala v Pomurju. V tej regiji je bilo konec junija tako 9.837 brezposelnih, kar pomeni 2,6-odstotno zmanjšanje brezposelnosti. Najbolj je k temu pripomoglo večje zaposlovanje delodajalcev, zaposlovanje prek javnih del in tudi nekoliko nižji priliv brezposelnih v evidenco. V prvem polletju se je na območju Murske Sobote zaposlilo 2.372 ljudi, kar je skoraj za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Za 27 odstotkov se je število zaposlitev brezposelnih okrepilo tudi na ravni celotne države. Zaposlilo se je 1.029 Murinih delavcev Oktobra in novembra lani se je na območni službi Murska Sobota prijavilo 2.593 delavcev iz nekdanjih Murinih podjetij, do konca junija letos pa jih je bilo 1.474 vključenih v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Zaposlilo se jih je 1.029, od tega okoli dvesto zunaj trenutno delujočih Murinih podjetij. Na zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da je kljub poletnim počitniškim mesecem povpraševanje delavcev po delodajalcih veliko. Na državni ravni je bilo junija povpraševanje po delavcih tako za skoraj 18 odstotkov večje kot maja, podobna številka pa velja tudi za Pomurje. Podjetja v Pomurju še iščejo delavce Podjetje Arcont iz Gornje Radgone je do konca junija zaposlilo 60 delavcev iz evidence zavoda, trenutno pa poteka kadrovanje še za 50 delavcev za isto podjetje. Podjetje Prevent Halog iz Lenarta trenutno išče 80 delavcev. Prav tako prek zavoda za zaposlovanje poteka iskanje 80 delavcev za podjetje Mura in partnerji iz Murske Sobote. Gre predvsem za dela v tekstilni in kovinskopredelovalni industriji.

Ameriške indekse je danes kvišku potisnilo okrevanje kitajske borze in dobri podatki o ameriški industrijski proizvodnji Stanje ob koncu trgovanja Dow Jones + 0,76 % NASDAQ + 1 % S&P 500 + 1,1 % Na Wall Streetu so se najbolj podražile delnice bank. Stanje ob 19:40 Dow Jones +0,45 odstotka Nasdaq +0,68 odstotka S&P 500 +0,78 odstotka Stanje ob 17:40 Dow Jones +0,26 odstotka V kotaciji osrednjega ameriškega indeksa se najbolj dražijo banke - Bank of America za 2,45 odstotka, JPMorgan Chase pa za 2,37 odstotka. Slabo pa gre farmacevtom. Merck se je pocenil za 1,05 odstotka, Pfizer pa za 0,49 odstotka. Nasdaq +0,49 odstotka S&P 500 +0,66 odstotka Stanje ob 15:50 - po 20 minutah trgovanja Ameriški vlagatelji, ki so videli rast kitajske borze, so se odločili za nakupe, kljub slabšanju razmer na trgu dela v ZDA. Dow Jones + 0,3 % NASDAQ + 0,55 % S&P 500 + 0,5 % Stanje ob 15:00 - pol ure pred začetkom trgovanja Stanje terminskih pogodb na ameriške indekse se naglo poslabšuje. V preteklih nekaj minutah se je napovedan začetek trgovanja iz rasti spremenil v 0,1-odstoten zdrs. Razlog za pesimizem gre iskati v vnovičnem povečanju števila novih zahtevkov za nadomestilo za čas brezposelnosti. Teh se je v tednu do 15 avgusta nabralo 576 tisoč. Tudi število obstoječih zahtevkov se je povišalo na 6,241 milijona. Novih zahtevkov je tako 26 tisoč več od napovedi, obstoječih pa 51 tisoč več od napovedi analitikov

Duhovnikova s položaja ne namerava odstopiti Računsko sodišče predlaga razrešitev predsednice Darsa Mateje Duhovnik in članice uprave Gordane Bošković. Nadzorniki bodo predlog obravnavali v prihodnjih dneh. Mnenje Računskega sodišča se nanaša na izplačilo odškodnine in gradnjo nadvoza na avtocestnem odseku Pluska-Ponikve, ko je Dars Mirku Kovačiču izplačal odškodnino za 1,5 milijona evrov, čeprav bi po mnenju Računskega sodišča moral izvesti razlastitev. Nato je uprava Darsa v okviru popravljalnih ukrepov naročila nove cenitve, ne da bi Avtotransport Kovačič sploh izrazil zahtevo za izplačilo kakršne koli škode. Sodišče tako ravnanje označuje kot negospodarno, saj so stroški teh cenitev nepotrebni. Nadzorniki imajo 15 dni časa za odziv Predsednik nadzornikov Milan Medved je dejal, da za zdaj ne more napovedati, kdaj bo sklicana seja, zagotovo pa bo v ustreznem roku . Je pa zagotovil, da bo nadzorni svet Darsa predlog Računskega sodišča obravnaval pravočasno. Nadzorniki imajo po objavi porevizijskega poročila Računskega sodišča glede popravljalnih ukrepov Darsa v zvezi s pridobivanjem zemljišč na dolenjski avtocesti 15 dni časa za odziv. Medved je tudi poudaril, da so doslej vsa priporočila Računskega sodišča skrbno obravnavali, na ta način bodo obravnavali tudi porevizijsko poročilo. Nadzorni svet Darsa zelo skrbno spremlja delo uprave in do zdaj nismo zaznali aktivnosti, zaradi katerih bi uprava pri nas izgubila zaupanje, je še povedal. Duhovnikova s položaja ne namerava odstopiti Da je uprava Darsa popravljalne ukrepe realizirala pravilno, je prepričana tudi predsednica uprave družbe Mateja Duhovnik. Dejala je, da porevizijskega poročila še ni preučila, pri tem pa je zatrdila, da zaradi njega v tem trenutku ne namerava odstopiti s položaja. Dejstvo je, da Računsko sodišče ni pozvalo uprave k odstopu, ampak je naložilo nadzornemu svetu, da odloči o tem. Počakajmo, da se nadzorni svet sestane, preuči poročilo in se odloči, je poudarila. Če se nadzorni svet odloči, da jo razreši, pa, kot je zatrdila, absolutno ne bo privolila v krivdno razrešitev. Minister za promet Patrick Vlačič je bil z vsebino porevizijskega poročila danes seznanjen, a je še ni preučil. Kot je dejal, zadeve do takrat ne namerava komentirati, pa tudi sicer se bo vzdržal nadaljnjih komentarjev, saj, kot pravi, ne želi vplivati na nadzorni svet. Sodišče je naročilo, kdaj se opravi cenitev Ozadje Na sodišču so namreč izrecno poudarili, naj se cenitve izvedejo le oziroma šele tedaj, če bi zahtevek Avtotransporta Kovačič presegal zahtevo za zgraditev nadvoza. Zaradi nesodelovanja fizične osebe in družbe Avtotransport Kovačič ocenjevalci tudi niso imeli ustreznih podatkov za cenitve, zato te tudi niso dokončne, saj vsebujejo vrsto omejitev. Največja nepravilnost in nesmotrnost pri ponovljenih cenitvah izhajata iz naročila ocenjevalcem, da morajo oceniti vrednost naložb, ki jih mora fizična oseba izvesti, da bo zagotovila nadomestno parkirišče, zaradi česar je v novih cenitvah vsebovan tudi izračun škode zaradi potrebne ureditve novega parkirišča v višini 312.000 evrov. Ta odškodnina je bila fizični osebi v celoti že izplačana, zato cenitev v tem delu ni bila niti potrebna.

Nadzorniki Skimarja priznavajo, da so razmere zaskrbljujoče, a dejanskega stanja ne želijo razkriti.

Banke ne verjamejo, da bo družba lahko odplačevala posojila Delničarji Alposa so zavrnili predlagano dokapitalizacijo družbe, ki je v prisilni obravnavi. Proti je glasovalo vseh šest upnikov. Upniki/lastniki so zavrnili predlog uprave, da bi se osnovni kapital družbe povečal s stvarnimi vložki v višini več kot 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal nekaj več kot 28 milijonov evrov. Vplačniki bi bili upniki, ki so v postopku prisilne poravnave vstopili tudi v lastniško strukturo družbe. V imenu lastnikov se je odzval NLB, kjer so povedali, da predlagana dokapitalizacija in poslovni načrt lastnicam in upnikom ne dajeta nobenega zagotovila, da bo Alpos po dokapitalizaciji posloval pozitivno in vračal zmanjšano višino dolgov. Zato so glasovali proti dokapitalizaciji. Lastniki/upniki Družbe ni mogoče uspešno sanirati V NLB-ju še dodajajo, da so kljub pripravljenosti in enotnosti konzorcija bank, ki jim Alpos dolguje poplačilo posojil, in drugih lastnikov, med katerimi sta Slovenska industrija jekla SIJ in Acroni, da se družbi omogoči ponoven zagon proizvodnje, ugotovili, da dejansko finančno stanje hčerinskih družb Alposa bistveno odstopa od dejanskega stanja. Zato menijo, da družbe ni mogoče uspešno sanirati. Banke želijo svoj denar V postopku prisilne poravnave sta se zamenjali tako uprava kot lastniška struktura družbe. Namesto Mirjana Bevca je vodenje prevzel Ljubo Osovnikar, lastniki pa so postali tudi SIJ petinski delež ter banke NLB, NKBM, Abanka, Factor banka in Probanka, vsaka s šestnajstinskim deležem. Največ dolgov si je Alpos nabral pri NLB-ju in NKBM-ju. Kaj bo z zaposlenimi? Družba naj bi tako šla v stečaj, iz NLB-ja pa so še sporočili, da bo poslovanje nadaljevala le družba Alpos Alu, v kateri bo zaposlenih okoli 30 odstotkov zdajšnjih delavcev Alposa. V Alposu je sicer delalo okoli 400 zaposlenih, ki so med agonijo podjetja med drugim dejali, da so jih banke izdale, saj je stečaj zanje najlažja rešitev, medtem ko bodo delavci ob morebitnem stečaju postali strošek države. Alpos nima sredstev za poslovanje Po neuradnih informacijah je Alpos že dalj časa brez sredstev za poplačilo terjatev. Uprava Alposa je v poročilu, ki so ga predstavili na seji, sicer zapisala, da je družba v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, medtem ko je čista izguba znašala dobrih pet milijonov evrov. Skupna izguba tako znaša 21,3 milijona evrov, osnovni kapital družbe pa je konec avgusta znašal le še milijon evrov. Uprava Alposa je tako ocenila, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Ali to pomeni, da bo prisilna poravnava prekinjena in bo uveden stečaj, pa za zdaj ne želijo povedati.

V zgolj slabe pol ure so na območju Tolmina in Vipave padli štirje padalci. Težave ob pristajanju. Padalka zlomila nogo. Prva nesreča se je zgodila ob 14.22 v bližini pristajališča za jadralne padalce v Tolminu. Padalec, ki je skušal pristati, je obtičal na drevesu. Le nekaj minut kasneje je ob 14.27 nad streliščem Mlake pri Vipavi padel še en jadralni padalec. Ob 14.39 je na Tolminskem, nad Doljami, padel tretji padalec. Ob 14.56 pa je, kot so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje, pod vasjo Čadrg zasilno pristal jadralni padalec, ki je nepoškodovan obvisel na drevesu. Padalka zlomila nogo Pri pristajanju je danes imela težave tudi padalka, ki si je ob 15.30 pri pristanku v Kobaridu zlomila nogo. "Enega padalca smo reševali na Stolu. Pri vzletu je prišlo do padca in poškodbe glave, zato so padalca s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. Pri Kobaridu si je padalka zlomila nogo, trenutno pa rešujemo še dva padalca, ki sta obvisela na drevesu na območju Tolmina," je za zurnal24.si pojasnil tajnik Gorske reševalne službe Tolmin, Milko Lesjak.

Maribor - Mariborsko sodišče je danes na predlog uprave družbe začelo stečajni postopek v podjetju Karoserije in s tem vendarle zaključilo agonijo okoli 50 preostalih zaposlenih, ki so s stavko že skoraj tri mesece zaman zahtevali poplačilo zaostalih plač in drugih obveznosti. S tem je izpolnjena tudi zahteva delavcev, ki so sami želeli stečaj. Okrožno sodišče v Mariboru je tako danes za stečajnega upravitelja imenovalo Simona Prelogarja, upnike pa pozvalo, da v treh mesecih oziroma najpozneje do 9. decembra letos prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. V družbi Karoserije, ki se je ukvarjala z avtomobilsko industrijo, so delavci s presledki stavkali vse od 24. maja. Število zaposlenih se je medtem s prvotnih 100 že razpolovilo, saj je lastnik podjetja nekatere med njimi prepričal, da so se prezaposlili v vzporedno podjetje Karoserist in tam nadaljevali proizvodnjo. Delavcem podjetje po navedbah sindikalnih predstavnikov dolguje plače za junij, julij in avgust, regrese za letni dopust in prispevke za zadnja tri leta ter jubilejne nagrade. Kot je za STA danes povedal prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar, je stečaj za delavce na nek način olajšanje, saj se bodo zdaj končno lahko prijavili na borzi in prišli vsaj do nekaj denarja. Kljub temu pa upajo, da se bodo čim prej lahko sestali s stečajnim upraviteljem, da z njim dorečejo nadaljnje postopke. Ob tem jih zanima tudi, kaj bo s Karoseristom, ki obratuje na strojih v lasti Karoserij in bi ti tako morali pasti v stečajno maso.

Nova Gorica - Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič upa, da bo lahko že septembra objavil razpis za prodajo proizvodnih obratov v Kromberku. Benedejčič je sicer zaradi zapletov s cenilcem premoženja Borisom Pavličičem naročil novo cenitev tega premoženja Mipa. Okrožno sodišče v Novi Gorici je na predlog Benedejčiča in upniškega odbora 26. maja izdalo sklep o prodaji Mipovega obrata v Kromberku. Preden je postal sklep o prodaji premoženja v Kromberku pravnomočen, pa je ljubljansko okrožno sodišče izdalo začasno uredbo, s katero je preprečilo nadaljevanje postopka prodaje. Začasna uredba je bila sprejeta na predlog cenilca premoženja Borisa Pavličiča, ker je slednji vložil tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic. Kot je za STA povedal Benedejčič, je bila cenitev Pavličiča nepopolna, zato mu niso izplačali celotnega zahtevanega zneska. Na napake je bil, tako Benedejčič, Pavličič večkrat opozorjen, vendar jih ni odpravil, kljub vsemu pa svoje storitve Mipu zaračunal. O tem, ali je do 59.280 evrov upravičen ali ne, bo v prihodnosti presodilo novogoriško okrožno sodišče. Benedejčič je še povedal, da je zaradi zapletov s Pavličičem dal celotno premoženje Mipa oceniti še enkrat. Na podlagi tega že poteka razpisana prodaja tolminskega obrata in mesnic, po novi cenitvi in odločitvi sodišča pa naj bi že septembra letos lahko razpisali tudi prodajo obrata v Kromberku.

Zaradi izrednih izplačil se je povečala povprečna plača Novembrska povprečna plača je bila na mesečni ravni višja, predvsem zaradi izrednih izplačil. Po podatkih državnih statistikov je povprečna neto plača novembra lani znašala 1035,01 evra, kar je 4,9 odstotka več kot oktobra in 1,8 odstotka manj kot novembra 2011. Povprečna mesečna bruto plača je novembra lani znašala 1611,93 evra, kar na mesečni ravni predstavlja 6,3-odstotno rast, na letni pa 2,4-odstotni padec. Zvišanje povprečne mesečne plače za november je bilo glede na oktober posledica višjih izrednih izplačil 13. plač in božičnic. Brez teh, pa bi povprečna mesečna bruto plača za november znašala 1513,45 evra. Največ izrednih izplačil v rudarstvu V rudarstvo je, denimo, kar 58 odstotkov zaposlenih oseb s plačo za november prejelo tudi izredna izplačila, in sicer v povprečju 745,21 evra bruto. Med dejavnostmi sta rudarstvu sledili oskrba z električno energijo, plinom in paro 53,6 odstotka zaposlenih oseb je prejelo v povprečju 645,72 evra bruto ter promet in skladiščenje 28,7 odstotka zaposlenih je prejelo v povprečju 560,79 evra bruto. Najvišja izredna izplačila, v povprečju 1439,23 evra, pa so bila izplačana v informacijski in komunikacijski dejavnosti. Prejelo jih je 8,1 odstotka zaposlenih v tej dejavnosti. Izredna izplačila je ob novembrski plači prejelo 16,5 odstotka zaposlenih , kar je 0,5 odstotne točke manj kot novembra leta 2011 in 1,3 odstotne točke manj kot novembra leta 2010. V povprečju so sicer izredna izplačila za november lani znašala 597,37 evra bruto 688,10 evra za november 2011 in 712,30 evra za november 2010 na zaposlenega.

Vladi dajejo 30 dni časa Nekdanji delavci Steklarske nove še niso prejeli poplačila prispevkov za delovno dobo in izplačila odpravnin, zato so sklenili, da bodo to zahtevali od vlade in Kapitalske družbe. Predstavnik delavcev Stjepan Miklaužič je dejal, da bodo zahteve v sredo v pismu posredovali vladi in ji dali 30 dni časa za odgovor. Če tega ne bo, bodo skupaj z delavci Mure in Industrije usnja Vrhnika prišli protestirat pred vlado, o kršitvah njihovih pravic pa bodo obvestili evropske ustanove. Delavci Steklarske nove, katere lastnica je bila država, pet let niso imeli plačanih prispevkov, kar skupaj znese 2,5 milijona evrov. V soboto se bo Miklaužić srečal še s predstavniki hrvaških pristojnih institucij, od njih pa zahteval rešitev za 75 delavcev, ki so kot dnevni migranti delali v Steklarski novi. Delavci so podpisali tudi pooblastila odvetniški pisarni Čeferin. Stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola je delavcem pojasnil, da poplačila iz stečajne mase družbe ne bo, ker denarja za to ni. Od oktobra do decembra lani se je v stečajno maso steklo nekaj več kot 300.000 evrov, Rola pa je za dokončanje proizvodnje porabil 155.762 evrov.

Marčevska inflacija je bila nekaj več kot en odstotek. Po koncu razprodaj so se pričakovano najbolj zvišale cene oblačil in obutve, najbolj pocenila pa stanovanjska oprema. Po koncu razprodaj so v trgovine prišla pomladno-poletna oblačila, s tem pa so se dvignile tudi cene. Tudi v letošnjem marcu se je inflacija gibala okrog odstotka, v primerjavi s februarjem so se namreč cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,1 odstotek. Skupna letošnja rast cen pa je bila 0,7-odstotna, so sporočili s Statističnega urada. Blago se je podražilo za 1,5 odstotka, cene storitev pa so v povprečju ostale na februarski ravni. Marca so se cene pričakovano zaradi končanja razprodaj in prihoda pomladno-poletne mode najbolj zvišale za obleko in obutev za 13,6 %, skupino stanovanja za 0,7 %, prevoz za 0,4 %, hrano in brezalkoholne pijače, zdravje, komunikacije ter gostinske in nastanitvene storitve za 0,2 %, raznovrstno blago in storitve za 0,1 %. Visoko povišanje cen v marcu ni odstopalo od gibanj v istih mesecih preteklih let, saj so za ta mesec značilne močne sezonske prilagoditve cen. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle Na gibanje cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene goriv in energije ter nižje cene komunalnih in drugih storitev. V prvi podskupini so se najopazneje podražili tekoča goriva za 5,6 %, daljinska energija za 2,6 % ter plin za 2,0 %, v drugi podskupini pa se je najbolj pocenila oskrba z vodo za 2,6 %. Med prevozi so se najopazneje zvišale cene železniških potniških prevozov za 5,9 %, letalskih potniških prevozov za 3,6 %, goriv in maziv za 1,2 %, motornih koles in koles za 1,1 % ter novih osebnih avtomobilov za 1,0 %. Spremembe cen slednjih so bile delno tudi posledica spremenjenega davka na motorna vozila. Rabljeni osebni avtomobili pa so se pocenili za 3,5 %. Dražji kruh, cenejše sadje in meso Zaradi zaključenih akcij so se med prehrambrenimi izdelki in brezalkoholnimi pijačami najbolj zvišale cene kruha in drugih izdelkov iz žit ter gaziranih in negaziranih pijač za 2,3 oz. 2,2 %, najopazneje pa so se znižale cene sadja za 1,8 % ter mesa za 1,3 %. Marca cenejša predvsem stanovanjska oprema V povprečju so se cene hrane v primerjavi z lanskim letom znižale. Marca so se najbolj pocenili stanovanjska oprema, rekreacija in kultura ter alkoholne pijače in tobak. Med izdelki za opremljanje doma se je zaradi raznovrstnih popustov in akcijskih cen najbolj pocenil tekstil za gospodinjstvo za 7,0 %, pocenili pa so se tudi gospodinjske naprave in aparati za 1,2 % ter pohištvo in oprema za 0,5 %. Po drugi strani pa se je podražilo orodje in pripomočki za hišo in vrt za 1,9 % ter preproge in talne obloge za 1,5 %. Letna inflacija 1,4-odstotna Rast cen na letni ravni se je marca nekoliko zvišala in je zdaj 1,4-odstotna v istem obdobju lani je bila 1,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa je ostala 0,8-odstotna v istem obdobju lani 4,5-odstotna. V enem letu so se cene najbolj zvišale v skupini stanovanje za 8,9 %, sledile so alkoholne pijače in tobak za 5,9 %, gostinske in nastanitvene storitve za 2,0 %, izobraževanje za 1,8 % ter raznovrstno blago in storitve za 1,3 %. Oblačila in obutev, hrana in brezalkoholne pijače ter izdelki oz. storitve v skupini zdravje pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom.

Ljubljana - V času zaostrenih gospodarskih razmer je zagotavljanje likvidnosti gospodarstva resen problem. Kreditni krč ne popušča, gospodarstvo pa se dnevno srečuje z vse večjimi poslovnimi težavami. Ambicija je zagotoviti vire za uspešno poslovanje podjetij, toda banke opozarjajo, da so pri zagotavljanju virov omejene tako doma kot v tujini. Kot je danes v razpravi med gospodarstveniki in finančniki v Ljubljani opozoril predsednik GZS Zdenko Pavček, brez dobrega sodelovanje realnega sektorja z bančnim ne gre. V času svetovne finančne in gospodarske krize pa je na trgu denarja premalo, je predrag in težko dostopen. Že tako težke razmere pa otežuje še politizacija, kar bo onemogoča uspešno prestrukturiranje gospodarstva. Gospodarstveniki in finančniki so ugotavljali, da nekateri vladni ukrepi v boju zoper krizo niso ustrezno pripravljeni, jamstvena in poroštvena shema pa je zaenkrat neučinkovita oziroma ne deluje. Banke brez državne asistence ne morejo pridobiti dolgoročnih sredstev, nadzor Banke Slovenije pa je zelo ortodoksen in pomeni velik pritisk na bankirje.

