Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Osrednji govornik ob 140. obletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru je premier Janša je opozoril, da proslave obletnic ne smejo biti usmerjene proti nikomur. Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru pred zbrano množico udeležencev dejal, da tabori, ki so potekali v Sloveniji v 60. letih 19. stoletja, govorijo o takratni državljanski kulturi, ko so presegli kulturni boj in prepričanje v ekskluzivnost določene politične mentalitete. Glede tabora v Ljutomeru je opozoril, da je bil s 7.000 udeleženci impozanten tudi za današnje čase, uspelo pa mu je tudi povezati narodne in lokalne probleme. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih. premier Janša Letošnje leto je nabito z obletnicami, je povedel Janša. Pri tem smo po njegovem največji pomen upravičeno namenili 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki je postavil temelje, na katerih so gradili narodno zavest številni ugledni Slovenci. Izpostavil je tudi mednarodni znanstveni simpozij v Lenartu, ki je oživil leto 1848, ko so Slovenci prvič javno doma in v mednarodnem prostoru predstavili svoj narodni program, katerega osrednja točka je bila združena Slovenija. Premier je opozoril, da morajo biti obletnice izraz hvaležnosti našim velikim prednikom, obenem pa nam "osmišljajo sedanjost in nam kažejo pot v prihodnost ... Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom, in še najmanj proti rojakom“, je še dejal. Slovesnosti so se udeležili tudi številni drugi visoki predstavniki države. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Ljutomer Franc Jurša, v kulturnem programu pa so nastopili prleški umetniki. Zedinjena Slovenija Na prvem slovenskem taboru so jasno in glasno postavili zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. V političnem programu so bile postavljene zahteve po skupni kraljevini Sloveniji, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnosti slovenskega jezika v javnem življenju, izraženo pa je bilo tudi nasprotovanje vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. Program Zedinjene Slovenije se je še okrepil v taborskem gibanju v letih 1868-1871. Slovesnosti ob okrogli obletnici v Ljutomeru potekajo že od začetka leta, ko so predstavili monografijo Ljutomer – osrčje Prlekije. V petek se je končal znanstveni simpozij, odkrili so spominsko ploščo ob 50. obletnici prve samopostrežne trgovine v Sloveniji in doprsni kip Radoslava Razlaga.

Boris Dolamič človek, ki naj bi NLB dolgoval več kot 81 milijonov evrov, upnikom še več. Z njegovimi preteklimi posli se ukvarja celo policija. Zdaj Dolamič rešuje Rimske Terme, v katerih je prisilni upravitelj.

Tečaji delnic so se obrnili krepko navzgor. Najbolj so se podražile delnice Istrabenza in Mercatorja. Tečaji so šli krepko navzgor. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 trgovanje končal pri vrednosti 7947,67 točke, kar je 496,19 točke oz. 6,66 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 114,03 točke oz. sedem odstotkov na 1743,71 točke. Danes so na ljubljanskem borznem parketu blestele predvsem delnice Istrabenza, ki so se podražile za 9,59 odstotka, in delnice Mercatorja, katerih tečaj se je okrepil za 9,20 odstotka. Delnice Aerodroma Ljubljana so se podražile za 8,70 odstotka, prav toliko se je zvišal tečaj delnic Petrola, Savine delnice so poskočile za 8,24 odstotka, Krkine pa za 7,76 odstotka.

Irska je danes svoje finančne izkaze odprla preiskovalcem Mednarodnega denarnega sklada. Da je kriza res huda, je opaziti po tem, da so zaskrbljeni celo v Grčiji Grški finančni minister je izrazil zaskrbljenost nad stanjem Irske. Dejal je, da je Irski problem drugačen od drugih, saj so tam težava banke. Dodal je, da je glede Irske potrebno sprejeti odločitve in, da je čas pomemben faktor ter, da je na Ircih, da se odločijo kaj bi. Koliko bodo morali zategniti pas bodo Irci izvedeli naslednji teden Da je načrt 15 milijard evrov zmanjšanja javne porabe do leta 2014 skoraj že pripravljen in, da bo objavljen v začetku prihodnjega tedna je dejal irski minister za socialo Pat Carey. Dodal je, da je še vedno nemogoče reči koliko pomoči bo Irska potrebovala. Včeraj popoldne je britanski finančni minister Brian Lenihan priznal, da ima irski bančni sektor zelo velike težave. Višanje davkov Nemčija in Francija opozarjata, da ima Irska le 12,5-odstotno stopnjo davka na podjetja. Nek francoski uradnik je dejal, da je nizka davčna stopnja ponekod po Evropi dojeta kot plenilska. »Potrebujejo veliko denarja, mi pa dodajamo, da imajo zalo nizko obdavčitev podjetij,« je dejal uradnik in dodal da mora ponudba slediti povpraševanju. Nemški uradnik je dodal, da brez povišanja davčnih prihodkov Irska ne bo mogla ukrotiti primanjkljaja v javnih financah, poroča Guardian. Korupcija v bankah»Irska ni kot ZDA, kjer je sistem močno zakompliciran. Tu je tri do pet bank. Dogaja se to, kar je tipično za male države, kjer vsakdo pozna vsakogar in dokler gre vse dobro, nihče ne opazi ničesar,« piše Irish Examiner. Dodaja mnenje ekonomista Daniela Grosa, ki pravi, da, ko se bo v poslovne knjige potopil Mednarodni Denarni Sklad, bodo iz omar prileteli okostnjaki.

Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je uspešno zaključila prvo prodajo podrejenih obveznic z oznako ZT02. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 30 milijonov evrov po nespremenljivi obrestni meri 5,95 odstotka letno, so danes sporočili iz te največje slovenske zavarovalnice. Obrestna mera je oblikovana v višini 250 bazičnih točk nad srednjim tečajem desetletne referenčne obrestne mere za zamenjavo (mid swap rate), ki je bil odčitan 15. decembra 2009 ob 11. uri na strani Bloomberg EIISDA10, v višini 3,448 odstotka. Izkazan interes za nakup obveznic je dosegel ponujeno vrednost izdaje, pojasnjujejo v zavarovalnici in dodajajo, da so bile sprejete vse ponudbe investitorjev, povprečna ponderirana cena ponudb pa je znašala 100 odstotkov od nominalne vrednosti obveznic. Obenem je Zavarovalnica Triglav od obstoječih imetnikov podrejene obveznice z oznako ZT01 odkupila za 16,692 milijona evrov nominalne vrednosti obveznic ZT01.

Ljubljana - Napovedi Banke Slovenije o letošnji inflaciji in gospodarski rasti so slabše od pričakovanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, medtem ko vladni urad napoveduje 5,2-odstotno inflacijo in 4,4-odstotno gospodarsko rast, v centralni banki napovedujejo, da bo povprečna medletna inflacija znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa 4,2 odstotka. Guverner Marko Kranjec je včeraj vlado pozval k premišljeni ekonomski politiki. Po njegovi oceni bi bilo smotrno s proticikličnimi ukrepi kljub morebitni manjši gospodarski rasti slovensko gospodarstvo spet pripeljati v makroekonomsko ravnotežje. Največje tveganje, da bi rast inflacije presegla napoved in postala dolgoročnejši problem, po mnenju Kranjca predstavlja uresničitev »nebrzdanih« zahtev po višjih plačah. "Na Banki Slovenije smo zaskrbljeni glede zahtev po povišanju plač v zadnjem času, čeprav ne zanikamo visoke inflacije, ki se ne smatra kot vzdržna," je na včerajšnji predstavitvi poročila o cenovni stabilnosti povedal guverner Marko Kranjec in ob tem posebno izpostavil javni sektor, kjer se pojavljajo zahteve tudi po tridesetodstotnem dvigu plač. "V primeru povišanja produktivnosti ni težav z zvišanjem plače, čeprav nekateri menijo, da se produktivnosti v javnem sektorju ne da meriti, kar pa ni res," meni Kranjec. V tem smislu razume predlog ministra Gregorja Viranta, ki plače sodnikom pogojuje z večjo učinkovitostjo. "Težko se je strinjati z zahtevo po 30-odstotnem dvigu plač v bloku, s čimer bi se preseglo produktivnost. V tem primeru bi prišlo do dviga stroškov na enoto produkta, kar nas lahko v končni fazi izloči iz mednarodnih trgov," opozarja. "Potem pa bomo vsi skupaj prisiljeni zategovati pas." Kranjec je tako poslal apel sindikatom in pogajalcem: "Čeprav se strinjam, da bi lahko bila delitev dobička bolj enakomerna, je treba gledati bolj naprej v prihodnost kot le eno leto." Banka Slovenije je sicer včeraj znižala pričakovanja za gospodarsko rast navzdol (na 4,2 odstotka), za inflacijo pa pričakuje, da bo znašala 5,6 odstotka. Glede vzrokov, zakaj je prišlo do visoke inflacije v Sloveniji, v Banki Slovenije še vedno vztrajajo, da ni zgolj posledica dvigov cen nafte in hrane, temveč tudi pregretosti gospodarstva. Visok primanjkljaj na tekočem delu plačilne bilance, visoka inflacija in napet trg dela so po Kranjčevem mnenju več kot očitna znamenja pregretosti. "Banka Slovenije nima potrebnih inštrumentov za vplivanje na položaj v ciklu, zato bodo nosilci ekonomske politike - proračun, politika plač in strukturna politika - morali odigrati svojo vlogo," opozarja Kranjec, "saj so zato tukaj, da poskušajo nevtralizirati ciklična nihanja, kar svet Banke Slovenije pričakuje, da bodo tudi storili." Kot je poudaril, je prepričan, da bi lahko s takšnimi ukrepi, čeprav bi se gospodarska rast nekoliko umirila, gospodarstvo zopet pripeljali v makroekonomsko ravnotežje. "Sam osebno bi bil najbolj zadovoljen s strukturnim in dejanskim presežkom, za kar mislim, da obstajajo možnosti," eno od možnosti, kako bi z rebalansom proračuna lahko dosegli protiinflacijski učinek, opisuje Kranjec. Čeprav ugotavlja, da bo letos prišlo do manjšega priliva prihodkov države zaradi nižje gospodarske rasti, po njegovem mnenju "rezerve obstajajo". "Rezerve je treba iskati tudi na domači strani. Mislim, da je treba upočasniti nekatere aktivnosti oziroma investicije, saj je podobno kot pri plačnih zahtevah treba gledati na dolgoročno vzdržnost, čeprav nekateri zahtevajo takojšen razvoj, bodisi regionalni, bodisi občinski, bodisi državni."

Kdaj bo mogoča vselitev? Kot kaže, ne tako kmalu. Težave v Vegradu se stopnjujejo. Je družba stanovanja v Celovških dvorih prodala dvakrat? In kaj bo prinesel petkov protest tujih delavcev pred slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu? Sreda bi bila lahko za podjetje in z njim povezane akterje zelo vroča, saj bodo sledila nova pogajanja med vodstvom in podizvajalci. Ti, kot je znano, še vedno niso bili dokončno poplačani za vsa svoja dela. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali so del plačila res dobili s stanovanji Vegrad jim je namreč že ob začetku gradnje kot del plačila ponudil stanovanja, je za TV Slovenija poročala Duška Lah. Čigava so stanovanja? Od podizvajalcev ali banke? Težava je v tem, da so ta ista stanovanja, ki so jih podizvajalci kupili s pomočjo podizvajalskih pogodb z družbo, pod hipoteko NLB-ja. PRED KRATKIM PROTEST TUJIH DELAVCEV Pred dnevi je šest delavcev Vegradovega hčerinskega podjetja Gradve zasedlo prostore podjetja v Velenju. Policisti so štiri od njih pospremili iz države, ker nimajo urejenih dokumentov. Vsi so se vrnili v Bosno in Hercegovino. Delavci so se za protest v prostorih Vegrada odločili, ker Vegrad še ni poravnal obveznosti oziroma jim ni izplačal zaostalih plač. Kot omenjeno, bo v petek zaradi istega razloga protest pred slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu. Zadevo naj bi razčistili na sredinem sestanku, ki ga je predlagal Vegrad, uprava družbe pa še vedno ni dosegljiva za pojasnila, tako da tega, ali je Vegrad stanovanja prodal kar dvakrat - torej najprej podizvajalcem, nato pa z zastavitvijo banki - za zdaj ni bilo mogoče preveriti. Kdaj bo mogoča vselitev? Kot kaže, ne tako kmalu. Zdi se, da bodo oškodovani prihodnji stanovalci, saj Vegrad za dokončanje Celovških dvorov potrebuje še pet milijonov evrov. Ko bo podjetje pridobilo denar, bodo namreč potrebni še štirje tedni za dokončanje del. Šele nato bodo sledili postopki ponovnega tehničnega pregleda. Seveda tu denarnih težav Vegrada še zdaleč ne bo konec. Znano je namreč, da sta Mestna občina Ljubljana in stanovanjski sklad od Vegrada odkupila 419 stanovanj, Vegrad pa si je zaradi zamude pri predaji nepremičnin prislužil že 1,5 milijona evrov zamudnine.

Prevent Morebitnega vstopa Boxmarka smo veseli Najboljši ponudnik za rešitev Preventa Globala je podjetje Boxmark Leather, je po sestanku s premierjem Borutom Pahorjem dejala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Po njenih besedah je podjetje iz Kidričevega, ki izdeluje usnjene prevleke za avtomobilske sedeže, ponudilo od 500 do 700 novih zaposlitev v šestih mesecih, kar pomeni, da bi brez dela ostala le polovica zdajšnjih delavcev. V primeru pridobitve enega izmed želenih poslov bi v enem mesecu takoj lahko zaposlili 250 ljudi. Radićeva se je danes s Pahorjem pogovarjala o možnostih pomoči države interesentom za vstop v družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. Boxmark že sam nastopa v vlogi strateškega partnerja in je sposoben zelo hitro, v kratkem času, zagnati proizvodnjo naprej, je poudarila ministrica. Podjetje bodo zdaj povezali s stečajnim upraviteljem Preventa, ki naj bi bil znan v torek. Premier Pahor pa je po poročanju TV Slovenija poudaril, da sicer nasprotuje državnim intervencijam v gospodarstvo, razen v izrednih razmerah, kamor po njegovih besedah sodi tudi trenutna gospodarska kriza. Sem za kratkotrajne intervencije države, da se težave premostijo, je dodal. Plače zagotovo ne bodo nižje Da so eden izmed interesentov za slovenjgraški Prevent, so potrdili tudi v sami družbi Boxmark. Vrednost projekta po besedah direktorja družbe Marjana Trobiša ocenjujejo na od 12 do 15 milijonov evrov, za oceno višine morebitne državne pomoči pa je za zdaj še prezgodaj. Kako hitro bi Boxmark lahko začel zaposlovati nekdanje Preventove šivilje, bo v veliki meri odvisno od prožnosti stečajnega upravitelja, je povedal Trobiš. Dodal je, da plače delavk nižje, kot so zdaj, skoraj zagotovo ne bodo, lahko so samo višje. V Boxmarku sicer povprečna plača znaša okoli 1000 evrov, v proizvodnji pa delavci dobijo okoli 600 evrov mesečno, odvisno tudi od tega, v kakšnih fazah operacije delajo, je še pojasnil Trobiš. Delavk prav tako ne nameravajo voziti na delo kam daleč, na primer s Koroške v Kidričevo. Razmišljamo o tem, da bomo delavkam nudili delovno mesto tam, kjer so delale do zdaj, je dejal direktor. Na pogorišču starega Preventa pa želijo ustvariti novo strukturo, v kateri ne bo udeležen nobeden od dosedanjih lastnikov. S Preventom so po Trobiševih besedah v preteklosti že sodelovali, a je je eden od lastnikov, Nijaz Hastor, dogovore porušil s pretiranimi zahtevami . Boxmark posluje pozitivno in ima naročila Boxmark sicer trenutno šiva za številne proizvajalce avtomobilov. Med njimi so Audi, Mercedes, Volkswagen, Porsche, Ford, GM oz. Opel, Ferarri, Lamborghini ter Bugatti. Čeprav je podjetje v letih 2007 in 2008 zaradi upadov naročil ustvarilo izgubo, se je lani se družba izkopala iz rdečih številk in ustvarila okoli 500.000 evrov dobička. Pozitivno poslovanje beležijo tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Trenutno imajo, kot pravi direktor, več naročil, kot jih z zdajšnjimi proizvodnimi zmogljivostmi lahko izpolnijo. Prav zato se ozirajo tudi po Preventu. Glede Preventovih programov, ki jih ima ta družba dogovorjene z Mercedesom in Volkswagnom, pa je Trobiš dejal, da bodo te poskušali voditi naprej. Krajnc Boxmark uveljavljen dobavitelj Na novico o morebitnem ponudniku se je odzval tudi predsednik uprave Preventa Globala Renato Krajnc, ki je dejal, da so veseli, da se je Boxmark izkazal za najboljšega ponudnika. Sicer pa bodo po njegovih besedah v Preventu še naprej po najboljših močeh pomagali pri zagotovitvi čim večjega števila delovnih mest. Kot je Krajnc še zapisal v izjavi za javnost, je Boxmark zelo uveljavljen dobavitelj v avtomobilski industriji, ki lahko v vseh pogledih nadaljuje tradicijo in prenaša znanje iz Slovenj Gradca. Popolna le ena vloga Kot je znano, so v javnosti sicer krožila imena treh interesentov za vstop v slovenjgraški družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. Poleg Boxmarka naj bi bila to še hrvaški Prevent Creation Project in kanadski dobavitelj avtomobilske industrije Magna skupaj s francoskim podjetjem Michel Thierry. Radićeva je že pred današnjim sestankom s premierjem povedala, da je bila popolna le ena izmed vlog. Preostala dva ponudnika sta bila po besedah Radićeve bolj v vlogi organizatorja poslov za multinacionalne družbe. S tega vidika noben od ponudnikov ni prinesel trdnih zagotovil, da so ti strateški partnerji pripravljeni dejansko vlagati v Prevent, je dejala. Pahor in Radićeva sta sicer predstavila tudi nov model pomoči državam, v katerih država nima deleža. Sodišče bo odločalo med 17 stečajnimi upravitelji Na stečaj Preventa Globala se medtem pripravljajo tudi sodni organi, dopodne pa so se na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu mudili državni sekretar ministrstva za pravosodje Boštjan Škrlec in predstavniki vrhovnega sodišča. Sodišče bo sicer sklep o stečaju obeh Preventovih družb izdelo do torka, odločiti pa bo moralo med 17 stečajnimi upravitelji. Sam postopek po mnenju državnega sekretarja Škerleca ne bo mogel biti zelo hiter, saj so stečajni postopki vedno povezani s kopico zelo zapletenih pravnih, gospodarskih in ekonomskih smeri med raznovrstnimi subjekti. Ti subjekti so pogosto med seboj lastniško prepleteni, eni odvisni od drugih in seveda je naloga stečajnega upravitelja, ki mora opredeliti, kaj vse sodi v stečajno maso, vse prej kot enostavna, je dejal Škrlec.

Družba naj svoje primarne dejavnosti ne bi več opravljala v zadostnem obsegu Delničar Peter Šifrer je zahteval razširitev dnevnega reda skupščine, ki bo 26. julija, in sicer z odločanjem o prenehanju delovanja družbe Javor Pivka in začetku postopka likvidacije. Šifrer, ki je imetnik 128.168 delnic družbe, ugotavlja, da družba primarne dejavnosti, to je proizvodnje furnirja in plošč na podlagi lesa, ne opravlja več v zadostnem obsegu. Šifrer Z nadaljnjim poslovanjem se povzročajo le dodatni stroški Pretežni del prihodkov družbe izhaja iz dejavnosti upravljanja s premoženjem družbe. S samim nadaljnjim poslovanjem družbe se po Šifrerjevem mnenju povzročajo le dodatni stroški poslovanja, ki zmanjšujejo vrednost premoženja lastnikom oziroma delničarjem, je še zapisano v zahtevi za razširitev skupščine, ki jo je družba objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Za Javor Pivka so sicer načrtovali prisilno poravnavo, a so jo umaknili.

Veljati je začela novela insolventnega zakona, ki naj bi pripomogla k rešitvi težave prezadolženosti podjetij. Med drugim bo srednjim in velikim družbam omogočila, da se z bankami dogovorijo o prestrukturiranju dolga. Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju uvaja postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko predlagale srednje velike in velike družbe, za katere je verjetno, da bodo v roku leta dni postale insolventne. V okviru tega postopka se bodo lahko s finančnimi upniki dogovorili o finančnem prestrukturiranju. Postopek se bo lahko začel ob soglasju imetnikov 30 odstotkov finančnih terjatev, sporazum o finančnem prestrukturiranju pa bodo morali potrditi imetniki 75 odstotkov vseh finančnih terjatev. Po uvedbi postopka se ne bo smelo predlagati prisilne poravnave, sodišča ne bodo odločala o morebitnih predlogih za stečaj, poleg tega ne bo možna izvršba terjatev. Postopek bo mogoče prekiniti, med drugim če družba zamujala s plačilom plač delavcem več kot 15 dni. Podjetja se bodo lahko s finančnimi upniki dogovorila o finančnem prestrukturiranju. Novela poleg tega uvaja posebna pravila za prisilno poravnavo velike ali srednje velike družbe. Tako bodo med drugim lahko uvedbo postopka predlagali finančni upniki z vsaj 20 odstotki vseh finančnih terjatev, ki bodo lahko pripravili tudi načrt finančnega prestrukturiranja in v določenih primerih prevzeli vodenje. Mogoča bo izčlenitev zdravega jedra v novo družbo. Poenostavljeno prisilno poravnavo bo poleg za samostojne podjetnike in mikro podjetja mogoče voditi tudi za majhne družbe. Spremembe so tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Sedaj je ta rok tri mesece.