Jeseni bo T-Mobile v ZDA začel prodajati mobilnik z Googlovim operacijskim sistemom HTC Dream bo prvi mobilni telefon z naloženim Googlovim operacijskim sistemom Android. Njegovo prodajo so pred nekaj dnevi odobrili ameriški regulatorji. Na voljo bo to jesen (enkrat okoli novembra) pri ameriškem T-Mobilu. Imel naj bi polno tipkovnico, ki zdrsi izpod aparata, na dotik občutljiv zaslon. Odlikovala pa bi ga naj predvsem enostavna in inovativna programska oprema povezana z že znanimi Googlovimi storitvami. Na mobilniku bo nameščena tudi Googlova programska oprema za prikazovanje oglasov. Tako naj bi uporabnikom, v kolikor bi želeli, v zameno za nižjo ceno aparata in morebitno nižjo naročnino, prikazovali oglase. Podobno kot iPhone bo tudi gPhone ponujal trgovino aplikacij za mobilnik. Nekateri viri namigujejo, da je prihajajoči HTC Dream enak prikazanemu v spodnjem videu:

Intervju s predavateljem na Fakulteti za management Koper Dogajanje, ki pretresa svetovne finančne trge, ima posledice tudi v Sloveniji. Kakšne, je MMC povprašal ekonomista Janeza Šušteršiča s Fakultete za management Koper. Šušteršič, ki ga poznamo tudi kot nekdanjega direktorja vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, je v pogovoru za MMC med drugim spregovoril tudi o tem, kako naj se povprečen državljan pripravi na morebitno krizo. Pri tem je posvaril pred zadolževanjem in dragimi nakupi. Stečaj četrte največje investicijske banke v ZDA Lehman Brothers se čuti na borzah povsod po svetu. Kako to dogajanje vpliva na Slovenijo - kaj se dogaja na slovenskem finančnem trgu? Tudi na slovenskem finančnem trgu vrednost delnic upada, kar kaže na njegovo povezanost s svetovnimi gibanji. Dodatni razlog za upadanje cen delnic pri nas pa je, da smo lani do poletja doživeli izjemno rast tečajev naših delnic, tudi v svetovnem merilu. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih glede cen hrane, cen stanovanj, višine plač ipd.? Cene hrane bodo v svetovnem merilu verjetno še naraščale, čeprav najbrž ne več tako intenzivno kot v zadnjem letu. Cene stanovanj v Sloveniji bodo verjetno mirovale, ne pričakujem pa, da bi padle, ker večina ljudi živi v svojih stanovanjih, in zato ne bo velike dodatne ponudbe ne morejo prodati stanovanja in denarja naložiti v kakšno drugo naložbo. Plače bodo tako kot doslej rasle hitreje od inflacije, vendar v zasebnem sektorju zagotovo počasneje kot v preteklih letih. S tem se bodo podjetja vsaj nekoliko prilagodila na težje gospodarske razmere. Glede na to, da je bila kriza sprožena na trgu hipotekarnih posojil, se zastavlja vprašanje, kaj to dogajanje pomeni za tiste Slovence, ki odplačujejo posojila? Se bodo obroki odplačil morebiti povečali? Večina posojil je vezanih na tržne obrestne mere, torej se bodo obroki povečali, če bodo rasle obrestne mere. Vendar ne pričakujem, da bi ECB lahko še bistveno dvignil obrestne mere nad sedanjo raven. Kakšne vzvode ima na voljo Banka Slovenije oz. vlada, da prepreči paniko in padanje indeksov? Nobenega razloga ni, da bi vlada ali BS morala preprečevati padanje indeksov. Banka Slovenije mora predvsem nadzirati kakovost naložb finančnega sektorja in – skupaj z ECB – zagotavljati kratkoročno likvidnost. Vlada pa mora predvsem skrbeti za čim bolj konkurenčen gospodarski okvir ter s fiskalno in z dohodkovno politiko pomagati gospodarstvu iz recesije, če bi do nje prišlo – vendar smo v Sloveniji še daleč od tega. Kakšnih gasilskih akcij v smislu reševanja posameznih podjetij ali bank ali ad hoc pomoči pa ne bi priporočal. Dogajanje na svetovnih finančnih trgih lahko vpliva tudi na manjšo gospodarsko rast – ali se v tem primeru lahko pričakuje večja odpuščanja? Gotovo bodo v najbolj prizadetih podjetjih tudi odpuščanja, vendar pa množičnega zapiranja delovnih Za nekaj pojasnil je MMC zaprosil tud Banko Slovenije. Na vprašanja niso želeli odgovoriti, poslali pa so nam obrazložitev Neposredna izpostavljenost slovenskih bank do ameriške banke Lehman Brothers je neznatna in ne predstavlja sistemskega tveganja za domači finančni sistem po objavi plačilne nezmožnosti omenjene ameriške banke. Razmere na mednarodnih trgih pozorno spremljamo.

Edini pridržani Andrej Drapal je bil malo pred 17. uro izpuščen, kriminalisti pa so končali preiskavo na sedežu Pristopa Na ljubljanski agenciji Pristop , ki jo vodi Franci Zavrl, direktor in partner, so danes potekale hišne preiskave, kjer je bilo več kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Kriminalistična akcija je povezana s projektom Pomurje, kjer so bili vpleteni tudi podjetje Oikos in državni sekretar Andrej Horvat. Edini pridržani Andrej Drapal (na sliki), ki je bil tedaj partner Pristopa, zdaj pa dela prek agencije Consensus , je bil malo pred 17. uro izpuščen. "Poklical bom takoj, ko bo mogoče," nam je zatrdil dopoldan. Iz policije so zvečer okoli 19. ure sporočili, da so današnje hišne preiskave v zadevi Pomurje končane. Preiskava v pristopu Kriminalisti pri Andreju Drapalu na Beethovnovi ulici 9 v Ljubljani Policisti so bili dopoldan pred poslopjem Pristopa. Na dvorišče, kjer naj bi bili kriminalisti, nas ni spustil jezni gospod, ki nam je zagrozil, da gre za zasebno posest in jih bomo skupili. "Lahko potrdim, da preiskava poteka. S kriminalisti dobro sodelujemo. Z naše strani ni nobene zaskrbljenosti. Konkretno o primeru ne morem govoriti. Franci Zavrl s to preiskavo nima nobene povezave. O hišnih preiskavah ne vem nič. Kriminalistom bomo dali na voljo vse kar potrebujejo. Večino zaposlenih smo zjutraj poslali domov," nam je pojasnila Katarina Prešeren, višja svetovalka v Pristopu. "NPU skupaj s policisti ljubljanske policijske uprave danes izvaja preiskovalne ukrepe v okviru obsežne kriminalistične preiskave resnih oblik gospodarske kriminalitete, ki jo usmerja specializirano državno tožilstvo," pa so nam sporočili iz policije. Preiskave na petih naslovih Hišne preiskave se sicer na podlagi odredb okrožnega sodišča v Ljubljani izvajajo na območju ljubljanske policijske uprave na petih naslovih, pri čemer se preiskujejo tako zasebni kot poslovni prostori in eno osebno vozilo. V preiskavah policisti iščejo materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Ozadje preiskave Predmet preiskave je dokumentacija o projektu Pomurje. Kot poroča Pozareport gre za policijsko preiskavo, povezano z domnevno nezakonito delitvijo razvojnega denarja za Pomurje, kjer naj bi bil močno vpleten Andrej Horvat , nekdanji državni sekretar ter vidni politik Socialnih demokratov. V preiskavi, ki teče že poldrugo leto je tudi podjetje Oikos . "Crknjenega od dvodnevnega snemanja me zbudijo novice o kriminalistični preiskavi v firmi ... Casual friday pa tak." Tako je na Twitterju zapisal Aljoša Bagola, kreativni direktor Pristopa.

Zdravniška zbornica je ponovno uvedla postopek morebitnega odvzema licence pediatrinji Zlatki Kanič. Ponovno bo opravila le ustno obravnavo, in sicer še pred koncem poletja. Zdravniška zbornica je pediatrinji Zlatki Kanič, ki je v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor zdravila Bora Nekrepa, 18. januarja že odvzela licenco za dva meseca, a je ministrstvo za zdravje 25. maja ugodilo pritožbi zdravnice, zaradi procesnih napak v postopku odločbo odpravilo in zadevo zbornici vrnilo v ponovno odločanje. Ministrstvo je takrat tudi izrazilo pričakovanje, da bo zbornica takoj pristopila k ponovnemu odločanju v tem primeru. Zbornica bo v upravnem postopku po uradni dolžnosti ponovila ustno obravnavo, pojasnjuje predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan. Tako bo Kaničeva imela možnost, da bo njen pooblaščenec sodeloval pri obravnavi in bo lahko postavljal vprašanja izvedencem in pričam. Poleg tega bodo Kaničevo v postopku dodatno seznanili, da se je dolžna izjaviti oziroma se ni dolžna izjaviti, če bi jo njena izjava obremenila, ter tudi, da je dolžna ves čas govoriti resnico. Pričala bosta tudi Borova starša Kot priči bodo k obravnavi ponovno povabili tudi starša Bora Nekrepa, čeprav se obravnav v okviru prvega postopka nista udeleževala. Tudi v ponovljenem postopku bo sodeloval izvedenec iz tujine. Po besedah Živčec Kalanove so danes na zbornici že pristopili k usklajevanju datuma za ustno obravnavo. Ko bodo izvedeli za prvi možni termin, ki ga bo izvedenec imel na voljo za obravnavo, bodo slednjo razpisali. Živčec Kalanova pričakuje, da bo to še pred koncem poletja. Mnenja inštituta ne želijo razkriti Pred ponovno uvedbo postopka je sicer zbornica zaprosila inštitut za javno upravo za dodatno pravno mnenje. Danes je inštitut zbornici to mnenje tudi poslal. V zbornici pravnega mnenja ne želijo razkriti, saj to zadeva samo stranko v postopku. A se je, kot pojasnjuje Živčec Kalanova, zbornica na podlagi tega mnenja in vseh dejstev, ki so bila pri tem postopku že ugotovljena, odločila ponoviti ustno obravnavo. Pooblastilo Penku velja Ministrstvo za zdravje je ob odločbi, s katero je odpravilo začasen odvzem licence Kaničevi, tudi izdalo odločbo, s katero je odpravilo sklep zbornice, da odvetnik Boštjan Penko s pooblastilom, ki se uporablja v kazenskih zadevah, ne more zastopati Kaničeve. Penko je namreč v postopku zdravniški zbornici predložil sodno pooblastilo o zastopanju stranke. Ker pa primer na zbornici vodijo po upravnem postopku, so zahtevali pooblastilo skladno z zakonom o splošnem upravnem postopku in ne po kazenskem zakoniku. Zbornica bo sedaj sicer Penka povabila k obravnavi na osnovi tega pooblastila. A predsednica zbornice poudarja, da je pooblaščenec Kaničeve Boštjan Penko ves čas vedel, kdaj bodo ustne obravnave, pa se jih ni udeležil in je s tem povzročil omenjeno postopkovno nepravilnost. "Penko nagaja"

London - Proizvajalec luksuznih avtomobilov Jaguar Land Rover, ki je v lasti indijskega avtomobilskega podjetja Tata Motors, je napovedal, da bo v svoji tovarni v Solihullu v osrednji Angliji na Otoku v prihodnjih petih letih ustvaril več kot 1000 delovnih mest. Predstavniki Jaguarja Land Roverja so ob tem pojasnili, da bodo v svoje operacije v prihodnjih petih letih vložili več milijard britanskih funtov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Skladno s tem podjetje v obdobju petih let pričakuje tudi pomembne nove proizvodne dejavnosti, ki bodo omogočile ustvarjanje novih delovnih mest. V Veliki Britaniji naj bi jih v omenjeni tovarni ustvarili več kot 1000. Predstavniki avtomobilskega proizvajalca so opozorili še, da bodo na ta način pomagali pešajočemu britanskemu gospodarstvu. Tata Motors je prestižni avtomobilski blagovni znamki Jaguar in Land Rover od ameriškega avtomobilskega proizvajalca Ford kupil leta 2008, zanju pa je odštel 2,3 milijarde dolarjev. Posel se je za indijsko družbo izkazal kot zelo uspešen.

Protest bosanskih delavcev, ki so jih opeharili slovenski delodajalci, se je v Sarajevu končal z dogovorom na slovenskem veleposlaništvu. Do 19. septembra naj bi slovenske in bosanske oblasti omogočile, da se ta problem razreši. Kot je za 24ur.com povedal Andrej Kurnik iz Nevidnih delavcev sveta, se je na protestu zbralo okoli 40 delavcev, skupaj z aktivisti in podporniki pa se jih je zbralo okoli 120. Zahtevali so, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, da bi lahko izterjali dolgove od svojih slovenskih delodajalcev. Na protestu so se jim pridružili tudi aktivisti gibanja Dosta!, predstavniki slovenske skupine Nevidni delavci sveta in predstavniki Udruženja političkih nauka, poroča bosanski portal Sarajevo-X. Protest se je začel pred stavbo Urada visokega predstavnika, ki je hkrati tudi posebni predstavnik EU. Aktivisti namreč poudarjajo, da Slovenija ni osamljen primer, ko gre za slab odnos do tujih delavcev. S transparenti, na katerih je pisalo Hočemo naše plače in Dovolj poniževanja delavcev iz tretjih držav so pred uradom nato prebrali seznam svojih zahtev in pritožb. Delavci Prenove so več dni vztrajali na slovenskem ministrstvu za delo, pa tudi gladovno stavkali. Opozorili na licemerje in hinavščino Odziva iz OHR še ni bilo, čeprav se jim je predala skupna izjava, je dejal Kurnik in pojasnil, da se je pred uradom poudarilo, da so v uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH odgovorni tudi za to, kar se dogaja delavcem državljanom BiH in tudi drugim tujim delavcem . Po njegovih besedah so opozorili na licemerje in hinavščino . Mednarodna skupnost in EU po eni strani blokirajo proces liberalizacije in odlagajo urejanje viznega režima, hkrati pa si zatiskajo oči pred oblikami hiperizkoriščanja migrantskih delavcev, je pojasnil Kurnik. Delavci so izpostavili dve glavni neposredni zahtevi. Prva zahteva je, da se vzpostavijo mehanizmi, preko katerih bi lahko izterjajo to kar se jim dolguje, se pravi plače, regres in druge pravice iz dela, ki so jim zanikane. Druga zahteva pa je, da lahko vstopijo na svoboden trg dela v Sloveniji, to pomeni, da lahko dobijo osebna delovna dovoljenja. Delavci tako zahtevajo, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, da bi lahko zahtevali svoj zasluženi denar. Vizuma za Slovenijo namreč po preteku delovnega dovoljenja niso mogli dobiti. Vsakemu od delavcev slovenski delodajalci dolgujejo od 6.000 do 9.000 evrov. Ob tem so izpostavili tudi obupne delovne pogoje, neplačevanje prispevkov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter na predolgo in pogosto neplačano delo. Če bi se kateri od delavcev pritožil delodajalcu v času, ko so še delali, bi ga nemudoma odpustili, opozarjajo delavci. Zabeleženi pa so tudi primeri šovinističnega žaljenja delavcev na nacionalni osnovi. Bosanske oblasti so po njihovih navedbah soodgovorne za dogajanje v Sloveniji. Foto POP TV Večina danes v Sarajevu zbranih delavcev je delala za slovensko gradbeno podjetje Prenova, ki je v lasti Zorana Perkovića. Protest pa ni letel le na slovenske delodajalce in oblast, veliko pripomb so podali tudi na bosansko oblast, češ da niso nič naredili za njih. Še več, celo služili naj bi na njihovem delu v Sloveniji. Nezadovoljstvo z obnašanjem bosanskih oblasti so tako pokazali z današnjim protestom pred zgradbo zunanjega ministrstva BiH, kjer so vzklikali, da so bosanske oblasti krive za pošiljanje delavcev v Slovenijo, kjer jih obravnavajo kot živali . Obtožili so jih sokrivde za to, da so bili delavci v Sloveniji bolj lačni kot siti in da so za to situacijo še bolj krivi kot slovenska oblast. Nato so se odpravili še proti slovenskemu veleposlaništvu v BiH, kjer so jih sprejeli predstavniki veleposlaništva. Rok za rešitev 19. september Po besedah Andreja Kurnika so na veleposlaništvu dosegli dogovor o razrešitvi problema opeharjenih bosanskih delavcev. Foto POP TV Na slovenskem veleposlaništvu so se pogajali približno dve uri in pol. Najprej so delavci predstavili problem, nato pa smo le prišli z namestnikom veleposlanika do dogovora, da skušamo definirati okvire in poti, po katerih bi naslovili ta problem in rešili ta problem te skupine delavcev in tudi drugih delavcev . Nato je po Kurnikovih besedah prišlo do komunikacije med slovenskim veleposlaništvom in slovenskim ministrstvom za delo, pa tudi med veleposlaništvom in bosanskim ministrstvom za civilne zadeve. Dogovorili so se, da imajo te institucije čas do 19. septembra, da rešijo vprašanje teh delavcev. Najprej se morajo izplačati neizplačane plače in uresničiti vse pravice iz dela, ki so trenutno zanikane. Bosanske in slovenske inštitucije morajo tako do 19. septembra najti mehanizme, kako bodo lahko delavci do svojega denarja tudi prišli. Dogovorili so se tudi, da se bodo predali dosjeji teh delavcev na ministrstvo za delo in nato na zavod za zaposlovanje, da jih bodo lahko obravnavali od primera do primera. Pri tem je po Kurnikovih besedah treba upoštevati, da so ti ljudje ogromno prestali, da so bili izigrani, da se jim je lagalo, da jim je Slovenija dala vizume v potne liste, ni jim pa dala nobenih mehanizmov, da tudi terjajo te pravice . Poleg tega pa je prišlo v telefonskem razgovoru z ministrstvom za delo do govora o tem, da se pospešijo postopki za spremembo zakona o zaposlovanju in delu tujcev ter da se pospeši sprejetje sporazuma med Slovenijo in BiH o zaposlovanju. Po poročanju Sarajevo-X ni bilo zabeleženih nobenih incidentov, demonstracije pa so spremljali tudi pripadniki ministrstva za notranje zadeve kantona Sarajevo.

Razsodba. Metodu Di Batisti, bivšemu šefu DRI (nekdanja direkcija za državne ceste), bo morala država izplačati za več kot štiri leta plač. Epilog. Državna DRI upravljanje investicij (nekdanja direkcija za državne ceste - DDC) je zoper bivšega direktorja Metoda Di Batisto, ki je bil predčasno razrešen v času prejšnje vlade Janeza Janše, izgubila tožbo na delovnem sodišču, nam je pred dnevi sporočil vir. “Razsodba je taka, da ga bo DRI morala vzeti nazaj v službo, in to v času, ko smo zaradi krize morali odpustiti 40 ljudi. Poleg tega pa mu pripadajo vse plače za nazaj. To presega vse meje dobrega okusa. Ker gre za ogromne zneske, se to hoče v naši hiši čim dlje prikrivati,” nam je razkril vir. Draga odstavitev Izračun. Metod Di Batista je bil z mesta šefa DDC (zdaj DRI) predčasno razrešen februarja 2008. Od razrešitve do zdaj ni prejel 54 plač. Če je tudi njegova plača znašala 9.600 evrov bruto, kolikor po pisanju Financ dobi aktualni šef Siročič, bo Di Batistova razrešitev davkoplačevalce stala rekordnih 518 tisoč evrov bruto. Na DRI, ki jo vodi Rajko Siročič, so informacije potrdili. “Med DRI in Metodom Di Batisto že več let poteka sodni spor. DRI je zoper odločitev višjega sodišča vložila zahtevo za revizijo, ki še ni končana. Po odločitvi višjega sodišča pa Metodu Di Batisti delovno razmerje ni prenehalo, zato mu je DRI dolžna plačati vse, kot da bi delal,” so pojasnili. Odgovoru, za kakšen znesek gre, so se izognili s pojasnilom, da bo izračun mogoče opraviti šele, ko jim bo Di Batista, ki je zdaj že upokojenec, predložil podatke, k čemur so ga že pozvali. Kakšno plačo je imel, pa nam z DRI včeraj do zaključka redakcije niso odgovorili.

Napoved EK o 3,4 odstotnem padcu BDP letos v Sloveniji je zelo realistična, ocenjuje ekonomist Masten. Ob dodatnih šokih bi bil lahko padec celo šestodstotni. Okrevanje, do katerega naj bi prišlo prihodnje leto, ne bo hitro. Napoved Evropske komisije je lahko realistična, meni ekonomist Masten. Mogoče je, da je spomladanska napoved Evropske komisije, ki je Sloveniji za letos napovedala 3,4-odstotni padec BDP, zelo realistična, meni ekonomist Igor Masten. Dodaja, da je za nosilce ekonomske politike pomembno to, da okrevanje, do katerega naj bi prišlo prihodnje leto, ne bo hitro. Čisto mogoče je, da je ta napoved Evropske komisije zelo realistična in v skladu s tistim, kar je napovedal Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar, je danes ocenil Masten. Umar je, kot je znano, napovedal štiriodstotni padec BDP, ob dodatnih šokih zaradi krize bi lahko ta dosegel šest odstotkov. Vsaka napoved navaja dejavnike tveganja. Če bi šli v eksplicitno navajanje dejavnikov, bi prišli do podobnih številk, o napovedi Evropske komisije pravi Masten. Rast ne bo visoka Evropska komisija Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast. Masten sicer ne misli, da se bo rast obrnila v pozitivno. Rast bi se lahko začela prihodnje leto, vprašanje pa je, v katerem četrtletju. To je odvisno od stanja na evropskih trgih, je dejal in dodal, da ni toliko pomembno, ali bo rast ali ne, ampak to, da je jasno, da rast ne bo visoka. Evropska komisija v danes objavljeni spomladanski napovedi pričakuje, da se bo obseg bruto domačega proizvoda BDP Slovenije letos zmanjšal za 3,4 odstotka. Še januarja je napovedovala, da bo rast 0,6-odstotna. Dejstvo je, da rast ne bo visoka in torej ne bo prišlo do hitrega okrevanja. Ni toliko pomembno, ali bo do ustavitve padanja prišlo ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Za nosilce ekonomske politike je pomembno to, da okrevanje ne bo hitro, pravi Masten. Javnofinančni primanjkljaj Slovenije naj bi po novi napovedi Evropske komisije letos znašal 5,5 odstotka, prihodnje leto pa 6,5 odstotka BDP. Gre za skokovito povečevanje sicer razmeroma nizkega dolga in če bo sledil ne prav hiter popravek v ravnovesje, so to alarmantne številke, opozarja Masten. Težave so zaradi tega lahko pri zadolževanju, saj se bo državi znižala bonitetna ocena, kar bi zvišalo stroške zadolževanja. GZS Letošnji primanjkljaj višji od preteklih let Na Gospodarski zbornici Slovenije GZS so ocene gospodarske rasti, kakršne je danes objavila Evropska komisija, pričakovali, saj je Slovenija del območja evra in je zaradi velike izvozne odvisnosti izjemno občutljiva na dogajanje v evropskem prostoru, za katerega se že več kot dva meseca ocene znižujejo . Presenečenje za GZS niso niti ocene javnofinančnega primanjkljaja, tudi po zadnjih ocenah GZS iz aprila letos da bo znašal pet odstotkov bo letošnji primanjkljaj višji od preteklih let, so sporočili iz GZS.

Poslanca SDS Ljuba Žnidarja, ki je bil imenovan za državnega sekretarja, naj bi glede na volilni rezultat v DZ nadomestila Alenka Koren Gomboc, ki pa naj bi imela po navedbah Dnevnika v preteklosti težave s srednješolskim spričevalom. Kot navaja, je 37-letna Alenka Koren Gomboc sestrična soproge predsednika vlade Urške Bačovnik Janša, je koordinatorica SDS za koroško regijo, v politiki pa aktivna zadnjih pet let. Avtorji anonimnega pisma, ki ga hranijo v uredništvu časnika, ji očitajo, da je zaradi ponarejenega spričevala pred leti izgubila službo v eni od koroških poslovalnic SKB. Kot piše Dnevnik, Žnidar položaja v DZ ni zapustil povsem prostovoljno. V odhod naj bi ga prisilili v vodstvu stranke, da bi službo zagotovili brezposelni Koren-Gombočevi. O izobrazbi Koren Gombočeve sicer Dnevnik piše, da je končala poklicno kmetijsko šolo v Šentjurju, takoj zatem pa se je zaposlila kot trgovka in na celjski zasebni šoli Abitura opravila tudi prekvalifikacijo. Ko je želela na delavski univerzi v Žalcu končati srednjo ekonomsko-poslovno šolo, pa ji je "nekdo", kot je dejala sama, svetoval, da lahko izobrazbo pridobi tudi po krajšem postopku. Da je nekaj vendarle narobe, je ugotovila šele, ko je začela prejemati nenavadna SMS-sporočila, češ da nekateri delovna mesta v SKB zasedajo tudi z neustrezno izobrazbo. Takrat je to tudi prijavila ustreznim organom, kjer je pustila vse podatke, tudi o telefonski številki, s katere je prejemala sporočila. Čeprav je v svojem življenjepisu pred državnozborskimi volitvami natančno opisala, kje je bila do takrat zaposlena, zaposlitve pri SKB ni natančno navedla – uporabila je namreč samo termin "v bančništvu". Ali je res morala zapustiti službo zaradi ponarejenega spričevala, pa v SKB niso ne potrdili ne zanikali, saj da gre za osebne podatke, ki jih ne morejo posredovati javnosti. Koren Gombočeva pravi, da so se razšli iz poslovnih razlogov. O izobrazbi Koren Gombočeve danes piše tudi Večer. Oba časnika, ki sta se za pojasnila obrnila tudi na SDS, pa so v omenjeni stranki napotili k branju omenjenega življenjepisa.

Kako Zoran, Gregor, Janez, Borut, Karl in Radovan vozijo slalom po parlamentu? Današnje dogajanje v parlamentu je bilo polno blefiranja, višje matematike, sprenevedanja, dvoličnosti, ljubezni in ogorčenja. 1. Drugi obraz. Zoran Janković je celo pred kamerami povsem drugačen kot pred porazom v boju za predsednico DZ. Izjave so izjemno spravljive. Če je denimo pred dnevi zavračal Janeza Šuštaršiča, naj bi ga zdaj štel celo med kandidate za finančnega ministra. Blef ali ne? 2. Dvojna igra. Prav zato, ker Jankoviću najbrž ne verjame na lepe oči, se Šuštaršičev strankarski vodja Gregor Virant medtem pogovarja o tretjem bloku v parlamentu, skupaj z Žerjavovo SLS in Erjavčevim DeSUS. 3. Zaveznik je moj nasprotnik. A Virant se pogovarja s tistim Radovanom Žerjavom, ki hkrati protestira, da prav Virant njegovo stranko uporablja kot element pogajanj z Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Ponavljajoč pri tem, da SLS ne bo šla v koalicijo z Jankovićem. In vendar z Virantom kljub tej "zlorabi" vendarle sooblikuje tretji blok. 4. Bi, pa ne bi. Prav zato naj bi SDS Janeza Janše že pripravila svojo koalicijsko pogodbo, računajoč prav na zavezništvo s trojčkom SLS, DeSUS in Virantova lista. Toda – Virant zanika, da bi bili naklonjeni koaliciji z Janšo. 5. Višja matematika. Medtem poslanec Matevž Frangež iz SD, ki je blizu Borutu Pahorju, poudarja možnost koalicije, ki noče Janše za mandatarja. Govori se tudi o tem, da bi se SD priključila sredinskemu trojčku: SLS,Virantova lista in DeSUS. Toda vprašanje je, kako bodo ti štirje oblikovali skupaj koalicijo, če: a. skupaj vse štiri stranke nimajo dovolj glasov za oblikovanje vlade,b. hkrati SD nasprotuje koaliciji, ki bi jo vodil Janša,c. in hkrati SLS pa nasprotuje koaliciji, ki bi jo vodil Janković. Jasno je le eno, da vsi še vedno barantajo na tržnici. Mi pa se lahko čudimo in tudi zabavamo. In upamo, da ne bomo videli že videnega filma iz mandata še aktualne Pahorjeve vlade, ko je vsak koalicijski lider vlekel le za svoj štrik. Morda žarek upanja o enotnosti politike o ključnih reformah vzbuja današnje sprejetje interventnega zakona. A tudi to glasovanje ni minilo brez svojega retoričnega zvezdnika, Karla Erjavca. Danes je Erjavec za parlamentarnim odrom povedal, da nasprotuje interventnemu zakonu, potem pa tudi, da bo – zanj glasoval!?

Ljubljana - Osrednji delniški indeks SBI 20 se je približno pol ure po odprtju borznega trga v primerjavi s sredo znižal za 259,43 točke oz. 4,52 odstotka na 5474,11 točke, indeks t.i. blue chipov SBI TOP pa je izgubil 67,59 točke oz. 5,25 odstotka in padel na 1220,04 točke. Podobno kot na ostalih borzah v svetu je tudi v Ljubljani olajšanje po objavi ukrepov za omejitev učinkov finančne krize trajalo le kratek čas. Po krepki rasti v ponedeljek in torek sta v sredo indeksa že izgubljala tla pod nogami z nekaj manj kot dveodstotnim padcem, danes pa se njuna vrednost občutneje znižuje. V rdečem so tako tečaji Mercatorja (-7,31 odstotka), Petrola (-6,79 odstotka), Krke (-6,75 odstotka), s katero se za zdaj največ trguje, Telekoma (-5,66 odstotka), za nekaj več kot štiri odstotke so cenejše delnice Gorenja in Luke Koper. Aerodrom Ljubljana je cenejši za osem odstotkov.

Delavci Steklarske nove še vedno čakajo na obljubljeno poravnavo neplačanih prispevkov zadnjih petih let. Pričakujejo tudi izplačilo odpravnin, kar jim je premier Pahor septembra obljubil. Delavci Steklarske nove napovedujejo tudi gladovno stavko, če Pahor ne bo izpolnil obljub. Delavci Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju, so na premierja Boruta Pahorja naslovili pismo, v katerem ga pozivajo, naj izpolni svojo obljubo o tem, da jim bo država poplačala neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki niso bili poravnani že od leta 2004. Kot je povedal predstavnik zaposlenih Stjepan Miklaužić, jim je Pahor na septembrskem srečanju obljubil tudi izplačilo odpravnin, ne glede na to, koliko denarja se je nabralo v stečajni masi. Za obljubljeno poplačilo prispevkov bi sicer država, ki je bila prek Kapitalske družbe Kad večinska lastnica Steklarske nove, morala zagotoviti okrog 2,5 milijona evrov. Pahorjev kabinet Premierjeve obljube niso bile tako konkretne V Pahorjevem kabinetu pravijo, da je premier septembra obljubil le, da se bo znotraj pokojninske reforme preučilo možnost, da se v osnovo za izračun pokojnine za posameznike vključuje tudi obračunane prispevke za Zpiz . Miklaužić je za petek sklical zbor delavcev, na katerega je povabil tudi premierja Pahorja in predsednika uprave Kad Boruta Jamnika. Če do takrat delavci ne bodo dobili odgovora, zakaj država neplačanih prispevkov še ni poravnala, se bodo na omenjenem zboru dogovorili o odhodu v Ljubljano, kjer bodo pred vladnim poslopjem pripravili protest, nekateri delavci pa napovedujejo celo gladovno stavko. V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da je Pahor predstavnikom Steklarske nove na septembrskem srečanju obljubil, da se bo znotraj pokojninske reforme proučilo možnost, da se v osnovo za izračun pokojnine za posameznike vključuje ne zgolj plačane prispevke Zpizu, ampak tudi obračunane . Pristojne službe pa naj bi pripravile osnutek oziroma proučile možnost novele zakona o stečajnem postopku, kjer bi se določile nove prioritete za izplačila stečajne mase za terjatve iz neplačanih prispevkov za Zpiz , je povedala svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade Špela Vovk.

Da sanje lahko včasih napovejo prihodnost, dokazuje primer 65-letnega Avstrijca, ki je v enem izmed Hitovih igralnih zabavišč zadel 90.351,15 evra. Avstrijec je namreč v noči z nedelje na ponedeljek sanjal, da ga v Koroni čaka dobitek. Zato je v bolnišnici prosil za izpust do 21. ure in v igralnici priigral več kot 90 tisoč evrov! Avstrijec je sicer navdušen nad igro na avtomatih, ki so povezani v tako imenovano progresivo. Gre za skupino povezanih igral, ki zaradi sistema skupnih vložkov dajejo možnost večjih dobitkov. Koluti klasičnega avtomata s številko 2210, na katerem je možakar igral že večkrat, so se ob 16.20 ustavili na kombinaciji treh znakov double peppers in mu prinesli sanjski dobitek. Da je 65-letnik res rojen pod srečno zvezdo, dokazujejo tudi njegovi večkratni dobitki v omenjeni igralnici. Osebju je zaupal, da bo denar vložil v obnovo svoje graščine, kar bo ostalo, pa bo namenil za izpolnitev svojih skritih želja.

Liechtensteinska policija išče 42-letnega Kieberja, ki naj bi ukradel seznam strank v banki LGT Group. Liechtenstein je izdal mednarodno tiralico za Heinrichom Kieberjem, ki je osumljen kraje občutljivih podatkov strank v liechtensteinski banki LGT Group, na podlagi katerih je izbruhnila davčna afera svetovnih razsežnosti. Policija z mednarodno tiralico išče 42-letnega Heinricha Kieberja. Liechtensteinska policija je že v torek na svoji spletni strani objavila fotografijo 42-letnega Kieberja, zraven pa zaprosila za informacije o tem, kje se nahaja osumljeni. Obenem dodaja, da bo Liechtenstein v primeru aretacije osumljenca v tujini takoj zahteval njegovo izročitev. Kot je znano, je afera utaje davkov prek računov v alpski kneževini Liechtenstein izbruhnila februarja v Nemčiji, potem ko je prišlo v javnost, da je nemška obveščevalna služba za okrog pet milijonov evrov od nekega vira kupila seznam in druge podrobnosti računov v banki LGT Group. Nemške oblasti so zaradi suma davčnih utaj sprožile obsežno preiskavo, podobno pa so se odločili tudi davčni organi v drugih državah. Tožilci v omenjeni kneževini pa so medtem sprožili preiskavo proti Kieberju, nekdanjemu uslužbencu v banki LGT, in še nekaj osumljenim neidentificiranim osebam. Za podatke o morebitnih slovenskih državljanih na seznamu, ki ga je pridobila nemška obveščevalna služba, je zaprosilo tudi slovensko ministrstvo za finance. Liechtenstein tako kot druge davčne oaze privlači vlagatelje z vsega sveta, saj lahko tam svoj denar shranijo z visoko stopnjo tajnosti in zaščito pred mednarodnimi preiskavami davčnih utaj. Vendar pa so takšne države v zadnjih letih vedno bolj deležne pritiskov, naj informacije o lastnikih bančnih računov delijo z ostalimi državami. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je leta 2002 tako navedla sedem držav, ki jih je označila za nesodelujoče davčne oaze . Na seznamu so ostale še tri Andora, Monako in Liechtenstein.

V okviru akcije bo razdeljenih 780.000 žarnic Slovenska elektrodistribucijska podjetja bodo prihodnji mesec vsakemu gospodinjstvu podarila varčno žarnico. Gre za prvi korak k varčevanju z energijo in njeni smotrnejši uporabi, obenem pa za prizadevanje za zmanjšanje negativnih vplivov, ki jih lahko povzročijo elektroenergetski objekti v okolju, pravi direktor Holdinga Slovenske elektrarne Damjan Koletnik. 780.000 odjemalcev bo oktobra skupaj z računom za električno energijo prejelo bon, s katerim bodo lahko prevzeli po eno varčno žarnico znamke Osram z močjo 21 W, kar ustreza navadni žarnici z močjo 100 W. Varčna žarnica porabi petkrat manj energije kot navadna, njena doba trajanja pa je 8.000 ur, kar ob povprečni porabi pomeni osem let. Za svetlobo porabi kar 50 odstotkov vse porabljene energije, medtem ko navadne žarnice v svetlobo pretvorijo le 10 odstotkov energije. Če bo varčna žarnica gorela le štiri ure na dan, to pomeni letni prihranek za 120 kilovatnih ur električne energije na gospodinjstvo ali 90.000 gigavatnih ur za celotno državo. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je povedal, da bo država tako na letni ravni prihranila toliko električne energije, kot jo proizvede nova hidroelektrarna Boštanj.

V naslednjih letih bomo morda Slovenci več hodili peš. Ob nenehnem draženju nafte zdaj grozijo še podražitve avtomobilov.

Pogled na tečaje večine ameriških podjetij včeraj po zaključku trgovanja na Wall Streetu ni bil prijeten. Indeks Dow Jones je utrpel še drugi hud padec v zadnjem tednu, njegova vrednost se je znižala za več kot 360 točk oziroma 2,6 odstotka. Razlogov za padec ni bilo malo Že precejšnji minus ob odprtju borz ni veliko obetal, vendar se takrat še nihče ni nadejal manjše katastrofe. Rekordne cene nafte in nova oslabitev dolarja sta poskrbela za dodatni prodajni pritisk, sodu pa je kasneje dno izbila rekordna izguba proizvajalca vozil General Motors (GM). To je bil ob že dlje časa prisotnem strahu zaradi neljubih posledic kreditne krize znak za alarm in k borznim posrednikom se je vsul plaz prodajnih naročil. Dow in Nasdaq ob skoraj tri odstotke Delniški indeks Dow Jones je tako trgovanje zaključil 360 točk oziroma 2,6 odstotka nižje pri 13.300 točkah, kar je skoraj podoben padec kot ga je utrpel prejšnji četrtek. Še slabše jo je odnesel širši indeks S&P 500, ki je utrpel padec v višini treh odstotkov, vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq pa se je znižala za 2,7 odstotka na 2.748 točk. Vsi trije indeksi so najnižje dnevne vrednosti zabeležili prav ob koncu dneva. Vlagatelji se bojijo, da se približuje medved Poletna rast Dow Jonesa je že precej oddaljena. Vlagatelji se zdaj bojijo, da padci kakršnim smo bili priča v zadnjem tednu, niso del korekcije, ampak da se borzi približuje medvedji trend. Težave finančnih institucij, ki se zaradi kreditne krize merijo v milijardah dolarjev, precej negativno vplivajo na razpoloženje borznikov. Nič kaj veseli niso niti drsenja dolarja proti vsem pomembnejšim svetovnim valutam, kar posledično vodi v podražitev surovin in energentov. Nafta se je obdržala pri 98 dolarjih za sod. Rekordna izguba je računovodske narave Za dokončen potop trga so včeraj poskrbeli pri General Motorsu, ki je zaradi posledice spremembe računovodskih standardov na področju davkov v družbi v zadnjem kvartalu utrpel izgubo v višini 39 milijard dolarjev. Tržna kapitalizacija podjetja po včerajšnjem padcu tečaja za šest odstotkov sicer znaša le dobrih 19 milijard dolarjev. Čeprav je družba v zadnjem trimesečju prodala rekordnih 2,3 milijona vozil in ustvarila 43 milijard dolarjev prihodkov, se računovodski izgubi ni mogla izogniti, po zagotovilih iz družbe pa to denarnega toka družbe ne bo prizadelo. Finančni sektor se ne bo kmalu rešil tegob Slabo je včeraj spet stal finančni sektor, neslavni titulo poraženca dneva pa je s padcem za 17 odstotkov odnesla posojilnica in hranilnica Washington Mutual (WM). V družbi menijo, da se bodo tegobe nepremičninskega trga nadaljevale globoko v prihodnje leto, izgube iz naslova slabih kreditov se bodo povečale, hipotekarna posojila pa utegnejo pasti na najnižjo točko v zadnjih osmih letih. Slabe volje so bili po približno desetodstotnih padcih tudi delničarji Fannie Mae in Freddie Mac.

Skupina svetnikov želi sklic izredne seje Devet državnih svetnikov zahteva izredno sejo državnega sveta, na kateri bi odločali o odložilnem vetu na zakon o posojilu Grčiji, ki ga je državni zbor sprejel v torek. Prvopodpisani pod zahtevo po sklicu izredne seje je Bogomir Vnučec iz SDS-a. Skupina svetnikov trdi, da je zakon neprimeren. Državi zakon omogoča, da sodeluje pri sistemu pomoči, v okviru katerega bodo države z evrom globoko zadolženi Grčiji v treh letih posodile do 80 milijard evrov. Prispevek Slovenije znaša 387,8 milijona evrov, zakon pa določa še, da posojilno pogodbo v imenu Slovenije sklene Evropska komisija. Grčijo bi morali kaznovati, ne nagraditi A skupina svetnikov meni, da gre za neprimeren način reševanja te prezadolžene članice evrskega območja, ki je poleg vsega še kršila pravila denarne unije oziroma celo prikrivala podatke in zavajala partnerice v evrskem območju. Kdor je član nekega kluba in pravil kluba ne spoštuje, se ga kaznuje ali celo izključi. V primeru Grčije pa je ta celo nagrajena, poudarjajo. Podobno so trdili poslanci SDS-a na seji državnega zbora, na kateri so omenjeni zakon sprejemali. Tudi drugi argumenti svetnikov so podobni SDS-ovim, saj trdijo, da so plače v Grčiji občutno višje kot v Sloveniji in da so predvsem grški javni uslužbenci deležni številnih ugodnosti. Te se kljub strogim pogojem, ki jih za odobravanje posojil terjata evroskupina in Mednarodni denarni sklad, niso bistveno zmanjšale, pravijo. Ta denar naj bi bil izgubljen Po drugi strani pa slovenska vlada po njihovih besedah od slovenskih javnih uslužbencev pričakuje zategovanje pasu. Prepričani so še, da je denar, ki ga bo Slovenija odobrila Grčiji, za vedno izgubljen. Ali bodo preostali svetniki podprli njihovo razmišljanje, bo očitno znano na izredni seji, ko se bo odločalo, ali bo zakon o pomoči Grčiji vrnjen v ponovno obravnavo poslancem, ki ga bodo morali nato potrditi z večino glasov.

Statistiki so nižje cene kot pred letom dni zabeležili v proizvodnji računalnikov, nadpovprečno pa so se zvišale v oskrbi z elektriko. Industrijski proizvodi pri proizvajalcih so bili decembra lani v primerjavi z mesecem prej dražji za 0,2 odstotka. Od začetka leta 2007 so se cene industrijskih proizvodov povečale za 4,2 odstotka, v primerjavi z decembrom 2006 pa za 3,4 odstotka. Cene izvoznih proizvodov so bile višje za 0,3 odstotka, cene na domačem trgu pa za 0,1 odstotka. Decembra so bile izvozne cene višje v proizvodnji hrane, pijač in krmil Izvozni industrijski proizvodi Po nekajmesečnem vztrajnem padanju cen izvoznih industrijskih proizvodov so se decembra v primerjavi z novembrom te v povprečju zvišale za 0,3 odstotka, cene na trgih zunaj območja evra so se zvišale za 0,6 odstotka, na trgih območja evra pa za 0,2 odstotka. Decembra so bile izvozne cene višje v proizvodnji hrane, pijač in krmil za 1,6 odstotka, v proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken za 1,1 odstotka, v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav za 1 odstotek, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 0,9 odstotka, v proizvodnji motornih vozil, prikolic, polprikolic ter proizvodnji drugih vozil in plovil za 0,7 odstotka. Med izvoznimi cenami industrijskih proizvodov pa je statistični urad zabeležil znižanje cen samo v proizvodnji strojev in naprav za 0,5 odstotka, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v proizvodnji kovin za 0,2 odstotka. V letu 2007 so se nadpovprečno zvišale cene v oskrbi z elektriko. Foto POP TV Decembra so se nekoliko bolj zvišale cene v proizvodnji kovin za 0,6 odstotka in v proizvodnji kovinskih izdelkov z izjemo strojev in naprav za 0,5 odstotka, medtem ko so se za manj kot pol odstotka zvišale cene v proizvodnji hrane, pijač in krmil, v proizvodnji pohištva, v oskrbi z elektriko, v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov ter v proizvodnji strojev in naprav. Znižanje cen pa so zabeležili v proizvodnji radijskih in TV sprejemnikov, komunikacijskih aparatov in opreme ter proizvodnji medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov za 1,4 odstotka, v tiskarstvu za 0,7 odstotka, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov za 0,3 odstotka, v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas za 0,2 odstotka ter v proizvodnji tekstilij za 0,1 odstotka. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki vključuje tako spremembe cen proizvodov, prodanih na domačem trgu, kot tudi proizvodov, prodanih na tujem trgu, se je v letu 2007 ustavila pri 3,4 odstotka. V prvi polovici leta so se cene omenjenih proizvodov zvišale za 2,7 odstotka, v drugi polovici leta pa le za 0,7 odstotka. Proizvodi na domačem trgu Letna rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu je znašala 6,3 odstotka, na izvoznem trgu pa 0,6 odstotka. Proizvajalčeve prodajne cene na domačem trgu so bile v prvi polovici leta višje za štiri odstotke, na tujem trgu pa za 1,5 odstotka. V drugi polovici leta so bile cene teh proizvodov na domačem trgu višje za 2,2 odstotka, medtem ko so bile na tujem trgu nižje za 0,9 odstotka. Povprečna mesečna rast cen teh proizvodov na domačem trgu je bila lani 0,5-odstotna, na izvoznem trgu pa nič odstotna. Nižje cene kot pred letom dni so zabeležili v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov. V letu 2007 so se nadpovprečno zvišale cene v oskrbi z elektriko za 20,4 odstotka, v gozdarstvu za 12,7 odstotka, v proizvodnji hrane, pijač in krmil za 9,9 odstotka, v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov za 9,5 odstotka, v proizvodnji vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih za 6,4 odstotka, v proizvodnji kovinskih izdelkov razen strojev in naprav za 5,1 odstotka in v drugih dejavnostih. Nižje cene kot pred letom dni pa so statistiki zabeležili v naslednjih dejavnostih v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov za 18,1 odstotka, v proizvodnji radijskih in TV sprejemnikov, komunikacijskih aparatov in opreme ter proizvodnji medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov za 2,3 odstotka, v proizvodnji motornih vozil, prikolic, polprikolic ter proizvodnji drugih vozil in plovil za 1,5 odstotka in v drugih dejavnostih.

Novi bankovci bodo uvedeni postopoma v naslednjih nekaj letih, prvi bo novi bankovec za 5 evrov, ki bo uveden maja 2013 Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke Eurosistema bodo uvedle drugo serijo evrskih bankovcev, so sporočili iz Banke Slovenije. Imenovala se bo serija »Evropa«, saj bo imela na vodnem znaku in hologramu portret Evrope iz grške mitologije, po kateri se imenuje naša celina. Novi bankovci bodo uvedeni postopoma v naslednjih nekaj letih, začenši z novim bankovcem za 5 evrov, ki bo uveden maja 2013. Celotna oblikovna podoba novega petaka iz serije Evropa bo predstavljena 10. januarja 2013, kreditne institucije pa jih bodo na okencih in bankomatih v obtok začele dajati maja naslednje leto. Trije novi zaščitni elementi novih bankovcev Serija Evropa upošteva nova dognanja, ki jih je tehnologija bankovcev dosegla od uvedbe prve serije pred več kot desetimi leti. Zaščitni elementi na novih eurobankovcih so izboljšani, zato so bankovci še varnejši. Trije novi zaščitni elementi - portretni vodni znak, večdelni hologram in smaragdno zelena številka - so bili predstavljeni danes. Prva serija bo v začetku v obtoku vzporedno z bankovci nove serije, vendar bo postopoma umaknjena in bo sčasoma prenehala veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Ta datum bo objavljen daleč vnaprej.

Na razvitih trgih torek prinesel upanje, pri nas še ne Indeks SBI20 se je v torek že devetič zapored znižal, največ, štiri odstotke, pa so izgubile delnice Luke, Nove KBM in Zavarovalnice Triglav. Krka je padla pod 50. Ob vseh novicah o težavah svetovnega in posledično slovenskega gospodarstva vlagatelji neusmiljeno prodajajo slovenske blue-čipe. Zadnje čase tudi Krko, ki ji nič ne pomagajo odlični poslovni rezultati. Ob 1,26 milijona evrih prometa je njen enotni tečaj izgubil še 1,5 odstotka in se po dveh mesecih spet znižal pod 50 evrov. Telekom se je po sedmih dneh rasti v tem obdobju se je podražil za dobre štiri odstotke pocenil za 0,9 odstotka. V prvi kotaciji so se podražile le Mercatorjeve in Petrolove delnice. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,51 % 49,59 EUR TELEKOM -0,86 % 126,18 MERCATOR 0,89 % 149,64 LUKA -4,33 % 18,99 PETROL 1,05 % 245,34 NOVA KBM -4,02 % 7,40 GORENJE -1,25 % 7,89 SAVA -0,26 % 229,17 SAVA RE -2,85 % 9,87 INTEREUROPA -1,00 % 7,93 Vlagatelji dvomijo o ukrepih Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 657 točk je v ponedeljek letošnjo izgubo povečal na 21 odstotkov. Največ so izgubile finančne in telekomunikacijske delnice, pozitivno pa se je gibala vrednost energetskih delnic. Finančni ministri priznavajo, da je položaj še slabši, kot so predvidevali, vlagatelji pa menijo, da se vlade največjih držav za zdaj neuspešno soočajo s krizo in čakajo na res spektakularne ukrepe, ki bi tudi delniškim trgom pustili, da zadihajo. Olajšanje banka Citigroup dobičkonosna Če so evropski borzniki skoraj obupali nad državnimi ukrepi, pa so v ZDA dobili nekaj svežega upanja. Finančni minister Timothy Geithner je namreč poudaril, da so v ZDA v zadnjih tednih za rešitev gospodarskih težav storili več, kot so preostale države naredile v nekaj letih. Ob tem je iz banke Citigroup prišlo nepričakovano sporočilo, da je v prvih dveh mesecih banka poslovala z dobičkom in da ne potrebuje dodatnega kapitala za preživetje. Kakšno olajšanje po vseh milijardnih izgubah velikih finančnih institucij! Nikkei se drži nad 7.000 V torek dopoldne so tako v Evropi finančne delnice le pokazale moč, saj je to morda tista težko pričakovana luč na koncu predora. Na negativni strani je bil nemški energetski velikan E.ON, ki je znižal napovedi za prihodnji dobiček, kar je vrednost delnic oklestilo za skoraj desetino. Dokaj spodbuden torek so preživele tudi azijske borze, čeprav je tokijski Nikkei -0,4 % padel na sveže 26-letno dno, a vlagatelji verjamejo, da se bo obdržal nad 7.000 točkami. Prevzem prinesel skepso, ne optimizma Ponedeljkovo trgovanje v ZDA je zaznamovala novica o prevzemu v farmacevtskem sektorju. V glavni vlogi je Merck, ki za 41 milijard dolarjev prevzema Schering-Plough. Takšne novice po navadi prinesejo optimizem na delniške trga, tokrat pa ni bilo tako in Dow Jones 6.547 točk je ob padcu farmacevtskega sektorja spet končal na šestletnem dnu. Samo letos je njegova vrednost usahnila za 25 odstotkov. Prav neverjetno je, da ta elitni borzni barometer že več kot en mesec ni uspel nanizati dveh pozitivnih dni.