Indeks Dow Jones zadnji teden izgubil odstotek Prvi mož Appla Steve Jobs se ni posul s pepelom in prevzel odgovornosti za težave novega iPhona, ampak raje povedal, da nihče ni popoln in da ima tudi konkurenca podobne težave. Šele ko je bil na petkovi novinarski konferenci Jobs izzvan, se je opravičil kupcem iPhona, ki imajo težave, če telefon primejo na spodnji levi strani, saj izgubi signal. Kupci bodo zdaj dobili še posebne zaščitne tokove, s katerimi naj bi odpravili težave z motenjem signalov. Karizmatični Jobs je napadel medije, češ da so preveč napihnili vse skupaj. Applove delnice, v zadnjem letu sinonim za nenehno rast, so v petek izgubile 1,4 odstotka, podjetje pa je od 28. junija izgubilo že 16 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Ameriški kupci vedno bolj črnogledi Negativno so se v petek gibale tudi vrednosti preostalih delnic na borzah v New Yorku. Indeks Dow Jones 10.097 točk je izgubil zajetna dva odstotka in pol, Nasdaq 2.179 točk pa celo 3,1 odstotka. Vlagatelji so se prestrašili julijskega padca potrošniškega zaupanja indeks univerze v Michiganu je s 76,0 padel na 66,5, kar je najmanj v zadnjih 11 mesecih in neprepričljivih četrtletnih prihodkov nekaterih ključnih podjetij. Potem ko se je sezona objav poslovnih rezultatov začela obetavno, so namreč v petek rezultate objavili General Electric, Bank of America in Citigroup. Padec dobička investicijskega bančništva Vsa tri podjetja so z dobički pozitivno presenetila, vendar so imela nižje četrtletne prihodke. Finančnima korporacijama je dobiček investicijskega bančništva upadel od 20 do 40 odstotkov v primerjavi s prvim četrtletjem, kar je posledica konca bikovskega trenda na razvitih borzah. Delnice Bank of Americe so padle za skoraj deset odstotkov. Google, ki je v četrtek sporočil sveže poslovne rezultate, prav tako ni zadostil visokim apetitom, zato so se delnice pocenile za sedem odstotkov. Recesija z dvojnim dnom? Po dvotedenski rasti, med katero je Dow Jones pridobil osem odstotkov, se je tako razpoloženje občutno ohladilo, za slab konec tedna pa nosi krivdo tudi domača centralna banka Fed, ki je nekoliko manj optimistična glede gospodarskega okrevanja. S tem so znova oživeli strahovi, da bo imela najhujša recesija po 2. svetovni vojni dvojno dno. V prihodnjem tednu bo 12 podjetij, katerih delnice sestavljajo indeks Dow Jones, sporočilo poslovne rezultate, med njimi finančna velikana Goldman Sachs in Morgan Stanley ter tehnološki velikan Apple. Dow Jones 10.097 Nasdaq2.179 DAX306.040 FTSE1005.158 FTSEurofirst 3001.012 Nikkei9.408 EUR/USD1,293 USD/JPY86,59 EUR/CHF1,3581 Lahka nafta75,85 USD Zlato1.192 USD Euribor, 6-mesečni1,114 % V petek objava stresnih testov Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je pričakovano odzval na petkov pesimizem Wall Streeta in zadnji dan tedna izgubil dva odstotka. Na tedenski ravni kljub dobremu začetku tedna evropska izguba znaša 0,6 odstotka. Bančne delnice so bile v petek med največjimi poraženci, saj so izgubile tudi več kot pet odstotkov. 23. julija bo Evropska unija objavila rezultate stresnih testov. Jean-Claude Juncker pravi, da večjih pretresov ne gre pričakovati. Nova KBM najnižje v 14 mesecih Elitni indeks Ljubljanske borze SBI TOP 837 točk je zadnji teden izgubil 1,23 odstotka. Še največ prometa, dva milijona evrov, je bilo z delnicami Krke, pri čemer je bilo poslov s svežnji za 390 tisoč evrov. Tečaj Krkinih delnic se je v petih dneh zvišal za 0,17 odstotka, na 65,31 evra. Z delnicami Nove KBM je bilo za 614 tisoč evrov prometa, cena je padla za 2,4 odstotka, na 10,25 evra. To je najmanj v zadnjih 14 mesecih. Med delnicami prve kotacije so se v tem tednu največ, za 4-5 odstotkov, pocenile Lukine in Mercatorjeve delnice. Kupci Mercatorja niso več upravičeni do 7,2 evra dividende.

Trdijo, da je potvarjal informacije Sindikati in sveti delavcev v skupini HSE-ja zahtevajo odstop generalnega direktorja HSE-ja Boruta Meha, češ da ta ne izpolnjuje svoje vloge in dela škodo državi. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Termoelektrarne Šoštanj, svet delavcev TEŠ-a, sindikat premogovnika Velenje, svet delavcev Premogovnika Velenje in sindikat delavcev dejavnosti energetike Dravskih elektrarn Maribor pravijo, da je Meh s svojim ravnanjem povzročal nepopravljivo škodo posameznim družbam, holdingu in državi. Trdijo, da to lahko podkrepijo s številnimi dokazi, ki jih bodo, če bo treba, predali tudi pristojnim organom. Stavkovni odbor se bo sestal v petek Morebitne nepravilnosti pri projektu gradnje TEŠ-a 6 je treba sankcionirati, a mora vlada za to imeti prave informacije, je dejal predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike TEŠ-a Branko Sevčnikar in dodal, da je nekatere informacije Meh potvarjal. Z Mehom, čeprav so pripravljeni na dialog, težav do zdaj niso mogli rešiti, zato bodo počakali na ukrepe vlade in se temu primerno odzvali, je še dejal. Gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj sindikati podpirajo in menijo, da je bil projekt voden korektno. Za morebitne nepravilnosti morajo imeti dokaze, poročila, ki ga je HSE pretekli četrtek poslal vladi, niso dobili, z njim se je na kratko seznanil le nadzorni svet TEŠ-a. Sevčnikar je dodal, da ni nobene garancije, da je tisto, s čemer je bil seznanjen nadzorni svet, gradivo, ki je bilo poslano vladi. Se bo pa v petek zjutraj sestal še stavkovni odbor TEŠ-a in odločil, kako naprej. Meh Očitki neosnovani in neargumentirani Borut Meh se je na očitke že odzval in dejal, da so izjave, da je družbam in državi povzročil nepopravljivo škodo, le eden od vrste neosnovanih in neargumentiranih ter nesmiselnih očitkov. Med njimi se znajdejo celo hude obtožbe o ponarejanju listin in potvarjanju informacij, za katere pričakujem, da jih bodo avtorji dokazali, saj z njimi povzročajo škodo meni osebno, meni kot generalnemu direktorju HSE-ja in skupini HSE kot celoti. Predsedniki nadzornih svetov Meh nam ni naročal, s kom naj sklepamo posle Na izjavo sindikatov, da so od svojih predstavnikov v nadzornih svetih prejeli podatke, da Meh diktira, da hčerinske službe oddajo posle in sklepajo pogodbe z dobavitelji, ki so mu po volji, tudi če so dobavitelji dražji od tistih, ki bi jih lahko izbrali kot najcenejše ponudnike, so se z povsem enakimi izjavami že odzvali predsedniki nadzornih svetov. Simon Tot, predsednik nadzornega sveta Premogovnika Velenje in član nadzornega sveta Dravskih elektrarn, Djordje Žebeljan, predsednik nadzornega sveta TEŠ-a, Stanislava Boban in predsednica nadzornega sveta Dravskih elektrarn so vsak v svoji izjavi zapisali, da je trditev sindikatov neresnična in da od Meha niso nikoli dobili navodil, ki jih navajajo sindikati.

Bi bilo financ sploh dovolj? Nekdanji delavci treh Murinih hčerinskih družb, ki so končale v stečaju, so zoper matično družbo Mura v stečaju vložili tožbe za uveljavljanje prerekanih terjatev. Ker stečajna masa hčerinskih družb Mura - Ženska oblačila, Mura - Moška oblačila in Muralist ne zadošča za poplačilo delavcev, so terjatve namreč prijavili v stečaju matične družbe, a jih je stečajni upravitelj prerekal. Primarni zahtevek 50 milijonov evrov Tožbo za 1.620 delavcev je že v petek vložil za to pooblaščeni odvetnik Borut Soklič, stečajni upravitelj družbe Mura - Ženska oblačila, v pisarni omenjenega odvetnika pa so pojasnili, da primarni zahtevek za nekdanje zaposlene znaša skupaj 50 milijonov evrov, podredni pa je postavljen na 12 milijonov evrov. To pa še ni vse, saj je vložitev tožbe v prihodnjih dneh v imenu delavcev hčerinskih družb, ki jih je bilo skupaj 1.900, napovedal tudi odvetnik Franci Matoz. Do zdaj je zbral okoli 150 pooblastil. Đorđević Ravnal sem strokovno, a po srcu bi želel, da delavci nekaj dobijo Oba omenjena odvetnika sta prepričana, da je stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević neupravičeno prerekal terjatve delavcev hčerinskih družb. Prav je, da je tožba vložena, da bomo dobili sodno prakso in vedeli, kako ravnati v prihodnje, je dogajanje komentiral Đorđević. Ob tej priložnosti je ponovil, da je terjatve prerekal zato, ker je po preučitvi zakonodaje ugotovil, da jih ne more priznati, da pa lahko delavci svoje pravice dokažejo na sodišču. Ravnal sem strokovno, a po srcu bi želel, da delavci nekaj dobijo. Vendar je to stvar zakona, ne osebnega mnenja, je dodal. Bi bilo financ sploh dovolj? Ali bo v stečajni masi družbe dovolj financ za poplačilo terjatev delavcev, bo po besedah stečajnega upravitelja odvisno od prodaje premoženja Kot zdaj vidimo, se premoženje po tržni vrednosti ne more prodati. Vrednost industrijskih nepremičnin je padla za 30 odstotkov. Murino premoženje se na dražbah prodaja od 17. junija.

Naslednji teden bodo banke končale skrbni pregled družbe Diners Club Slovenija in se odločile, kako naprej. Najverjetnejša je prodaja Dinersa avstrijski Erste bank, vendar za zdaj še ni jasno, ali bodo zapadle obveznosti do trgovcev v celoti poplačane. Veliki domači trgovci in več tisoč prodajnih mest po vsej Sloveniji, do katerih je imela družba Diners Club Slovenija Tomaža F. Lovšeta marca letos za skoraj osem milijonov evrov neporavnanih obveznosti, bodo že v naslednjih dneh izvedeli, ali bodo videli ves svoj denar. Medtem ko se tekoči prilivi od obročnih odplačil stekajo na poseben račun banke Unicredit, ki si je v nepojasnjenih okoliščinah priborila ekskluzivno pravico do poplačila svojih terjatev, v Dinersu poteka skrbni pregled. »Končan bo v naslednjem tednu. Na podlagi ugotovitev bodo sprejete nadaljnje odločitve,« nam je včeraj zaupal novi prokurist Dinersa Jože Kaligaro. Potrdil je, da je ta položaj zasedel na pobudo »v prvi vrsti bank in tudi trgovcev«. Ali je ena od možnosti tudi stečaj Dinersa in nato prenos poslovanja na drugo podjetje? »Vse možnosti so trenutno še odprte.« Ker naj bi bila »luknja« v Dinersu kljub dobljenim sredstvom od nedavne prodaje italijanskega Dinersa previsoka, bi lahko bila tudi za slovenski Diners rešitev prodaja novemu lastniku. Interes zanj naj bi obstajal, saj je za neporavnane obveznosti do trgovcev in odvzem licence po ugotovitvah Banke Slovenije krivo Lovšetovo izčrpavanje družbe. Glavna kartična dejavnost je medtem menda povsem zdrava. Kot najverjetnejša nova lastnica Dinersa se omenja avstrijska Erste Bank, ki ji je Lovše pred leti prodal hrvaški Diners Club Adriatic. Za zdaj je ključno vprašanje, kako bodo banke upnice in novi lastniki ponovno zagnali Diners, saj bo to neposredno vplivalo na trgovce in njihove 25-milijonske terjatve. Ali bo novi lastnik saniral celotni Diners z Lovšetovimi nasedlimi naložbami vred, ali bo prevzel zgolj zdravo jedro in ostalo prepustil propadu ali pa bodo licenco enostavno prenesli na drugo družbo in začeli na novo? V zadnjem primeru bi zagotovo močno trpel utrpel ugled Lovšeta, ki je bil v zadnjih letih celo predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) in ameriške gospodarske zbornice, prejšnjemu finančnemu ministru Janezu Šušteršiču pa je svetoval pri sanaciji bank. »Posel se bo nadaljeval, saj je to v interesu vseh deležnikov,« je bil nedvoumen Kaligaro in je povedal, da je Diners v postopku poplačila upnikov. Vendar je razkril, da so prvi na vrsti ločitveni upniki, torej banka Unicredit, šele nato bodo sledili trgovci. Ker ti zdaj že dvakrat zapored niso dobili sredstev iz naslova obročnih plačil, je nekaterim med njimi prekipelo. »Od odvzema dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev od Diners Cluba Slovenija oziroma podjetja DC Finance nismo prejeli nobenih izplačil, čeprav so bila predvidena, in tudi odločba Banke Slovenije Diners Cluba ne omejuje pri izvrševanju že zatečenih pogodbenih obveznosti,« so bili ostri v Merkurju. Ker niso prejeli predvidenih izplačil, so že vložili izvršbo na zapadle terjatve. Drugi veliki trgovci, na katere smo se obrnili, so zadržani pri razkrivanju podatkov o tem, kako so pri poslovanju z Dinersom zavarovali svoje interese. Čeprav so priznali, da imajo neporavnane terjatve, so dejali le, da so z vodstvom družbe v stalnih stikih in pričakujejo poplačilo. »Stečaj v tem trenutku ni alternativa. Trdno verjamemo, da ta ni v nikogaršnjem interesu, niti imetnikov, kartic niti prodajnih mest, niti bank, pa tudi, da to ni bil namen Banke Slovenije,« so neomajni v Dinersu. Prizadevajo si, da bi čim prej dobili vsaj začasno licenco. »S pridobitvijo licence in dodatnega kapitala, s katerim bi poplačali prodajna mesta, bi lahko vzpostavili normalno poslovanje, kar bi omogočilo ponovno uporabo kartic Diners Cluba,« so dodali.

Ženske so idealne potrošnice, saj letno obrnejo 14 bilijonov evrov. Imajo pa tudi vse več denarja. Strokovnjaki ugotavljajo, da so najhitreje rastoča ekonomija na svetu. Ženske bodo leta 2014 predvidoma s svojimi prihodki dvakrat presegle seštevek bruto domačih proizvodov najhitreje rastočih ekonomij Kitajske in Indije. Njihova skupna kupna moč bo namreč po predvidevanjih Svetovne banke dosegla 12 bilijonov evrov. Kljub temu pa podjetja niso še dojela, da so ženske ne samo enakovredne moškim, ampak jih v nakupovanju celo prekašajo. Namesto da bi tako izkoristili ta velik trg, moške produkte prebarvajo v rožnato in jih ponudijo ženskam, kot pravi avtor knjige Ženske hočejo več Michael Silverstein. To pa jih žali. Skrajni čas je za spremembo tovrstne politike, saj so ženske začele služiti vsaj toliko ali pa še več kot moški. Več si preberite na spletni strani cekin.si.

V Malem Mlačevu bodo kmalu končali gradnjo mini naselja z osmimi stanovanjskimi enotami V Malem Mlačevu v bližini Grosuplja podjetje Stoja Nepremičnine prodaja štiri stanovanjske dvojčke. Stanovanja, ki so idealna za štiričlansko družino, bo mogoče prevzeti že konec prihodnjega meseca. Lokacijo posebej odlikuje stik z naravo. Osem stanovanjskih enot, zgrajenih do tretje podaljšane gradbene faze, ima tri etaže: klet, pritličje in mansardo. Vsako stanovanje meri 160 kvadratnih metrov, vsakemu pa pripada tudi parcela, ki lahko meri od 185 do 290 kvadratnih metrov. V Malem Mlačevu pri Grosuplju bo mogoče stanovanja v štirih dvojčkih prevzeti že konec prihodnjega meseca. Natančna in kakovostna gradnja Hiše odlikuje dovršena izvedba, saj so zgrajene natančno in kakovostno. Ograja z vrati daje vtis varovanega naselja. Skrbno so izdelani vsi komunalni vodi, tako da stanovalci ne bodo nikoli imeli težav z odvodnjavanjem (sodobne ponikovalnice), oskrbo s plinom (skupni rezervoar za plin) in odpadno vodo (čistilna naprava). Vsaki stanovanjski enoti pripadata dve parkirni mesti, skupnih parkirnih mest pa je še deset, od tega šest pri vhodu in štirje ob dovozu k objektom. Urejena okolica Piko na i pa temu mini naselju daje zunanja ureditev. Lokacija je dobro osvetljena in tudi nekoliko dvignjena. V neposredni bližini je Grosuplje, ki velja za dokaj elitno lokacijo, kjer živi veliko vplivnih ljudi. V Grosuplju so seveda tudi ustanove, ki jih mlade družine še kako potrebujejo - trgovine, vrtci, šole, banka in podobno. Po drugi strani je naselje z avtocesto odlično povezano z Ljubljano. Stanovanja namenjena predvsem družinam Posamezna enota je idealna za bivanje štiričlanske družine. Stanovanja so zaradi velikega števila oken dobro osvetljena. V mansardi so še frčade, kar zmanjšuje prostorske izgube. Zelo iznajdljivi pa si bodo lahko tudi uredili prostor na podstrešju. Stanovanja bo mogoče prevzeti konec prihodnjega meseca. Stanovanjska enota z najmanjšim pripadajočim zemljiščem (185 kvadratnih metrov) stane 195 tisoč evrov oziroma 1.200,74 evra na kvadratni meter. Vsak kvadratni meter zemljišča nad 185 kvadratnih metrov pa je dodatno vrednoten po 100 evrov.

Priročnik. Zdravstveni dom Ljubljana edini, ki ga je naročil za vse zdravnike. “Znano je, da bolniki, ki prihajajo v ambulante, prisluhnejo našim nasvetom, a si zapomnejo le desetino,” pravi Ksenija Tušek Bunc, sourednica novega priročnika za zdravnike Navodila za bolnike. “Zdaj bodo lahko bolniki po obisku zdravnika v roke dobili tudi pisna navodila, ki jih bodo v miru prebrali doma,” dodaja. Trije sklopi navodil Vsebina. V priročniku je predstavljenih 62 najpogostejših simptomov, 110 bolezni in poškodb ter 35 posebnih stanj. To so stanja po operacijah, določenih boleznih, stanja odvisnosti, nosečnosti in podobno. Priročnik z informacijami o najpogostejših simptomih, boleznih, poškodbah in posebnih stanjih zajema namreč tudi zgoščenko z navodili za bolnike. Navodila lahko zdravniki natisnejo in jih ponudijo bolnikom. Po besedah recenzenta priročnika Janka Kersnika imajo bolniki celo pravico, da od svojih zdravnikov takšna navodila zahtevajo. Bolnik naj se drži navodil “Ta navodila so pokrila večino problematike, s katero se srečujemo v osnovnem zdravstvu,” meni Kersnik. Nekaj naročil je po njegovih navedbah že bilo, posebej je izpostavil Zdravstveni dom Ljubljana, ki je nabavil priročnik vsem zdravnikom v ambulantah. “S tem prispevkom smo želeli spodbuditi tudi sodelovanje bolnika,” pojasnjuje Tušek Buncova. Pri pisanju so se zato osredotočili predvsem na to, kaj lahko bolnik sam naredi za izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. “Pri zdravljenju krvnega pritiska ni dovolj, da mu naredimo potrebne preiskave, mu predpišemo zdravila in damo navodila, ampak da se bolnik teh navodil v svojih zmožnostih tudi drži,” zaključuje.

Varuh konkurence naj bi ugotovil nespoštovanje konkurenčne zakonodaje, saj naj bi gradbinci usklajeno delovali. Preiskava se je nanašala na avtocestne gradnje, dela na drugih cestah ter visoke gradnje. Kakšne kazni jim grozijo? Urad RS za varstvo konkurence je konec minulega tedna po dveh letih končal preiskavo proti gradbenim podjetjem zaradi suma usklajenega delovanja. Medtem ko urad do vročitve upravnega akta strankam v postopku zadeve ne komentira, pa Delo in Dnevnik pišeta, da je ugotovil nespoštovanje konkurenčne zakonodaje. Na uradu za varstvo konkurence so danes povedali le, da so sprejeli odločitev v zvezi s postopkom, ki je bil uveden zoper gradbena podjetja zaradi kršitve določbe zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o delovanju EU. Urad do vročitve upravnega akta strankam v postopku predmetne zadeve ne komentira, so dodali. Danes redkobesedni direktor urada za varstvo konkurence Damjan Matičič je pred dnevi sicer povedal, da postopek, ki je izredno zahteven, vodijo prednostno. Matičič takrat ni mogel napovedati, kdaj bo urad sprejel odločitev. Urad za varstvo konkurence, takrat še pod vodstvom Janija Sorška, je preiskavo, po kateri je zaradi suma kartelnega dogovarjanja med drugim pri gradnji avtocest v Sloveniji postopek uvedel zoper skupno 20 gradbenih podjetij, začel marca 2010. Postopek, ki ga vodi zaradi verjetnosti kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o delovanju EU, je 9. marca 2010 uvedel zoper gradbena podjetja SCT, Primorje, Vegrad, Cestno podjetje Maribor, Cestno podjetje Ljubljana in Gradbeno podjetje Grosuplje, 2. aprila 2010 zoper Kraški zidar, 14. junija 2010 zoper Cestno gradbeno podjetje Novo mesto, Gradis Skupina G, GIZ Gradbeno industrijskih podjetjih Gradis v likvidaciji in SGP Pomgrad, 4. oktobra 2010 zoper ljubljansko podružnico avstrijske družbe Strabag in družbo Strabag gradbene storitve ter celjsko podružnico avstrijske družbe Alpine Bau, Cestno podjetje Koper, Cestno podjetje Ptuj in Cestno podjetje Kranj, 28. oktobra 2010 pa še zoper SCT Holding, Primorje Holding in Cestno podjetje Kranj, družbo za vzdrževanje in gradnjo cest. Foto Reuters Kaj so zagrešili? Podjetja naj bi se sporazumevala o višini ponudb, oddaji ponudb, in sicer tako pri javnih naročilih kot pri preostalih projektih, delila naj bi si podatke o cenah in drugih poslovnih pogojih na trgu gradbenih storitev, s tem pa določala prodajne cene in si razdelila trg. Preiskava varuha konkurence se je nanašala na avtocestne gradnje, dela na ostalih cestah ter visoke gradnje. Kakšne globe jim grozijo? Gradbena podjetja lahko v 30 dneh po prejemu odločbe vložijo tožbo na vrhovno sodišče. Ko odločba postane pravnomočna, urad izda globo. Ta za podjetja znaša največ deset odstotkov prometa v predhodnem letu. Urad lahko izreče globo tako odgovorni osebi pravne osebe kot tudi pravni osebi, pojasnjujejo na uradu za varstvo konkurence. Višina globe, ki jo bodo morali ob pravnomočnosti plačati gradbinci, tako ni znana. Podatki o poslovanju omenjenih podjetij za lani še niso znani, je pa že zdaj mogoče trditi, da so občutno nižji kot v letu 2010. Gradbeni sektor je namreč kriza močno prizadela, marsikatero podjetje, ki je bilo predmet preiskave varuha konkurence, pa je v tem času že propadlo. Tako so se v zadnjih dveh letih v stečaju znašli tako SCT kot Vegrad, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje, ajdovsko Primorje je na robu preživetja, medtem ko je Gradis že od leta 2008 v likvidaciji.

Začel se bo 14. oglaševalski festival Zlati boben, na katerem se bodo za nagrade potegovala 3104 dela iz 39 držav. Sam festival pa bo tudi v znamenju Avstrije. Festival bo potekal vse do 19. oktobra, ko se bo za nagrade Zlatega bobna in uvrstitev za tekmovanje The Cup potegovalo 2628 del, 230 del za nagrade Piran Portorož Advertising Award in 246 del za nagrado za najboljšo fotografijo. Največ del iz Romunije Tokratni festival bo predvsem v znamenju Avstrije in tam dobro poznane stojnice za prodajo klobasic. Največ del so tako kot lani prijavile oglaševalske agencije iz Romunije. Ti so letos prijavili 343 del, kar je za 23 odstotkov več kot lani. Sledijo Avstrijci (229 del), Poljaki (207 del), Čehi (206 del) in Rusi (200 del). Sledijo jim slovenske agencije, ki so prijavile 180 del. Med prijavitelji iz Slovenije je največ del prijavila Futura DDB (32 del), sledijo Mayer McCann (23), Original ter Publics/Pubilcs Groupe s po 20 deli, Luna TBWA (16 del) in Pristop s 14 prijavljenimi deli. Precejšnje rasti prijavljenih del organizatorji ugotavljajo tudi iz Izraela, od koder so letos prijavili 134 in lani 41 del, s Finskega (77 del, 54 del), iz Turčije (112, 61 del), Švice (71 del, dve deli) in z Nizozemskega (18 del, dve deli). Predovičeva je omenila tudi visoko rast števila prijavljenih del iz Srbije, Litve, Ukrajine in Bolgarije. Festival v znamenju Avstrije Festival bo potekal pod geslom Onkraj obzorij, tako z idejo kot tudi z oglaševalskimi sredstvi pa bo kreativno najbolj v ospredju nacionalna zabava Avstrije, ki jo bo v sredo pripravila avstrijsko-slovenska agencija Strobl+Strobl Advertising. Linški oglaševalci so v ta namen 70 let stari bivalni prikolici nadeli nov kreativni videz. "Kot glavno vizualno podobo pri vseh oglaševalskih sredstvih – posterjih, letakih in karticah – bomo uporabili v Avstriji dobro poznano stojnico za prodajo klobasic, tako imenovano Würstelstand, ki smo jo uredili v lastnem dizajnu. Stojnico bomo uporabili tudi na zabavi," pravi direktor omenjene oglaševalske agencije.

Record avtomatska vrata, d. o. o., ki proizvaja avtomatska vrata vrhunske kakovosti, na slovenskem trgu deluje kot hčerinsko p... Avtomatska steklena vrata Record - estetika in kakovost z roko v roki Record avtomatska vrata, d. o. o., ki proizvaja avtomatska vrata vrhunske kakovosti, na slovenskem trgu deluje kot hčerinsko podjetje hitro rastoče matične družbe Agta record iz Švice, ki jo zastopa tudi v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Njihova blagovna znamka je vodilna v Evropi in drugod po svetu. Vsi njihovi izdelki ustrezajo najvišjim standardom kakovosti in imajo opravljene najstrožje preizkuse. Filozofija Recorda temelji na uvajanju najnovejših tehnologij z najvišjo kakovostjo. Pri tem upoštevajo estetske in praktične zahteve arhitektov, gradbenikov in končnih uporabnikov. Record je na trg uvedel številne inovacije v tehnologiji avtomatskih vrat, zato v svetu že dolgo velja za vodilnega v panogi avtomatskih vrat. Tehnološke inovacije Recorda še naprej postavljajo mejnike v industriji. Hiter prodor na slovenskem trgu Slovensko podjetje upravičuje ugled, ki ga uživa ta vrhunska znamka, čeprav so na tem trgu šele dve rosni leti. V tem kratkem času so uspešno postavili precej special nih vrat, na katere so zelo ponosni. Med njimi so tudi zrakotesna avtomatska vrata za operacijske dvorane, požarna vrata, za katera imajo certifikat STS, v kratkem pa bo postavljen prvi sistem ADM, ki omogoča nadzor in povezavo vseh vrat v stavbi, in vrata FlipFlow, ki so specializirana za nadzor prometa in potnikov na letališčih. Dobro se uveljavljajo tudi "redundant" vrata, ki v evropskem prostoru nadomeščajo "panik" vrata. Zadovoljstvo strank je veliko, saj Record vedno izpolni pogodbene obveznosti ažurno in kakovostno. Tudi pri servisih ostaja odzivni čas minimalen, ob ustrezni kakovosti seveda. Nenehna širitev poslovanja v svetu Kakovost avtomatskih vrat zagotavlja podjetje Record z razvojnim oddelkom v Švici. V kratkem bodo predstavili kar nekaj novosti, ki temeljijo na najnovejšem napredku v tehnologiji avtomatskih vrat. Agta record je k svoji visokokakovostni znamki Record priključil še vrhunsko znamko avtomatskih vrat Blasi, ki je v svetu znana kot "draguljarna" med avtomatskimi vrati in proizvaja unikatna vrata. Družba pa nenehno širi obseg svoje dejavnosti z odpiranjem novih podjetij po vsem svetu, kar dokazujejo tudi stalna rast prihodkov in drugi poslovni kazalci (informacije na www.agta-record.com). Izbor avtomatskih vrat Record V svojem prodajnem asortimanu Record poleg že omenjenih specialnih vrat ponuja trenutno najbolj priljubljen model 16 STA, ki ga vgrajujejo v drsna enokrilna in dvokrilna vrata, teleskopska dvo-, tri- in štirikrilna, kotna, polkrožna, zgibna, protivlomna, "panik" in druga vrata. V njihovi ponudbi sta tudi modela 17 STA in 19 STA, ki sta po kakovosti zelo podobna 16 STA, od njega pa se razlikujeta denimo po višini maske za pogon, zmogljivosti motorjev, velikosti kotalnikov in podobno. Vsem, ki bi želeli svoja navadna vrata nadgraditi z avtomatskim pogonom, pa priporočajo novejši model 127 DFA. Kam naprej? V prihodnosti bo podjetje Record avtomatska vrata, d. o. o., zagotovo še naprej širilo svojo dejavnost tako v Sloveniji kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Kot pravijo, dober glas seže v deveto vas, in o njih je res slišati zelo daleč. p

Vlada namerava pripadnikom Slovenske vojske plače na misijah v tujini znižati za 20 odstotkov, je povedal predsednik Sindikata vojakov Slovenije (SVS) Gvido Novak. Na ministrstvu za obrambo takšne informacije zanikajo. Predsednik Sindikata vojakov Slovenije (SVS) Gvido Novak je dejal, da so na današnjem sestanku na ministrstvu napovedali uredbo, s katero naj bi pripadnikom Slovenske vojske plače na misijah v tujini znižali za 20 odstotkov. S tem naj bi plače teh pripadnikov Slovenske vojske (SV) poenotili z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Novak pričakuje, da bo vlada takšno uredbo sprejela brez soglasja sindikatov. Plače pa bodo nižje tudi za delavce na Slovenskih železnicah. Vodstvo in sindikati so se namreč dogovorili, da bodo zaposleni v skladu z dogovorom po kolektivni pogodbi prejeli od tri do pet odstotkov nižje plačilo, tisti z individualnimi pogodbami in tudi vodstvo pa 16 odstotkov manj. Na ministrstvu so potrdili, da je danes potekal delovni sestanek s sindikati. Seznanili so jih, da vlada oziroma ministrstvo za zunanje zadeve pripravlja ukrep, s katerim naj bi se plače znižale vsem predstavnikom države za delo v tujini. Tiskovni predstavnik ministrstva Aleš Sila ne ve natančno, za koliko naj bi se po tem predlogu plače znižale, a poudarja, da nikakor ne za 20 odstotkov. Še vedno pričakujejo regres V SVS sicer še vedno pričakujejo izplačilo regresa v višini 692 evrov bruto, in sicer z majsko plačo. Če se bo to zgodilo, bodo umaknili kolektivno tožbo, ki so jo vložili, ker pripadnikom SV regres ni bil izplačan z aprilsko plačo. Če pa regresa junija ne bodo dobili ali pa bo nižji od pričakovanega, bodo s tožbo vztrajali, je še napovedal Novak. Prav tako nameravajo v SVS sodelovati pri zbiranju podpisov za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ, če se policijska sindikata ne bosta dogovorila z vlado in umaknila pobude. Novak sicer upa, da se policisti z vlado ne bodo uspeli dogovoriti, saj se sicer boji, da bi sredstva, ki bi si jih izpogajali policisti, vzeli vojakom. Poleg tega pa vojaški sindikati zaradi prepovedi stavke poleg referenduma nimajo nobene druge možnosti, da bi zahtevali ureditev položaja. Na ureditev plač na obrambnem področju opozarjajo tudi v Sindikatu vojske, obrambe in zaščite (SVOZ), kjer nasprotujejo dosedanjemu in nadaljnjemu varčevanju na obrambnem področju. Opozarjajo, da vlada očitno spoštuje le določene privilegirane poklicne skupine, ki imajo možnost stavkati, do česar pa vojaki nimajo nobene pravice.

Nova Gorica - Preko 700 zaposlenih v skupini Mip naj bi danes dobilo februarsko plačo, a je to, kot je v ponedeljek priznal koordinator skupine Mip Vojteh Volk, malo verjetno. Če plače ne bo, bodo zaposleni lahko odpovedali delovno razmerje po krivdi delodajalca, je povedal predsednik Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije Srečko Čater. Zaposleni v skupini Mip še vedno čakajo na januarsko plačo in če ne bo bistvenih sprememb, tudi februarske ne bo, je v ponedeljek novinarjem priznal Volk. Ker so v Mipu osebni dohodki že prej zamujali en mesec, so zaposleni že tri mesece brez plače, je pojasnil Čater. Po zakonu lahko v tem primeru delavec iz krivdnih razlogov delodajalca odpove delovno razmerje in se odloči za tožbo, tako pa je tudi upravičen do nadomestila na zavodu za zaposlovanje, je poudaril. Enaka pojasnila bo na popoldanskem zboru delavcev predstavil tudi zaposlenim v družbi Mip, saj želijo v sindikatu, če plače ne bo, zaščititi delavce. Če plač ne bo, bo sindikat v imenu tistih, ki bodo podpisali pooblastilo, vložil tožbe zoper Mip. Če bo število tožb veliko, bi to lahko pomenilo tudi stečaj Mipa, je poudaril Čater. Od skupno prek 700 zaposlenih v skupini Mip jih je po njegovih besedah okoli 80 odstotkov članov sindikata. O težki situaciji v podjetju naj bi danes razpravljal tudi nadzorni svet Mipa, katerega član je Čater. Kot je dejal, je o celotni zadevi, zlasti težkem položaju zaposlenih, saj sta v nekaterih družinah v Mipu zaposlena oba starša, obvestil vlado ter kmetijsko in gospodarsko ministrstvo. Družba Mip lahko zaprosi za državno pomoč v obliki poroštva države za najete kredite, a ker gre po določilih zakonodaje za veliko gospodarsko družbo, mora Slovenija pred dodelitvijo pomoči za mnenje zaprositi tudi Evropsko komisijo, so povedali na ministrstvu za gospodarstvo. Pri tem mora med drugim biti Mipov program donosen, proizvodi imeti tržišče, pomoč mora Mipu zagotoviti dolgoročno preživetje, hkrati pa ne sme rušiti enotnega trga, so še pojasnili na ministrstvu. Država je pripravljena bankam upnicam Mipa podeliti poroštvo za sredstva, ki jih Mip potrebuje za zagon proizvodnje, pod pogojem, da banke spremenijo svoje terjatve v lastniške deleže in pridobijo ustrezno večino ter da se zamenja uprava, ki je podjetje pripeljala v nastali položaj s slabim vodenjem in izčrpavanjem podjetja z menedžerskim odkupom. Kot je znano, ima po besedah Volka skupina Mip - neupoštevajoč obresti - 71 milijonov evrov dolgov. Bankam upnicam, ki so združene v konzorciju pod vodstvom Abanke Vipa, zato vodstvo Mipa predlaga konverzijo dolga v več kot 75-odstotni lastniški delež, pripravljeno pa je tudi odstopiti. Uradne odločitve bank še ni, po poročanju medijev pa naj bi bile lastniškemu vstopu v Mip naklonjene. Mip se že dalj časa srečuje z likvidnostnimi težavami, zato so mu v zadnjem obdobju družbi za krajši čas odklopili vodo in dvakrat elektriko, grozil pa je tudi odklop plina. Ker v skupini proizvodnja stoji, imajo po Volkovih besedah milijon evrov stroškov mesečno. Za nadaljevanje proizvodnje bi v skupini potrebovali 12 milijonov evrov v naslednjih treh mesecih, samo v družbi Mip pa do pet milijonov evrov.

Protestnikom so se pridružili aktivisti društva Dovolj! in nevladne organizacije Nevidni delavci sveta Delavci iz BiH-a, ki so bili na začasnem delu v Sloveniji, so na protestih zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, kjer bi lahko izterjali dolg od svojih nekdanjih delodajalcev. Aktivisti društva Dovolj! in nevladne organizacije Nevidni delavci sveta, ki so se pridružili protestom v Sarajevu, trdijo, da Slovenija ni edini primer slabega ravnanja s tujimi delavci v EU-ju. Dolg delodajalcev do 9.000 evrov za delavca Delavci, ki so na svoje težave opozarjali s transparenti Hočemo naše plače in Dovolj je poniževanja delavcev iz držav tretjega sveta , med drugim zahtevajo, da se jim omogoči odhod v Slovenijo, kjer bi lahko izterjali dolgove, ki znašajo do 6.000 do 9.000 evrov za delavca. Potem ko jim je preteklo delovno dovoljenje, namreč ne dobijo več vizuma za Slovenijo, poroča spletni portal Sarajevo-x. Protestniki so opozarjali tudi na nemogoče razmere za delo, neplačevanje prispevkov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter neplačevanje nadurnega dela. Če se je kdo pri delodajalcu pritožil, je bil, po njihovih besedah, nemudoma odpuščen. Prihajalo je bilo tudi do šovinističnega odnosa do delavcev iz Bosne in Hercegovine na etični osnovi. Delavci obtožujejo tudi svojo vlado Delavci, ki so se zbrali v središču Sarajeva, so večinoma delali za gradbeno podjetje Prenova, katerega lastnik je Zoran Perković. Ogorčeni so tudi nad oblastmi svoje države, saj po njihovem mnenju ni naredila nič za izboljšanje njihovega stanja in je sokriva za slabo stanje delavcev iz BiH-a v Sloveniji, kjer so jih obravnavali kot živali . Svoje nezadovoljstvo so izrazili tudi pred ministrstvom za zunanje zadeve BiH-a, od koder so se odpravili proti sedežu slovenskega veleposlaništva, kjer naj bi jih sprejeli slovenski predstavniki. Protesti so potekali mirno.

Ljubljana - Upravni odbor Združenja nadzornikov Slovenije je danes javno opozoril, da je nadzorni svet Soda z razrešitvijo nekdanje uprave deloval v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah. Uprava Soda je namreč ravnala v skladu z veljavno zakonodajo, ko ni poslala zahteve za preklic skupščine Telekoma Slovenije brez soglasja DZ. Takratna uprava Soda bi s tem kršila določbo zakona o Slovenskem državnem holdingu, po kateri do uveljavitve klasifikacije za upravljanje z naložbami države s knjigovodsko vrednostjo nad 20 milijonov evrov oz. z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem potrebuje soglasje DZ na predlog vlade, so sporočili iz združenja nadzornikov. Nadzorni svet od uprave v nobenem primeru ne more zahtevati delovanja v nasprotju z zakonom, ravno nasprotno, njegova pristojnost je, da nadzoruje upravo in zakonitost njenih ravnanj. Člani nadzornega sveta morajo tako kot uprava skladno z zakonom o gospodarskih družbah delovati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. "Ta standard pa vključuje ravnanja v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti," nadaljujejo v združenju nadzornikov. Takratna uprava Soda, ki je branila zakonitost svojih ravnanj, je po navedbah združenja delovala v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika in omenjeno določbo zakona o Slovenskem državnem holdingu, zato takšno ravnanje ne more biti razlog za krivdno razrešitev. Nadzorni svet Soda je na izredni seji 6. februarja odpoklical predsednika uprave Tomaža Kuntariča in oba člana uprave Matjaža Jauka in Kreša Pavriča. Za začasnega predsednika uprave je imenoval Petra Ješovnika, za člana pa Iga Grudna in Nado Drobne Popovič. Hujša kršitev dolžnosti Delovanje novoimenovane uprave Soda, ki je zavestno kršila zakon o Slovenskem državnem holdingu, pa medtem predstavlja hujšo kršitev dolžnosti. To ima za posledico razrešitev članov uprave skladno z zakonom o gospodarskih družbah, kar pa je v pristojnosti nadzornega sveta, še pravijo v združenju nadzornikov. Združenje nadzornikov Slovenije ob tem od vlade kot izvrševalke pristojnosti skupščine Slovenske odškodninske družbe (Sod) pričakuje odgovorno ravnanje v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu. Da je bil odpoklic uprave Soda primer slabe prakse državnega korporativnega upravljanja, je že v ponedeljek opozorilo tudi Združenje Manager. Glede odstopa dveh novoizvoljenih članov Telekomovega nadzornega sveta le nekaj ur po skupščini družbe, ki je bila 6. februarja, pa v združenju nadzornikov danes pravijo, da njuno javno pojasnilo razlogov za odstop kaže na nerazumevanje opravljanja funkcije člana nadzornega sveta. Odstopljena člana nadzornega sveta sta izjavila, da ne moreta delovati v sestavi novoizvoljenega nadzornega sveta, ker ni v skladu s predlogom zdaj že ukinjene Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), saj takšna sestava "ne odraža lastniške strukture družbe". Kot glede tega pojasnjujejo v združenju, kandidati s soglasjem h kandidaturi posledično sprejemajo tudi delovanje v sestavi nadzornega sveta, kot bo o njej odločila skupščina. V skladu s kodeksom upravljanja javnih delniških družb posamezen član nadzornega sveta pri svojem delu ni vezan na mnenja ali navodila tistih, ki so ga izvolili, predlagali oz. imenovali, temveč za opravljanje svoje funkcije prevzema polno osebno odgovornost. Član nadzornega sveta ni delegat posameznega delničarja in posamičnih interesov.

London/Frankfurt/New York - Borze po Evropi so današnje trgovanje končale s padcem. Osrednja indeksa v Parizu in Frankfurtu sta izgubila 0,29 in 0,14 odstotka, v Budimpešti je potonil 4,41 odstotka. Ameriška nafta se je nekoliko podražila in tako ostaja nad 68 dolarji, severnomorska nafta pa se je pocenila še nižje pod mejo 68 dolarjev. Tečaj evra je padel. Indeks CAC na borzi v Parizu je trgovanje končal pri 3573,12, kar je 0,29 odstotka manj kot v torek. Indeks DAX na frankfurtski borzi se je znižal za 0,14 odstotka na 5319,84 točke, indeks FTSE 100 na borzi v Londonu pa za 0,04 odstotka na 4817,55 točke. Milanski indeks FTSE Italia All-Share je izgubil 0,83 odstotka in končal pri 22.219,66 točke. Precej so izgubili tečaji na Dunaju in v Budimpešti. Dunajski indeks ATX se je znižal za 2,73 odstotka na 2396,59 točke, indeks BUX na borzi v Budimpešti pa za 4,41 odstotka na 8349,39 točke. Zagrebški indeks Crobex je izgubil 0,96 odstotka in sklenil pri 1996,03 točke, beograjski Belex 15 pa se je znižal za 2,48 odstotka na 695,47 točke. Na borzi v New Yorku so tečaji trenutno nekoliko pod torkovimi zaključnimi vrednostmi. Indeks Dow Jones je zaenkrat izgubil 0,13 odstotka, indeks Nasdaq pa 0,03 odstotka. Ameriška nafta se je danes nekoliko podražila, medtem ko se je severnomorska vrste brent pocenila. Cena zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v oktobru se je na newyorški blagovni borzi zvišala za 31 centov na 68,36 dolarja, cena severnomorske nafte brent pa se je na borzi v Londonu znižala za 29 centov na 67,44 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Tečaj evra glede na dolar se je danes znižal. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,4220 dolarja, medtem ko je bil v torek 1,4314 dolarja.

Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v danes objavljenem poročilu o gibanju svetovnega gospodarstva (WEO) znižal svoje napovedi. IMF tako za leto 2008 napoveduje 4,1-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,3 odstotne točke manj od prvotnih napovedi. IMF poročilo WEO (World Economic Outlook) objavlja dvakrat na leto, spomladi in jeseni, vmes pa ju dopolnjuje glede na spremenjene okoliščine. Svetovna gospodarska rast je v letu 2007 znašala 4,9 odstotka, WEO pa je oktobra lani za leto 2008 napovedoval 4,4-odstotno gospodarsko rast. Dopolnilo bi morali biti objavljeno že v petek preteklega tedna, vendar je IMF njegovo objavo preložil zaradi "hitro se spreminjajočih okoliščin". IMF sporoča, da so ZDA "epicenter" trenutnega upočasnjevanja svetovne gospodarske rasti. Težave finančnih trgov po svetu, ki izvirajo iz ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil in s tem povezane velike izgube bank, se povečujejo in zadnje težave na svetovnih borzah kažejo, da negotovost narašča. IMF sicer za ZDA še vedno ne napoveduje recesije, ampak je znižal pričakovano gospodarsko rast z 1,9 na 1,5 odstotka, potem ko je ta lani znašala 2,2 odstotka. IMF prav tako sporoča, da ameriška finančna kriza, ki se je prelila v druge razvite države, počasi ogroža tudi države v razvoju. Glavno tveganje je v tem, da bo nadaljevanje težav finančnih trgov dodatno zmanjšalo povpraševanje v bogatih državah in s tem vplivalo na revnejše. IMF za države iz območja evra po novem napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,6 odstotka v letu 2007 na 1,6 odstotka v letu 2008. Na Japonskem se bo letos v primerjavi z letom 2007 rast upočasnila za 0,4 odstotne točke na 1,5 odstotka, Kitajska lokomotiva bo namesto z 11,4 odstotka sopihala naprej z 10 odstotno rastjo, za Afriko pa IMF napoveduje pospešitev rasti z lanskih šest na letošnjih sedem odstotkov.

Odločitev o tem mora sprejeti vlada S prvim marcem bo najverjetneje začela veljati nova uredba, ki zvišuje cene notranjega prevoza v železniškem prometu za šest odstotkov. Vlada bo na četrtkovi seji obravnavala predlog ministrstva za gospodarstvo o povišanju cen prevoza potnikov po železnici v notranjem prometu. Če bo predlog sprejet, se bodo cene zvišale za šest odstotkov, poroča Žurnal24. Povišanje cen je bilo sicer načrtovano že v osnutku poslovnega načrta Slovenskih železnic SŽ, na podlagi česar so v SŽ-ju naredili tudi oceno letošnjih transportnih prihodkov. V predlogu gospodarskega ministrstva navajajo tudi, da cene javnega cestnega prevoza potnikov presegajo cene notranjega železniškega potniškega prometa v povprečju za 45 odstotkov. Zato se jim zdi smiselno, da se cene železniškega prevoza približajo tistim v cestnem prevozu. Po novem bi bile cene višje za od 40 do 50 centov, na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj pa računajo, da bo inflacija zaradi tega višja za 0,012 odstotne točke.

Državljana Kosova naj bi z izdajo ponarejenih delovnih dovoljenj 400 tujcem protipravno zaslužila okoli 0,8 milijona evrov Gorenjski kriminalisti so pridržali 40-letnega državljana Kosova s stalnim prebivališčem ter njegovega 29-letnega brata z začasnim prebivališčem v Sloveniji. Osumljena sta, da sta v letu 2010 prek štirih gradbenih podjetij v Kranju 161 državljanom Kosova omogočila nezakonito bivanje v Sloveniji. Nezakonito bivanje sta tujcem omogočila s ponarejanjem pogodb o zaposlitvi, s katerimi sta zanje pridobila delovno dovoljenje, na Kranjski upravni enoti pa dovoljenje za začasno prebivanje, čeprav se je po besedah vodje Kranjskih kriminalistov Boštjana Lindava v preiskavi pokazalo, da 161 tujcev uradno nikoli ni opravljalo dela v Sloveniji. So delali na črno ali le vstopili v Schengen? Čeprav na Kranjski policijski upravi dopuščajo možnost, da so tujci delali na črno, sumijo, da je šlo za pretvezo za prihod na Schengensko območje, nakar so se tujci neznano kam razšli. Preiskovalna sodnica je zoper oba osumljenca odredila pripor ter sodno pridržanje, policisti pa so proti njima vložili kazensko ovadbo zaradi petih kaznivih dejanj prepovedanega prehoda meje ali ozemlja države, 161 kaznivih dejanj ponarejanja listin ter 310 kaznivih dejanj overitve lažne vsebine. O pridobljeni protipravni koristi policisti po besedah Lindava še nimajo dokazov, iz podobnih primerov v preteklosti pa jim je znano, da je za tovrstno uslugo potrebno odšteti približno 2000 evrov na osebo. S preiskavo bodo policisti nadaljevali, pričakujejo pa, da bodo dokazali še več kaznivih dejanj, saj naj bi po njihovih podatkih po tej poti v Slovenijo prišlo približno 400 tujcev.

Trditev o dveh pravnih državah je konstrukt politične opozicije, meni pravosodni minister Aleš Zalar. Pravico do sodnega varstva ima vsak, poudarja, priznava pa, da so še rezerve v sistemu. Ni več nedotakljivih Odkrivanje, pregon in sojenje v zadevah gospodarskega kriminala so temeljne politične prednostne naloge te vlade, meni Zalar. "Uspehi novoustanovljenega nacionalnega preiskovalnega urada, ki je posledica odločnih prizadevanj ministrice Katarine Kresal, so iz dneva v dan bolj vidni. Ni več nedotakljivih ne v politiki ne v gospodarstvu in ne nazadnje niti v pravosodju," je poudaril. Trditev o dveh pravnih državah je po mnenju ministra za pravosodje Aleša Zalarja v pogovoru za Delo konstrukt politične opozicije, ki ga uporablja zlasti takrat, ko kritizira konkretne odločitve policije, tožilstva ali sodišča, če ji politično ne ustrezajo. Dodal je, da ima prizadeti vselej pravico do sodnega varstva vse do ustavnega sodišča, če bi v posameznem primeru res nastala pravna neenakost. Rezerve v sistemu so Zalar je še dejal, da rezerve v sistemu vsekakor še so. Tožilci bi lahko pogosteje oblikovali specializirane preiskovalne skupine s policijo, davčnimi, carinskimi in drugimi nadzornimi institucijami oziroma strokovnjaki, sodniki pa bolj strnjeno razpisovali obravnave. Ob tem je napovedal, da bo kmalu spremenil sodni red, tako da bodo razpravne dvorane v dveh izmenah lahko izkoriščene vse do večera. Če pokojninski zakon pade, sledijo odpuščanja "LDS je v koaliciji zaradi odločenosti, da odgovorno rešimo težke probleme sedanjosti in izzive prihodnosti naše družbe, ne pa, da bežimo od njih ali da njihovo reševanje prenesemo na prihodnje generacije," je dejal Zalar, sicer član LDS, in dodal, da bo treba po referendumu o pokojninskem zakonu odpraviti negotovost glede vprašanja, ali vlada še ima ustrezno podporo parlamenta. Poplava referendumov, ki jih zahtevajo poslanci opozicije, je anomalija v našem političnem sistemu. Aleš Zalar DeSUS ima po njegovem mnenju svoj politični izračun, ki je povezan z nasprotovanjem nujno potrebni pokojninski reformi. Če bi ljudje na referendumu zavrnili pokojninski zakon, bi Slovenija za ohranitev sedanje višine pokojnin morala sprejeti drastične javnofinančne ukrepe vključno s posegi v plačni sistem in socialne pomoči, odpuščati bi morala zaposlene v javnem sektorju in krčiti proračunske investicije, kar bi zelo prizadelo naše gospodarstvo. Na DeSUS bi se lahko zgrnile upravičene kritike, da je pomembno prispeval k splošnemu nazadovanju v državi. Temu tveganju zmanjšanja podpore volivcev se Karl Erjavec želi izogniti, zato mu predčasne volitve veliko bolj ustrezajo kot redne, je dejal Zalar in dodal, da Zares za zdaj očitno ostaja koalicijski partner. Na vprašanje, ali je izhod iz krize druga republika, je Zalar odgovoril, da če vprašanje meri na spremembe ustave, za katere se zavzema Janševa SDS, potem se nesporno strinja s Francetom Bučarjem, da bi bilo to samomorilno. Ustava povsem ustrezno jamči in varuje vse univerzalno priznane vrednote, človekove pravice in svoboščine, zagotavlja tudi stabilnost političnega sistema, kar je nujno zlasti zato, ker imamo proporcionalni volilni sistem in zaradi tega koalicijske vlade, je še opozoril Zalar.

Situacija se mora čimprej razrešiti. Našemu izstopu bodo sledili tudi drugi in v takem stanju vlada ne more normalno delati, je pred sejo vlade povedal minister Senko Pličanič Minister za pravosodje in javno upravo iz vrst DL Senko Pličanič je predsedniku vlade Janezu Janši že podal odstopno izjavo, je pojasnil pred sejo vlade. Na vprašanje, ali bi moral Janša razmisliti o predlogu glasovanja o zaupnici, je odgovoril, da se bo premier o tem, kaj bo naredil, odločil sam. Pličanič se po sredini odločitvi, da DL izstopi iz koalicije in da s funkcij odstopita oba ministra iz vrst DL ter tudi predsednik DZ Gregor Virant, na ministrstvu še ni poslovil. Kot pravi, bo to storil v prihodnjem tednu, kdo ga bo pri ministrovanju nadomeščal pa je v rokah predsednika vlade. "Situacija naj se čimprej razreši" Na vprašanje, kakšen se mu zdi razumen čas, v katerem bi lahko še opravljal tekoče posle ministra, Pličanič odgovarja, da se mora ta situacija čim prej razrešiti. "Našemu izstopu iz koalicije bodo najbrž sledili tudi drugi in v takem stanju vlada ne more normalno delati," je dejal. V strank DL sicer za izhod iz nastalega položaja zagovarjajo predčasne volitve. Da pa bi se o morebitnem novem mandatarju ali novi koaliciji tudi s stranko PS pogovarjali v sedanji sestavi, bi se moral po Pličaničevem mnenju predsednik PS Zoran Janković umakniti tudi kot ljubljanski župan. Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju namreč kršitve protikorupcijske zakonodaje ugotavlja tako pri Janši kot pri Jankoviću.

Spiegel opozarja na finančne težave Slovenije Znižanje bonitetne ocene Slovenije ni nikakršno presenečenje, ključna naloga zdaj pa je reševanje bančnega sektorja. Brez večanja javnega dolga ne bo šlo. Znižanje bonitetne ocene ni nikakršno presenečenje, saj je prejšnji teden Moodys že znižal bonitetno oceno trem največjim slovenskim bankam, je za MMC povedal profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak. Hkrati pa se že nekaj časa ve, da ključni razlogi slovenskih težav tičijo prav v bančnem sektorju. Preberite tudi Moodys še naprej klesti bonitete Slovenije Pomembno pa je po njegovem mnenju sporočilo, ki ga prinaša veliko, tristopenjsko znižanje ocene posojilnega tveganja naši državi. To znižanje je najbolj drastično do zdaj, kar je očitno zelo močen signal, je poudaril Mrak. Spiegel Reševalci evra se morajo bati Slovenije Nemški Spiegel na svoji spletni strani obsežno poroča o gospodarskih težavah Slovenije, pri čemer izpostavlja zlasti opotekajoče se banke, porazno gospodarsko rast in znižanje bonitetne ocene. Ob tem Spiegel ne pozabi spomniti, da so se že prejšnji mesec pojavile špekulacije, da naj bi bila Slovenija šesta država evroobmočja, ki bo zaprosila za denarno pomoč, kar je Janševa vlada sicer zanikala. Spiegel opozarja, da se mora država vse bolj zadolževati, da je dostop do mednarodnih finančnih trgov vse bolj omejen in da je država na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma WEF letos nazadovala s 45. na 57. mesto, za kar se ima za zahvaliti predvsem okornemu trgu dela, pomanjkanju posojil in neučinkoviti birokraciji. V članku navajajo tudi izjavo ekonomista Jožeta P. Damjana, da ima Slovenija le še izbiro ali bo zaprosila za pomoč za celoten proračun ali le za dokapitalizacijo bank. Sloveniji sta nekaj vsebine namenila tudi Die Zeit in Frankfurter Allgemeine Zeitung. Znižanje ocene na dogajanje na trgu po njegovem mnenju ne bo imelo večjega učinka, saj gre zgolj za prilagoditev temu, kar vlagatelji že upoštevajo. Slovenija ima praktično že zaprt dostop do mednarodnih finančnih trgov, vsaj kar se tiče dolgoročnih virov, in tudi pribitki so bili višji kot pri državah z do včeraj isto bonitetno oceno, je dejal. Padanja še ni konec Zelo pomembno je po njegovih besedah tudi to, da je agencija pustila odprto možnost nadaljnjemu znižanju bonitetne ocene. Preprosto gre za to, da ne vidi resnih kazalnikov, da bi se ta prosti pad slovenske bonitete prekinil. In čeprav je bančni sistem ključna stvar, prepočasi reagiramo na to, je prepričan. Ključna prioriteta ta trenutek zato ni Slovenski državni holding, ampak odločitev, kaj storiti s slabimi naložbami bank. Zelo jasno plačujemo neverodostojnost slovenske politike, ki se je začela že v prejšnjem mandatu, za katero se je pričakovalo, da se bo končala s to vlado. A trendi kažejo, da ni tako, je pojasnil. Hitro sprejetje fiskalnega pravila bi sicer bilo zaželeno, a kaj bistvenega ne bi spremenilo, saj nismo še prišli do dogovora, da želimo to državo resno začeti reševati, je dejal. Zato začenja prevladovati mišljenje, je dodal Mrak, da bomo potrebovali zunanjo pomoč, kar pa s seboj prinaša tudi nadaljnje omejitve izbire ekonomske politike. Za banke še tri milijarde evrov? Ali bomo za sanacijo bank res potrebovali do osem odstotkov bruto domačega proizvoda - še skoraj tri milijarde evrov - ni želel ocenjevati, saj položaja v bančnem sektorju ne pozna v celoti. Dejstvo je, da bomo morali za banke, vsaj v kratkem obdobju, povečati javni dolg, saj osebno ne vidim druge rešitve. Namreč, da bomo v zelo kratkem času dobili tuje vlagatelje, ki bodo drli v Slovenijo, je malce nerealno pričakovati, je sklenil.

Kljub nasprotovanju predstavnika zaposlenih v LTH je nadzorni svet na mesto predsednika uprave znova imenoval Miloša Kodreta. Delavci LTH plač niso prejeli že od marca, medtem ko pa bi jim moralo podjetje v ponedeljek izplačati že plače za april. Miloš Kodre, donedavni predsednik uprave Loških tovarn hladilnikov LTH, je bil s preklicem odstopne izjave, ki jo je podal v nedeljo, na današnji izredni seji nadzornega sveta LTH ponovno imenovan na to funkcijo, je pojasnil predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Ladislav Rožič. Kodre danes dogodkov ni želel komentirati. Rožič je še dejal, da je sam nasprotoval takšnemu predlogu, da se Kodre znova imenuje na mesto predsednika uprave, a so ga ostali člani nadzornega sveta s tremi glasovi za preglasovali. V nadzornem svetu so poleg Rožiča še predsednik Iztok Hohnjec, Robert Oblak in Gorazd Rakovec, katere je v nadzorni svet na zahtevo uprave imenovalo Kranjsko okrožno sodišče. Spomnimo, škofjeloška občina je v sredo na predlog sindikata na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj, do česar je bila upravičena kot upnica podjetja. Za začetek stečajnega postopka je občina plačala 3620 evrov. Sicer pa delavci LTH plač niso prejeli že od marca, medtem ko pa bi jim moralo podjetje v ponedeljek izplačati že plače za april.

Za 30 let so ga predali v upravljanje Francozom Na Zagrebškem letališču bo v treh letih zgrajen nov potniški terminal, ki bo lahko sprejel pet milijonov potnikov. Denar je zagotovila Evropska investicijska banka EIB. Banka s sedežem v Luksemburgu je odobrila 120 milijonov evrov posojila za razširitev Zagrebškega letališča, po bližnji soseski imenovanega tudi letališče Pleso, ki bodo porabljeni za pripravo načrtov in poznejšo postavitev nove zgradbe potniškega terminala. Kot je zapisal EIB, je letališče Pleso najpomembnejše hrvaško letališče in ključna prometna povezava tako znotraj Hrvaške kot tudi balkanskega območja in širše v Evropi. Na križišču pomembnih koridorjev Ko bo terminal dokončan, se bo zmanjšala verjetnost za prometne zamaške, hkrati pa bo omogočena rast letalskega prometa v prihodnosti, poročilo EIB-ja povzema Jutarnji. Banka tudi predvideva, da bo projekt pripomogel k povečanju konkurenčnosti Hrvaške, prihodnje članice Evropske unije, saj Zagreb leži na križišču pomembnih vseevropskih prometnih koridorjev V in X. Dodajajo, da gre za prvi projekt koncesijskega tipa, za katerega EIB pričakuje, da se bo financiral s pomočjo inovativne sheme javno-zasebnega partnerstva, s tem pa bi lahko postal tudi katalizator za prihodnje podobne projekte. Vse je v rokah Francozov Hrvaška vlada je lani aprila s francoskim konzorcijem Zagreb Airport International Company ZAIC podpisala dogovor o koncesiji za gradnjo in upravljanje letališča Zagreb, s katerim so Francozi dobili 30-letno koncesijo za postavitev novega potniškega terminala in upravljanje z že obstoječim ter vso pripadajočo infrastrukturo. Dogovor o koncesiji pomeni skupno naložbo 324 milijonov evrov, od tega bo 236 milijonov porabljenih za projektiranje in gradnjo novega terminala, 88 milijonov pa za vzdrževanje infrastrukture. Dela bo opravilo francosko podjetje Bouygues Batiment International v partnerstvu s hrvaškim podjetjem Viadukt in še nekaterimi drugimi domačimi podjetji. Ko bo novi terminal zgrajen, bo letališče lahko namesto zdajšnjih dveh milijonov sprejelo pet milijonov potnikov.

Mirno plovbo nekdanje najemnice hotela Pacifika so razburkali krški kriminalisti. Kriminalisti Policijske uprave (PU) Krško so zaradi suma več kaznivih dejanj goljufije in poslovne goljufije h preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem privedli 34-letno osumljenko iz okolice Brežic. 200 tisoč evrov naj bi si “izposodila” obdolžena podjetnica. “Osumljenka in podjetje, v katerem je bila direktorica, naj bi si v zadnjem letu pridobila več kot dvesto tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Zoper osumljenko je bil v petek odrejen pripor,” je v sporočilu za javnost zapisal tiskovni predstavnik PU Krško Robert Perc. Po naših neuradnih podatkih gre za Gordano Šporar z Zgornjega Obreža, ki ima v najemu lokal Sita klapa v Novem mestu. Izposojala si je denar Po podatkih policije naj bi osumljena oškodovala več fizičnih oseb in dve podjetji. Z zbiranjem obvestil in dokumentacije so kriminalisti in policisti ugotovili, da si je od lanskega junija pa do letošnjega januarja od prijateljev in znancev izposodila za več kot 157 tisoč evrov, ki pa jih ni vrnila. “O sami posoji denarja oškodovanci v pretežnem delu nimajo potrdil, saj so zaupali prijateljstvu in se zanašali na dobre poslovne običaje,” so sporočili s policije. Da je bil denar dejansko prejet, so kriminalisti potrdili z zbiranjem obvestil in dokumentacije. Poslovne goljufije Tudi že v preteklosti. V predkazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da so policisti za osumljenko v preteklosti že napisali več kazenskih ovadb zaradi sumov poslovnih goljufij. Predlani in lani so brežiški policisti napisali štiri kazenske ovadbe, krški dve in sevniški eno. Pri teh primerih je bilo oškodovanih šest pravnih in ena fizična oseba v skupni višini več kot 160 tisoč evrov. Oškodovala dve podjetji Obdolžena naj bi za več kot 50 tisoč evrov oškodovala tudi dve podjetji, s katerima je poslovala kot direktorica podjetja s sedežem v okolici Brežic. Podjetje je namreč pri oškodovanih pravnih osebah kupovalo njihove izdelke. Sprva je obveznosti plačevala redno, od julija lani pa obljubljala, da jih bo poravnala, pa jih ni. Po naših podatkih je bila direktorica podjetja Begonaro, ki se je ukvarjalo s posredništvom, svetovanjem in storitvami. Z brskanjem po medmrežju smo kaj kmalu naleteli na podatek, da je podjetje Begonaro v stečaju, priprta pa naj bi imela trenutno v najemu lokal Sita klapa na Prešernovem trgu v Novem mestu. Pacifik zaprt Hotel Pacifik, katerega lastnica je Magda Senica, je zaradi obnove trenutno zaprt. Lastnica je potrdila, da gre za njeno bivšo najemnico, o tem, za koliko je sama oškodovana, pa ni želela govoriti. “Zadeve ne želim komentirati, saj sploh nisem vedela, kaj se dogaja,” nam je dejala, ne želi pa, da se Pacifik vpleta v to zgodbo, saj se mu s tem dela poslovna škoda.

Cena črnega zlata je danes popoldne dosegla novo na rekordno vrednost pri 107,85 dolarja Cena nafte je danes popoldne dosegla novo rekordno raven, saj se je cena soda (159 litrov) "črnega zlata" z aprilskim dobavnim rokom na newyorški borzi dvignila na 107,85 dolarja. Po mnenju analitikov se je cena nafte danes znova zvišala zaradi nizke vrednosti dolarja. Zaradi visoke cene nafte se bo ameriški podpredsednik Dick Cheney prihodnji teden odpravil v Savdsko Arabijo, največjo proizvajalko nafte na svetu, kjer naj bi poskušal savdske oblasti prepričati, da še zvišajo proizvodnjo nafte. Po relativno mirnem dnevu na naftnem trgu, dopoldne so cene nafte po svetu padale, so se popoldne cene znova začele zviševati tudi na drugih borzah. Cena soda severnomorske nafte vrste brent z aprilskim dobavnim rokom je v popoldanskem trgovanju tudi dosegla rekordno raven, in sicer 104,35 dolarja za sod.