Holding PMP, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj, Probanka in Comet so po prevzemni ponudbi povečali svoje lastništvo na 65 odstotkov Prevzemniki Perutnine Ptuj Holding PMP , Merkur , Zlata Moneta 2 , Perutninarska zadruga Ptuj , Probanka in Comet so povečali svoje lastništvo z 42 na dobrih 65 odstotkov, so sporočili iz Perutnine Ptuj. V prevzemni ponudbi so ponujali 18 evrov za delnico družbe. Konzorcij za strateške odločitve ne potrebuje Kada Kot smo že poročali Kapitalska družba se ni odločila za prodajo Perutnininih delnic, kar pa po mnenju uprave družbe ni bistveno vplivalo na uspešnost ponudbe. Konzorcij naj bi namreč s svojim izrazitim večinskim lastništvom lahko potrjeval vse najpomembnejše strateške odločitve, kar naj bi bilo za nadaljnji razvoj Perutnine Ptuj odločilnega pomena. Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je ob izteku prevzemne ponudbe: »Konsolidacija lastniške strukture nam zagotavlja nadaljnjo stabilnost poslovanja Perutnine Ptuj, predvsem pa poenotenje podpore vizije razvoja, ki smo jo vzpostavili v zadnjih letih. Perutnina Ptuj je namreč postala osrednje mesnopredelovalno podjetje v tej branži, na območju JV Evrope in je sedaj v fazi, ko se bo z nadaljnjimi vlaganji lahko še bolj utrdila v širši regiji. To pomeni, da so se vsi prevzemniki, vključno s širšim managementom Perutnine Ptuj, ki je združen v PMP holdingu, zavestno odločili za nadaljnji razvoj družbe in ne za aktivno dividendno politiko. Prav dolgoročno stabilno poslovanje je bilo osnovno vodilo lastniške konsolidacije.«

Ob koncu petkovega trgovanja lepa rast ameriških delnic NBC-jeva novica, da naj bi bil Timothy Geithner novi ameriški finančni minister, je ameriški delniški trg povzdignila z enajstletnega dna. Vlagatelji verjamejo, da je Geithner sposoben, da se spopade z najhujšo krizo po veliki depresiji. Širši delniški indeks S&P 500 se je po novici hitro povzpel z najnižje vrednosti po letu 1997 in pridobil več kot šest odstotkov, podobno tudi elitni Dow Jones, ki je po izjemno spremenljivem dnevu spet splezal nad 8.000 točk. Vseeno je na tedenski ravni padel za 5,3 odstotka, kar je posledica velike negotovosti glede preživetja domače avtomobilske industrije in usode banke Citigroup. Hude težave Citigroupa V sredo in četrtek je Dow skupno izgubil 10,4 odstotka. To je bil največji dvodnevni padec v več kot 20 letih. Delnice Citigroupa, ki je po vrednosti aktive druga največja ameriška banka, so padle za 20 odstotkov, v vsem tednu za 60 odstotkov. Vodstvo podjetja išče rešilno bilko, morda v obliki prodaje podjetja po delih ali da bi našlo banko, ki bi prevzela Citigroup. Zadnje dni se uprava pogaja tudi za državno pomoč. Tržna vrednost podjetja je bila konec leta 2006 še 270 milijard dolarjev, zdaj je le še dobrih 20 milijard. Evropa ta teden -12 odstotkov Največje evropske borze so pretekli teden hudo krvavele. Delniški indeks FTSEurofirst 300 se je v petek, potem ko so poleg bančnih Societe Generale -13,4 odstotka kapitulirale tudi mnoge defenzivne delnice farmacevt Novartis je padel za 6,4 odstotka, znižal za 2,6 odstotka, na 760 točk, kar je najmanj v zadnjih petih letih in pol. Tedenska izguba znaša kar 12 odstotkov. Gospodarske razmere so izjemno slabe, luči na koncu predora še ni videti. Tudi v Ljubljani nobenega upanja, da smo videli dno Nemška kanclerka Angela Merkel pričakuje v prvih mesecih leta 2009 številne slabe novice, vseeno pa vlada pričakuje, da bo v letu 2009 bruto domači proizvod porasel za 0,2 odstotka. Nemško gospodarstvo je sicer že v recesiji, saj se je BDP znižal drugič zapored, v zadnjem četrtletju za pol odstotka. Slovenski izvozniki se zavedajo težkega položaja, stanje duha odraža tudi borza. V zadnjem tednu je slovenski borzni indeks v četrtek je celo padel pod 4.000 točk izgubil 16,56 odstotka. V prvi kotaciji je največ, 22,44 odstotka, malenkost manj pa Krka, Luka in Intereuropa.

Domnevno sporna tudi predora Markovec in Šentvid Urad za varstvo konkurence osem gradbenih podjetij sumi kartelnega dogovarjanja za gradnjo avtocest, lokalnih cest in visokih gradenj, je povedal direktor urada Jani Soršak. Soršak je informacijo potrdil za Delo, po neuradnih informacijah pa naj bi dosedanje ugotovitve dejansko kazale, da je šlo za kartelno dogovarjanje. Kot je znano, je urad preiskavo sprožil že pred mesecem dni, in sicer proti SCT-ju, Vegradu, Primorju, Cestnemu podjetju Ljubljana, Cestnemu podjetju Maribor in Gradbenemu podjetju Grosuplje ter njihovim odvisnim družbam, ugotavljal pa je kršitev konkurenčne zakonodaje. Prav v Cestnem podjetju Ljubljana so fizično preiskavo končali včeraj. V podjetju niso želeli povedati, kateri posli so zanimali UVK. Postopek naj bi varuh konkurence v zadnjih dneh razširil še na celjsko gradbeno podjetje CMC in na sežanski Kraški zidar. Urad bo predstavitve podal v povzetku Urad preiskuje domnevno sporne skupne ponudbe gradbincev za javne razpise Darsa med letoma 2005 in 2009. Je pa Soršak povedal, da jih zanimajo tudi drugi objekti, sporna naj bi bila tudi gradnja predorov Markovec in Šentvid. Urad bo svoje ugotovitve predstavil v povzetku relevantnih dejstev, ki naj bi ga izdal v nekaj tednih. Podjetja bodo nato imela 45 dni časa za odziv, lahko bodo vložila še prošnjo za podaljšanje roka in šele nato bo urad izdal odločbo.

Kopica obveznosti, stres in posledično pomanjkanje časa močno vplivajo na naše prehranjevalne navade. Jemo hitro in z mislimi drugje, izpuščamo obroke in se velikokrat odločamo za nezdravo hrano Zlasti med tednom nam navadno ne ostaja dovolj časa za pripravo uravnoteženih toplih obrokov, zato vse pogosteje posegamo po hladnih jedeh in hitri prehrani, recimo sendvičih. Tudi če vemo, kako bi morali jesti, nam hiter tempo življenja to mnogokrat onemogoča. Rešitev v vnaprej pripravljeni hrani V zadnjih letih se tudi pri nas v trgovinah pojavlja vse več vnaprej pripravljene hrane. Njena odlika je, da jo samo pogrejemo in že je obrok pripravljen za uživanje, hkrati pa ne vsebuje veliko konzervansov, saj jo moramo porabiti v nekaj dneh od nakupa. Ponudnikov je veliko, prav tako pa je pestra izbira jedi, med katerimi ni težko najti svoje najljubše. Takšna hrana je gotovo bolj zdrava kot sendvič ali čokoladica. V trgovinah kupljena pripravljena hrana je odlična rešitev tudi za službeno malico, če le imamo na voljo mikrovalovno pečico ali štedilnik, kjer jo lahko pogrejemo. V trgovinah kupljena pripravljena hrana je odlična rešitev tudi za službeno malico, če le imamo na voljo mikrovalovno pečico ali štedilnik, kjer jo lahko pogrejemo. Zmrznjena hrana boljša kot tista v pločevinkah Tudi doma lahko nekatere vrste hrane pripravimo v večjih količinah in jih nato zamrznemo za dni, ko smo v časovni stiski. Za skrajno silo pa lahko uporabimo živila in jedi iz pločevinke, ki so praktične in jih brez težav shranimo za dlje časa. Vendar pri nakupu izberite samo tiste brez dodanega sladkorja in soli. Še boljša kot izdelki v pločevinkah pa je globoko zamrznjena hrana, saj se pri zamrzovanju denimo ohrani kar do 80 odstotkov vitamina C, kar je več kot denimo v sveži solati, ki nekaj dni leži v shrambi. Pet obrokov na dan Pomembno je, da jemo redno, in sicer več manjših obrokov na dan. Za malico si lahko tudi v službi privoščimo jogurt, jabolko ali kos polnovrednega kruha, kar nam ne bo vzelo veliko časa. Pri tem hrano temeljito prežvečimo in ne jemo ob računalniku ali telefonu, temveč se ukvarjamo samo s svojim obrokom. Zvečer pa je najbolje, če ne jemo vsaj tri ure pred spanjem. Če živite zelo stresno, je dobro premisliti o jemanju prehranskih dodatkov, vsaj nekaj osnovnih vitaminov in mineralov, ki izboljšajo naše splošno počutje in skrbijo tudi za večjo odpornost. Dobro je vedeti, da je naše zdravje zelo odvisno od naše prehrane, zato ni vseeno, kaj in kdaj jemo. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Finance Club, oktober 2007

Višja temeljna obrestna mera bo okrepila pritisk na puščajoč nepremičninski balon v Španiji. Grkom, Ircem in Portugalcem pa bo dodatno otežila odplačevanje posojil z variabilno obrestno mero Višanje temeljne obrestne mere, bo nujno povzročilo višanje variabilnih obrestnih mer. Po variabilnih obrestnih merah je v Španiji in Irski najetih 85 odstotkov, na Portugalskem pa domala vsa hipotekarna posojila, piše Bloomberg. Višje obrestne mere pomenijo, da se bodo povišali mesečni obroki za odplačevanje posojil, ki jih bodo dolžniki zato težje odplačevali. Podražitev posojil bodo bolj čutili Španci kot Nemci Pogled v leto 2005, ko je ECB temeljno obrestno mero dvignila za 1,5 odstotne točke, pokaže, da so se obrestne mere v Španiji dvignile za dober odstotek. Za razliko so v Nemčiji, kjer prevladujejo posojila s fiksno obrestno mero, obrestne mere narasle za le pol odstotne točke, so izračunali v ING Groep. Španci čedalje težje odplačujejo posojila, ki se bodo kmalu podražila V Španiji je lastniških kar 83 odstotkov stanovanj, 40 odstotkov vseh pa je obremenjenih s hipotekarnimi posojili. Lastniška so stanovanja v smislu, da so ljudje, ki v njih prebivajo, za nakup najeli posojilo, ki pa ga sedaj čedalje težje odplačujejo. Brezposelnost v Španiji je februarja bila 20,5-odstotna in je v minulem letu narasla za 1,2 odstotne točke. Brezposelnost med mladimi do 25 let je bila kar 43,5-odstotna in za 3,4 odstotne točke višja kot februarja lani.

Nova Gorica - Predlog dogovora za dokončanje stavke, ki ga je v ponedeljek upravi poslal stavkovni odbor Elektra Primorska, ni nikakršna nova ponudba, so danes sporočili iz Elektra Primorska. Sindikat je za prekinitev stavke pripravljen samo spreminjati število obrokov za izplačilo nagrade, še menijo v upravi. "Sindikat Elektra Primorska deluje neodgovorno in brezbrižno do posledic, ki jih ima zaradi stavke družba Elektro Primorska," je zapisala uprava. Ugotavlja, da sindikat izkorišča instrument stavke in družbi povzroča neizmerljivo škodo, ker za stavko ni nobenega utemeljenega razloga. Izplačilo nagrade po 129. členu podjetniške kolektivne pogodbe je namreč obveznost, ki je iztožljiva, če so izpolnjeni pogoji. "V kolikor je sindikat prepričan v svoje stališče o upravičenosti nagrade za leto 2011 v celoti, bi lahko zahteval izpolnitev stavkovne zahteve pred pristojnim sodiščem," še piše v sporočilu. Navajajo, da ima sindikat štiri različne možnosti: usklajevanje z upravo, ustanovitev komisije za pomirjevanje, arbitražni svet ali sodni postopek pred delovnim sodiščem. Prve tri možnosti so v kolektivni pogodbi konkretno navedene kot načini reševanja nesoglasij med pogodbenikoma, arbitražni svet pa je celo obvezna oblika reševanja nesoglasij. "Sindikat na nobeno od teh možnosti ne pristaja in s tem krši določila kolektivne pogodbe," zaključuje sporočilo, ki ga je v imenu uprave posredovala tiskovna predstavnica Elektra Primorska Tjaša Frelih. Pripravljeni na sporazum Stavkovni odbor Elektra Primorska se je že odzval na odgovor uprave na svojo pobudo. Vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec je povedal, da so v stavkovnem odboru pripravljeni na sporazumno rešitev spora, kar tudi navajajo v predlogu dogovora. Upravi sporočajo, da so pripravljeni kadarkoli pristopiti k pogajanjem o spremembah in dopolnitvah podjetniške kolektivne pogodbe. "Za nazaj pa vam skušamo ponuditi možnost, da sami izberete način in dinamiko izpolnitve vaših obvez iz podjetniške kolektivne pogodbe. Delavci so v letu 2011 svoje obveze v celoti izpolnili," še pravi Vodopivec. Zato stavkovni odbor ponovno poziva upravo družbe, da predlaga način izpolnitve svojih obveznosti iz kolektivne pogodbe. V stavkovnem odboru so v tem primeru pripravljeni takoj končati stavkovne aktivnosti. Na delu kljub stavki Sicer pa se v družbi tudi danes nadaljuje stavka. Danes so za ves delovni čas prekinili delo zaposleni v vseh poslovnih enotah. Kljub stavki pa so odpravili napake, do katerih je zaradi močne burje prihajalo dopoldan v okolici Podnanosa. V sredo bodo osem ur stavkali zaposleni v poslovni enoti Nova Gorica. Stavka zaposlenih v družbi Elektro Primorska poteka že od 27. decembra lani. Za stavko so se odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim nato ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prav tako se ne strinja niti z zadnjo ponudbo uprave, ki jim ponuja izplačilo nagrade v višini minimalne plače. Uprava je zaradi stavke 3. januarja najprej napovedala od veljavne kolektivne pogodbe, 16. januarja pa je na novogoriškem delovnem sodišču vložila tudi tožbo za ugotavljanje nezakonitosti stavke.

Ljubljana - Ljubljanski veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus je po nerevidiranih podatkih v prvih devetih mesecih letos ustvaril 4,7 milijona evrov čistega dobička pred davki, kar je 17,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodki od prodaje so se znižali za okoli odstotek na 162,1 milijona evrov. Družba v poročilu, ki ga je danes objavila na spletni strani Ljubljanske borze, med razlogi za padec dobička navaja investicijo v nov skladiščno-distribucijski center v Ljubljani, katere skupna vrednost znašal okoli 27 milijonov evrov, družba pa jo financira iz lastnih virov. To niža depozite družbe in posledično prihodke od obresti na te depozite. Dobiček iz poslovanja je v devetmesečju znašal 3,98 milijona evrov, kar je 10,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Družba je letos prvič izplačala nagrado nadzornemu svetu in upravi, in sicer v breme stroškov tekočega poslovanja v višini okoli 255.000 evrov. Ob neupoštevanju izplačila nagrade bi bil dobiček iz poslovanja v obdobju nižji za 3,6 odstotka. Salus v preostanku leta pričakuje, da bo trg prodaje zdravil na debelo - ker zaostrene gospodarske razmere tako v svetu kot tudi v Sloveniji in posledično vedno nižji prilivi silijo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nadaljnje zaostrovanje glede porabe in cen zdravil - stagniral in ne bo beležil bistvenih stopenj rasti.

Iz Mercatorja so sporočili, da so iz prodaje začasno umaknili čips, za katerega od Zveze potrošnikov Slovenije niso prejeli rezultatov testiranj o vsebnosti strupenega akrilamida. Od proizvajalca zahtevamo vse izjave, certifikate in rezultate predhodnih analiz. Tanja Durin, tiskovna predstavnica Mercatorja Kot so sporočili iz uprave Mercatorja, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ni posredovala podatkov o izdelku (čipsu, op. p.), ki so ga testirali, da bi lahko določeno serijo takoj poslali na strokovno kemijsko analizo. "Vseeno smo se odločili, da obstoječo zalogo izdelka takoj pošljemo na testiranje in izdelek začasno umaknemo iz prodaje," je pojasnila Tanja Durin, tiskovna predstavnica Mercatorja. Od proizvajalca (Pata Italija, op. p.) zahtevajo vse izjave, certifikate in rezultate predhodnih analiz. Hkrati zahtevajo, da upošteva vse predpise in uredbe EU o sestavinah, ki so lahko v takem izdelku. Čips v običajnih količinah ni zdravju škodljiv. Akrilamid Gre za polimer, plastiko, kemikalijo, ki lahko z veliko verjetnostjo povzroči raka. Po ocenah znanstvenikov ga sme človek vsak dan zaužiti do sto mikrogramov. Rakotvorni akrilamid Akrilamid je kemična snov, ki nastaja med toplotno obdelavo živil. Spada v skupino snovi, ki so po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskovanje raka uvrščene med tiste, pri katerih obstaja "velika verjetnost, da so rakotvorne". Znanstveniki so ocenili, da je sto mikrogramov zaužitega akrilamida na dan mejna vrednost, ki zelo verjetno še ne bo negativno učinkovala na zdravje. Če vaša prehrana vključuje pražene, ocvrte in pečene jedi ter jedi z žara in so te večkrat na vašem jedilniku, se morate zamisliti. Analiza Zveza potrošnikov Slovenije je na 12 živilih preverila vsebnost akrilamida. Analizo vzorcev so opravili v akreditiranem laboratoriju, z mednarodno validirano metodo za analizo akrilamida. Ugotovili so, da je največ akrilamida vseboval Mercatorjev čips - 1600 mikrogramov na kilogram, kar je 16-krat več, kot je še varna dnevna količina. Sparov in Tušev pa sta ga vsebovala 790 oziroma 630 mikrogramov na kilogram. Povprečno pakiranje čipsa vsebuje od 150 do 180 gramov.

Pevka Madonna je na koncertu primerjala kandidat za predsednika ZDA Johna McCaina s Hitlerjem in Robertom Mugabejem, kar je botrovalo razburjenju v McCainovem taboru Foto: Bloomberg Ameriška zvezdnica Madonna je že uvodoma na svoji novi turneji poskrbela za burne odzive, tokrat republikanskega kandidata predsednika ZDA Johna McCaina. Pevka je namreč v delu koncerta primerjala McCaina s Hitlerjem in zimbabvejskim predsednikom Robertom Mugabejem, na kar se je danes z ogorčenjem odzval McCainov tiskovni predstavnik Tucker Bounds. "Primerjava je nespodobna, neprimerna in kruta," je povedal Bounds. Po njegovih besedah ta poteza jasno kaže, da pri podpori Baracka Obame zvezdniki nimajo nobene mere. McCainova podoba ob Hitlerju in Mugabeju Sporni del za McCainov tabor je bil, ko je Madonna na uvodnem koncertu turneje, ki se je v soboto začela v Cardiffu, zapela pesem "Get Stupid". Pri tem pa je bilo v ozadju mogoče videti ob McCainovi podobi še podobe uničevanja zaradi globalnega segrevanja ter Hitlerjevo in Mugabejevo podobo. Obama v družbi Lennona, Ala Gorea in Gandhija On koncu pesmi pa je bilo mogoče videti še fotografije člana skupine Beatles Johna Lennona, nekdanjega ameriškega podpredsednika Ala Gorea, indijskega voditelja Mahatme Gandhija in demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obame.

Na kmetijskem ministrstvu vztrajajo, da je hrana dražja zaradi podražitev ključnih kmetijskih surovin. Na svetovnem in evropskih trgih rastejo cene mleka in mlečnih izdelkov, posledično tudi mesa, zlasti svinjskega in perutninskega. Tako na svetovnem kot na evropskih trgih rastejo cene mleka in mlečnih izdelkov, žita, posledično tudi mesa, zlati prašičjega in perutninskega. Letna stopnja rasti cen hrane v 13 državah območja evra julija letos je po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin znašala dva odstotka, medtem ko je bila v 27 državah članicah 2,6-odstotna. V Sloveniji je ta rast znašala sedem odstotkov. Predvsem v novih državah članicah naj bi bil eden od vzrokov za večjo rast cen približevanje povprečnim ravnem v starih članicah. Cene se oblikujejo na dereguliranem in liberaliziranem trgu in vprašanje je, kakšni so možni vplivi, pravi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Upam, da bomo imeli vsi v tem sektorju dovolj razuma, da bomo vodili zmerno cenovno politiko predvsem tudi v korist potrošnika, je dejal Jarc. Prepričan je, da se stroški vhodnih surovin ne bi smeli odraziti na neupravičenih višjih maloprodajnih cenah . Slovenija je na področju kmetijskih surovin močno odvisna od zunanjih trgov. Ima majhen kmetijski sektor, ki skupaj z gozdarstvom in lovom dosega okoli dva odstotka bruto domačega proizvoda. Stopnja samooskrbe Slovenije z žitom, ki se je letos glede na lani podražilo tudi do 100 odstotkov, znaša dobrih 50 odstotkov, sicer pa je delež uvoza vseh kmetijskih in živilskih proizvodov v Slovenijo iz Evropske unije lani dosegel kar 81 odstotkov. Zaloge žitaric kopnijo Letos naj bi v Sloveniji pridelali okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Foto Reuters Kljub temu, da v Sloveniji neugodnih vplivov letin, kot kažejo statistični podatki, letos sicer ne bo zaznati - pridelali naj bi okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani, pridelek ječmena naj bi se glede na leto 2006 povečal za 30 odstotkov, za desetino večji je napovedani pridelek koruze na zrnje in za petino večji pridelek silažne koruze - je odvisnost od zunanjih trgov tako še vedno velika. Med kratkoročnimi razlogi sprememb cen velja po Jarčevih besedah omeniti klimatske dejavnike v ključnih svetovnih proizvajalkah žit kot sta na primer Avstralija in Kanada. Slednja tako za letos že napoveduje 20-odstotno znižanje pridelka žit, med tem je Srbija na primer prepovedala izvoz žitaric, Argentina je prepovedala izvoz mesa, Madžarska napoveduje manjše pridelke. Svetovna skupna proizvodnja žitaric na svetu naj bi letos dosegla približno 1653 milijonov ton oz. 86 milijonov ton več kot lani, potrošnja pa naj bi znašala 1670 milijonov ton, kar je 47 milijonov ton več kot lani. Od tega naj bi poraba za biogoriva znaša kar 109 milijonov ton. Hkrati velja omeniti, da se v zadnjem času zmanjšujejo tudi zaloge žitaric. Lanske svetovne zaloge v višini 259 milijonov ton so se znižale na 242 milijonov ton, pri čemer je položaj v Evropski uniji še bolj zapleten, saj so te zaloge v uniji znatno nižje oz. jih praktično ni.Anketa o podražitvah med trgovskimi družbami Na uradu RS za varstvo konkurence, ki kot pristojni organ spremlja in analizira razmere na trgu, v kolikor so te pomembne za razvijanje poštene in svobodne konkurence, se je odločil, da bo zaradi pospešene rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji izvedel anketo med trgovskimi družbami in dobavitelji. Na osnovi ankete bo urad pridobil podatke o razmerah na trgu dobave blaga trgovskim podjetjem, je varuh konkurence objavil na svojih spletnih straneh. V vprašalniku dobaviteljem urad podjetja sprašuje, kateri so njihovi največji kupci na slovenskem trgu in kolikšen delež v prodaji njihovih proizvodov na slovenskem trgu predstavlja nakup vsakega kupca. Družba Mercator je svojim dobaviteljem na področju pekarstva že poslala poziv, da znova preučijo utemeljenost svojih že veljavnih in napovedanih podražitev po posameznih blagovnih skupinah in jih skušajo v dobro potrošnikov znižati .V pismu dobaviteljem so izrazili pričakovanje, da skušajo prispevati k omejevanju inflacije in pri sebi poiščejo ustrezne stroškovne rezerve ter rezerve na področju produktivnosti. Hkrati so sporočili, da bodo v vseh blagovnih iskali izdelke novih dobaviteljev, ki bodo pripravljeni izdelke primerljive kakovosti zagotoviti po ugodnejših cenah.Kot so še zapisali, pričakujejo, da jim bodo najkasneje do ponedeljka posredovali odgovor oz. nov predlog cenikov. Znižanje cen bodo uveljavili v roku dveh dni od prejema novega cenika, obljubljajo v Mercatorju, kjer dobaviteljem, ki se bodo odzvali pozivu, obljubljajo, da jim bodo zagotovili prednostno obravnavo pri prihodnjem poslovnem sodelovanju. Za vsako trgovsko družbo - sprašujejo po petih največjih odjemalcih - sprašujejo po petih izdelkih, za katere jih zanima maloprodajna cena julija letos v primerjavi z maloprodajno ceno decembra lani, prodajana cena dobavitelja v omenjenih dveh mesecih ter marža v obeh mesecih, tako v deležu kot vrednostno. Dobavitelje sprašujejo tudi po njihovem mnenju glede vzrokov za dvig maloprodajnih cen proizvodov v obravnavanem obdobju, če je do dviga prišlo. Zanima jih tudi pojasnilo, kako poteka postopek dviga prodajnih cen pri vsaki izmed trgovskih družb, ter pojasnilo, ali se dogovarjajo z vsako izmed trgovskih družb ločeno ali je za dvig prodajnih cen dobavitelja potrebno soglasje vseh trgovskih družb hkrati. Vizjak Podražitvam bom prišel do dna! V organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij priGospodarski zbornici Slovenije GZS se bodo predstavniki živilskihpodjetij v ponedeljek srečali z ministrom za gospodarstvo AndrejemVizjakom ter mu predstavili razloge za dvig cen živilskih izdelkov, sodanes sporočili iz zbornice. Minister Vizjak je pred dnevi namrečnapovedal, da bo razlogom za podražitve prišel do dna. Predstavniki živilskih podjetij bi radi Vizjaku pojasnili svojo plat zgodbe. Po srečanju s trgovci minulo sredo se bo Vizjak tako sestal še spredstavniki živilskih podjetij, ki menijo, da morajo dobitipriložnost, da ministru predstavijo tudi svojo plat zgodbe inutemeljijo, zakaj zvišujejo cene. Trgovci zavračajo krivdo za podražitve in pravijo, da je treba razlogeza sedanje ali pričakovane podražitve iskati pri proizvajalcih indobaviteljih. Ti se po njihovih zagotovilih pojavljajo z novimizahtevki za višje cene. Kot je po srečanju z ministrom Vizjakompoudaril izvršni direktor Trgovinske zbornice Slovenije Viktor Vauhnik,nekateri zahtevki nimajo nobene jasne osnove in jih je težkoargumentirati glede na znane poraste cen pri osnovnih surovinah.

Vladni ukrepi se še ne izvajajo Slovenija spada med države, ki bodo svetovno gospodarsko in finančno krizo najbolj občutile, pravi generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič. Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije meni, da je bilo v preteklosti gonilo gospodarskega razvoja v Sloveniji povezano z lahkim dostopom do denarja in z izvozno usmerjenostjo gospodarstva, premalo pa je bilo in je še v slovenskem gospodarstvu elementov konkurenčnosti. Pri naših izdelkih in storitvah je premalo znanja in inovacij, je dejal. Slovenija na krizo ni bila pripravljena Slovenija je po njegovih besedah v obdobje krize padla precej nepripravljena, saj je imela v zadnjem obdobju visoko rast javne porabe, zadolženost gospodarstva in ljudi se je povečala bolj, kot so se povečevali prihranki, na dogajanje je vplivalo tudi, kot je dejal, opijanjanje ob predsedovanju Slovenije EU-ju in kasnejše volitve ter s tem povezane obljube ter menjava vlade. Veliko vladnih ukrepov se še ne izvaja Lansko jesen je nato sledila težka kriza in priprave vladnih ukrepov, a se še danes veliko vladnih ukrepov ne izvaja, kot npr. jamstvena shema, katere priprava poteka že več mesecev, nadaljuje Hribar Milič. Pohvalil je ukrepe aktivne politike zaposlovanja, a hkrati izpostavil, da ne pomenijo veliko, če ni odpiranja novih delovnih mest. Razmere na področju likvidnosti podjetij so na meji katastrofičnega, je poudaril in dodal, da med drugim gospodarstvo od vlade pričakuje sprejem ukrepov glede vračanja DDV-ja, oživitev povpraševanja države, zmanjšanje plač v javnem sektorju, odpravo administrativnih ovir, bolj načrtno podporo internacionalizaciji, strateške usmeritve glede povezovanja znanosti in gospodarstva, rezerve pa Hribar Milič vidi tudi na področju obdavčitve dela.

Slovenija je danes iz Bruslja dobila dva opomina zaradi nespoštovanja rokov za prenos evropskih pravil o izpustih v nacionalno zakonodajo. V prvem jo Evropska komisija poziva, naj uzakoni evropske predpise o industrijskih izpustih, v drugem pa, naj sprejme nacionalne ukrepe za spremenjeni sistem za trgovanje s pravicami do izpustov v EU. V obeh primerih gre za drugi opomin, v bruseljskem žargonu imenovan obrazloženo mnenje. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko komisija primera predloži Sodišču EU, ki lahko naloži denarne kazni. Bruselj zahteva pojasnila Opomina Sloveniji sodita v sklop rednega mesečnega svežnja postopkov zaradi kršitev evropske zakonodaje. Komisija, varuhinja evropskega pravnega reda, je tokrat sprejela 220 odločitev, med katerimi je 32 drugih opominov in šest napotitev kršiteljic na sodišče. V prvem primeru komisija Slovenijo poziva, naj ji pošlje informacije o tem, kako je zakonodajo EU o industrijskih izpustih prenesla v svojo zakonodajo. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so pojasnili, da bo Slovenija to direktivo delno vključila v novelo zakona o varstvu okolja, ki jo bo DZ prejel v obravnavo oktobra, za prenos preostalih delov direktive pa spremembe nekaterih podzakonskih predpisov še pripravljajo. Nova direktiva o industrijskih izpustih posodablja starejše predpise za preprečevanje, zmanjševanje in odpravo onesnaževanja, ki je posledica industrijskih dejavnosti. To direktivo bi morale članice unije v nacionalne zakonodaje prenesti do 7. januarja letos. Slovenija, Ciper, Romunija in Italija so ta rok zamudile, zato jim je komisija 21. marca poslala prvi opomin. Ker se nanj niso ustrezno odzvale, jim je poslala še drugega. V drugem primeru pa komisija poziva Slovenijo, naj jo obvesti o ukrepih za prenos direktive, s katero se uvaja reforma sistema EU za trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov. Za prenos te direktive je Slovenija že sprejela eno uredbo, potreben pa je še sprejem novele zakona o varstvu okolja. Njen osnutek je že v vladni proceduri, pravijo na ministrstvu. Sistem EU za trgovanje z izpusti je temelj evropske politike za boj proti podnebnim spremembam in njeno ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjšanje industrijskih izpustov. Intenzivnost CO2 pri nas nadpovprečna Članice unije bi morale to direktivo v nacionalne zakonodaje prenesti do 31. decembra 2012. Ker Slovenija in Poljska komisije še nista obvestili o ukrepih za prenos, sta danes dobili drugi opomin. Komisija je sicer v poročilih o konkurenčnosti industrije v Evropi, objavljenih v sredo, Slovenijo opozorila, naj posveti posebno pozornost prometni infrastrukturi, saj je intenzivnost CO2 v državi višja od povprečja v EU.

Ljubljana - Spor med javnim zavodom Lekarna Ljubljana, ki ga vodi Marko Jaklič, in drugim največjim veledrogeristom v državi, družbo Salus, ki je lani spomladi že privedel do enomesečne prekinitve sodelovanja, je dosegel nov vrh. V četrtek je tako direktor Salusa Miha Lavrič obvestil Jakliča, da zaradi "neposlovnega ravnanja" Lekarne Ljubljana enostransko prekinja pogodbo. Do take odločitve sta jih pripeljala "neposlovno ravnanje Lekarne Ljubljane v preteklem letu" in nezmožnost dogovora za poslovno sodelovanje v letu 2012. "Gre za izsiljevanje z obsegom poslovanja, z višino naknadnih popustov. S tem želijo narediti prostor svoji veledrogeriji," je bil jasen prvi mož Salusa. Ker sta Lekarna Ljubljana in LL Grosist vertikalno povezana, hkrati pa ne poslujeta prek javnih naročil, jih s konkurenco preprosto izrinjajo s trga zdravil, je prepričan Lavrič. Težave so se, kot rečeno, začele že februarja lani, ko je Lekarna Ljubljana "zaradi porasta reklamacij zdravil, vezanih na Salus", za mesec dni prenehala naročati zdravila, medicinske pripomočke in preostale artikle pri tem veledrogeristu. Salus je tisti mesec doživel kar štiri milijone evrov visok izpad prihodkov, v celotnem letu pa je medsebojni promet skopnel z okoli 50 na 36 milijonov evrov. Vendarle je sodu izbilo dno dogajanje v zadnjem tednu v decembru, saj so od takrat naročila Lekarne Ljubljana tudi do desetkrat manjša. Obenem se nikakor ne morejo dogovoriti o pogojih sodelovanja v letošnjem letu, predvsem kar zadeva obseg. "Ocenili smo, da lahko agonija glede nesklenitve pogodbe traja zelo dolgo," je včeraj pojasnil Lavrič. Opozoril je tudi, da ne nameravajo biti le servis v primerih, ko LL Grosist ne bi mogel dobaviti zdravil. V Lekarni Ljubljana so javnosti ponudili "drugačno resnico". "Konec novembra je Salus poslal predlog poslovnega dogovora za leto 2012, kjer nam je zagrozil s pogodbeno kaznijo, če ne bi pri njem nabavili določene vrednosti zdravil, ki je pomenila skoraj polovico vseh nabav Lekarne Ljubljana," so dejali v javnem zavodu in tudi izpostavili sprejem novega pravilnika o določanju cen za zdravila za humano uporabo. "Žal se je izkazalo, da želi Salus zmanjšanje veletrgovske marže, ki ga prinaša omenjeni pravilnik, v celoti prenesti na lekarne," so navedli. Omenili so tudi, da je Lekarna Ljubljana za letos že sklenila dogovore z vsemi partnerji, razen s Salusom. Čeprav je Lekarna Ljubljana, tudi zaradi lastnega veledrogerista, lani res za več kot četrtino oklestila nabavo zdravil pri Salusu, pa je še vedno "ogrožena" kar petina njegovih prihodkov, ki so predlani presegali 200 milijonov evrov. Kljub prekinitvi, za katero Lavrič upa, da je zgolj začasna, bo Salus nemoteno oskrboval slovenski trg z zdravili. V glavnem mestu, kjer ima Lekarna Ljubljana 80-odstotni tržni delež, je namreč še 18 lekarn, ki ne sodijo pod njeno okrilje, hkrati pa bodo Lekarni Ljubljana tudi v prihodnje zagotavljali zdravila, ki jih dobavljajo samo oni. Gre sicer za le dve vrsti zdravil, ki so nujno potrebna. [email protected]

NajdiPrevoz.si je spletni portal s ponudbo in povpraševanjem po potniških in tovornih prevozih vseh dimenzij ter povezanih storitvah. Portal NajdiPrevoz.si na enostaven in hiter način zbližuje oziroma omogoča stik med prevoznimi podjetji in uporabniki prevozov/storitev. Kako? 1. možnost iskanje ustreznega prevoznega podjetja glede na vrsto in način prevoza. Med ponudniki si lahko izberete podjetje in si zagotovite direkten, takojšen stik z izbranim podjetjem. Glavni vsebinski sklopi portala zajemajo -prevoze potnikov taxi, kombi prevozi, avtobusni prevozi -prevoze tovora kombi prevozi, prevozi s tovornjaki, avtovleka, frigo prevozi ... - storitve, povezane s prevozi selitve oziroma selitveni servisi, storitve z avtodvigali, najem vozil 2. možnost objavite povpraševanje na borzi prevozov, pridobite ugodnejše cene z uporabo praznih ali nezasedenih vozil povratne vožnje, nepolno zasedena vozila .... Prevozna podjetja kontaktirajo iskalce prevozov s svojimi ponudbami. Vpis na borzo prevozov je enostaven, vnaprejšnja registracija ali prijava ni potrebna. Ste prevozno podjetje? Prevozna/storitvena podjetja lahko na portalu predstavite svoje podjetje, vrste in načine prevozov, ki jih opravljate, skupaj s kontaktnimi podatki telefon, faks, slike, logotip, elektronski naslov, povezava do spletne strani, preko katerih bodo obiskovalci oziroma uporabniki portala lahko takoj vzpostavili stik z vami in izvedli povpraševanje ter s tem prispevali k vaši prepoznavnosti in povečanju poslovanja. Vsako podjetje lahko samostojno oddaja oglase v ustrezne kategorije vrste prevozov ter jih spreminja in ureja. Z vpisom na portal NajdiPrevoz.si se prevozna podjetja predstavite pravi ciljni skupini, uporabnikom prevoznih storitev, ki iščejo točno določene vrste prevozov. S tem ste kadar koli dosegljivi za potencialne stranke in poslovne partnerje tako iz Slovenije kot tujine. Posamezni oglasi podjetij so lahko vpisani v enem ali več jezikih npr. v dveh ali več jezikih, od skupno 21 evropskih jezikov. Vpis oziroma predstavitev prevoznih podjetij je brezplačen.

Kranj. Nogometašem obljubili “konkretno premijo” za uvrstitev v prvo ligo. Miran Šubic, direktor ND Triglav 2000 Kranj, svari tako in drugače. Nogomet. Gorenjski se prvič po letu 2002 obeta nogometni prvoligaš. Nogometno društvo (ND) Triglav 2000 Kranj namreč v nedeljo čaka povratno srečanje kvalifikacij proti Inteblocku, pri čemer ima realne možnosti za uspeh, saj je na prvem srečanju slavil z 1:0, za nameček bo drugo srečanje igral doma. Kot pravi predsednik kluba Igor Velov, so “igralcem ponudili konkretno premijo za zmago”. Prepričan je, “da bodo v nedeljo na igrišču tako kot vso sezono dali vse od sebe in dokazali, da Triglav hoče in zmore v prvo ligo”. Direktor ND Triglav 2000 Kranj Miran Šubic po zmagi nad Inteblockom svari pred pretiranim optimizmom. (Foto: Iztok Golob) Brez evforije “Triglav hoče in zmore,” je na novinarski konferenci zatrdil direktor kluba Miran Šubic. V isti sapi ostaja previden. “Ni evforije in je ne sme biti. Odigrali smo šele polčas, Interblock je še vedno nesporni favorit. Smo pa dokazali, da lahko z njim igramo enakovredno. Fante je treba umiriti, da ne bi podlegli bremenu,” je dejal. Trener Siniša Brkič bo lahko računal na vse igralce. Tudi na Zavrla, ki ima sicer zlomljen nos, vendar naj bi nastopil z zaščitno masko. Kako naprej Čeprav osredotočeni na nedeljsko tekmo, se v vodstvu kluba niso mogli izogniti vprašanjem o morebitni prvoligaški prihodnosti. Triglavani so se v letošnji drugoligaški konkurenci po proračunu uvrščali v zlato sredino, stroški prve lige pa bodo še večji. “Pravijo, da če imaš pol milijona za člansko moštvo, lahko tekmuješ,” je dejal Šubic, ugibanja, koliko od tega bi lahko zagotovili, pa je prepustil predsedniku kluba. “Vsi pravijo, da Gorenjska potrebuje nogometnega prvoligaša. Čas je, da to podprejo z dejanji,” je dejal Velov. “V vsakem primeru bodo morali sponzorji bolj prisluhniti kot do zdaj,” je dodal.

Ena največjih laži, ki v Sloveniji velja za resnico, je, da stečaj pomeni konec podjetja ... Bankrot na zahodu praviloma pomeni zgolj novo, večinoma boljše življenje podjetja. Foto: Barbara Reya Sandi Češko, na sveži Managerjevi lestvici z 205 milijoni evrov najbogatejši Slovenec, vidi stečaje kot priložnost, in ne kot pokop. Vir: Delo, 23. julija 2011

Prijava. Vzgojitelji Mladinskega zdravilišča Debeli rtič so prijavili sodelavca, ki naj bi zlorabljal dečka. PU Koper in vodja zdravilišča: Ni tako, kot pravijo vzgojitelji. Več kot deset vzgojiteljev naj bi v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič opazilo "nenormalno vedenje" enega izmed njihovih kolegov, ki skrbi za najmlajše dečke (stare 7 in 8 let). Razkrivamo razmere na Debelem rtiču: Nečloveško ravnanje z zaposlenimi, pošastna hrana, katastrofalni bivalni pogoji...To je le nekaj od stvari, ki nam jih je zaupal naš vir. Večkrat opazili vzgojiteljevo erekcijo Njihovo pozornost je pritegnilo "njegovo dotikanje, pogledi, pestovanje, igranje z njimi, njegovo umivanje dečkov pod tušem po vsem telesu, poljubljanje po obrazu, vratu, prsih in trebuhu in za konec je tudi spal z enim od njih v spodnjih hlačah in ob trenutku, ko so ga ostali vzgojitelji ujeli, je bil stisnjen k njemu, ko je vstal s postelje, pa je imel tudi erekcijo. Ta erekcija ni bila edina, ampak se je ponovila že vsaj dvakrat (na plavanju z otroki in pri tuširanju z njimi)," so zapisali v elektronskem sporočilu, ki smo ga prejeli v uredništvu. "Diskreditacija verodostojnosti vzgojiteljev" Omenjenega vzgojitelja so izolirali do jutra, ko sta prišla kriminalista. Opravila sta razgovor z njim, upravo in tremi vzgojitelji. "Zaslišanje vzgojiteljev je potekalo po sistemu diskreditacije njihove verodostojnosti in nezaupanja v njihova opažanja," piše v elektronskem sporočilu. Staršem prikrili resnico? Kriminalistov pričanje vzgojiteljev ni prepričalo in uprava je tako moškemu vrnila skupino dečkov. O incidentu so obvestili starše dečka, ki je bil tisto noč v vzgojiteljevi postelji. "Zamolčali pa so jim spanje vzgojitelja z otrokom, večkratne erekcije, otipavanja, lupčkanja. Starši ostalih otrok o dogajanju v skupini ne vedo ničesar," piše v sporočilu. "To ne drži. Vse je bilo ovrženo s strani pristojnih služb. kar se tiče staršev, smo se pogovorili," odvrača vodja zdravilišča Karmen Kajba. Kazenski zakonik: Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let "Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let." Uprava naj bi zaradi vrenja med vzgojitelji priredila več sestankov, na katerih je zagovarjala svojo odločitev, vzgojitelji pa so se odločili za anonimno prijavo. "Sestanki so vsak dan, in to dvakrat na dan. So bili pa tudi sestanki na to temo," je Kajbova povedala v zvezi s tem. Za več informacij smo klicali na PU Koper, kjer nam je tiskovna predstavnica Anita Leskovec dejala, da ni tako, kot vzgojitelji pišejo v pismu. "Z zbiranjem obvestil niso zaznali elementov kaznivega dejanja, zato bo v zvezi s tem primerom podano poročilo na ODT Koper," nam je še napisala v sporočilu.

Delavci Saniteca in Armala, hčerinskih podjetij Mariborske livarne, so še zadnjič prestopili prag tovarne. Prišli so po delavske knjižice, namesto zaostalih plač pa so dobili vrečke z mlekom, testeninami in rižem. Pa še teh jim ni priskrbelo podjetje.

Lani premija nižja za 2,5 odstotka Nadzorni svet Vzajemne je potrdil novo, višjo premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje. Začele bodo veljati 1. marca. Brez popusta bo premija po novem znašala 24,62 evra zdaj 23,25 evra, s triodstotnim popustom pa 23,88 evra 22,55 evra. Gre za 5,89-odstotno povišanje oz. za 1,37 evra. Predsednik uprave Dušan Kidrič je pojasnil, da mora Vzajemna povišati premijo, ker sedanja premija ne zadošča za pokrivanje predvidenih odhodkov za škode. Brez spremembe višine premije v letu 2011 bi Vzajemna po besedah Kidriča imela približno 14 milijonov evrov izgube. Razlogov za to je več, med drugim tudi lansko 2,5-odstotno znižanje premije. Seja trajala več dni Sejo so začeli v sredo, prvi nadzornik Mirko Miklavčič pa je povedal, da gre za zahtevno gradivo, zlasti kar zadeva racionalizacijo dela in zdravstveno reformo, zato so se odločili za podrobnejšo obravnavo. Z visokimi stroški, povezanimi s pridobivanjem novih zavarovancev, so nezadovoljni, zato zahtevajo, da uprava znova pretehta stroške in notranje rezerve. Nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice poleg Miklavčiča sestavljajo še predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, predstavnika sindikatov Andrej Zorko in Marjan Urbanč ter predstavnika delavcev Darja Korpar in Primož Igerc.

Od polnoči veljajo nove cene naftnih derivatov. Podražila sta se 98-oktanski bencin in dizel, cena 95-oktanskega je nespremenjena, kurilno olje pa je cenejše. Opolnoči so se zaradi višjih trošarin, gibanja borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanja tečaja dolarja spremenile cene goriv. Za liter 98-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 0,4 centa več in bo stal 1,243 evra, za dizelsko gorivo pa 0,5 centa več in bo 1,166 evra. Za 0,3 centa se bo pocenil liter kurilnega olja, ki bo po novem 0,743 evra. Cena najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina ostaja 1,215 evra na liter. Bencina se bližata rekordnim cenam, doseženim 1. julija 2008, ko je bilo treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,2170 evra, za liter 98-oktanskega pa 1,2520 evra. Dizel je rekordnih 1,3110 evra za liter dosegel 15. julija 2008.

Zagreb - Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 2,5 odstotka, je danes prvo oceno objavil hrvaški državni statistični urad. Negativen trend se nadaljuje, a se je padec glede na podatke v prejšnjih četrtletjih upočasnil. Statistični urad, ki bo končno oceno BDP za prvo letošnje četrtletje objavil 30. junija, je poudaril, da se padanje trimesečnega BDP nadaljuje, a se je upočasnilo. BDP je v prvem četrtletju 2009 v letni primerjavi realno upadel za 6,7 odstotka, v drugem za 6,3 odstotka, v tretjem 5,7 odstotka in v zadnjem pa za 4,5 odstotka. Hrvaška je v celotnem lanskem letu v primerjavi z letom 2008 beležila 5,8-odstotni realen padec BDP. Na krčenje gospodarstva sta po navedbah statistikov najbolj vplivala znižanje osebne porabe in manjša bruto vlaganja v fiksni kapital.