Prodor švedskega pohištva Švedski pohištveni velikan Ikea je napovedal, da načrtuje več milijard evrov vredne naložbe v nove trgovske centre v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem. Per Kaufmann, direktor Ikee za območje Rusije in Vzhodne Evrope, je dejal, da si želi vodilno podjetje za pohištvo in pohištvene potrebščine na svetu v prihodnjih letih vstopiti na Balkan. Načrtujejo odprtje treh ali štirih trgovin v Srbiji, dveh na Hrvaškem in ene v Sloveniji. Pozneje bi Ikea lahko prišla še v Albanijo, je dejal. Kako hitro bodo želje po širitvi na območje nekdanje Jugoslavije lahko uresničili, je odvisno tudi od gospodarskega okrevanja območja. Kljub vplivom gospodarske krize smo pripravljeni na naložbo. Ko govorimo o novi trgovini, imamo v mislih običajno vsoto okoli 250 do 300 milijonov evrov. Če seštejemo, bi torej v Srbiji lahko prišli do milijarde, je dejal Kaufmann v pogovoru za agencijo Reuters. Prva v Zagrebu? To je območje, na katerem zaradi vojne in drugih stvari Ikea še ni prisotna, a prepričani smo, da se bo to v kratkem zgodilo. Za trgovino v Zagrebu so pogovori že daleč, zato upamo, da se bodo kmalu končali, tako da bi Ikea v hrvaški prestolnici odprla vrata leta 2011 ali 2012. V Srbiji pa se je s postavitvijo centra v Beogradu pred nekaj tedni zapletlo, zato bodo morali še enkrat preveriti vse pogoje, je dejal predstavnik Ikee, ki sicer tudi sama ni odporna proti gospodarski krizi. Njen ustanovitelj Ingvar Kamprad je namreč pred kratkim dejal, da bodo zaradi zmanjšanja povpraševanja verjetno morali odpustiti še več ljudi, največ v logistiki in proizvodnji. Kdaj v resnici tudi v Sloveniji? Da bi Ikea lahko prišla tudi v Slovenijo, se sicer govori od leta 2007, ko so Švedi napovedali, da načrtujejo preboj v Slovenijo v dveh do štirih letih. Kot so v Ikei dejali lani, naj bi se gradnja njihovega trgovskega središča v Sloveniji začela po končni potrditvi oz. nakupu zemljišča leta 2010.

Vinag v prisilki je letos dosegel le 39 odstotkov prihodkov, ki so jih načrtovali v poslovnem načrtu Trženjski načrti Vinaga v prisilni poravnavi po mnenju upraviteljice Brigite Kraljič niso ustrezni ali se ne izvajajo ustrezno. Prihodki od prodaje so med januarjem in novembrom dosegli 511.089 evrov oziroma le 39 odstotkov tistih, ki jih projekcije iz načrta finančnega prestrukturiranja predvidevajo za letos, je ugotovila. Ni dokaza, da lahko poslujejo z dobičkom Upraviteljica je v mnenju, objavljenem na spletni strani Ajpesa, med drugim ocenila, da Vinag v dobrih štirih mesecih od začetka prisilne poravnave ni uspel dokazati, da je sposoben zagotoviti dobičkonosnost rednega poslovanja, saj se izguba iz rednega poslovanja iz meseca v mesec povečuje. Avgusta je dosegla 32.460 evrov, septembra 21.348 evrov, oktobra 64.489 evrov in novembra 98.405 evrov, je nanizala. Po njenem je zaskrbljujoče, da rezultati močno zaostajajo tudi za sredi oktobra pripravljenim načrtom zagotovljene realizacije za obdobje od oktobra do decembra. Vinag je namreč kot zagotovljeno realizacijo v tem obdobju prikazal vrednost 324.560 evrov, pri čemer dejanski podatki kažejo, da je oktobra in novembra ustvaril skupaj 110.019 evrov. To pomeni, da bi moral decembra ustvariti 214.540 evrov prihodkov iz prodaje. "Glede na videno tega realno ni mogoče pričakovati," je zapisala. Obveznosti do zaposlenih poravnane Upraviteljica je ugotovila še, da je dolžnik ustrezno poravnal vse obveznosti do zaposlenih, vključno z davki in prispevki, ki so zapadli v novembru. Ima pa še vedno več odprtih zapadlih obveznosti do dobaviteljev, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave in ki jih dolžnik zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev poravnava z zamikom. Nekoč pomembno mariborsko vinarsko podjetje z vinsko kletjo pod mestnim središčem je v prisilni poravnavi od junija. 82 upnikov je prijavilo za skupno 10,2 milijona evrov terjatev, pri čemer jih je upraviteljica priznala za 8,9 milijona evrov. Med večjimi upniki so KBM Leasing, zavarovalnica Grawe in Raiffeisen banka, država in Factor banka pa zahtevata ločitveno pravico na vrsti nepremičnin, strojev in druge opreme.

Koper - Koprsko okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek Luke Koper, ki je od nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Bruna Koreliča zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommercea zahtevala 722.791 evrov odškodnine. Luka Koper bo morala poravnati sodne stroške procesa, ali se namerava zoper razsodbo pritožiti, pa še ni znano. Koreličev odvetnik Miha Kozinc je o razsodbi koprskega sodišča dejal, da so od vsega začetka zastopali stališče, da ni bilo pri poslu v zvezi s prodajo delnic Autocommercea nič narobe. "Šlo je za nagajanje in politično obračunavanje z mano, ker sem si kot občinski svetnik upal opozarjati na nečedne posle župana Borisa Popoviča," pa je za STA o tožbi dejal Korelič. Koliko bodo znašali sodni stroški, ki jih bo morala Luka Koper plačati zaradi izgubljene tožbe, v Luki Koper danes niso mogli odgovoriti, ker sodba še ni pravnomočna. Uprava družbe tudi še ni sprejela odločitve o vložitvi pritožbe. "Verjamem, da jih bo srečala pamet in ne bodo zapravljali dodatnega denarja za odvetnike," je v zvezi z morebitno pritožbo dejal Korelič. Podobnega mnenja je tudi Kozinc. "Glede na potek postopka mislim, da ni nikakršne osnove za to," je pojasnil. Luka Koper je v tožbi od Koreliča zahtevala 722.791 evrov odškodnine, za kolikor naj bi Korelič oškodoval družbo s prodajo 9,9-odstotnega deleža družbe Autocommerce leta 2005. Luka Koper je delnice Autocommercea kupila leta 2003 od Slovenske odškodninske družbe, in sicer po ceni 4788 nekdanjih tolarjev na delnico, februarja 2005 pa je delnice prodala družbi Fins po ceni 5500 tolarjev za delnico. Po mnenju uprave in nadzornega sveta je bila prodajna cena v letu 2005 nižja od dejanske vrednosti posamezne delnice. Družba Protej, v kateri so združeni vodilni delavci ACH, je junija istega leta v prevzemni ponudbi namreč ponujala 6100 tolarjev za delnico. Upravo Luke Koper je leta 2008, ko je bila na sodišče vložena tožba, vodil Robert Časar, nadzorni svet pa koprski župan Boris Popovič. Tako Časarja kot Popoviča je nadzorni svet Luke Koper z njunih funkcij odstavil junija letos. Odvetnik Franci Matoz, ki je Luko Koper zastopal v omenjeni tožbi, je po navedbah predsednika uprave Luke Koper Gregorja Veselka sodelovanje z Luko Koper kmalu menjavi v vrhu Luke Koper prekinil.

Amsterdam - Nizozemski pivovar Heineken je v prvem letošnjem polletju ustvaril 489 milijonov evrov čistega dobička, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se povečali za 11 odstotkov na 7,15 milijarde evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Izvršni direktor Heinekena Jean-Francois van Boxmeer je polletno poslovanje označil kot močno. "Investicij se lotevamo prioritetno, kjer vidimo priložnost za rast vrednosti naših operacij," je poudaril ob objavi rezultatov. Heineken je zaključil tudi integracijo britanske družbe Scottish&Newcastle, ki jo je lani maja kupil za 14,3 milijarde evrov. Z nakupom omenjene druge je Heineken postal največji pivovar v Veliki Britaniji, družba Scottish&Newcastle pa je precej pripomogla tudi k rasti prodaje.

Potem ko je prodaja Agrokorju propadla, lastniki Mercatorja znova iščejo kupca za najboljšega soseda . Tudi tokrat bodo poskusili skupaj, zeleno luč za skupinsko prodajo pa je dal tudi nadzorni svet Pivovarne Laško. Nadzorni svet Pivovarne Laško se strinja s skupinsko prodajo Mercatorja. Nadzorni svet Pivovarne Laško je soglašal, da se delnice Mercatorja začnejo prodajati skupaj z ostalimi zainteresiranimi lastniki te trgovske družbe, ki so znova združeni v konzorcij prodajalcev, je povedal predsednik nadzornega sveta pivovarne Vladimir Malenković. Uprava Pivovarne Laško, ki je skupaj z Unionom in Radensko 23,34-odstotna lastnica Mercatorja, je nadzornikom predstavila vsebino sporazuma o skupni prodaji delnic Mercatorja. Malenković je dejal, da si je uprava pivovarne pri pogajanjih o sklenitvi sporazuma glede prodaje Mercatorja v največji možni meri prizadevala zaščititi interese pivovarne in drugih družb iz skupine Laško. K skupni prodaji 55,92 odstotka Mercatorja so tokrat pristopili Pivovarna Union, ki je največja, 12,3-odstotna lastnica Mercatorja, Nova Ljubljanska banka, ki ima v lasti 10,75 odstotka delnic, Pivovarna Laško, ki je 8,43-odstotna lastnica, Nova Kreditna banka Maribor, Gorenjska banka, Prvi faktor-Faktoring Beograd, Abanka, Radenska, Banka Koper, Hypo banka, NFD 1 delniški investicijski sklad, Banka Celje in NFD Holding. Kot je razvidno iz osnutka prodajne pogodbe, pogodbene stranke ocenjujejo, da bo prav s skupno prodajo mogoče doseči najvišjo prodajno ceno. Pogodbene stranke so tudi soglasne, da se prodajni postopek Mercatorja izvede ob sodelovanju finančnega svetovalca ING bank iz Londona. Foto Reuters Pogodbene stranke so se tudi dogovorile, da v času veljavnosti sporazuma o prodaji Mercatorja ne bodo samostojno prodajale ali menjavale delnice Mercatorja. Če londonski ING, ki je vodil tudi zadnjo prodajo Mercatorja, v treh mesecih od dneva sklenitve mandatne pogodbe ne prejme nezavezujoče ponudbe potencialnega kupca, ki jo kot primerno potrdijo pogodbene stranke, pa sporazum o prodaji Mercatorja preneha veljati. Omenjene pogodbene stranke razen beograjskega Prvega faktorja so večinski delež v Mercatorju prodajale že lani in v začetku letošnjega leta, vendar je bila prodaja hrvaškemu Agrokorju, ki je za delnico Mercatorja ponujal 221 evrov, neuspešna.

Zavod 25. junij opozarja, da se dogovor med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom o neomejenem gibanju slovenskih prebivalcev na spornem ozemlju ne uresničuje. Zavod 25. junij je sporočil, da kljub dogovoru slovenskega in hrvaškega notranjega ministra, ki naj bi omogočil neomejeno gibanje slovenskih državljanov na levem bregu Dragonje, situacija za večino Slovencev še vedno ostaja nespremenjena. Med drugim naj bi upravičenci še vedno ne dobili obljubljenih kod za odpiranje zapornic. So politiki držali figo v žepu? Dogovori slovenskega in hrvaškega notranjega ministra Dragutina Mateta in Berislava Rončevića s konca maja, ki naj bi med drugim omogočili neomejeno gibanje slovenskih prebivalcev in lastnikov nepremičnin na slovenskem ozemlju na levem bregu Dragonje, se izvajajo, saj stanje za večino upravičencev ostaja nespremenjeno, še piše Zavod 25. junij. Kode za zapornice so prejeli le Hrvati Zavod ob tem zavrača navedbe slovenske policije, da naj bi upravičenci po pošti že prejeli kode za odpiranje spornih zapornic. Kode so namreč, tako pravi zavod, prejeli le nekateri hrvaški državljani, in sicer s strani hrvaških organov, medtem ko slovenski državljani, ki so kot prebivalci ali lastniki nepremičnin upravičenci do neomejenega gibanja in delovanja na slovenskem ozemlju na levem bregu Dragonje, pa z izjemo Joška Jorasa od slovenskih organov te kode niso prejeli. Gasilcem niso pustili na slovensko ozemlje Kot primer očitnega hrvaškega prejudiciranja mejnih rešitev zavod navaja tudi nedavni zaplet, ko je Hrvaška onemogočila posredovanje slovenskim gasilcem v krajinskem parku Sečoveljske soline zaradi posledic neurja in jim celo za dva dni prepovedala vstop na Hrvaško.

Kje si, slovenski reagan?! Še enkrat objavljamo najbolj bran komentar tega tedna na Finance.si. Napisala ga je novinarka Financ Petra Sovdat. Zanimivo je bilo konec minulega tedna opazovati vladni spin, kako je pa zdaj, kar naenkrat, zelo fajn, kul in edino normalno, da Slovenija Evropo zaprosi za pomoč pri reševanju bank. Da je to "fajn", na Financah trdimo že leta. Ampak, bojim se, da si s kolegi iz drugih večjih medijskih hiš drugače predstavljamo, zakaj. Iz sklada ESM, ki še nima povsem opredeljenih mehanizmov delovanja, so pomoč že dobili Španci. In njihove banke se zdaj čistijo. A hkrati to ne pomeni, da je Španija kak novi "Wirtschaftswunder", gospodarski čudež. Okrevanje bo dolgotrajno. Tako bo tudi v Sloveniji - če bo Alenka Bratušek sploh zmogla dovolj politične modrosti za klic: "Na pomoč!" Če ne bo, se ji obeta fotka na zidu sramote, kjer z največje, v velikosti vsaj jumbo plakata, gleda Franci Križanič. Tisti financminister, ki bi lahko ukrepal na začetku krize, pa je v imenu "nacionalnega interesa" raje "futral rajo" s puhlicami, da se svetovna gospodarska kriza neke male (izvozne!) države pod Alpami sploh ne tiče. Na zidu so, treba pa bi jih bilo napopati še ob vsako vaško cesto, tudi Štrukelj, Semolič in kompanija, ki odpovedujejo pogovore o proračunu iz užaljenosti - čeprav ta z niti enim ukrepom ne ogroža javnih uslužbencev. Kje si, slovenski reagan? Tudi če ne bi izvedela, da je državna sekretarka Vraničarjeva, ki skrbi za proračun, predlagala zapis nove možnosti dviga stopenj DDV v zakon, dvomim o vzdržnosti proračunov za prihodnji dve leti. Ker ne predvidevata posledic uveljavitve novih davkov. Pa jih ima vlada na dlani. Višje trošarine pomenijo manj prodanega goriva (res je tovornjakarjem težko prevoziti Slovenijo in tankati v Avstriji ali na Hrvaškem). Višje stopnje DDV manj pobranega. Novi nepremičninski davek njegovo prelitje v končne cene - s tem pa nov odlog normalizacije nepremičninskega trga. Morebitna (vse bolj realna) prošnja za pomoč ESM je unovčenje vzajemne zavarovalne police, ki jo plačuje tudi Slovenija. A, saj je vsem voznikom jasno, da pri unovčenju kupona ne gre računati na bonuse? Tako ne moremo pričakovati, da bo ESM za nas bankomat, iz katerega bomo vlekli denar - in ga zapravljali kot doslej. Četudi dobimo denar za sanacijo bank, ta ne bo frlel naokoli kot pred krizo. Poglejte Španijo. Prav tako pa ne smemo šteti ukrepov, ki bi jih dobili v zameno za sanacijo bank, za maluse. Ko sta v državi, kjer dnevno na cesti ostane več sto ljudi, glavni temi vrstni red pridobivanja proračunskih dokumentov in knjiga sodobne pop kulture, je jasno, da sami ne zmoremo. Pa če premierka to ponovi še milijonkrat. Porabimo več, kot ustvarimo. In to za blesarije, bolje je le peščici, ki na trgu ne bi (z)mogla uspeti. Zaradi teh pa trpimo vsi. To ni fer, Lukšič! Birokracija gospodarstvo, ki jo plačuje, duši, ni njegov servis. Dejstvo je, da moraš k zasebnikom, če nimaš ves dan časa čakati v sprejemnici zdravstvenega doma. Država je pri učinkovitosti ostala nekje sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Malus za nas ne bi bila racionalizacija. Malus smo si sami. Da se niti takrat, ko orkester igra zadnje skladbe, ne spomnimo napihniti rešilnih čolnov. Da čakamo, ker potrebujemo čas. Da se pogovarjamo o povsem brezzveznih temah. Da mislimo, da je državni proračun bankomat - in to projiciramo še na mednarodno raven. In vseprisotna miselnost, da nam nekaj "pripada".

Letos dvakrat več osebnih stečajev kot lani V prvem polletju letos je bilo predlaganih skoraj dvakrat toliko osebnih stečajev kot v istem obdobju lani, podobno pa velja za število začetih postopkov osebnih stečajev. Po podatkih vrhovnega sodišča je bilo od 1. oktobra 2008 do konca junija letos predlaganih kar 1.416 osebnih stečajev, uvedenih 812 in končanih 494, piše časnik Delo. Začetih osebnih stečajev v letošnjem polletju 347 V prvih šestih mesecih letošnjega leta so posamezniki vložili 540 predlogov za začetek osebnega stečaja, v enakem obdobju lani pa 286. Začetih osebnih stečajev v letošnjem polletju je bilo 347, v primerljivem lanskem obdobju pa 126. Ker ta institut velja šele od oktobra leta 2008, ni mogoče ugotoviti, ali je povečanje števila teh stečajev povezano izključno z gospodarsko krizo, še poroča Delo. Največ osebnih stečajev je uvedenih nad potrošniki oziroma fizičnimi osebami. Podatki vrhovnega sodišča kažejo, da je bilo od oktobra 2008 do konca julija letos uvedenih kar 720 tovrstnih stečajev, medtem ko je bilo osebnih stečajev samostojnih podjetnikov 92. Najpogostejši vzrok za osebni stečaj prezadolženost dožnika Gregor Strojin, vodja službe za odnose z javnostmi pri vrhovnem sodišču, je za Delo pojasnil, da so predlagatelji uvedbe osebnih stečajev najpogosteje dolžniki sami. Pri fizičnih osebah so imeli na ljubljanskem okrajnem sodišču le en primer, ko je bil predlagatelj upnik. Strojin je dodal, da je najpogostejši vzrok za osebni stečaj prezadolženost dožnika. Stečajna upravitelja Andrej Marinc in Bojan Klenovšek opažata, da se za osebni stečaj pogosto odločajo ljudje, ki nimajo premoženja, tako da postopek poteka le formalno prijava in preizkušanje terjatev. Klenovšek dodaja, da nekateri v osebnem stečaju vidijo možnost, da bi se izognili plačilu obveznosti, vendar zakon tako izigravanje onemogoča.

New York - Vrednosti delnic so se v današnjem trgovanju na največji ameriški borzi v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8730,04 točke, kar je za 229,71 točke oz. 2,70 odstotka več kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 54,35 točke oz. 3,06 odstotka in se ustavil pri 1828,68 točke. Vlagatelje so razveselili podatki, da se je proizvodni sektor v ZDA v maju skrčil za manj od pričakovanj analitikov. To je pri vlagateljih okrepilo upe, da se ZDA izvijajo iz recesije, ki se je v ZDA začela decembra 2007. Pozitivni znaki so prihajali tudi iz Kitajske. Zvišanje potrebe obstoječih trgov po blagu iz Kitajske so vlagatelji zaznali kot stabilizacijo proizvodnje na Kitajskem ter pot k oživitvi globalne rasti gospodarstva. Indeks Standard&Poor 500 je bil ob koncu trgovalnega dne vreden največ v preteklih sedmih mesecih. V današnjem trgovanju je namreč pridobil 24,63 točke oz. 2,68 odstotka ter končal pri ravni 943,77 točke.

Seattle - Trgovanje z delnicami na največji ameriški borzi Wall Street se je v četrtek končalo v zelenih številkah. K temu je pripomoglo tudi spodbudno poročilo o četrtletnem dobičku Microsofta, ki si je profit ustvaril predvsem s prodajo operacijskih sistemov Windows Vista in Office ter z igralno konzolo Xbox. Največji proizvajalec programske opreme je v četrtek predstavil rezultate poslovanja, ki se je zaključilo 31. decembra 2007. Prodaja se je od leta 2006, ko je podjetje zaslužilo 2,63 milijarde dolarjev, zvišala za 79 odstotkov in znaša 4,71 milijarde dolarjev. S tem je Microsoft presegel pričakovanja, ki so mu napovedala „le“ 46 odstotno rast. Uspešno poslovanje računalniškega giganta gre na račun večjega povpraševanja po osebnih računalnik in z njimi povezanimi programi, kot sta Windows Vista in Office. K profitu je velik delež med božičnimi prazniki dodala tudi igralna konzola Xbox 360, predvsem zaradi računalniške igrice Halo 3, ki ne deluje na konkurenčni konzuli Nintendo Wii. Halo 3 je bila lani najbolje prodajana računalniška igrica v ZDA. Ko je 25. septembra izšla, je Microsoft prepričal deset tisoč trgovin, da so ostale odprte do polnoči. V prvih 24 urah prodaje so zato zabeležili večjo prodajo, kot jo je „začaral“ zadnji roman o Harryju Potterju.