Neprimerno ponudbo na razpisu izbrali za najugodnejšo Komisija za preprečevanje korupcije je pri oddaji javnega naročila državne institucije ugotovila korupcijo. Šlo naj bi za Dars, ki ni izločil ponudbe Tomaža Kastelica. Kastelic je sicer stric vodje kabineta premierja Boruta Pahorja Simone Dimic in lastnik podjetja Traffic Design, ki se je prijavilo na razpis Darsa za izvedbo sistema nadzora in vodenja prometa na avtocestnem odseku Pesnica-Slivnica. Ne samo, da državna družba ni izločila nepopolne ponudbe, pač pa jo je celo izbrala za izvedbo, je ugotovila protikorupcijska komisija. Ponudba Traffic Designa neprimerna Na sestanku komisije so pojasnili, da je naročnik pravilno objavil obvestilo o naročilu opreme, na katerega so se odzvali trije ponudniki. Po pregledu je naročnik izbral ponudnika, za katerega je navedel, da je njegova ponudba najboljša in ekonomsko najugodnejša. Na odločitev naročnika sta se nato odzvala oba neizbrana ponudnika, ter po ugotovitvah komisije pravočasno podala zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je ob obravnavi pritožb ugotovila, da je bila ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna. Ugotovila je še, da določena oprema, ki jo je naročniku ponudil izbran ponudnik, ni tehnično ustrezala pogojem, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji. Prijavo so prejeli tudi na protikorupcijski komisiji. Prijavitelj je namreč menil, da je bila odločitev naročnika namerna, njen namen pa, da javno naročilo dobi predhodno znano podjetje. Dars bi moral ponudbo Traffic Designa zavrniti Na komisiji za preprečevanje korupcije poudarjajo, da bi moral naročnik ponudnika zavrniti, a tega ni storil, in ga je celo izbral na razpisu. S tem je kršil zakon in omogočil pridobitev koristi izbranemu ponudniku, saj je bil ta kljub nepravilni ponudbi v postopek javnega naročanja izbran kot najugodnejši ponudnik, takšno ravnanje pa ustreza definiciji korupcije. Komisija se sicer s primerom še ni nehala ukvarjati, saj so pod drobnogled vzeli tudi Dimičevo. Na okoli osem milijonov evrov vreden razpis so se poleg Traffic Designa prijavili tudi konzorcij Javne razsvetljave in francoske družbe SES in skupaj s hrvaško Telegro še Tenzor, katerega ponudbo pa je zaradi neizpolnjevanja pogojev izločil že Dars.

Stopnja brezposelnosti se je v močno zadolženi državi povzpela na 24,8 odstotka V Grčiji je stopnja brezposelnosti v tretjem letošnjem četrtletju dosegla nov rekord. Povzpela se je na 24,8 odstotka, potem ko je v enakem obdobju lani znašala 17,7 odstotka, je danes sporočil grški statistični urad. V najslabšem položaju so mladi, stari do 24 let. V tej starostni skupini je stopnja brezposelnosti dosegla 56,6 odstotka. Pri tem so še posebej ogrožene mlade ženske - brez dela jih je 65,4 odstotka. Močno zadolžena Grčija si je danes sicer vsaj nekoliko oddahnila. Finančni ministri držav v območju evra so ji odobrili sprostitev naslednjega obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči, ki je bil zadržan več mesecev in znaša 34,4 milijarde evrov, je povedal šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Denar bo v Grčijo začel pritekati prihodnji teden.

Predsednik glavnega odbora SLS Aleš Primc je izjavil, da bo glavnemu odboru stranke predlagal razrešitev predsednika stranke Bojana Šrota. Kot je pojasnil, se je za ta korak odločil, ker predsednik SLS "ne dela v interesu stranke, ampak v interesu svojega brata". Glavni odbor SLS se bo po njegovih besedah sestal prihodnji teden, ko bo o Šrotovi razrešitvi tudi glasoval. Kot je povedal Primc, še razume, da Bojan Šrot dela v interesu svojega brata, ne razume pa, da mu je interes brata edini in izključni razlog, da je predsednik stranke. Primc: Načrtno želi uničiti SLS Kot je pojasnil predsednik glavnega odbora SLS, je dolgo časa verjel, da Šrot ravna naivno. "Zdaj sem pa prepričan, da gre za načrtno delo, s katerim želi po eni strani izboljšati ugled brata v javnosti, po drugi pa načrtno uničiti Slovensko ljudsko stranko," je povedal Primc. Dokaze za to vidi v rejtingih, ki po Primčevem mnenju padajo, odkar je vodenje stranke prevzel Šrot, še nikoli v zgodovini stranke po njegovih besedah niso bili tako nizki. Kot je napovedal, bo naslednji teden sklical glavni odbor in mu predlagal, naj glasuje o razrešitvi predsednika SLS. Primc trdno prepričan v podporo odbora Na vprašanje, kakšne so možnosti, da bo Šrot razrešen, je Primc odvrnil, da je trdno prepričan, da ima podporo glavnega odbora. Vsi, ki kot kandidati hodijo v predvolilnem času po terenu, po njegovem prepričanju dobivajo iste informacije in ista sporočila s strani volivcev. Ta sporočila pa so takšna: "Saj bi vas volili, ampak zakaj predsednik dela to, kar dela," je pojasnil Primc. Po njegovih besedah so postopki, povezani z razrešitvijo predsednika stranke, jasni. "Ko predsednik stranke odstopi, lahko glavni odbor določi tistega, ki ga bo nadomeščal oziroma opravljal funkcijo predsednika v času do kongresa," je pojasnil. ''Ko bi mu moral ploskati, bi se najraje skril'' Primc je na vprašanje, ali je na njegovo odločitev vplivalo tudi četrtkovo soočenje na POP TV, odgovoril, da je bilo to soočenje le še pika na i. Pojasnil je, da je sedel v publiki. "In ko bi moral človek na vsako izjavo svojega predsednika ploskati, bi se najraje skril," je povedal Primc, ki meni, da so to težki časi za stranko. Primc je prepričan, da bi bilo treba tako imenovane tajkune pozapreti in razlastiti. Na vprašanje, ali tudi predsednikovega brata, pa je odgovoril: "Vse."

Delavci naj vložijo ugovore Delavci nekdanje steklarne iz Rogaške Slatine so začeli prejemati dohodninske odločbe, po katerih morajo plačati dohodnino od bruto plač, čeprav jim delodajalec ni plačeval prispevkov. Davčni urad je podjetju odobril odlog plačila prispevkov za zaposlene, ta isti organ pa zdaj od delavcev z odločbami zahteva plačilo dohodnine od bruto plače, ki je delavci niso prejeli. Zanima nas, kako davčni urad to opravičuje, tudi za leta nazaj, ko smo to prav tako plačevali, ob tem pa smo prejemali le neto plače, niso pa bili plačani naši prispevki, je dejal Božidar Hrup iz odbora za zaščito pravic nekdanjih delavcev Steklarske nove. Durs Ravnamo v skladu s pravili Pravi tudi, da davčna uprava vztraja, da je njihovo ravnanje v skladu s pravili, saj izračunajo dohodnino od obračunanih in ne plačanih prispevkov. Po njegovem mnenju je absurdno, da je prav ta organ odobril odlog plačila prispevkov, kar bo za marsikaterega delavca zelo slabo pri izračunu pokojnine. Že zdaj se namreč ukvarjajo s primerom šestih ljudi, ki bi se želeli upokojiti, a tega ne morejo storiti, ker nimajo plačane beneficirane dobe. Delavce je odbor zato pozval, naj na svoje odločbe vložijo ugovore. Tukaj pa ne gre samo za primer Steklarske nove, ampak tudi za druga podobna podjetja. Če bodo vsi vložili ugovore, se bo davkarija verjetno zganila, saj bo imela, če ne drugega, zelo veliko dela, je še dejal predstavnik odbora.

Atene - Bonitetna agencija Fitch je v torek znižala bonitetno oceno na dolgoročni državni dolg Grčije z A- na BBB+, že v ponedeljek pa je agencija Standard & Poor's opozorila pred znižanjem ratinga A- tej članici območja evra. To krepi zaskrbljenost v območju evra, saj bi grške banke utegnile ostati brez dostopa do refinanciranja v okviru ECB. Evropska centralna banka (ECB) namreč trenutno za zavarovanje likvidnosti, ki jo namenja bančnemu sistemu v okviru različnih operacij refinanciranja, sprejema zavarovanje z najnižjo bonitetno oceno BBB-, ob koncu prihodnjega leta pa naj bi to pravilo spremenila na raven pred izbruhom finančne in gospodarske krize, to je na najnižjo boniteto A-. Grške banke tako zaenkrat še lahko uporabljajo državne obveznice za zavarovanje v okviru refinanciranja ECB, a že v začetku 2011 bi lahko, če bodo ostale bonitetne agencije sledile zgledu Fitcha, grške banke ostale brez dostopa do tega ključnega vira likvidnosti in bi se morale zadolževati pod veliko manj ugodnimi pogoji. To bi bil prvi tak primer v zgodovini evrskega območja in bi utegnil pripeljati do resnih težav na grškem bančnem trgu. Edini kratkoročni način za razrešitev tega bi bila še ena posebna krizna sprememba pravil ECB, a zaenkrat v Frankfurtu po pisanju tujih tiskovnih agencij za tak ukrep ni veliko pripravljenosti. Kot je v ponedeljek dejal predsednik ECB Jean-Claude Trichet, od Grčije pričakujejo "pogumne" odločitve na področju javnih financ. Glavni razlog za znižanje bonitetne ocene je bil namreč po navedbah Fitcha "nizka verodostojnost javnofinančnih ustanov in okvirja javnofinančne politike". Grčija bo v letošnjem letu zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 12,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v skladu s proračunskim predlogom nove socialistične vlade pa naj bi ga prihodnje leto z različnimi ukrepi oklestili vsaj na 9,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi pred stabilizacijo prilezel celo do 130 odstotkov BDP. Fitch je sicer omenil, da iz napovedi vlade razume, da naj bi v skladu s priporočili Evropske komisije do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj uspela zmanjšati na raven treh odstotkov BDP, kot to predvideva pakt o stabilnosti in rasti. Tako v Bruslju kot v pomembnejših bonitetnih agencijah pa dvomijo v resničnost in verodostojnost napovedi grških oblasti. Grške javne finance so namreč že vrsto let v hudih težavah, saj država zaradi neučinkovitega pobiranja davkov ne uspe zbrati dovolj proračunskih prihodkov, na drugi strani pa ji zaradi glasnega nasprotovanja različnih družbenih skupin, ki se pogosto sprevrže celo v nasilne proteste, ne uspe zmanjšati odhodkov. Kriza je razmere le še zaostrila. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je v torek posvaril, da so "težke razmere v eni članici območja evra razlog za zaskrbljenost v celotnem območju". "Jasno je, da se Grčija sooča z resnimi gospodarskimi in javnofinančnimi težavami, a potrebni so dodatni ukrepi," je povedal in dodal, da je proračunski predlog "prvi korak v pravi smeri". "Evropska komisija je pripravljena grškim oblastem pomagati pri pripravi celovitega programa javnofinančne konsolidacije in strukturnih reform," je zaključil. Fitch je v torek sicer znižal tudi bonitetne ocene za štiri glavne grške poslovne banke. Te zaenkrat še poslujejo ustrezno, a imajo v svojih bilancah veliko državnih obveznic, zato bi padec ratinga grškega državnega dolga lahko poslabšal njihov položaj.

1120 od 1164 zaposlenih v Žitu je zaposlenih za nedoločen čas Predsednik uprave Žita Janez Bojc je v sporočilu za javnost zapisal, da pogodba med agencijo Job service in delavci naj ne bi bila skladna z zahtevami slovenske delovnopravne zakonodaje. Pogodba med Žitom in agencijo Job Service namreč določa, da mora agencija pri sklepanju pogodb o zaposlitvi z najetim delavcem upoštevati veljavno slovensko zakonodajo. Po mnenju odvetniške pisarne Žita pa pogodba med agencijo in delavci ni skladna z zahtevami in standardi slovenske delovnopravne zakonodaje. Zaradi navedene kršitve smo danes odpovedali pogodbo. Vsem najetim delavcem, ki sodelujejo z agencijo, smo ponudili možnost nadaljnjega dela v Žitu prek drugih zaposlitvenih agencij, je zapisal Bojc. Predsednik uprave je dodal, da v Žitu vse delavce, ki jih najemajo prek različnih zaposlitvenih agencij, v povprečju plačujejo 1380 evrov, za nikogar pa manj kot 1146 evrov bruto za polni delovni čas, odvisno od delovnega mesta in izmene. Žito v vrhu družb z vidika zaposlovanja za nedoločen čas V Žitu je sicer zaposlenih 1164 ljudi, 1120 za nedoločen čas, 44 pa za določen čas. Glede na sezonske potrebe proizvodnje pa poleg tega najamejo v povprečju 50 delavcev prek agencij. Bojc je zapisal, da se s tako visokim deležem zaposlenih s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas z vidika zaposlovanja za nedoločen čas Žito uvršča v sam vrh družb. Storitve agencij za zaposlovanje so po mnenju Bojca potrebne zato, ker količine naročil v času nihajo in teh nihanj ni mogoče predvideti vnaprej. Z dodatnim zaposlovanjem ob viških proizvodnje lahko hkrati zagotavljajo delo dodatnim delavcem in pravočasno izpolnitev naročil, je zapisal Bojc, ki je zagotovil, da z vsemi ostalimi zaposlitvenimi agencijami sodelujejo korektno. Predsednik uprave Žita je v sporočilu za javnost še zapisal, da bo Žito v okviru pravnih možnosti še naprej ščitil delavce in ukrepal za preprečitev kršenja njihovih pravic. Pri tem je dodal, da bodo sindikate in zaposlene posebej pozvali, da jih tudi v prihodnje opozorijo na morebitne sporne prakse v njihovem pogodbenem odnosu z zaposlitvenimi agencijami.

Po objavi podatkov o manjši potrošniški porabi v ZDA se je na Wall Streetu zgodil nov delniški pogrom. Vlagatelje je strah pred slabim prazničnim izkupičkom trgovcev. Ameriške kupce v času finančne krize pretirano ne ganejo niti razprodaje. Delniški indeks Dow Jones je ponedeljkovo trgovanje sklenil pri 8149,09 točke, kar je za 7,70 odstotka manj kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 8,95 odstotka in se ustavil pri 1398,07 točke. Indeks S & P je potonil za 8,9 odstotka, njegov finančni del je izgubil vrednost rekordnih 17 odstotkov. Gibanje tečajev delnic je sledilo ponedeljkovi razprodaji delnic na Wall Streetu, ki ji je botroval nov val neugodnih podatkov o stanju v ameriškem gospodarstvu. Delnice so začele drseti takoj po objavi prvih podatkov o potrošniški porabi v ZDA med prazniki, ki so mešani. Vlagatelje so dodatno šokirali podatki raziskovalne hiše ShopperTrak RCT, ki spremlja poslovne rezultate več kot 50.000 trgovskih hiš. Ob prvem prazničnem vrhuncu v ZDA dan zahvalnosti so zaznali zgolj umirjeno rast prodaje, čeprav nekateri prodajalci poročajo o boljši prodaji od pričakovane. Zaskrbljeni vlagatelj na Wall Streetu Novice so pri vlagateljih vzbudile skrbi, da nadaljevanje upadanja potrošniške porabe še dodatno obremenilo že tako ogroženo ameriško gospodarstvo. V času praznikov se v ZDA ustvari kar 40 odstotkov vsega prometa v maloprodaji. Potrošniška poraba je okostje gospodarstva ZDA in predstavlja do 70 odstotkov ameriškega BDP. Končni udarec vlagateljem pa je zadalo uradno potrdilo, da je ameriško gospodarstvo že od decembra lani v recesiji. Poleg vsega so v javnost prišli tudi podatki o padcu industrijske proizvodnje in velikemu zmanjšanju poslov v gradbeništvu. Zaskrbljenosti nista umirila niti govora guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernanka in finančnega ministra Henryja Paulsona, ki sta najavila nove ukrepe za blaženje finančne krize. Obžalovanje zaradi finančne krize je v ponedeljkovem pogovoru za televizijo ABC izrazil tudi ameriški predsednik George Bush. Izrazil je pripravljenost podpreti dodatne ukrepe v boju proti krizi in recesiji. Zanimiva je njegova izjava, da so bili temelji krize postavljeni že več let, preden je sam postal predsednik ...

Potres na Japonskem bo zavarovalnice po prvih ocenah stal 35 milijard dolarjev. Analitiki pa za enkrat ocenjujejo do bodo stroški odpravljanja vseh posledic potresa in cunamija znašali najmanj 180 milijard dolarjev. Profesor Charles Hori Oka z univerze v Osaki je za BBC povedal, da bo lahko vpliv na gospodarstvo globalen. Japonska vlada bo imela še več dolgov, kot jih ima sedaj. To bo lahko povzročilo zvišanje obrestnih mer na Japonskem in drugod po svetu. Prve ocene kažejo, da bo zavarovalnice potres na Japonskem stal 35 milijard dolarjev. Niso pa še ocenili škode, ki jo je povzročil popotresni cunami. Tudi škode, ki bo nastala zaradi poškodb infrastrukture in izpada proizvodnje, strokovnjaki še niso izračunali. Podatki o nastali škodi so namreč še preveč nezanesljivi, da bi bilo mogoče narediti oceno. Tako so zaenkrat naredili samo ocene škode na zavarovanih poslopjih, ki je nastala kot posledica tresenja tal. Z izplačili odškodnin bodo predvidoma najbolj obremenjene največje pozavarovalnice na svetu, ugotavlja danes objavljena analiza bonitetne agencije Moodys. Pri tem izrecno izpostavlja največjo svetovno pozavarovalnico Munich Re ter pozavarovalnici Swiss Re in Hannover Rück. Višine ocenjenih izplačil Moodys ne navaja. Največje evropske zavarovalnice, kot sta denimo Allianz in Zurich, imajo na Japonskem le majhne tržne deleže. Skoraj 90 odstotkov tamkajšnjega trga premoženjskih in nezgodnih zavarovanj obvladujejo le trije japonski koncerni. V pozavarovalnici Munich Re še nimajo nobene ocene o višini škode. Zaradi obsežnosti katastrofe bo potrebnega še kar nekaj časa, da bo mogoče vsaj približno oceniti višino škode, so po poročanju dpa sporočili iz koncerna s sedežem v Münchnu. Mesto Otsuči Jedrske nesreče ne pokrivajo Se pa zavarovalnicam ni treba bati izplačil odškodnin zaradi nesreč v jedrskih elektrarnah. Pri zavarovanjih škode na reaktorjih in zgradbah so posledice potresov in cunamijev izključene, je poročal časnik Financial Times Deutschland. Posledic jedrskih nesreč praviloma ni mogoče zavarovati. Škodo je komajda mogoče oceniti, premije za takšno zavarovanje pa bi bile izredno visoke. Časnik, ki se sklicuje na informacije pozavarovalnic, ob tem navaja, da japonski upravljalec jedrskih elektrarn Tokyo Electric Power od lanskega septembra ni plačal nobene zavarovalne premije za svoje nuklearke, temveč morebitno škodo na svojih objektih poravnava sam. Katastrofa tudi na tokijski borzi Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes, prvi trgovalni dan po močnem potresu in uničujočem cunamiju, krepko znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9620,49 točke. To je 633,94 točke oziroma 6,18 odstotka nižje kot v petek. Indeks Nikkei je z več kot šestodstotnim padcem zabeležil največji padec po oktobru 2008. Promet na vodilni azijski borzi je bil rekorden, saj so se lastniki delnic lotili razprodaj. Delnice so potonile Vlagatelji na tokijski borzi se bojijo posledic katastrofe, ki bo imela mednarodne razsežnosti. Razpoloženje je bilo že pred potresom predvsem zaradi nemirov v arabskem svetu precej čemerno. Po potresu in cunamiju ter zdaj tudi jedrski grožnji pa so delnice potonile. Padec tudi na Wall Streetu Zaradi potesa na Japonskem se znižujejo tudi tečaji delnic na Wall Streetu. Padec najbolj občutijo ameriške energetske družbe, ki so navzoče na japonskem trgu delnice koncerna General Electric, ki sodeluje pri jedrskih projektih na Japonskem, so se denimo pocenile že za več kot dva odstotka. Prav tako so pozornosti vlagateljev deležne delnice zavarovalnic, cenijo pa se tudi delnice japonskih podjetij, ki kotirajo na borzi v New Yorku. Med njimi so se že za skoraj pet odstotkov pocenile delnice proizvajalca avtomobilov Toyota, ki je sporočil, da je začasno zaustavil proizvodnjo v vseh svojih tovarnah na Japonskem. Na tokijski borzi Toyota, Nissan in Honda začasno zaustavili proizvodnjo Severovzhod države je središče japonske avtomobilske industrije, tam pa ima sedež tudi nešteto dobaviteljev rezervnih delov. Potres je na tamkajšnji cestni in pristaniški infrastrukturi povzročil ogromno škodo. Danes stojijo tudi tekoči trakovi v mnogih japonskih podjetjih. Številni proizvodni obrati so uničeni, dobava električne energije pa je okrnjena. Danes so ostale zaprte tudi številne trgovine v središču Tokia. Distributer elektrike Tokyo Electric Power je danes na območju Tokia začel z redukcijami električne energije, potem ko je v njegovih jedrskih elektrarnah v prefekturi Fukušima prišlo do taljenja reaktorskih sredic. Delnice družbe Tokyo Electric Power so se danes na borzi v Tokiu pocenile za 23 odstotkov. Proizvajalec avtomobilov Toyota Motor je od danes do srede ustavil proizvodnjo v vseh svojih tovarnah na Japonskem. Po poročanju agencije Kyodo News gre za varnostni ukrep za zaposlene na prizadetih območjih in njihove družine. Zaradi tridnevnega premora bo prišlo do izpada proizvodnje v višini 40.000 avtomobilov. Podobno so se odločili tudi v Toyotinih hčerinskih družbah Daihatsu Motor in Hino Motors ter v konkurenčni družbi Nissan Motor. V družbi Isuzu Motors pa so se odločili ustaviti proizvodnjo celo do petka. Toyotine delnice so se danes na borzi pocenile za 7,9 odstotka, Hondine za 6,5 odstotka, Nissanove pa za 9,5 odstotka. Tečaj delnic družbe Mitsubishi Motors se je znižal za 11,8 odstotka, Isuzu Motors pa za 9,2 odstotka. Ker je okrnjena dobava avtomobilskih delov, so morali proizvodnjo v svojih obratih na prizadetih območjih ustaviti tudi v proizvajalcu avtomobilov Honda Motor. Proizvodnja ne bo stekla najmanj do 20. marca, so sporočili iz družbe, katere edini delujoči obrat je le še tisti za proizvodnjo motornih koles na otoku Kjušu, a bodo v torek zaprli tudi tega. Proizvajalec zabavne elektronike Sony je ustavil proizvodnjo v tovarni lepilnih trakov v bližini mesta Kanuma severno od Tokia. Tudi iz konkurenčne družbe Toshiba so sporočili, da bodo v mestu Fukaja pri Tokiu ustavili proizvodnjo ploskih zaslonov. Po potresu se cene nafte gibljejo pod 100 dolarji Japonska je sporočila, da bo podjetjem dovolila, da sprostijo 8,9 milijonov sodčkov surove nafte iz strateških zalog ter tako omilijo krizo. Sicer bi morali, v skladu s sistemom, ki je bil uveden leta 1993, počakati 70 dni, a se je trgovinski minister Banri Kaieda odločil, da zaradi krize sprosti obvezni časovni okvir. Po potresu in cunamiju, ki sta v petek opustošila severovzhod Japonske in utegneta tretje največje gospodarstvo na svetu vnovič pahniti v recesijo, so se cene nafte v današnjem azijskem elektronskem trgovanju znižale. Za sod ameriške nafte je tako treba odšteti manj kot 100 dolarjev. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena aprila, se je do poldneva po singapurskem času v elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku pocenila za 1,63 dolarja, na 99,53 dolarja za 159-litrski sod. V petek se je ta nafta pocenila za 1,54 dolarja, na 101,16 dolarja. Aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so se v Londonu pocenile za 2,02 dolarja, na 111,82 dolarja. Na kratki rok bo sicer zaradi potresa na Japonskem verjetno prišlo do zmanjšanja povpraševanja, a se bo zaradi motene proizvodnje jedrskih elektrarn uvoz nafte povečal, to pa bo na daljši rok spodbudilo rast cen, je povedal analitik pri Barclays Capital Chen Xin Yi. Nafta se je konec minulega tedna začela ceniti takoj potem, ko je katastrofalen potres prizadel Japonsko, sledil pa mu je še cunami, ki je udaril na severovzhodno obalo države ter se razširil po Pacifiku. Trgovci z nafto se bojijo, da bo katastrofa okrnila porabo energentov na Japonskem, tretjem največjem gospodarstvu na svetu. Preberite tudi Reševalci so na dveh obalah japonske prefekture Mijagi odkrili približno 2.000 trupel. Reševalci hitijo z akcijo, pri tem pa jim pomagajo tudi tujci. Strahovi, da bi lahko v jedrski elektrarni Fukušima odjeknila še kakšna eksplozija, so se uresničili. Eksplodiralo je v reaktorju številka 3, vendar pristojni zagotavljajo, da je sredica reaktorja ostala nepoškodovana.

Ljubljana - Predstavniki korporacije Al Amad iz Savdske Arabije so se danes v Ljubljani sestali s predsednikom in generalnim direktorjem GZS, Zdenkom Pavčkom in Samom Hribarjem Miličem. Dogovorili so se za organizacijo obiska slovenske gospodarske delegacije v Savdski Arabiji, ki naj bi bil v prvi polovici tega leta. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Pavček je poudaril, da ima slovensko gospodarstvo velik interes za sodelovanje z arabskim svetom. Izpostavil je, da vidi vlogo direktorja in lastnika korporacije Al Amad Fareeda J. Al Harazija pri tem sodelovanju v luči predstavljanja slovenskega gospodarstva, so sporočili z GZS. Hribar Milič je izpostavil interes, da slovenska gospodarska delegacija že v maju ali juniju obišče Savdsko Arabijo. Al Harazi pa je potrdil sodelovanje pri organizaciji slovenskega obiska in dodal, da bo nemudoma začel z vsemi potrebnimi pripravami. Al Harazi in direktor Tovarne vozil Maribor Dušan Mežnar sta danes na GZS podpisala pogodbo o zastopanju Tovarne vozil Maribor v Savdski Arabiji, Katarju, Dubaju, Bahrajnu, Abu Dabiju, Omanu in Kuvajtu. Pavček je ob tem izrazil zadovoljstvo, pri čemer "je to dobra osnova za sodelovanje, ki se naj v prihodnje širi tudi na druge gospodarske subjekte in poslovna področja", Hribar Milič pa je izrazil prepričanje, da bosta obe strani zadovoljni s poslovnim sodelovanjem. Poudaril je, da je slovensko gospodarstvo konkurenčno tako po ceni kot kakovosti. "Naše izdelke in storitve ceni vsa EU, pa tudi druge države po vsem svetu," je dejal Hribar Milič. Tovarna vozil Maribor in Al Amad sta v torek podpisala pogodbo v vrednosti 25 milijonov evrov, po kateri bodo Mariborčani v prihodnjih petih letih v Savdsko Arabijo prodali sto nizkopodnih avtobusov MB 1341. Blagovna menjava med Slovenijo in Savdsko Arabijo je lani znašala 111,4 milijona evrov, izvoz je bil vreden 30,9 milijona evrov, uvoz pa 80,5 milijona evrov. Slovenija je izvozila zlasti obdelan les, merilnike porabe plinov, papir in karton ter netkani tekstil, uvozila pa olja iz nafte ali bituminoznih materialov, ciklične ogljikovodike, druge plošče, etre, perokside etrov, ketonov in heterociklične spojine, so še navedli na GZS.

Banalna napaka sprožila preplah na finančnih trgih Bonitetna hiša Standard & Poors S&P je navedla, da je zmotno sporočilo, v katerem so Franciji znižali bonitetno oceno, zakrivila posodobitev na njihovem portalu. Med posodabljanjem je pri Franciji prišlo do napake, ki je sprožila avtomatsko pošiljanje elektronske pošte oz. zmotnih sporočil. Četrtkovo zmotno sporočilo je bilo torej tehnična napaka, ki ni nikakor povezana z bonitetno oceno Francije, so znova zagotovili v S & P. N/A sprožil celo zmedo Kot so poudarili v izjavi za javnost, so decembra lani za testne namene na svoj globalni kreditni portal namestili oceno tveganja bančnega sektorja BICRA za Francijo, medtem ko ocen za druge države pozneje niso dodajali. Ko so v četrtek v bonitetni agenciji na portal namestili nove preglede ocen BICRA, pa se je v zvezi s Francijo na spletni strani pojavilo avtomatično opozorilo N/A ali ni na voljo . To je po pojasnilih predstavnikov S & P povzročilo avtomatsko pošiljanje elektronskih sporočil o znižanju bonitetne ocene Francije. Sistem je napačno interpretiral spremembo podatkov kot znižanje bonitetne ocene in sprožil pošiljanje e-pošte omejenemu številu naročnikov oz. naročnikom, ki so izrazili željo po pridobivanju opozoril, so navedli v bonitetni hiši. Vztrajen boj Francije za trojni A Francija je sicer ena od šestih držav v evrskem območju, ki se še ponašajo z najvišjo bonitetno oceno AAA. S takšno boniteto se lahko pohvalijo še Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Finska in Nizozemska. Ker se je napaka takoj odrazila na kapitalskem trgu in so se vlagatelji pomirili šele, ko je S & P objavil popravek, se je francoska vlada na incident odzvala zelo jezno, saj je že več tednov pod močnimi pritiski trgov in se z vsemi močmi trudi ohraniti najboljšo možno oceno. Kritični so bili tudi v Bruslju, kjer so dogodek označili za resen incident . Napaka je še podkrepila potrebo po novih, strogih pravilih delovanja bonitetnih agencij, ki jih bo komisija predstavila v torek, so poudarili.

Ljubljana - Mali delničarji Lepenke bi lahko že v nekaj tednih dočakali vračilo zemljišč, strojev in drugega premoženja, ki ga je iz družbe mimo njihove vednosti "odpeljal" eden najpremožnejših Slovencev Martin Odlazek, bolj znan kot lastnik Papirja Servisa. Medtem ko se nezadržno bliža izvedba posebne revizije, ki so si jo morali mali delničarji izboriti prek sodišča, vse bolj dejavna pa naj bi bila v zvezi s tem primerom tudi policija, so jih Odlazkovi obvestili, da bo v septembru sklicana skupščina Lepenke. Na njej bi razveljavili potencialno sporno razprodajo premoženja družbe, do katere je prišlo v letu 2010. Po nekaj mesecih zavlačevanja naj bi se Odlazkovi omehčali tudi glede založitve 10.560 evrov visokega predujma, s čimer bi revizorji po polletni zamudi le smeli začeti delo, trdijo naši viri. Vendar je še vprašanje, ali se bodo obljube sploh uresničile. Še preden bi sklep Kranjskega sodišča o izterjavi desetih tisočakov postal pravnomočen, so drugi upniki pred 14 dnevi blokirali edini transakcijski račun Lepenke. Verjetno ni niti, da bi bili mali delničarji zadovoljni z vračilom premoženja, saj bodo zemljišča v Tržiču še vedno obremenjena z večmilijonskimi posojili, ki so jih Odlazkove družbe najele še pred prenosom lastništva. Prav zaradi tega so ogorčeni mali delničarji Lepenke, ki so prepričani, da so zemljišča vredna dosti več od 3,2 milijona evrov z DDV (2,6 milijona evrov neto), kolikor je zanje odštel Papir Servis. Ne nazadnje Lepenka zanje ni iztržila kupnine v denarju, temveč je celotni znesek nakazala nazaj v zameno za manjšinski delež podjetja Algas. Gre za "prazno" podjetje, ki služi izključno za vzdrževanje strukture Odlazkovega imperija. Zato pa naj Papir Servis ne bi bil pripravljen vračati proizvodnje in delavcev. Več kot dve leti po njihovem prenosu ostaja odprto tudi vprašanje, kolikšno nadomestilo bi morala Lepenka dobiti. Odlazkovi so namreč ta izračun prepustili posebni reviziji, ki pa se, kot rečeno, še ni začela. Pri tem velja opozoriti, da so Odlazkovi le okoli 90-odstotni lastniki Lepenke, v njenem lastništvu pa so tudi Jože Prosen, Gorenjski glas, Varnost Rival sistemi in drugi delničarji.

Mesec maj je bil slab za azijske borze, delnice so se v povprečju pocenile za 11 odstotkov, k temu je deloma pripomogel tudi današnji padec Zadnji trgovalni dan v maju je na azijske borze prinesel padec indeksa MSCI Asia Pacific za okoli odstotek, v vsem mesecu pa se je znižal za 11 odstotkov. To je največji mesečni padec po oktobru 2008. Nižja rast industrijske proizvodnje na Japonskem Zaskrbljenost zaradi širjenja evropske dolžniške krize ostaja, včeraj so se tako po rekordni obrestni meri zadolžili Španci. V Grčiji ankete kažejo, da ljudje pred novimi volitvami niso naklonjeni varčevalnim ukrepom. Na Japonskem se je industrijska proizvodnja zvišala za manj, kot so pričakovali analitiki, danes so se cenili predvsem večji izvozniki. Nikkei ob 1,2 odstotka Japonski indeks Nikkei se je tako znižal za 1,2 odstotka, pol manjši je bil padec v Hong Kongu. Kitajske delnice so se v povprečju pocenile za 0,3 odstotka, korejske pa za pol odstotka.

Premier Borut Pahor odhaja na tretji vrh Afrika-EU v Tripoli, kjer se bo srečal tudi z Gadafijem. Po vrhu naj bi bilo več znanega o libijski investiciji v Stožice. Na vrhu Afrika - EU bodo med drugim razpravljali o miru in varnosti, okoljskih spremembah, regionalni integraciji in razvoju zasebnega sektorja. Vrh bo tudi priložnost za potrditev skupne strategije, ki so jo sprejeli na vrhu v Lizboni decembra 2007, sporočajo iz Pahorjevega kabineta. Pahor se bo tako med drugim sestal s predsednikom libijske vlade El Baghdadijem Ali El Mahmodijem. Beseda bo tekla o bilateralnih odnosih med državama. Izpostavila naj bi predvsem gospodarsko sodelovanje med državama in gospodarske priložnosti, ki jih imajo slovenska podjetja v Libiji in investicije Libijske investicijske oblasti v Sloveniji. Pahor se bo ob robu vrha sestal tudi s predsednikom Moamerjem Gadafijem. Po koncu vrha bo najverjetneje več znanega o libijski investiciji v Športni park Stožice. Spomnimo, premier je v petek napovedal, da so Libijci v Stožice pripravljeni vložiti 30 milijonov evrov. Informacijo o tem pa je Pahor dobil po diplomatski pošti iz Libije.

Družba bo sodišču predložila načrt reorganizacije Uprava Merkurja je sprejela sklep o insolventnosti družbe, saj je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Lastnike bodo zato pozvali k dokapitalizaciji. Predsednik uprave Bojan Knuplež pravi, da so do takšnih razmer privedle različne okoliščine, in sicer organizacijska neustreznost, splošna kriza, izčrpavanje prek menedžerskega odkupa in spremenjene okoliščine na trgu. Zdaj bo najprej treba izvesti sanacijski program, Merkur pa bo pozval obstoječe lastnike k dokapitalizaciji v višini nekaj deset milijonov evrov, ki bi bila mogoča tudi v obliki konverzije terjatev v lastniški delež. Najverjetnejša je prisilna poravnava Po njegovem je najverjetnejši scenarij nadaljnje usode družbe prisilna poravnava. A Knuplež še ne ve, v kolikšni meri bodo upniki, med katerimi je 18 bank in okrog 1.500 dobaviteljev, poplačani, a je zagotovil, da v podjetju imajo denar za plače zaposlenih. Bo pa družba še pred iztekom enomesečnega roka sodišču predložila načrt finančne reorganizacije. Sklep o insolventnosti Merkurja je uprava sprejela na podlagi ponovno revidiranega letnega poročila, polletnih knjigovodskih izkazov in številnega gradiva podpornih služb ter zunanje svetovalne službe. Vse ugotovitve so pokazale dolgoročno plačilno nesposobnost. Insolventnost so sicer razglasili samo za krovno družbo, medtem ko v Big Bangu, ki posluje z dobičkom, to ni potrebno, v Mersteelu pa podobna poteza ni izključena. Knuplež pričakuje konstruktivnost upnikov Od upnikov pričakujem, da bodo konstruktivni pri saniranju Merkurja in bodo podprli sanacijo, je dejal Knuplež, ki si želi postopke čim bolj skrajšati. Vsak mesec, ki ga podjetje preživi v agoniji, je potem za leto dni več okrevanja, meni. Predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar pa je zagotovil, da vsi dogovori potekajo v dogovoru z lastniki. Ta ukrep razglasitve insolventnosti je le korak na poti, po kateri hodimo že nekaj mesecev. Proces pogajanja, ki poteka, se bo normalno nadaljeval, saj je dogovor z upniki nujen tudi za uspešnost v sami prisilni poravnavi, ki se zdaj kaže kot najverjetnejši naslednji korak in kjer je potrebno zagotoviti strinjanje vsaj 60 odstotkov upnikov, je pojasnil. Na razglasitev insolventnosti se je odzvalo ministrstvo za gospodarstvo, kjer pravijo, da se zavedajo, da je Merkur veliko in pomembno podjetje, od uspešnosti katerega je odvisna tudi uspešnost poslovanja vrste slovenskih podjetij. Upamo, da bosta uprava in nadzorni svet skupaj z upniki in dobavitelji uspela najti ustrezno, optimalno rešitev za sanacijo. Tajnikar Dokapitalizacija je nerealna A po mnenju ekonomista Maksa Tajnikarja Merkur nima takega lastnika, ki bi lahko speljal verjetno obsežno dokapitalizacijo. Dokapitalizacija je nerealna možnost, je prepričan. Zaradi velikih obveznosti Merkurja do bank in dobaviteljev je tako po njegovih besedah najbolj verjetna prisilna poravnava ali pa celo prostovoljna poravnava, medtem ko razmere po njegovem še niso zrele za stečaj. Sanacijski program še ni znan Rešitev Merkurja je zdaj torej v sanacijskem programu, ki ga uprava še ni predstavila javnosti, saj naj bi bil pripravljen do konca meseca. Znane pa so že nekatere podrobnosti iz programa, ki se tičejo predvsem števila presežnih delavcev - od 4.800 zaposlenih jih je v celotni Merkurjevi skupini 1.080, od tega 100 v Mersteelu. Sanacijski program morajo potrditi predvsem banke upnice, ki jim mora oslabljeni Merkur do konca meseca plačati 100 milijonov evrov. Zato mora vsebovati tudi reprogramiranje posojil in dokapitalizacijo v predvideni višini od 70 do 80 milijonov evrov. Vendar naj bi upniki po neuradnih podatkih svoje sodelovanje pri sanaciji pogojevali z razlastninjenjem Merfina, ki je z menedžerskim prevzemom eden izmed osrednjih krivcev za nastali položaj v največjem slovenskem trgovcu s tehničnim blagom. Da Merkur ostane, je pomembno za industrijo Zainteresiranost za to, da Merkur ostane delujoče podjetje, je že izrazil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Verjamem, da bo ne glede na današnjo informacijo deloval naprej. Mislim, da bo to moralo pospešiti dogovor z največjimi upniki in predvsem z bankami. Zdi se mi, da bosta ključna naslednja dva tedna, je dejal. Glede morebitnega sodelovanja Gorenja pri finančni sanaciji Bobinac ni želel ničesar prejudicirati. Smo pa v razgovorih tako z vodstvom Merkurja kot po nekaterih drugih kanalih. Ogromno je dobaviteljev, bank, poslovnih partnerjev, ki jim je v interesu, da Merkur obstane. Po informacijah, ki jih ima predsednik uprave Gorenja in ki so tudi javno dostopne, brez dokapitalizacije ne bo šlo, verjame pa tudi, da bo sklenjen dogovor med bankami, upniki in Merkurjem. To je pomembno ne samo za Gorenje, ampak za slovensko industrijo. Gre za prvo slovensko tehnično trgovino, ki odpira police slovenskim izdelkom ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Zahodnem Balkanu, je poudaril.

Okrogla miza Prihodnost Slovenije - Podjetniške prave ideje Težava slovenskega podjetniškega prostora je, da nimamo mentorjev in poslovnih angelov, ki bi na podlagi svojih izkušenj pomagali mladim podjetnikom z dobrimi idejami, ki jih v Sloveniji ne primanjkuje, je poudaril Jugoslav Petković. Mladi uspešni podjetniki, ki so sodelovali na okrogli mizi Prihodnost Slovenije - Podjetniške prave ideje , so poudarili, da je za uspeh najbolj pomembno, da se v idejo, izdelek in podjetje verjame in da se vztraja na začrtani poti ne glede na težave, s katerimi se bodo mladi podjetniki srečevali na svoji podjetniški poti. Slovenija je zaprto poslovno okolje Jugoslav Petković je ustanovitelj podjetja Mimovrste, ki kupcem ponuja širok nabor izdelkov, podjetje pa od ustanovitve raste s približno 100% letno rastjo in vsako leto doseže več milijonov evrov prometa. Po njegovih besedah morajo podjetniki o svojih idejah čim več govoriti, da že pri laični populaciji vidimo odziv , še bolje pa je po njegovem mnenju, če imajo mladi podjetniki priložnost idejo predstaviti ljudem, ki lahko dajo strokovne nasvete. Zatrdil je, da je Slovenija zaprto poslovno okolje, kjer ne poznamo mentorjev in poslovnih angelov, ki bi mladim podjetnikom pomagali , kar je po njegovem prepričanju posledica tega, da v Sloveniji ni veliko uspešnih podjetnikov, ki so sami začeli iz nič . Ti podjetniki bi lahko bili mentorji podjetnikom, ki želijo uspeti s svojo idejo in izdelkom, meni. Dodal je, da je pri nas veliko ljudi z dobrimi idejami, ki potrebujejo pomoč ravno pri iskanju priložnosti. Gašper Koren iz skupine Zemanta, ki posluje v treh podjetjih v Sloveniji, Veliki Britaniji in ZDA, med njihovimi strankami pa najdemo Yahoo, Hachette in AOL, Forbes, Washington Post, Wired in Discovery, je poudaril, da je Slovenija privlačna za mlade inženirje, saj je kakovost življenja pri nas višja kot recimo v ZDA ali Rusiji, od koder prihajajo trije Zemantini inženirji, ki ustvarjajo v Sloveniji. Koren je pojasnil, da ne glede na to, da so mednarodno podjetje, tržijo produkt, ki nastaja v Sloveniji. Zatrdil je, da se za zdaj ne nameravajo seliti. Zemanto je Petkovič izpostavil kot dober primer uspešnega podjetja, ki pomaga mladim podjetnikom. Poslovni načrt Omenjena podjetnika sta pri iskanju investitorjev in strateških partnerjev poudarila pomembnost priprave poslovnega načrta. Da ti uspe pridobiti naložbo brez poslovnega načrta, je bolj izjema kot pravilo, je poudaril Petkovič, ki meni, da je poslovni načrt tudi odraz tebe kot podjetnika, kar je po njegovih besedah tudi pomembno za pridobitev investitorja, ki po navadi bolje ve, kako monetizirati neko idejo. Vendar je pri mladih podjetjih treba biti previden pri pripravi poslovnega načrta, ki ga ne delaš zato, da bi napisal vse teoretične kategorije, ki morajo biti, da bi na desetinko natančno napisal proizvodno in prodajno ceno in podobno, ampak zato, da pokažeš investitorju, da razumeš svoj posel, da veš, kateri bodo glavni zunanji vplivi na posel, glavne kategorije stroškov. Direktorica Slovenskega poslovnega sklada Maja Tomanič Vidovič je povedala, da je poslovni načrt osnovno vodilo, s katerim se podjetje predstavi, ogledalo podjetja , na podlagi katerega se neko podjetje ocenjuje in primerja z drugimi, kar je po njenih besedah zelo pomembno, tudi če se kako podjetje prijavi na razpis sklada, ki ga vodi.

Celje, Ljubljana - Predsednik uprave Elektra Celje Viktor Tajnšek naj bi včeraj odstopil s položaja, smo izvedeli iz neuradnih virov. Informacije nam včeraj na sedežu podjetja ni uspelo preveriti, prav tako nam ni uspelo priklicati Tajnška. Po naših informacijah je Tajnšek odstop napovedal že konec oktobra na zadnji seji nadzornega sveta, a si je takrat premislil. Čeprav naj bi bili nadzorniki, ki jih vodi Vladimir Malenkovič, nezadovoljni s poslovanjem Elektra Celje, naši viri zatrjujejo, da Tajnška ne želijo zamenjati, ker se mu mandat tako ali tako izteče februarja 2010. Nadzorniki prav tako ne želijo, da bi Tajnšek z odstopom odgovornost za poslovanje v letošnjem letu prevalil na morebitnega naslednika. Javna skrivnost je, da je vodstvo Elektra Celje že najmanj pol leta v napetih odnosih z ministrstvom za gospodarstvo, ki ga vodi Matej Lahovnik. Država tako družbi že maja ni želela potrditi načrta za letošnje poslovno leto, v katerem je ta predvidela izgubo v znesku več kot milijon evrov, v dejavnosti zagotavljanja elektrodistribucije infrastrukture pa še dodatnih 3,5 milijona evrov "minusa". Uprava Elektra Celje je nato skupščino preklicala, na ponovljeni skupščini pa ni dobila razrešnice.

Vsak Slovenec bi moral državi podariti 150 evrov, če bi hoteli sanirati železniški dolg v višini 260 milijonov evrov, ki so ga železničarji pridelali s krediti in majhnim prometom.

Pomanjkanje ugleda vlade pomeni največjo nevarnost za uspešno izvedbo reform. Pomanjkanje kredibilnosti je nemara največja past, v katero se lahko ujame Janša. Zakaj največja? Šibak ugled vlade v javnosti in izvajanje socialnih reform ne gresta skupaj. Še več, pomanjkanje kredibilnosti pomeni, da bo izvajanje reform težje in dražje. Janši bo težko prepričati Slovence, naj zategnejo pas. Kdo mu bo verjel, kdo se mu ne bo upiral, kdo mu bo sledil? Ne nazadnje, to je lani občutil tudi Pahor – ob padajoči javnomnenjski podpori so bili njegovi reformni predlogi vnaprej obsojeni na neuspeh. Janšev položaj ni nič boljši od Pahorjevega. Zaradi načina sestave vladne koalicije se nezanemarljiv del Slovencev počuti opeharjenega. Janša sicer ni kriv za Jankovićev neuspeh, a ne sme zanemariti takšnih občutkov državljanov. Drugič, zapleti s sestavljanjem vlade ne vzbujajo optimizma. Res jih je precej zakuhala Virantova lista, a pomanjkanje zaupanja bo občutila vsa vlada. Tretjič, priljubljenost vlade bo bremenila preteklost, zlasti Janševi prejšnji spori, sojenje v zadevi Patria, afera s trenirkami ... Janšev plus. Janši, natančneje reformam v prid, pa govori vse večje zavedanje prebivalcev Slovenije, da potrebujemo korenite spremembe. Ljudje so pripravljeni na zategovanje pasu bolj kot pred enim letom. Vendar bo moral Janša meriti zelo natančno. Kateri spor je nujen, kateri pa prinaša več škode kot koristi? Pomemben kazalnik bo, na čigavo stran se bo nagnilo javno mnenje ob ukinjanju ministrstva za kulturo. Komentar se nanaša na članek Komu štejejo dnevi?