Lavrač Veliko delovnih mest je lahko ogroženih Kot je znano, sta Pivovarna Laško in Infond Holding napovedala prodajo skoraj 50-odstotnega deleža Mercatorja tujcem. MMC je zbral nekaj odzivov. Ekonomist Jože Mencinger s pravne fakultete v Ljubljani opozarja, da napoved še ne pomeni resne namere prodaje. Kot je pojasnil za MMC, gre morda le za taktiko v boju med Laščani in Uradom za varstvo konkurence ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Seveda pa gre lahko le, nasprotnemu zagotavljanju navkljub, za zmanjševanje usodne prezadolženosti Laškega, ki jo je povzročila oziroma povečala finančna kriza, je dodal. Pri Istrabenzu, o katerem se govori, da bo morda prav tako prodal svoj 10-odstotni delež v najboljšem sosedu, je po Mencingerjevih besedah to še očitneje. V krizi lastniki za reševanje svojega premoženja postanejo uničevalci podjetij, komentira dogajanje oz. napovedi prodaje. Šušteršič Tarnanje nad odnosom države iskanje praznih izgovorov Na drugi strani je ekonomist Janez Šušteršič s Fakultete za manegement Koper za MMC poudaril, da ne ve, zakaj so se lastniki največjega slovenskega trgovca odločili za prodajo Gre za poslovne odločitve lastnikov, če so presodili, da je tako za njih najbolje, nimam kaj komentirati. Na vprašanje, ali meni, da lahko vzroke iščemo v finančni krizi ali pritisku varuha konkurence Janija Sorška prav slednjega je kot glavni vzrok za prodajo navedel direktor PL-ja Boško Šrot, je odgovoril, da je tarnanje nad odnosom države gotovo samo iskanje praznih izgovorov in kalimerovstvo, ki si ga resni poslovneži ne bi smeli privoščiti . Mencinger UVK in ATVP vodita preveč zagrizena birokrata Mencinger pa je do dela UVK-ja in ATVP-ja kritičen Obe instituciji vodita preveč zagreta in ozkosrčna birokrata, spomnite se kaznovanja elektrodistribucijskih podjetij zaradi istočasne podražitve elektrike. Vsakomur je jasno, da smo problem naredili z neumnim »ustvarjanjem trga« na področju, kjer gre za naravni monopol, konkurenca zato elektriko nujno draži in ne ceni, dolgoročno pa lahko pripelje do razpada elektroenergetskega sistema. Nekaj podobnega je pri presoji lastništva Mercatorja s strani Laškega. Pivo, ki naj bi načenjalo konkurenco, najbrž v Mercatorju ustvarja precej manj kot odstotek njegove prodaje. Kot je znano, naj bi bil Mercator prodan tujcem - govori se predvsem o enem kupcu, in sicer francoskem trgovcu Carrefour. Mencinger je prepričan, da ima taka prodaja lahko dolgoročne negativne posledice za slovensko živilsko industrijo in kmetijstvo. Čeprav se je Mercator do dobaviteljev obnašal kot vsak monopolist, tuj ali domač, pa bi se delež proizvodov domačih dobaviteljev v prodaji dolgoročno gotovo zmanjšal. Morda bi bili potrošniki kratkoročno na boljšem, lahko bi ceneje kupovali, a popoldanski potrošniki so dopoldanski proizvajalci, ki bi izgubljali delo in dohodke. Preberite tudi Mercator se lahko razvija samostojno Lavrač Veliko delovnih mest je lahko ogroženih Da prodaja tujcem ni dobra, pravijo tudi v Sindikatu delavcev trgovine. Ker Mercator okoli 70 odstotkov proizvodnje kupi od njih, se postavlja vprašanje, kako bo tujec skrbel za slovensko proizvodnjo. Veliko delovnih mest je lahko ogroženih. Bojim se, da se ponavlja avstrijska zgodba o trgovini. Država bi morala ta del odkupiti, drugače bodo v nevarnosti določena delovna mesta, kar bo pomenilo za proračun večje breme, je za MMC povedal predsednik sindikata Franci Lavrač. S tem je potrdil Mencingerjevo misel, da naj Mercator odkupita Kad in Sod. Za zaposlene v Mercatorju se Lavrač kljub temu ne boji, saj imajo po njegovem mnenju dobro podjetniško kolektivno pogodbo, njihov sindikat je tudi dokaj močno zastopan, socialni dialog pa na dovolj visoki ravni. Če bi prišlo do poslabšanja, sem prepričan, da bi zaposleni znali dvigniti svoj glas v bran priborjenih pravic. Povsem nasprotnega mnenja je Šušteršič, ki sicer ne razmišlja o delavcih, zatrjuje pa, da je, če lastnik ne želi več imeti podjetja, edino prav, da ga proda. In to je dobro tako za državo kot za potrošnike, ne glede na nacionalnost kupca, dodaja. Lah Prodaja ne bi bila nevarna za slovenske trgovce, ampak za proizvajalce Kaj o vsem skupaj menijo v Trgovinski zbornici Slovenije? Obstaja verjetnost, da tuji lastnik zaradi uspešnega razvoja Mercatorja v strategijo nadaljnjega razvoja in v izvajanje posameznih politik ne bi pomembneje posegel, prav tako pa obstaja bojazen, da bo bodoči lastnik, kar je njegova pravica, pomembno posegel tako v razvojno strategijo kot tudi v izvajanje posameznih poslovnih politik, je v odzivu za MMC dejala Marica Lah. Lahova meni, da se z lastniškim premikom razmere za druge trgovce ne bi spremenile, izjemnega pomena pa je vprašanje, kako bi se spremenjena poslovna strategija odrazila na slovenskih proizvajalcih oz. slovenski živilskopredelovalni industriji. Sedanja poslovna politika družbe Mercator je namreč načrtno usmerjena v prodajo proizvodov lokalne živilskopredelovalne industrije, saj na policah najdemo do 70 odstotkov domačih proizvodov, opozarja. Gre torej za strah, da bi tuji trgovec na slovenski trg pripeljal svoje dobavitelje. Lomljenje kopij okoli nacionalnega interesa MMC-jevi sogovorniki imajo do nacionalnega interesa različen odnos. Sam menim, da je napovedana prodaja v nasprotju z nacionalnim interesom, ki je najbrž za vse ekonomiste enak višja življenjska raven. Sam trdim, da jo je dolgoročno lahko zagotoviti le, če si lastnik podjetij, ne pa le delavec v njih. Oziroma enostavneje, verjamem, da prodaja zemlje kmeta spremeni v brezpravnega dninarja. Pa nisem povsem proti prodajam, vendar ne vem, zakaj prodajati, česar ni treba prodati. Najbrž trgovanje ni nekaj, česar bi sami ne znali, zato ni nobenega razloga, da bi dobički odtekali v tujino, nam je dejal Mencinger. Tudi to mnenje z njim deli Lavrač, ki se mu ne zdi dobro, da bi tujec dobiček, skovan v Sloveniji, odpeljal ven iz države, ne pa tudi Šušteršič. Zadnji se sicer strinja, da je prodaja tujcem v nasprotju z nacionalnim interesom, a pravi, da je to edino prav Nacionalni interes je namreč ekonomsko škodljiv za ljudi in za državo. Lahova pri vsem skupaj opozarja, da lahko vsak delničar samostojno odloča o svoji naložbi oz. nakupih in prodajah delnic v družbi. Marjetka Nared [email protected]

Evropska komisija (EK) je včeraj začela postopek za izbor evropskih ponudnikov satelitskih komunikacijskih storitev. Te vključujejo hitri prenos podatkov, mobilno televizijo, pomoč ob katastrofah in zdravstvene storitve na daljavo. Zainteresirana podjetja morajo svoje prošnje EK poslati do 7. oktobra, postopek izbire pa bo dvofazen. V prvi fazi bo EK ocenjeval tehnično in komercialno sposobnost kandidatov, da pravočasno uvedejo svoje sisteme. V drugi pa bodo pomembni hitrost pokrivanja članic, obseg storitev, tudi na podeželskih območjih, število končnih oskrbljenih uporabnikov, zmogljivost sistema, da izpolni cilje javne politike, in učinkovita raba spektra. Evropska komisarka za telekomunikacije Viviane Reding pričakuje hudo konkurenco »med ponudniki satelitskih komunikacijskih storitev za porabnike od severne Švedske do južne Španije«.

Za Dars bi to pomenilo dodatno breme Vlada je Darsu naložila, da takoj ustavi uvajanje elektronskega cestninskega sistema. Na Darsu ob tem pojasnjujejo, da so do zdaj za projekt že izplačali 500.000 evrov. Družba za avtoceste je avgusta lani objavila mednarodno javno naročilo za vzpostavitev in delovanje novega sistema cestninjenja. Zaradi vrste revizijskih zahtevkov in kompleksnosti javnega naročila je bil razpis šestkrat podaljšan. Glede na vsa ta dejstva in to, da na ravni EU-ja za zdaj še nismo priča poenotenju standardizacije spremljanja prometa na avtocestnih omrežjih, je vlada sprejela sklep o takojšnji ustavitvi aktivnosti elektronskega sistema cestninjenja, je po seji vlade pojasnil vodja urada vlade za komuniciranje Anže Logar. Za Dars bi to pomenilo dodatno breme Resorno ministrstvo za infrastrukturo in prostor namreč ugotavlja, da bi bilo v trenutnih gospodarskih in finančnih razmerah neracionalno investirati v ta sistem. Dars bo namreč v prihodnjih letih iz pobranih cestnin težko odplačeval že do zdaj prevzete obveznosti. Prevzemanje obveznosti iz vzpostavljanja novega cestninskega sistema pa bi za Dars pomenilo dodatno finančno breme. Vinjetni sistem cestninjenja bo tako do nadaljnjega ostal v veljavi, saj za osebna vozila na evropski ravni še niso definirane ustrezne tehnične, pravne in komercialne rešitve, ki bi omogočale izvajanje enotne storitve cestninjenja na v celotni Evropski uniji. Elektronsko cestninjenje osebnih vozil je namreč veliko bolj zahtevno kot cestninjenje tovornih vozil. Znesek bi lahko dosegel 700.000 evrov So pa na Darsu povedali, da so do zdaj po pogodbi v skladu z opravljenimi deli že izplačali približno 550.000 evrov. Nekatera sredstva so sicer še v potrjevanju, tako da bi se lahko ta znesek povzpel na nekaj več kot 700.000 evrov. Je pa Dars leto 2011 po predhodnih podatkih sklenil s čistim dobičkom, ki je presegel načrtovanega, in s štiriodstotno rastjo prihodkov. Na rast prodaje so vplivali predvsem prihodki od cestnin, ki so predstavljali 90 odstotkov vseh prihodkov družbe. Prihodki od cestnin so se sicer v primerjavi z letom 2010 zvišali za tri odstotke. 46 odstotkov predstavljajo prihodki od vinjet, 54 odstotkov pa prihodki od cestninjenja tovornih vozil. Veber To je slaba odločitev Vodja poslanske skupine SD-ja Janko Veber, ki je bil predsednik odbora za promet v prejšnjem sklicu DZ-ja, je odločitev vlade označil za zelo slabo. Mislim, da je bil projekt zastavljen korektno, predvsem pa je bil potreben za to, da se vzpostavi cestninjenje v prostem prometnem toku tudi za tovorna vozila. Nenazadnje bi uvedba tega cestninjenja omogočila tudi porušitev cestninskih postaj, ki danes ovirajo promet na avtocestah, je dejal.

Ljubljana - Hram Holding je tik pred koncem minulega leta iz lastniške strukture družb Napredek Bistrica, Unit-AS Nepremičnine, Unitex in Žima Nepremičnine iztisnil vse male delničarje ter tako dokončno prevzel nadzor nad omenjenimi družbami. "Že pred iztisnitvijo malih delničarjev je Hram Holding obvladoval več kot 90-odstotni delež, za vse izključitve pa smo odšteli okoli 300.000 evrov," pojasnjuje direktor Hram Holdinga Sašo Tanko. Kot pravi, imajo omenjene družbe v lasti še nekatere nepremičnine in finančne naložbe, medtem ko osnovne dejavnosti nimajo več. Hram Holding je marca lani prevzela družba Fokuss, ki jo vodi Stanislava Bolha, uradni lastnik pa je Scotsdale Holdings iz Singapurja. Fokuss ima v lasti 50,85-odstotni delež Hram Holdinga, še nadaljnjih 13,6 odstotka pa je v lasti družbe Svema Co. Tudi sicer je bil Hram Holding zadnje mesece dejaven, saj je kupil 30-odstotni delež družbe En Plus in povečal svoje lastništvo na 60 odstotkov. En Plus je tudi največja naložba Hram Holdinga, ukvarja pa se s samopostrežnimi bencinskimi servisi, na katerih ni zaposlenih.

NKBM se intenzivno pripravlja na dokapitalizacijo NKBM je lani ustvaril 203,3 milijona evrov izgube, medtem ko je imel pred slabitvami in rezervacijami 90,6 milijona evrov dobička. Nova Kreditna banka Maribor NKBM je po za zdaj še nerevidiranem poročilu o lanskem poslovanju banke in bančne skupine na ravni skupine imela dobrih 91,2 milijona evrov dobička, po opravljenih slabitvah pa je izkazala izgubo 205,5 milijona evrov. V zadnjem trimesečju lanskega leta je oblikovala dodatne rezervacije v rekordni vrednosti 309,2 milijona evrov, kar je za 76 odstotkov več kot v letu 2011 in bistveno več od načrtov za leto 2012, so pojasnili v NKBM-ju. Razlogi za višje oblikovanje rezervacij in slabitev so bile tudi v intenzivnih pripravah na dokapitalizacijo, ki jo namerava banka izvesti v prvi polovici leta. Pospešeno čiščenje kreditnega portfelja ter s tem objektiven in realen prikaz finančnega stanja skupine omogočajo objektivne pogovore z vsemi deležniki NKBM-ja, so še pojasnili v banki. Forenzična revizija ugotovila nepravilnosti Glede forenzične revizije poslovanja v NKBM-ju in nekaterih hčerinskih družbah v času uprave Matjaža Kovačiča so v NKBM-ju potrdili, da je ta ugotovila določene nepravilnosti. Uprava banke je z rezultati seznanila nadzorni svet, v prihodnjih dneh pa bo banka poročilo predala pristojnim organom, obenem pa preučila vložitev vseh pravnih sredstev zoper odgovorne osebe za zaščito interesov banke, je po seji razložil prvi mož NKBM-ja Aleš Hauc, ki podrobnosti domnevno spornih poslov zaradi zaupnosti ni želel razkriti.

Poslanec Gorenak odvetnika Mira Senico poziva, naj da v analizo vzorec krvi in s tem dokaže, da ni bil v hiši Baričevičevih na dan tragedije. Senica: "Ne bom dal svoje krvi SDS." Vinko Gorenak iz vrst SDS je danes v povezavi z zadnjimi namigovanji v aferi bulmastifi Mira Senico, odvetnika in partnerja notranje ministrice Katarine Kresal, pozval, naj na sodnomedicinskem inštitutu v analizo da vzorec krvi. S tem bi po Gorenakovih besedah ovrgel govorice oziroma namige, po katerih naj bi bila neidentificirana kri v hiši pokojnega zdravnika Saše Baričeviča prav njegova. Zakonski rok, ko bodo vsi operaterji uničili podatke o prometu klicev, poteče v soboto, 2. aprila. Operaterji jih namreč hranijo 14 mesecev. Gorenak naj bi predsednika vrhovnega sodišča pozval, naj sodišče o razkritju podatkov odloči takoj, še preden se ti uničijo. Senica: Ne bom dal svoje krvi SDS Miro Senica je vedno pripravljen darovati kri v humanitarne namene, ne bo pa dal svoje krvi SDS, so sporočili iz odvetniške pisarne Mira Senice. "Prav gotovo ne bom dovolil, da bi me stranka SDS poniževala na tak način, da bi kadarkoli in kakorkoli izpolnjeval njihove sprijene zahteve in podlegel njihovi umazani politični igri. Očitno si želi SDS podrediti vse ljudi v tej državi, saj si samovoljno jemlje pravico posegati v človekove pravice in človekovo dostojanstvo. Zmeraj pa sem pripravljen svojo kri darovati v humanitarne namene," je dejal Senica. DNK ni v bazi Spomnimo – na začetku tega tedna je prišlo na plan, da so v prvem nadstropju hiše na Oražnovi 11, kjer je februarja lani umrl zdravnik Baričevič, našli madeže krvi, ki pripadajo tretji osebi. Po poročanju Požareporta kri ne pripada ne Baričeviču in ne policistu Juretu Šušteršiču, ki je bil ranjen v obračunu z bulmastifi. Portal je tudi navajal pričanje dveh oseb, ki naj bi 2. februarja lani z Oražnove ulice videli bežati odvetnika Senico. Uporabil bo vsa sredstva Senica se je na te trditve odzval. "Stvari so presegle vsakršno mero dobrega okusa. Nikoli v življenju nisem bil ne v stanovanju ne v garaži pokojnega dr. Saše Baričeviča. Tokrat ne bom izbiral sredstev za zaščito svoje osebne integritete in dobrega imena, zato bom proti vsakomur, ki bo tovrstni lažnivi, podli, nizkotni in škodoželjni konstrukt širil, takoj sprožil civilnopravne in kazenske postopke ne glede na to, ali so to uradne osebe na tožilstvu, 'tako imenovane priče' ali kdorkoli tretji," je zanikal navedbe portala. Odzvala se je tudi Kresalova, ki je zapisala, da ima dovolj "te perverzne inkvizicije. Že več kot leto dni se spušča megla v zvezi z mojo vlogo okoli zadeve Baričevič. V tej zadevi nimam kaj skrivati, ker imam popolnoma čisto vest. Zato pozivam vse – policijo, tožilstvo in sodišče –, naj javnosti predstavijo vse podatke o zadevi."

Evropska banka za obnovo in razvoj je članice pozvala naj povečajo njen kapital za 10 milijard evrov. Sredstva bi banka namenila blaženju učinkov finančne krize v srednji in vzhodni Evropi. Evropska banka za obnovo in razvoj Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD s sedežem v Londonu želi povečati obseg posojilne dejavnosti in tako prispevati k večjemu obsegu investicij predvsem v državah nekdanjega sovjetskega bloka, poročanje Financial Timesa povzema APF. Prav zato je pozvala k povečanju kapitala za 50 odstotkov oziroma za 10 milijard evrov. Predsednik EBRD Thomas Mirow je v pismu delničarjem opozoril, da se gospodarstva v regiji sicer počasi stabilizirajo, a je za zdaj še prezgodaj posplošeno govoriti o krepitvi gospodarstev. Mirow je izpostavil dolgoročne posledice, ki jih bo imela kriza. Do poziva EBRD po dodatnem kapitalu prihaja, potem ko je banka v začetku meseca napovedala, da bo zaradi krize za osem milijard evrov povečala obseg svojih letošnjih investicij v državah, v katerih deluje. Mirow je pomoč regiji utemeljil z besedami, da ta potrebuje široko podporo, da se bo lahko uspešno vključila v pomoč evropskim integracijam in celotnemu svetovnemu gospodarstvu. EBRD je bila ustanovljena leta 1991 z namenom, da po razpadu Sovjetske zveze pomaga nekdanjim komunističnim državam preiti v tržna gospodarstva. V lastništvu banke je 61 vlad, pa tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka. EBRD je zaradi krize v letu 2008 ustvarila rekordno letno izgubo v višini 602 milijona evrov, še poroča APF.

Varno zatočišče zlato in obveznice Newyorška borza je doživela dramatičen padec, ki je povsem spominjal na dogodke ob zlomu banke Lehman Brothers. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za napako pri trgovanju. Uro in pol pred zaprtjem je bil Dow Jones za okrog devet odstotkov oziroma skoraj 1.000 točk pod gladino , njegova vrednost pa je padla pod 10 tisoč točk. Toda sledil je silovit odboj in Dow je spet splezal prek 10.500 točk ter končal pri 10.520 točkah, s čimer je bila izguba le 3,2-odstotna. Po zaprtju newyorške borze ob 22. uri po našem času pa se je izvedelo, da je bilo za skorajšnje sesutje kriva napaka pri trgovanju, ki jo je zagrešilo eno večjih podjetij, poroča tiskovna agencija Reuters. Za zdaj uradnih potrdil še ni, Nasdaq je le sporočil, da preiskujejo potencialno napačno transakcijo. Kot zloglasnega septembra 2008 ... Tako volatilnega dneva že zlepa ni bilo in pojavlja se bojazen, da gledamo reprizo dogodkov jeseni 2008, ko je bankrot investicijske banke Lehman Brother povzročil panične razprodaje na delniških trgih in najhujšo recesijo po veliki depresiji. Največji enodnevni točkovni padec je Dow Jones doživel 29. septembra leta 2008, ko je izgubil 777 točk. Komentar četrtkovega trgovanja na Ljubljanski borzi Biku dokončno odklenkalo Aprila so najpomembnejši svetovni delniški indeksi zaradi spodbudnih četrtletnih poslovnih rezultatov največjih korporacij dosegli najvišje vrednosti v zadnjem letu in pol, nato pa zaradi grške dolžniške krize začeli izgubljati, vendar take panike, kot je na newyorškem borznem parketu opazna danes, niti najmanj ni bilo. Varno zatočišče zlato in obveznice Tektonski premiki so tudi na valutnih in surovinskih trgih. Cena evra je le še 1,26 dolarja, lahka nafta, ki je bila še na začetku tedna nad 86 dolarji, pa je zdrsnila pod 75 dolarjev. Zlato se je znova izkazalo kot varno zatočišče rast nad 1.200 dolarjev, kar je v evrih nov zgodovinski vrh, prav tako ameriške državne obveznice.

Evro se tudi po odločitvi ameriške centralne banke, da zniža temeljno obrestno mero, še vedno krepi. Analitiki napovedujejo, da bi evro lahko kmalu presegel mejo 1,40 dolarja. Evro se tudi po odločitvi ameriške centralne banke, da zniža temeljno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na 4,75 odstotka, krepi. V današnjem trgovanju je evro v primerjavi z ameriško valuto dosegel rekordno vrednost 1,3987 dolarja, nakar se je ustalil pri 1,3981 dolarja. Torkovo trgovanje je skupna evropska valuta zaključila pri 1,3971 dolarja. Prvo znižanje ključne obrestne mere, po kateri si ameriške banke med seboj čez noč posojajo denar, od junija leta 2003, ko je znašala le odstotek, je bilo pričakovano, napovedovano in potrebno kot odgovor na finančno krizo, zaradi ohlajanja stanovanjskega trga in krize hipotekarnih posojil. Analitiki so sicer pričakovali 0,25-odstotno znižanje, še znatnejše znižanje pa naj bi, tako trgovci, na deviznih trgih povzročilo pravo evforijo .

Uspešni podjetniki, uporabniki Poslovnega kompleta Telekoma Slovenije, so spregovorili o svoji poslovni poti in pomenu tehnologije ter informacij. Uspešni podjetniki, uporabniki Poslovnega kompleta Telekoma Slovenije, so spregovorili o svoji poslovni poti in pomenu tehnologije ter informacij. Foto arhiv naročnika Jernej Martinčič, Vinarstvo Martinčič, d.o.o., o manjših začetniških napakah Spomnim se, da sem nekoč zaradi preobilice dela zaostajal z odgovori na elektronska sporočila. Ponudbe nisem poslal pravočasno in mi je stranko speljal nekdo drug. Takrat sem se odločil, da si je za stranke kljub prezasedenosti s trgatvijo treba vzeti čas. Kristijan Petek, Frizerstvo KSFH, d.o.o., o prednostih Poslovnega kompleta Gre za optimizacijo in racionalizacijo stroškov. Če imaš razdeljene enote, tako kot jih imamo mi, ti medsebojno komuniciranje prinaša kar nekaj stroškov. Za nas je to, da imamo vse storitve na enem mestu in pri enem ponudniku, ključnega pomena. Maja Rudolf, Tipski projekti Nardin, d.o.o., o zaupanju v tehnologijo Glede na naravo našega dela je treba biti ves čas na tekočem na številnih področjih, v stalnem stiku z investitorji, projektanti, kar pa je mogoče le z dobro komunikacijsko opremo. Za nas je najbolj pomembno, da je pretok informacij hiter in brez zapletov z raznimi kabli, vtičnicami. Zaupamo v novejšo tehnologijo, telekomunikacijske rešitve in v podporo, ki jo uporabnikom nudi Telekom Slovenije. Foto arhiv naročnika Foto arhiv naročnika Simon in Rafko Ficko, Avtoservis Ficko, s.p., o konkurenčnosti Moderna tehnologija ti omogoča, da si hitrejši, natančnejši, kakovostnejši s svojimi proizvodi in storitvami, s tem pa tudi konkurenčen. To je za razvoj podjetja ob današnji ponudbi na trgu bistvenega pomena. Iztok Raišp, Tiskarna Grafis, d.o.o., o svetu na spletu Rekel bi, da je danes svet zaradi telekomunikacij ena velika vas. Preko spleta lahko v trenutku dosežeš drugi konec sveta, prenos informacij se zgodi v sekundi, kar naš posel brez dvoma pospeši. Sodelujte v nagradni igri! Še sami spoznajte prednosti Poslovnega kompleta telefonija in internet, odgovorite na vprašanja in z nekaj sreče osvojite Samsung Galaxy TAB 10.1 ali enega od 4 paketov spletnega oglaševanja ADPartner.

Ljubljana - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je pripravila javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2010 in 2011, s katerim želi v Slovenijo pripeljati investicijske projekte z dodano vrednostjo in na letni ravni najkasneje v treh letih po zaključku investicij ustvariti 500 novih delovnih mest. Razpis je namenjen spodbujanju začetnih investicij, ki jih bodo tuji investitorji uresničili v Sloveniji, in sicer v predelovalnih, storitvenih ali razvojno-raziskovalnih dejavnostih. Pri tem je pomembno, da upravičeni stroški projektov ne presežejo 50 milijonov evrov, je danes v Ljubljani povedala vodja razpisa Simona Novak. Do finančnih sredstev je upravičeno slovensko podjetje, vpisano v sodnem registru, v katerem pa mora imeti tuji investitor najmanj desetodstotni delež. Pri tem je pomembno, da podjetje investicijo zaključi najkasneje v treh letih od podpisa pogodbe, nove zaposlitve pa mora ustvariti najkasneje v treh letih od zaključka investicije. Podjetje mora v okviru začetne investicije vzpostaviti novo podjetje, razširiti že obstoječe podjetje, diverzificirati proizvode z novimi dodatnimi proizvodi ali uvesti bistvene spremembe v proizvodnem procesu. Japti želi, da investicijski projekti v Slovenijo pripeljejo nekaj novega, projekti pa se morajo izvajati in ostati v Sloveniji, je pojasnila Novakova. V okviru predelovalne dejavnosti lahko na razpisu kandidirajo podjetja, ki bodo v projekt investirala najmanj milijon evrov, ustvariti pa morajo najmanj 25 novih delovnih mest. V okviru storitvene dejavnosti ter raziskav in razvoja mora investicija podjetja znašati najmanj 500.000 evrov, število novih delovnih mest pa mora biti deset oz. pet. Kot je še poudarila Novakova, morajo velika podjetja delovna mesta v regiji ohraniti najmanj pet let, srednja in mala podjetja pa najmanj tri leta. V proračunu je za razpis predvidenih 14,5 milijona evrov finančnih sredstev, od tega v letošnjem letu nekaj več kot šest milijonov evrov. Najvišja dovoljena spodbuda, ki jo lahko podjetje prejme iz naslova državne pomoči, znaša 600.000 evrov, pri čemer lahko podjetje z istim projektom kandidira na različnih razpisih, vendar skupna vrednost prejete pomoči ne sme preseči 600.000 evrov, je pojasnila Novakova. Prvo odpiranje na razpis prispetih vlog je potekalo 14. aprila, letos pa bodo odpiranja vlog potekala še 9. junija, 10. septembra in 17. novembra. Prihodnje leto lahko podjetja vloge oddajo do 9. februarja, 12. aprila, 7. junija in 9. septembra (vedno do 12. ure).

Ker za insolventno nemško podjetje, ki se ukvarja s kataloško prodajo, po besedah stečajnega upravitelja ni več druge rešitve, gre ta v likvidacijo. Brez službe bo v kratkem ostalo več tisoč ljudi. Quelle bodo razbili na več delov, od katerih bodo nekatere izločili, druge pa likvidirali. Stečajni upravitelj Klaus Hubert Görg bo zaposlene o nadaljnjih postopkih obvestil danes dopoldne, poročajo nemški mediji. Družba, ki je od junija skupaj s lastnikom Arcandorjem ter dvema sestrskima družbama v stečajnem postopku, je nazadnje zaposlovala 10.500 ljudi. Gre za veliko katastrofo na območju Nürnberga Stečajni upravitelj je še prejšnji teden zagotavljal, da bodo do konca oktobra našli investitorja za Quelle. Predsednik upravnega odbora Ernst Sindel se je na novico o likvidaciji odzval z besedami, da gre za veliko katastrofo tako za zaposlene in njihove družine kot tudi za celotno območje Nürnberga. Po poročanju nemških medijev naj bi delo izgubilo približno 7000 zaposlenih v Nemčiji. Zdrave dele družbe bodo prodali Zdaj bodo Quelle razbili na več delov, od katerih bodo nekatere izločili, druge pa likvidirali. Tako naj bi denimo v okviru ločenega postopka nemudoma prodali zdrave družbe v tujini , je napovedal Görg. Spregledali pomen interneta za kataloško prodajo Družbo je leta 1927 ustanovil trgovec Gustav Schickedanz. Podjetje je hitro rastlo ter se leta 1999 združilo z družbo Karstadt v drugi največji koncern za kataloško prodajo v Evropi KarstadtQuelle, ki se je pozneje preimenovala v Arcandor. Ta je 9. junija letos razglasil insolventnost zase ter za svoje hčerinske družbe Karstadt, Primondo in Quelle. Ukrep je Quelle presenetil sredi temeljite reorganizacije, v okviru katere so v preteklih letih sprejemali boleče ukrepe. Po poročanju tujh medijev je do strateškega preoblikovanja prišlo v naglici, ker se je družba pozno zavedla pomena interneta za kataloško prodajo.

Ljubljana - Elektro Slovenija (Eles) je zoper predsednika uprave Taluma Danila Topleka vložil kazensko ovadbo na ptujsko okrožno državno tožilstvo. Za kazensko ovadbo so se v družbi, ki jo vodi Vitoslav Türk, odločili zaradi domnevne zlorabe položaja na skupščini Taluma, ki je potekala 25. avgusta. Kazensko pa je Eles ovadil tudi predsedujočega na skupščini, odvetnika Miho Kozinca, in notarja Andreja Šoemena. Takrat je Toplek, kot smo že poročali, Elesu, ki je 80-odstotni lastnik družbe iz Kidričevega, odvzel glasovalne pravice z argumentom, da jih Eles v skladu z zakonom o gospodarskih družbah še ni obvestil o lastništvu kvalificiranega deleža. Zaradi tega Eles ni mogel zamenjati dveh svojih nadzornikov v Talumu, Stanka Simoniča in Darinke Fakin, z Robertom Rožičem in Stankom Erštetom. Cilj menjave nadzornikov naj bi bila zamenjava Talumove uprave. Toplek ovadbe ni želel komentirati, ker njene vsebine še ne pozna. Na vprašanji, ali so morebiti že prejeli obvestilo o kvalificiranem deležu iz Elesa in ali je Eles mogoče že napovedal sklic nove skupščine, je Toplek odvrnil, da Eles za zdaj ni storil ne enega ne drugega. Spomnimo, da je Eles po tem, ko je uprava Taluma preklicala skupščino, na kateri bi na predlog Elesa odločali zgolj o nadzornikih, in točko uvrstila na dnevni red kasnejše skupščine 25. avgusta, na mariborsko okrožno sodišče vložil zahtevek za izdajo pooblastila za sklic skupščine. Sodišče je, kot so sporočili iz Elesa, odločilo v njihov prid in jim izdalo pooblastilo za sklic nove skupščine. Talum se je na odločitev sodišča že pritožil. V Elesu pojasnjujejo: "Sodišče je v razlogih za odločitev navedlo, da zasedanje skupščine 25. avgusta družbe Talum ni bilo pravilno izvedeno, ker Elesu ni bilo dovoljeno glasovati. Zaradi tega se izvedba skupščine z napakami ne more upoštevati kot izpolnitev delničarjeve zahteve po sklicu skupščine." Zoper sklepe te skupščine bo Eles zato vložil izpodbojno tožbo in odškodninske tožbene zahtevke zoper nekatere posameznike. Zoper koga jih bodo vložili, v Elesu včeraj niso pojasnili.

Odlična priporočila, primerna izobrazba, zanesljiva, marljiva, skratka tajnica, ki bi si jo lahko le želeli. A je bila pri 49 letih prestara, listek s to nesramno opombo pa so po nesreči pozabili umakniti ... So dolge noge res odločilne pri iskanju nove službe? Nejeverno je Martina W. zrla v svojo prijavnico na prosto delovno mesto. Sredi dokumentov, ki ji jih je nesojeni delodajalec vrnil po tem, ko so jo zavrnili, je namreč tičal majhen, samolepilni rumen listič. Prestara, rojena leta 61 , je pisalo na njem. Interna opomba zaposlovalca univerzitetne klinike v nemškem Heidelbergu, kamor se je prijavila, ko je zasledila oglas, da iščejo tajnico. Več kot jasno je, da opazka ni bila namenjena javnosti, le nekdo je listič pozabil odstraniti, preden so materi treh otrok vrnili prijavnico, priporočila in dokazila o izobrazbi. A škandal ni zato nič manjši. Jasni primer diskriminacije, ki ga prepoveduje ustava, zato je Martina tožila, za zdaj je osramočena klinika izkašljala okoli 5.000 evrov, če pa jih bo za krive diskriminacije spoznalo sodišče, pa bo odškodnina skoraj 15-krat večja! Preberite, kaj se je zgodilo nato in kje je Martina našla službo, pa tudi, kako pristopiti pri iskanju nove službe, kaj v prošnjo sploh napisati, kaj pošteno navesti ter priznati in ali lahko kaj zamolčimo, omilimo ali celo skrijemo? Je za starejše kaj drugače?

Ljubljana - Tudi ustavno sodišče je mnenja, da koprsko okrožno sodišče državnim lastnikom Casinoja Portorož ne bi smelo odvzeti glasovalnih pravic oziroma jih z začasno odredbo "zamrzniti". Odločilo je namreč, da bi smela to storiti le Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), saj je zakonodajalec v prevzemnem zakonu "strogo ločil pristojnost sodišč in pristojnost agencije". Čeprav so tudi na okrožnem sodišču v Kopru že razveljavili lastno začasno odredbo, pa Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) še ne smeta glasovati na morebitnih skupščinah portoroškega casinoja. Casino Riviera, manjšinski lastnik, ki je izkoristil spremembo razmerij sil med delničarji in zamenjal nadzorni svet in tudi upravo Casinoja Portorož, se je namreč na odločitev okrožnega pritožil na višje sodišče. V naslednjih dneh se sicer pričakuje, da bo Casino Bled, za katerim stoji Gold Club Lorisa Požarja, objavil prevzemno ponudbo za delnice Casinoja Portorož. Ta bo višja od tiste, ki jo je oddala konkurenca s Casinojem Riviero na čelu. Kot je znano, paradržavnima skladoma za okoli 52 odstotkov vseh delnic ponujajo četrt milijona evrov. tm

Trgovino Lidl na ljubljanskem Rudniku bodo glede na oceno stroškov zaradi ugrezanja morda tudi preselil, so nam povedali v družbi. "Trenutno so v teku različne analize o možnih posledicah ugrezanja tal na Rudniku," so nam na naše poizvedovanje, ali so že dobili ocene ugrezanja tal za trgovino, povedali pri trgovski verigi Lidl. Bo trgovina vnovič odprta na isti lokaciji? "Na podlagi poročil in ocene stroškov potrebnih sanacijskih del bomo sprejeli odločitev o ponovnem odprtju trgovine," so še povedali. Dodajajo, da se vzporedno že dogovarjajo tudi o morebitni začasni preselitvi trgovine na novo lokacijo. Rutar in Lesnina brez težav Danes smo poklicali še Lesnino, ki ima na Rudniku trgovino v neposredni bližini Lidla. Povedali so nam, da je lastnik stavbe sicer Mercator in da so v njej le najemniki, da pa niso bili obveščeni o nikakršnih težavah. Da niso obveščeni o težavah z ugrezanjem, so nam v petek povedali tudi v sosednjem Rutarju.

Finančna kriza kaže, kje so pomanjkljivosti Slovenija se je letos pravilno odzvala s fiskalno politiko, a je imela relativno malo manevrskega prostora, ki bi preprečeval oz. blažil posledice krize, pravijo na Umarju. Urad za makroekonomske analize in razvoj je predstavil letošnjo publikacijo Ekonomski izzivi, v kateri ugotavljajo, da zdajšnja finančna kriza še stopnjuje potrebe po strukturnih spremembah na področju javnih financ. Čeprav se je država na krizo pravilno odzvala, smo bili precej ujeti v odločitve iz preteklih let . K naglemu poslabšanju stanja v javnih financah so prispevali pešanje gospodarske aktivnosti in s tem povezanega delovanja avtomatskih stabilizatorjev, ukrepi za blažitev posledic krize, pa tudi povečanje obsega sredstev za socialne transferje in naraščanje plač z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju ob hkratnem povečanju števila zaposlenih. Razmisliti bi bilo treba o novih dajatvah Usklajenost virov prihodkov in odhodkov je po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta na splošno eden večjih izzivov ekonomskih politik v zadnjem času. Na eni strani bi bilo treba prestrukturirati izdatke tako, da bi laže dosegali razvojne cilje, po drugi strani pa se lotiti težav pri virih. Poudarja, da je Slovenija glede na projekcije med bolj ogroženimi, kar zadeva delež starajočega prebivalstva, kar pomeni povečanje pritiskov na izdatke za socialno zaščito. Modernizacija teh sistemov je zato ključna, a ne v celoti na strani odhodkov, temveč tudi pri proračunskih virih. Umar izpostavlja, da bi bilo treba razmisliti o razširitvi davčne osnove in o uvedbi nekaterih novih dajatev, saj po Vasletovih besedah Slovenija glede na mednarodne analize zaostaja predvsem pri davkih na premoženje, ter o razbremenitvi gospodarstva s socialnimi prispevki. Če bomo to naredili, bo fiskalna politika lahko bolj prilagodljiva kot letos, je dejal. Poroštva države so lahko dodaten pritisk Če strukturnih reform ne bo, bo prihodnje generacije vse bolj bremenil javni dolg. Letošnje napovedi kažejo, da se bo povečal za osem odstotnih točk, na 30,5 odstotka BDP-ja, razmere pa se lahko še spremenijo. Dodaten pritisk na javne finance bi namreč lahko povzročilo morebitno unovčevanje državnih poroštev. V Sloveniji posojilni krč po Vasletovih besedah še ni popustil. Tokovi so še vedno zelo skromni, je dejal. Kljub ukrepom na ravni evrskega območja in vlade še ni oprijemljivih rezultatov .

Z avgustom naj bi razvpiti lokal Lipa ponovno odprl vrata, vendar se je zataknilo pri določitvi obratovalnega časa Foto: Irena Herak Tržni inšpektorat je 31. julija opravil nadzor v lokalu Lipa v Spodnjih Pirničah in ugotovil, da gostinski obrat (še) ne posluje. Konec minulega tedna je nadzor ponovil in ugotovil, da je Občina Medvode izdala za okrepčevalnico Lipa odločbo, v kateri je dovolila obratovanje gostinskega lokala do polnoči, čeprav je vlagatelj zaprosil za obratovanje do šeste ure zjutraj. Na omenjeno odločbo se je odvetnik Lipe pritožil, zaradi česar redni obratovalni čas s strani lokalne skupnosti ni potrjen. Medvode zavrnile obratovanje Lipe do šeste zjutraj Tako okrepčevalnica Lipa trenutno ne obratuje. Na medvoški občini so nam pojasnili, da je podjetnica Milena Zavašnik zaprosila za obratovalni čas okrepčevalnice brez kuhinje ob četrtkih, petkih in sobotah od 18. do 6. ure zjutraj, vendar so zavrnili podaljšano obratovalno dovoljenje do šeste ure. Ministrstvo za okolje in prostor oziroma agencija za okolje je že namreč januarja izdala okoljevarstveno dovoljenje glede emisije hrupa zaradi obratovanja gostinskega objekta, s katero je bilo stranki dovoljeno uporabljati zvočne naprave vsak četrtek, petek, soboto in dneve pred prazniki do 6. ure skozi vse leto. Kot dodaja občina Medvode, so se na omenjeno dovoljenje pritožili, ker je lokal v nočnih urah v preteklosti kalil mir v okolici, postopek pa še ni zaključen. V Lipi največ 132 obiskovalcev Župan Medvod Stanislav Žagar je ob tem nanizal še nekaj omejitev, ki jih bo morala spoštovati okrepčevalnica Lipa, če bo želela obratovati. Okna in vrata lokala bodo morala biti zaprta. Na vrtu se ne bo smelo predvajati glasbe oziroma izvajati glasbe v živo. In nenazadnje: lokal lahko sprejme največ 132 obiskovalcev.

Prvih deset dni po uvedbi novega zakona o motornih vozilih so policisti zasegli 146 vozil. Ob takem tempu bo zasegov pet tisoč na leto. Zaseg vozil. V prvih desetih dneh, odkar velja nov zakon o motornih vozilih, je policija zasegla že 146 vozil. "Najpogostejši vzrok zasega so bile različne oblike neveljavnosti vozniškega dovoljenja," pojasnijo na policiji. Za primerjavo: lani je bilo v vsem letu zaseženih 1.874 vozil, glede na statistiko prvih dni po zakonu pa bi lahko število v enem letu preseglo pet tisoč. V dveh tednih tri sodbe Novi zakon zaostruje pogoje za zaseg motornega vozila, sodišče pa mora te zadeve obravnavati prednostno. Od 1. do 13. julija so na Okrajnem sodišču v Ljubljani prejeli 38 obdolžilnih predlogov, v katerih je bilo zaseženo motorno vozilo. "Od tega je v 19 zadevah postopek začet, v 16 zadevah se postopek še ni začel, tri zadeve pa so končane," pojasnjujejo. "Sprememba ureditve zasega motornega vozila pomeni dodatno obremenitev za sodišča," ocenjuje predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk. Kot dodaja, si bodo prizadevali, da sprememba ne bo povečala zaostankov na drugih področjih. Od zasega do sodbe po navadi mine največ 30 dni.

Tuji finančni trgi v pričakovanju Fedove odločitve Borza še vedno ni sprostila trgovanja z bančnimi papirji, čeprav so bili že objavljeni izidi obremenitvenih testov. Verjetno bodo nesrečni delničarji doživeli celo izbris delnic oz. obveznic, s katerimi je zaustavljeno trgovanje. Mogoče je, da se bo ta scenarij po odobritvi Bruslja, ki je sprejel odločitve o odobritvi pomoči in poroštvih petih slovenskih bank, zgodil še danes. V praksi to pomeni, da bodo lastniki teh papirjev ob ves vložek. Takšnega primera v Sloveniji še ni bilo, ustavno sodišče pa bo imelo zahtevno nalogo o odločanju, ali so ti posegi skladni z ustavo ali ne. Prizadetih je veliko Slovencev - spomnite se samo javne prodaje delnic Nove KBM. Veliko delničarjev ni izkoristilo priložnosti, ko je cena s 27 porasla nad 40 evrov, zdaj pa so ostali brez vsega. Za Krko največ po marcu 2011 Na Ljubljanski borzi sicer zadnje dni ni opaziti posebne dinamike. Omeniti velja le Krko, ki je v ponedeljek dosegla 61 evrov, kar je največ po marcu 2011, danes pa so se posli sklepali še višje. Krka je vsekakor perspektivna delnica in še ima prostor za rast. Edino večje tveganje so velike valutne izgube, največ pri poslovanju z Rusijo, je za MMC povedal Marko Pavlovič iz GBD-ja. Na negativni strani spet izstopa Mercator. V sredo dopoldne je delnica pristala pri 64 evrih, tako da se je tečaj ta teden znižal že za več kot deset odstotkov. Kako se bo odločil Fed? Tuji finančni trgi so povsem v znamenju dvodnevnega zasedanja ameriške centralne banke, ki se je začelo v torek. Glavno vprašanje je, ali se bo Fed zaradi spodbudnejše makroekonomske slike že odločil za tapering , torej za postopno zmanjševanje spodbud, ki jih v obliki odkupovanja obveznic namenja gospodarstvu. Trenutno za te operacije mesečno namenja 85 milijard dolarjev. Utegne se zgoditi, da bo Fed danes vsoto znižal za pet ali deset milijard, seveda pa je tudi mogoče, da denarne politike še ne bo spreminjal, ampak bo vlagatelje le pripravil na spomladansko zategovanje pasu. Bitcoin pod 500 dolarji Kakor koli, na borzah nervoze ni opaziti. Še več, frankfurtski delniški indeks DAX30 9.170 točk je danes dopoldne pridobil približno odstotek. Razpoloženje nemških podjetnikov je vedno boljše. Najpomembnejši nemški konjunkturni indeks Ifo izračunajo ga na podlagi raziskave med 7000 podjetji je decembra s 109,3 porasel na 109,5 točke. To je najvišja vrednost po aprilu 2012 in novo znamenje, da je pred največjim evropskim gospodarstvom še eno uspešno leto. Evro se je posledično okrepil in dosegel 1,3779 dolarja. Spletna valuta bitcoin je zaradi nasprotovanj nekaterih centralnih bank tudi Kitajci so opozorili, za kako tvegano valuto gre zadnje dni na udaru. Cena je danes padla precej pod 500 dolarjev, potem ko je bila prejšnji mesec nad 1.200 dolarji.