Stožice. Janković od države verjetno ne bo dobil deset milijonov evrov. Številka bo znana naslednji teden. Koliko denarja bo država namenila za projekt v Stožicah, bo verjetno znano prihodnji teden, ko bodo predlog pripravili na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) in ga poslali ministrstvu za finance (MF). Kot kaže, to ne bo deset milijonov evrov, kolikor je sprva Jankoviću obljubila vlada Janeza Janše. Lukšič denarja nima 10 milijonov evrov je za projekt v Stožicah najprej obljubila Janševa vlada, a MOL tega denarja ni dobila. Pahorjeva bo verjetno ponudila manj. “MŠŠ bo predlagal znesek,” je ljubljanski župan Zoran Janković odgovoril na vprašanje, koliko denarja pričakuje od države za Stožice. Tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič številke ni želel razkriti, dejal je le, da MŠŠ desetih milijonov evrov nima. “Počakajmo, za zdaj se še pogovarjamo. Vendar na MŠŠ tega denarja nimamo, zato je vse odvisno od MF. Mi bomo le pripravili predlog,” je povedal Lukšič in dodal, da bodo to naredili naslednji teden. Kdaj bo padla odločitev o sofinanciranju države, si ni upal napovedati, ker potrebuje blagoslov MF, tudi tega ne, ali se bo to zgodilo do konca junija, ko mora Grep stadion predati Mestni občini Ljubljana (MOL). “Dogovorili smo se, da bo država projekt v določeni meri sofinancirala,” je Gregor Virant, ki je med prejšnjo vlado vodil pogovore med vlado in glavnim mestom, potrdil, da so leta 2008 predvideli, da bo država za projekt v Stožicah namenila deset milijonov evrov. Po Jankovićevih besedah je manjkal le še Janšev podpis. Sicer pa Virant še vedno meni, da bi morala država nekaj prispevati. Deset milijonov? “To je stvar dogovora med Jankovićem in vlado. Je pa treba upoštevati spremenjene ekonomske okoliščine, zato mislim, da bi morali dati nekaj manj,” je odgovoril Virant. Brez razpisov Posojilo in najemniki Stožice. Kdaj bo konzorcij bank, ki ga vodi NLB, Grepu odobril 150 milijonov evrov posojila, nihče ne želi napovedati. Bodo pa menda naslednji teden razkrili imena najemnikov vsaj polovice od 70 tisoč kvadratnih metrov trgovskih površin, kar je eden od pogojev za pridobitev kredita. Še vedno ni znano, kdo bo glavni tehnični trgovec. Pogajanja potekajo z Merkurjem in Obijem. Osnova za državni prispevek za Stožice bo zakon o glavnem mestu, ki omogoča, da MOL denar dobi brez prijave na javni razpis. Vendar mora tak predlog imeti blagoslov predsednika vlade. Janković bi sicer s prispevkom države pokril stroške gradnje ogrevalne dvorane in pomožnega nogometnega igrišča, kar naj bi stalo vsaj pet milijonov evrov. Koliko bo morala MOL doplačati za športne objekte v Stožicah, bo uradno znano ob predaji športnih objektov.

Pot proti morju so na primorski avtocesti danes popoldne zaznamovali gneča in zastoji, a se je proti večeru promet vendarle umiril, kažejo podatki Prometno-informacijskega centra za državne ceste. Na mejnih prehodih s Hrvaško je pričakovano povečan promet pri izstopu iz države, vendar čakalne dobe po podatkih policije ne presegajo 15 minut. Po podatkih Prometno-informacijskega centra je gneča še vedno na cesti Koper - Dragonja. Sicer pa lahko vozniki povečan promet in zastoje, še zlasti na cestah proti morju, spet pričakujejo v soboto. Nesreča povzročila zastoje V prometni nesreči, ki se je danes dopoldne zgodila pred priključkom Logatec v smeri proti Kopru, je bila po podatkih policije lažje poškodovana ena oseba. Zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji je namreč prišlo do naleta dveh tovornih vozil, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Promet na avtocesti še vedno poteka v koloni vozil.

Ljubljana - Banke v večinski tuji lasti, med njimi Unicredit in Hypo-Alpe-Adria-Bank, so slovenskim gospodinjstvom skoraj povsem ustavile oziroma izjemno omejile stanovanjska posojila v švicarskih frankih. Banki sta se, kot kaže, za ukrepe odločili po tistem, ko je tečaj evra nasproti franku v zadnjem času strmoglavil - od začetka letošnjega leta se je znižal za 14 odstotkov. Posojilojemalci tako vse teže odplačujejo svoje obroke. Obe banki sta že pred časom posojila v švicarskih frankih povsem ustavili v Srbiji, zaradi česar smo prejšnji teden poizvedovali, ali sta se za podoben korak odločili tudi pri nas. V Hypo so nam še v petek zagotavljali, da kreditiranja v švicarskih frankih niso omejili, podobno pa so zagotovili tudi včeraj. Po naših preverjanjih pa so pogoje za najem posojila v švicarskih frankih izjemno zaostrili, tako da je najem zelo otežen. To naj bi tudi bil razlog za umik informativnih izračunov za najem posojila v frankih s spletnih strani banke. V Unicredit so "zamrznitev" dajanja posojil, kot kaže, skušali doseči z močnim dvigom pribitkov nad referenčno obrestno mero Libor. Pribitek nad Liborjem namreč znaša kar 4,6 odstotka, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera za najem posojila v frankih višja kot za posojilo v evrih. Banke v večinski domači lasti v povprečju obračunavajo pribitek v višini 2,7 odstotka, ki pa je tudi višji kot pred meseci. V SKB so tako na primer še v maju zaračunavali 1,75-odstotni pribitek. V Unicreditu so nam zagotovili, da nam bodo dali pojasnila danes. Čeprav se je zaradi padanja tečaja evra v primerjavi s švicarskim frankom odplačevanje posojil v švicarski valuti že precej podražilo, v slovenskih bankah ne opažajo, da bi posojilojemalci "na veliko" reprogramirali posojila. V Novi Ljubljanski banki na primer celo opažajo, da vrednostno delež posojil v frankih v portfelju posojil fizičnim osebam raste in se približuje desetim odstotkom. Glede na število vseh odobrenih posojil pa ti predstavljajo minimalni delež - 1,2 odstotka. Ob tem velja poudariti, da so pri ponujanju posojil v frankih najbolj agresivno nastopale prav banke, ki zdaj omejujejo zadolževanje v frankih. Eden izmed argumentov, ki so ga banke navajale v prid zadolževanju v frankih, je ob nižjih obrestih merah tudi možnost reprogramiranja posojila v evre. V Hypu tako za zamenjavo referenčne valute posojila računajo 42 evrov. Vendar je to zgolj neposredni strošek. Pri reprogramiranju posojila bi lahko namreč govorili tudi o posrednem strošku. Za primer vzemimo, da je posojilojemalec najel 100.000 švicarskih frankov in ob tečaju 1,65 švicarskega franka za evro prejel okoli 60.000 evrov. Po poplačilu, recimo, 40 odstotkov glavice, mu je torej ostalo za odplačilo še 60.000 frankov. Zaradi porasta anuitete se je odločil za reprogramiranje posojila v evre, torej mora zdaj ob tečaju 1,45 franka za en evro najeti okoli 41.000 evrov posojila za poplačilo preostale glavnice v frankih. Ob prejšnjem tečaju 1,65 švicarskega franka za evro pa bi bilo treba najeti zgolj dobrih 36.000 evrov za poplačilo 60.000 frankov preostale glavnice. Valutnih tveganj bi se torej z reprogramiranjem znebil, bi ga pa to posredno "stalo" približno 5000 evrov. Ali, povedano drugače: do zdaj je odplačal 40 odstotkov posojila v švicarskih frankih, medtem ko je glavnice, prevedeno v evre, odplačal zgolj 31 odstotkov. [email protected] [email protected]

Ljubljana - Čeprav "cerkveni" holding Zvon Dva po izbruhu krize ni prav dosti trgoval z naložbami, temveč služil le kot posrednik med bankami in "sestrskim" Zvonom Ena Holdingom, je njegova stečajna upraviteljica Vida Gaberc ugotovila za več kot 2,6 milijona evrov izpodbojnih poslov. Gre za nekaj deset, pa tudi nekaj sto tisoč evrov visoke zneske, ki jih je Zvon Dva Holding v letu dni pred stečajem nakazoval šestim bankam (NLB, NKBM, Banki Celje, Hypo, Gorenjski banka in banki Raiffeisen) in prijateljski Krekovi družbi za poslovno svetovanje in podjetju Forš. Med slednjima je prav Forš, ki je v lasti uslužbenca Nadškofije Maribor in je z denarjem NLB odkupilo njene propadle naložbe v Argentini, dobilo daleč največ, več kot 671.000 evrov. Forš, ki se je financiral prek NLB, je manjšemu od obeh holdingov denar posodil septembra 2009, ko je bil ta že v resnih težavah, saj iz tekočega poslovanja ni bil sposoben poravnati niti obresti na posojila. Vendarle mu je Zvon Dva Holding oktobra 2010, le tri mesece pred razglasitvijo bankrota in začetkom prisilne poravnave, nakazal skupno 671.000 evrov. Posojilo iz leta 2009 sicer ni bilo zavarovano. Kako uspešna bo Gaberčeva z izpodbijanjem nakazila, je sicer veliko vprašanje, saj je kapital Forša že zdaj krepko negativen. Če bo izterjala vsaj sredstva od bank, s katerimi jih je Zvon Dva Holding v letu 2010 bržkone tudi odvračal od zasegov delnic, pa bo to predstavljajo le manjši obliž na rane upnikov. Največje "premoženje" Zvona Dva Holdinga je namreč 80-milijonsko posojilo Zvonu Ena Holdingu iz leta 2009, ki pa je bilo nezavarovano in verjetno že tudi v celoti izgubljeno. Zato pa bi lahko stečajna upraviteljica uveljavljala odškodninsko odgovornost uprave (Ljubo Peče in Franc Ješovnik) in nadzornega sveta (Andrej Žužek, Uroš Gorišek, Štefan Špilak, Martin Pušenjak in Zmagomir Potočnik). Podjetje BDO Svetovanje, ki ga je najela Gaberčeva, namreč upravi očita, da je nepravočasno razglasila insolventnost oziroma bi morala to storiti najmanj leto dni prej. Enaka odškodninska odgovornost obstaja tudi v primeru nadzornikov, ki so sodeč po zapisnikih sej že leta 2009 razpravljali o tem, da Zvon Ena Holding morebiti ne bo vrnil visokega posojila, s tem pa obstaja tudi visoko tveganje insolventnosti Zvona Dva Holdinga. Takrat so vodilni presojali tudi, ali bi bilo smiselno naložbe oslabiti, vendar so se za to odločili šele v začetku leta 2011. V BDO Svetovanju so ugotovili tudi, da uprava ni izterjala svojega največjega dolžnika (Zvona Ena Holdinga), s čimer ni ravnala v dobro družbe, s tem pa tudi nekaj deset tisoč malih delničarjev. [email protected]

Pivci piva vsak Slovenec ga spije 39 litrov na leto odslej plačujejo ceno finančne krize. V trgovinah se je namreč pivo podražilo za šest centov za pollitrsko steklenico.

Cene so spet poskočile pri hrani, tokrat pri maščobah, sadju in zelenjavi. Dražja je tudi rekreacija, telefonija in internet. Poslanec SD Milan M. Cvikl je opozoril na dva velika problema, to sta inflacija in visoka rast bruto zadolževanja Slovenije v celoti. Ta dva dejavnika sta povezana z načinom upravljanja slovenske države, ki je s četrtkovimi ukrepi vlade doživel pomemben preobrat. Velja namreč povedati, da ni vse zlato, kar se sveti, in opozoriti na probleme, ki so skriti pod bleščico površine in skriti pod populizmom četrtkovih ukrepov, je Cvikl komentiral izjave predsednika vlade Janeza Janše. Glede presežka, za katerega Janez Janša pravi, da je posledica varčevalnih ukrepov, manjše porabe po ministrstvih in višje gospodarske rasti, je Cvikl opozoril, da slednje sicer drži, ampak velik problem je, da je vsebina teh varčevalnih ukrepov na nižjih socialnih transferih, na realno nižjih pokojninah, kar ob visoki inflaciji stotisočim upokojencem in zaposlenim z najnižjim dohodki onemogoča preživetje. Imamo 13 odstotno rast cen hrane, imamo 11 odstotno rast javne porabe za leto 2008 in imamo le nekaj odstotno rast minimalnih plač in imeli smo 2 odstotno rast pokojnin, je ob tem ponazoril z zaskrbljujočimi številkami in ob tem dejal, da to nikakor ne vodi v družbo blaginje, h kateri bi po prepričanju SD morali težiti. Vlada janeza janše deluje reaktivno Stanje je nevzdržno Mi pozdravljamo, da je vlada včeraj ugotovila, da je vse to nevzdržno. Mi smo takšne ukrepe predlagali pred leti, ko smo predlagali, da naj bo usklajevanje pokojnin zastavljeno tako, da se bodo hitreje dvigovale najnižje pokojnine, ko smo pri minimalnih plačah predlagali, da se ne dvigujejo za bora dva, tri odstotka in ko smo pri davčni reformi dosegli manjše zmanjšanje najvišjega dohodninskega razreda, a bili neuspešni pri preprečitvi ukinitve davčnih olajšav za stotisoče tistih, ki imajo najmanj. Tedaj smo napovedali, kaj bo rezultat, je spomnil Cvikl in dejal, da v tem smislu vlada Janeza Janše deluje reaktivno. Ustvari velik problem, težave z življenjem za stotisoče, zavrača celo leto naša opozorila, mednarodno opozorila in potem pride z vrsto ukrepov, ki še nimajo realne podlage. Slovenija potrebuje alternativno vladno ekipo, ki bo delovala drugače, je poudaril Cvikl. Vladno ekipo, ki bo vnaprej bolje predvidevala gospodarski razvoj, odpravila negativne ukrepe in delovala smotrno ter vzdržno ter tako ustvarjala pravično družbo z blaginjo za vse. Cene še vedno rastejo Decembra so se znižale cene le v dveh skupinah, obleka in obutev ter prevoz. Cene življenjskih potrebščin so se decembra v primerjavi z mesecem poprej zvišale za 0,4 odstotka. Od začetka leta do konca decembra pa so se cene dvignile za 5,6 odstotka, kar je največ po letu 2002, je povedala vodja oddelka za statistiko cen življenjskih potrebščin na državnem statističnem uradu Mojca Maček Kenk. Letošnja inflacija je torej še enkrat višja kot lani, ko je znašala 2,8 odstotka. Po besedah generalne direktorice statističnega urada Irene Križman so za letošnjo inflacijo, ki Slovenije ta hip v EU ne predstavlja v najboljši luči , trije glavni krivci hrana, nafta za ogrevanje stanovanj ter gostinske storitve. Cene hrane so letos v trgovinah naraščale hitreje kot pri proizvajalcih oziroma iz uvoza, je dodala. Izgleda, da so trgovci res vse podražitve prenesli na kupce, je ocenila Mojca Maček Kenk. Bistveno več so letos k inflaciji prispevale višje cene blaga +šest odstotkov kot pa storitev +4,8 odstotka. Povprečna letna inflacija znaša 3,6 odstotka. Razlika med rastjo cen v Sloveniji in povprečjem območja evra ostaja rezultat našega približevanja razvitejšim članicam, ki se letos odraža v več kot dvakrat višji gospodarski rasti v Sloveniji, zaradi česar je bila inflacija že v začetku leta približno eno odstotno točko višja. Direktor Umarja Boštjan Vasle V decembru so se najbolj podražila olja in maščobe, športna oprema, sveža zelenjava in sveže sadje, med storitvami pa storitve za rekreacijo, letalski prevozi, telefonske in internetne storitve ... Za decembrsko inflacijo so tako najbolj zaslužne višje cene prehrambenih izdelkov, ki so k skupni rasti cen prispevale 0,3 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še višje cene telefonskih in internetnih storitev, počitnic v paketu ter storitev za rekreacijo in športne opreme. Podobno kot pretekli mesec pa so statistiki tudi decembra zabeležili znižanje cen le v dveh skupinah, in sicer obleka in obutev v povprečju za 1,9 odstotka ter prevoz za 0,1 odstotka. Mleko in jajca dražja za več kot 21 odstotkov V primerjavi z zadnjimi tremi leti je za leto 2007 značilna bistveno hitrejša rast cen hrane in brezalkoholnih pijač +12,9 odstotka ter gostinskih in nastanitvenih storitev +8,6 odstotka. Številnejše podražitve hrane in brezalkoholnih pijač beležimo že od maja naprej. Kar nekaj bi jih lahko pripisali koncu cenovne zaveze, druge - od septembra naprej - pa trgovci pripisujejo podražitvam surovin in višjim cenam pri dobaviteljih, je povedala Maček Kenkova. Letos je podražitev cen hrane in brezalkoholnih pijač bistveno hitrejša. Foto Kanal A Med hrano so se letos najbolj povišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc za 21,2 odstotka, sadja za 20,6 odstotka, olja in maščob za 20,1 odstotka ter kruha in drugih izdelkov iz žit za 18,3 odstotka. Med gostinskimi in nastanitvenimi storitvami so najbolj izstopale višje cene v gostinskih lokalih za 11,4 odstotka, med stanovanjskimi storitvami pa dražja tekoča za 25 odstotkov in trda goriva za 12,6 odstotka. Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru prav tako 0,4-odstotna. Letna rast cen je bila 5,7-odstotna lani le triodstotna, povprečna letna pa 3,8-odstotna lani le 2,5-odstotna. Slovenija ima najvišjo inflacijo v območju evra, sledita Španija in Luksemburg. V novembru je letna stopnja inflacije v 13 državah območja evra v povprečju znašala 3,1 odstotka. Potem ko se je kava v gostinskih lokalih samo decembra lani podražila za 3,6 odstotka, se je letos še za dodatnih 15 odstotkov, so izračunali na statističnem uradu. Riž, ki se je v letu 2006 pocenil za tri odstotke, je letos dražji za 16 odstotkov, cena alpskega mleka pa se je po lanski enoodstotni rasti letos zvišala za 16 odstotkov. Marca letos se je začelo dražiti tudi kurilno olje, letošnja podražitev tako znaša 25 odstotkov, medtem ko se je v letu 2006 njegova cena znižala za 1,6 odstotka. Za 26 odstotkov se je letos podražil tudi kruh, katerega cene so se lani znižale za osem odstotkov. Limone, katerim je cena lani poskočila za pet odstotkov, pa so se v letu 2007 podražile kar za 70 odstotkov.

Med ukrepi tudi 20-odstotno zmanšanje števila vodilnih delavcev v javnem sektorju Italijanski parlament je potrdil nove varčevalne ukrepe, s katerimi namerava v treh letih privarčevati 26 milijard evrov, in se s tem izogniti novemu zvišanju DDV-ja. Glede na triletni varčevalni načrt naj bi Italija letos privarčevala 4,5 milijarde evrov, prihodnje leto 10,5 milijarde evrov, leta 2014 pa 11 milijard evrov. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada pod vodstvom premierja Maria Montija, med drugim vsebujejo 20-odstotno zmanjšanje obsega vodilnih delavcev v javnem sektorju in 10-odstotno krčenje števila preostalih javnih uslužbencev, precej krčenja sredstev bo na področju zdravstva. Italija se je izognila zvišanju davka Z omenjenimi varčevalnimi ukrepi se je Italija izognila novemu zvišanju davka na dodano vrednosti DDV, ki zdaj znaša 21 odstotkov, če ukrepov ne bi potrdili, pa bi država morala DDV zvišati za dve odstotni točki. Italija sicer ostaja globoko v recesiji. Bruto domači proizvod države se je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem skrčil za 0,7 odstotka.

Cene naftnih derivatov so se opolnoči znižale. Liter neosvinčenega bencina se je pocenil za več kot dva centa, liter dizla za skoraj cent, kurilnega olja pa za nekaj več kot pol centa. Vlada je trošarine dvignila. Naftni derivati bi se lahko pocenili še bolj, če vlada v ponedeljek ne bi zvišala trošarin. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,2 centa, na 1,492 evra za liter, 100-oktanski bencin pa za 2,3 centa, na 1,507 evra za liter. Cena dizelskega goriva je nižja za 0,9 centa in po novem znaša 1,372 evra za liter. Za liter kurilnega olja pa bo treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,003 evra, kar je 0,6 centa manj kot doslej. Vlada je trošarine za kurilno olje zvišala za skoraj pet odstotkov. Trošarine za dizelsko gorivo je zvišala za 1,6 odstotka, za neosvinčeni bencin pa za 3,3 odstotka. Na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da se bo zaradi tega v državni proračun steklo za 1,77 milijona evrov več javnofinančnih prihodkov na mesec kot doslej.

Kljub drugačnemu dogovoru stari in novi direktor Vina Brežice nista opravila predaje poslov. Delavci so ju čakali zaman, tako kot zaman čakajo pojasnilo, kdaj bodo dobili plače. Stavkajoče je danes obiskal župan občine Brežice Ivan Molan, ki jim je izrazil podporo Predstavniki zaposlenih v Vinu Brežice, ki stavkajo šesti delovni dan, se danes niso sešli z novo upravo. Pred začetkom pogajanj so v ponedeljek od prejšnjega direktorja Mihajla Čuleta zahtevali, da svojemu nasledniku Robertu Špilerju preda posle, vendar pa se ni danes v podjetju pojavil nobeden od njiju, je povedal sindikalni zaupnik Janko Kržan. Vino Brežice, grajska klet Stavkajoči so se v ponedeljek s Špilerjem dogovorili, da naj bi predajo poslov v podjetju opravili med 9. in 10. uro. To se ni zgodilo. Kljub včerajšnjemu dogovoru, da bodo predajo poslov opravili že danes, se rok za to še ni iztekel. Stavkovni odbor je namreč v ponedeljek ob prvem srečanju z novim predsednikom uprave Špilerjem postavil zahtevo, naj to opravijo do srede opoldne, nova uprava pa naj do takrat delavcem pojasni vizijo podjetja in kako ter kdaj jim namerava izplačati zaostale junijske in julijske plače, tri četrtine regresa ter jubilejne nagrade. Zatem naj bi ji predstavniki zaposlenih omogočili skupen pregled dokumentov podjetja. Stavka se bo jutri nadaljevala, stavkovni odbor pa od zahtev, tako Kržan, ne namerava odstopiti. Enkrat se mora v tej Sloveniji stvari urediti do konca, je poudaril in hkrati opozoril, da je neverjetno, da stavkajoči že šesti dan stavke v podjetju brez elektrike in vode varujejo tujo lastnino. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, 13. avgusta pa so mu odklopili še vodo, polnilnice stojijo. Od torka, 11. avgusta, tam poteka vnaprej napovedana stavka.

Celjsko sodišče naj bi zavrnilo predlog tožilstva, da bi zavarovali 26 milijonov evrov Šrotovega premoženja. Boško Šrot torej lahko z domnevno neupravičeno pridobljenim premoženjem počne, kar želi.

Nova Gorica - Delničarji družbe Pecivo, ki je od letošnjega januarja v večinski, več kot 80-odstotni lasti ajdovskega Mlinotesta, so na včerajšnji skupščini soglasno izglasovali predlagane sklepe uprave družbe. Podprli so predlog nadzornega sveta in sedanjega direktorja Danila Kobala, da se upravi in nadzornemu svetu Peciva za poslovno leto 2007, ko je družbo še vodil Stojan Križaj, ne podeli razrešnice, prav tako so soglašali s predlogom, da se med delničarje razdeli le slaba dva odstotka bilančnega dobička iz minulih let. Lastniki navadnih delnic bodo tako za delnico prejeli tri evre, lastniki prednostnih delnic (ki nimajo glasovalnih pravic) pa le 0,39 evra na delnico. Slednje za njihovih 23 lastnikov, ki delnic niso želeli prodati Mlinotestu, pomeni borih nekaj evrov, zato so že napovedali izpodbojno tožbo. Ne strinjajo se s sprejeto delitvijo dobička in zahtevajo spremembo statuta, ki bi tudi njim omogočila glasovalno pravico. Prepričani so, da jim ta pripada, zato svoj prav že iščejo tudi na sodišču. Mali delničarji, upokojeni delavci Peciva, kjer so bili nekateri zaposleni po 40 in več let, so prepričani, da jih je vodstvo družbe pustilo na cedilu, da so kupovali delnice za mirno starost, zdaj pa jim zanje ponujajo le okoli 155 evrov. Sami bi želeli doseči vsaj 40 odstotkov višjo ceno.