Osmica se vrača v vrh prestižnih limuzin Kateri je najboljši poslovni avto leta? Tudi letos izbiramo poslovni avto leta, zato vas vabimo, da v nagradni igri oddate svoj glas. Po pet finalistov se poteguje za laskave naslove Managerski avto 2010, Poslovni avto 2010, Službeni avto 2010 in Mali službeni avto 2010. Danes predstavljamo Audi A8, enega izmed finalistov v kategoriji Managerski avto 2010. GLASUJTE ZA SVOJEGA FAVORITA Audi je po sedmih letih prenovil največji in najprestižnejši model A8. Ta je na začetku zbujal povprečne občutke, saj oblikovno ne pritegne, ne preseneti, ampak ponuja klasične oblike, večinoma povzete iz manjšega A4. Ob prvem stiku nas je bolj navdušil, ob drugem pa nam zlezel pod kožo z izjemnimi lastnostmi. 94.891 evrov je redna cena audija A8 4,2 TDI. Bencinski 4,2 FSI stane 99.883 evrov. Predvsem tehnično je audi A8 znova merilo na več področjih, denimo z aluminijasto karoserijo, ki je za 231 kilogramov lažja od kovinske, pa kljub temu dovolj čvrsta, s štirikolesnim pogonom quattro, ki skrbi za odličen prenos moči na cesto, z nastavljivim podvozjem, ki ponuja od zmernega udobja do čvrstosti in športnosti, ter s kopico elektronskih pomagal, ki lajšajo življenje vozniku in potnikom ali pa jih le zabavajo. Eden takih sistemov je že touchpad oziroma plošča na dotik (podobna je miški pri prenosnem računalniku), ki prepoznava pisavo in ukazuje radiu ali navigacijskemu sistemu (ta je povezan z brskalnikom Google). Ima tudi informacijski vmesnik MMI, prek katerega se sprehajamo z vrtenjem gumba in ukazujemo klimatski napravi, navigaciji, radiu, nastavitvam avtomobila in še čemu. Ob tem je navigacijo mogoče spremljati še na širokem delu med merilnikoma, kjer je tudi potovalni računalnik. 2.787 evrov znaša mesečni najem za tri leta in 90 tisoč kilometrov, najem bencinarja stane 2.993 evrov. Vir: ALD Automotive. Zaslon, ki prikazuje zemljevid navigacije, nastavitve sedežev, podvozja in druge informacije, se pogrezne v vrhnji del armaturne plošče, v tem razredu pa smo pričakovali, da bo večji, morda tudi deljiv kot v BMW. Česa drugega pa audiju A8 v prednjem delu kabine ni mogoče očitati. Ta je sicer zelo podobna tisti iz predhodnika, a s tem ni nič narobe. Zaznamujejo jo širok sredinski del, polkrožen nadstrešek nad merilniki in povsem raven del nad sredinsko konzolo. Uporabljeni materiali so naravnost vrhunski. Zgornji del je oblečen v usnje, srednji ima ročno vstavljene obloge lesa imenitnega videza, les dopolnjuje še plast aluminija ali plastike, prevlečene z visokosijajnim klavirskim lakom, plastika na spodnjem delu armaturne plošče in sredinski konzoli pa je ena najkakovostnejših na videz in otip doslej. 219 gramov ogljikovega dioksida na kilometer je izpust audija A8 4,2 TDI, A6 3.0 TDI bo imel izpust 159 gramov. Nekaj slabše je na zadnji klopi, ta ima preveč položen sedalni del, tudi prostorskega luksuza ni. Navdušenje pa izvabi 4,2-litrski osemvaljnik, še zlasti v dizelski izvedbi, ki ponuja goro navora (800 newtonmetrov) in veliko moč 257 kilovatov (350 konjskih moči), povprečno porabo le 7,6 litra in izjemne lastnosti. Dizel je tudi boljša izbira od bencinarja, zaradi nižje cene in najema ter boljših zmogljivosti. avtorja članka: Anže Jamnik in Miloš Milač

Odvetniki bankrotirane banke Lehman Brothers menijo, da je Barclays ostanke kupila s petimi milijardami dolarjev skritega popusta Včeraj so odvetniki bankrotirane investicijske banke Lehman Brothers na sodišče vložili zahtevek v katerem navajajo, da je banka Barclays za ostanke Lehmana plačala pet milijard dolarjev premalo. &

Stroški pokojnin in zdravstva grozeče pretijo Newyorški župan Michael Bloomberg opozarja, da bi New York lahko čakala podobna črna usoda kot Detroit, če se župan, ki ga bo nasledil, ne bo resno lotil javnih pokojnin, stroškov zdravstva in sindikatov. Izogibanje težkim odločitvam je točno to, kar je pognalo Detroit v bankrot, je dejal Bloomberg v svojem govoru po poročanju New York Posta. 71-letni župan, ki je svoj tretji zaporedni mandat na čelu velikega jabolka nastopil leta 2009, izteče pa se mu konec leta, je pozdravil raznoliko dohodkovno bazo mesta, hkrati pa opozoril, da bi pogodbe, ki jih bo njegov naslednik podpisal z občinskimi sindikati, lahko odločile usodo mesta. Ob tem je spomnil, da je Chicago prejšnji mesec odpustil 2.100 učiteljev in drugih zaposlenih v šolstvu, v veliki meri prav zaradi vrtoglavih stroškov pokojnin. Chicago še zdaleč ni osamljen primer. Mestom po vsej državi preti, da bodo stroški pokojnin požrli čedalje večji del njihovega proračuna, New York ni nobena izjema, je dejal. Kdor koli, ki misli, da se tu to ne more zgoditi, naj samo pogleda konec 70. let, ko je mesto odpustilo več kot 10.000 učiteljev ter na tisoče policistov, gasilcev, smetarjev, bolnišničnega osebja in drugih mestnih uslužbencev. Sindikati se na opazke ne ozirajo Bloomberg se je nato ostro lotil še zdravstvenih bonitet, ki jih uživajo mestni uslužbenci in celo pohvalil svojega političnega rivala, newyorškega guvernerja Andrewa Cuoma, ker je zahteval - in tudi dobil - koncesije od mestnih delavcev. Okoli 95 odstotkov naših uslužbencev in upokojencev ne prispeva niti dolarja svojim osnovnim zdravstvenim premijam. Primerjajte to z državno vlado, v kateri več kot 90 odstotkov zaposlenih prispeva. Predsednik sindikata učiteljev Michael Mulgrew je Bloombergove opazke na hitro odpravil, češ da bo čez nekaj mesecev tako ali tako spokal Vedno rad poslušam župana, kako se hvali, kaj vse je storil. Se že veselim prihodnjih petih mesecev samopromocije in hvale. Med tremi Bloombergovimi mandati so stroški pokojnin vrtoglavo narasli z 1,4 milijarde dolarjev na 8,3 milijarde. Župan še pravi, da bo imel njegov naslednik edinstveno priložnost izsiliti koncesije, ker vsi mestni sindikati delujejo z že poteklimi pogodbami. Ne bodo hoteli čakati še štiri leta na nove pogodbe. Verjetno ne bo nikdar več take priložnosti, meni župan. Problematična specializacija Kot piše časnik Bloomberg, po newyorškem zakonu zaposleni v javnem sektorju ne smejo stavkati, lahko pa delajo s potečenimi pogodbami kolikor dolgo želijo. V nekaterih mestih na severu zvezne države New York tako uslužbenci že leta niso obnovili pogodb in prav radi delajo po starih plačnih tarifah, medtem ko naraščajoči stroški njihovih pokojnin in zdravstvenega zavarovanja uničujejo proračune mest, ki jih zaposluje. A Bloomberg ob tem še piše, da so strahovi, da bi šel New York po poti Detroita, odveč, saj mesto dejansko precej solidno upravljajo. Težava pa je, da se je mesto v zadnjih desetletjih, podobno kot Detroit, specializiralo samo za eno industrijo - finančno - in je od nje popolnoma odvisno. Če bi ta propadla, bi propadlo mesto.

Ljubljana - Nekdanjemu predsedniku uprave Elana Urošu Koržetu je sodišče tudi v drugi tožbi proti Elanu prisodilo nagrado, ki skupaj z obrestmi znaša 2,77 milijona evrov. Znesek, ki ga je Korže s tožbo zahteval za delo od začetka leta 2001 do konca aprila 2004, je znašal 8,3 milijona evrov. To pomeni, da je sodišče Koržetu tudi v drugi tožbi prisodilo bistveno nižjo nagrado od zahtevane. V prvi tožbi za devetmesečno delo v letu 2000 pa je tožbeni zahtevek vključno z obrestmi znašal okoli 2,1 milijona evrov, medtem ko mu je sodišče odmerilo nagrado v višini 403.000 evrov. Skupaj z obrestmi in stroški postopka je ta znesek približno dvakrat višji. Po pojasnilih Koržetove odvetnice Irene Polak Remškar je sodnica v drugi tožbi odločila, da Koržetu ne pripada nagrada od leta 2001 do aprila 2004, ampak le za leto 2001 in prve štiri mesece leta 2002. "Pogodba je bila sklenjena za dve leti z možnostjo podaljšanja za dve leti. Ker nobena od pogodbenih strank pogodbe ni podaljšala, je bila podaljšana avtomatično. Toda sodnica je odločila, da je bila sanacija Elana končana že v dveh letih," razlaga Polak-Remškova. V obeh tožbah je Elan dokazoval, da v času Koržetovega vodenja podjetje ni doseglo poslovnega preobrata. Medtem ko sta se na prvo tožbo pritožila tako Elan kot Korže, so glede odločitve v drugi tožbi pritožbo za zdaj napovedali le v Elanu. Kot pravi Polak-Remškarjeva, razsodbo še preučujejo. Sicer pa lahko v kratkem pričakujemo še odločitev o odškodninski tožbi zaradi zgrešenih naložb za 7,7 milijona evrov, ki jo je proti Koržetu in njegovi ekipi vložil Elan.

Od letos velja prepoved prodaje, posesti in uporabe pirotehničnih izdelkov, zaradi katerih vsako leto pride do različnih poškodb. Kazni za kršitelje so zelo visoke. Največja novost zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki je stopil v veljavo aprila letos, je prepoved prodaje, posesti in uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. To so predvsem petarde, je na današnji novinarski konferenci poudaril Janez Vidovič iz uprave uniformirane policije. Kot je povedal Vidovič, vsako leto pride do praktično vseh poškodb ob uporabi pirotehničnih izdelkov prav zaradi petard. Poleg tega so po njegovih besedah tudi moteče za okolico. Viktor Strauch z inšpektorata za notranje zadeve je pojasnil, da kazni zaradi morebitnih kršitev novega zakona lahko izrekajo vsi organi nadzora, tako inšpektorat za notranje zadeve kot tudi policisti, carina in tržni inšpektorat. Za pravno osebo je globa za kršitev predpisov od tri tisoč do 50 tisoč evrov, za podjetnika, samostojnega podjetnika ali osebo, ki samostojno opravlja dejavnost, od tisoč do 20 tisoč evrov, za posameznika, ki stori prekršek, pa od 400 do 1200 evrov. Med pirotehničnimi izdelki so dovoljeni le še tisti, ki spadajo v 1. kategorijo - tako imenovane pasje bombice oziroma izdelki, ki imajo največ 0,8 grama eksplozivne mase. V pirotehničnih izdelkih 2. in 3. kategorije pa je eksplozivne snovi največ šest oziroma 10 gramov. Spremenjene so tudi starostne meje za prodajo in uporabo teh izdelkov. "Na novi zakon nimamo pripomb. Posebej 4. odstavek 35. člena zakona o eksplozivih se nam zdi super, saj pravi, da sme prodajalec od fizične osebe, za katero domneva, da nima pogojev za nakup, zahtevati, da predhodno dokaže svojo starost z osebnim dokumentom. Te pravice prej nismo imeli, zato smo lahko le presojali o starosti s prošnjo 'Ali lahko, prosim, dokažete, koliko ste stari'. Verjamemo, da bo novi zakon pripomogel k manjšemu številu poškodb pri mlajših uporabnikih, pri katerih občutek za nevarnost še ni dovolj razvit,“ je za zurnal24.si povedal Marko Žibert, vodja prodaje-pirotehnik iz podjetja Signal pirotehnika.

17. Ljubljanski maraton. Prijavilo se je 25.686 udeležencev iz 41 držav. Letos je prijavljenih 7.173 več tekačev kot lani, ko se je v dveh dneh ljubljanskega maratona udeležilo 18.513 tekačev. Tokrat je med njimi 1.535 moških in 274 žensk, ki so se prijavili na nedeljskih 42 kilometrov (km). Program se bo sicer začel v soboto s teki otrok, osnovnošolcev in dijakov. Cilj tekov ne bo več na Trgu republike, ampak na prenovljenem Kongresnem trgu. Tako je želel župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković, ker gre za novo ljubljansko glavno prizorišče velikih dogodkov, pravi direktor maratona Gojko Zalokar: “Ambient je lepši kot na Trgu republike, je pa Kongresni trg majhen za tako množico ljudi in neugoden za postavitev. Vendar bomo vse to rešili.” Start bo tako kot lani na Slovenski cesti. Spremenjena je tudi lokacija prevzema startnih številk, ki bo na Gospodarskem razstavišču. Vreme ga ne skrbi Zalokarja slaba vremenska napoved za konec tedna ne skrbi, vendar pa zaradi nje ne pričakuje rekordov. Moški rekord na maratonu je 2:08:25. Če ga bo kdo izboljšal in zmagal, bo prejel do 20 tisoč evrov. Nagrada je namreč odvisna od časa, saj si organizatorji prizadevajo, da bi tekači tekli hitro, ne le prišli po nagrade. Nedeljski program: 8.30: start teka na 10 km, 10.20: start paraplegikov na 42 km, 10.30: start maratona in polmaratona (udeleženci bodo razvrščeni v šest startnih con). Parkiranje. V soboto in nedeljo lahko parkirate na parkiriščih P + R na Dolgem mostu in v Stožicah, saj bo prevoz z avtobusom do središča mesta brezplačen, če boste imeli startno številko maratona. Parkirati pa ne boste mogli v garažni hiši Kongresni trg in na Trgu republike. Prva bo popolnoma zaprta (tudi za najemnik17. Ljubljanski maraton. Prijavilo se je 25.686 udeležencev iz 41 držav. Letos je prijavljenih 7.173 več tekačev kot lani, ko se je v dveh dneh ljubljanskega maratona udeležilo 18.513 tekačev. Tokrat je med njimi 1.535 moških in 274 žensk, ki so se prijavili na nedeljskih 42 kilometrov (km). Program se bo sicer začel v soboto s teki otrok, osnovnošolcev in dijakov. Cilj tekov ne bo več na Trgu republike, ampak na prenovljenem Kongresnem trgu. Tako je želel župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković, ker gre za novo ljubljansko glavno prizorišče velikih dogodkov, pravi direktor maratona Gojko Zalokar: “Ambient je lepši kot na Trgu republike, je pa Kongresni trg majhen za tako množico ljudi in neugoden za postavitev. Vendar bomo vse to rešili.” Start bo tako kot lani na Slovenski cesti. Spremenjena je tudi lokacija prevzema startnih številk, ki bo na Gospodarskem razstavišču. Vreme ga ne skrbi Zalokarja slaba vremenska napoved za konec tedna ne skrbi, vendar pa zaradi nje ne pričakuje rekordov. Moški rekord na maratonu je 2:08:25. Če ga bo kdo izboljšal in zmagal, bo prejel do 20 tisoč evrov. Nagrada je namreč odvisna od časa, saj si organizatorji prizadevajo, da bi tekači tekli hitro, ne le prišli po nagrade. Nedeljski program: 8.30: start teka na 10 km, 10.20: start paraplegikov na 42 km, 10.30: start maratona in polmaratona (udeleženci bodo razvrščeni v šest startnih con). Parkiranje. V soboto in nedeljo lahko parkirate na parkiriščih P + R na Dolgem mostu in v Stožicah, saj bo prevoz z avtobusom do središča mesta brezplačen, če boste imeli startno številko maratona. Parkirati pa ne boste mogli v garažni hiši Kongresni trg in na Trgu republike. Prva bo popolnoma zaprta (tudi za najemnike) v soboto od 11.30 do 18. ure in nedeljo od 8. do 16. ure, drugi pa vso soboto in nedeljo. Zapore cest. Med nedeljskim maratonom bo začasno zaprtih 26 ulic in cest. Seznam vseh zapor je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Več dni bodo zaprti Kongresni trg, Šubičeva ulica (od Prešernove do Slovenske ceste) in Slovenska cesta (od Aškerčeve do Gosposvetske in od Gosposvetske do Tivolske ceste). Obvozi avtobusov. Večina linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bo imela obvoze, prav tako tudi dodatna postajališča. Celoten seznam je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Varstvo otrok. Letos ga zaradi premajhnega zanimanja ne bo. Na trasah maratona in polmaratona bo na vsakih pet kilometrov okrepčevalnica, kjer bodo na voljo voda za osvežitev, pitna voda v plastenkah in kozarcih, energijska pijača, sladkor v kockah, čokolada in sadje (mandarine in banane). e) v soboto od 11.30 do 18. ure in nedeljo od 8. do 16. ure, drugi pa vso soboto in nedeljo. Zapore cest. Med nedeljskim maratonom bo začasno zaprtih 26 ulic in cest. Seznam vseh zapor je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Več dni bodo zaprti Kongresni trg, Šubičeva ulica (od Prešenove do Slovenske ceste) in Slovenska cesta (od Aškerčeve do Gosposvetske in od Gosposvetske do Tivolske ceste). Obvozi avtobusov. Večina linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bo imela obvoze, prav tako tudi dodatna postajališča. Celoten seznam je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Varstvo otrok. Letos ga zaradi premajhnega zanimanja ne bo. Na trasah maratona in polmaratona bo na vsakih pet kilometrov okrepčevalnica, kjer bodo na voljo voda za osvežitev, pitna voda v plastenkah in kozarcih, energijska pijača, sladkor v kockah, čokolada in sadje (mandarine in banane).

Nadzorni svet zavarovalnice se je danes seznanil z revidiranimi rezultati zavarovalnice in Skupine Triglav Po revidiranih rezultatih je Zavarovalnica Triglav , ki jo vodi Matjaž Rakovec (na sliki), lani dosegla čisti dobiček v vrednosti 32,1 milijona evrov, Skupina Triglav pa 26,6 milijonov evrov čistega dobička, so sporočili iz zavarovalnice. Zavarovalnica Triglav je ohranila bonitetno oceno A, ki ji jo je podelila bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P). Skupina Triglav je leta 2010 dosegla 5,5-odstotno dobičkonosnost kapitala, do leta 2013 pa želi doseči 10-odstotno dobičkonosnost kapitala. Iz osnovne dejavnosti premoženjskih zavarovanj je skupina lani postala dobičkonosna. Skupina zasleduje strategijo dobičkonosnosti in ne pa strategijo ohranjanja tržnega deleža za vsako ceno. Dodajmo, da jim je tržni delež že nekoliko upadel. Nova strategija do leta 2015 Uprava zavarovalnice bo pripravila tudi novo strategijo do leta 2015, ki bo nadomestila sedanjo, ki velja do leta 2013. Ta naj bi bila bolj ambiciozna, tudi glede doseganja ciljev dobičkonosnosti iz osnovne dejavnosti. Novo strategijo bi rabili tudi za predstavitev potencialnim vlagateljem ob načrtovani dokapitalizaciji Triglava, ki jo bodo verjetno izvedli prek Varšavske borze.

Na Ljubljanski borzi se je trgovanje zaključilo z minusom. Največ so izgubile delnice Zavarovalnice Triglav, Gorenja in Luke Koper. Na Ljubljanski borzi so se tudi danes tečaji delnic občutno znižali. Delniški indeks SBI 20 se je spustil pod 5000 točk in trgovanje končal pri vrednosti 4829,01 točke, kar je 6,21 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 74,37 točke, oziroma 6,39 odstotka. Največji padec so zabeležile delnice Luke Koper, katerih enotni tečaj se je znižal za 10,55 odstotka. Krepko so se pocenile tudi delnice Save 9,32 odstotka, Gorenja 9,12 odstotka, NKBM 8,36 odstotka, Zavarovalnice Triglav 8,62 odstotka in Aerodroma Ljubljana 8,24 odstotka. Danes so na Ljubljanski borzi začele kotirati delnice Abanke. Njihov enotni tečaj se je oblikoval pri 44,50 evra, promet s temi delnicami pa je dosegel 75.340 evrov. Delnice Intereurope 25.980 evrov so se pocenile pa za 6,16 odstotka na 14,01 evra. Petrolove delnice, s katerimi je bilo sklenjenih za 278.130 evrov poslov, so zabeležile 5,03-odstotni padec, enotni tečaj pa se je oblikoval pri vrednosti 347,23 evra. Enotni tečaj delnice Istrabenza 91.980 evrov se je znižal za 3,57 odstotka na 43,18 evra, tečaj Mercatorja 212.150 evrov pa za 3,76 odstotka na 169,31 evra. Delnice Pivovarne Laško so bile ene izmed redkih, ki so danes trgovanje začele v pozitivnem območju. A je negativni trend proti koncu trgovanja zajel tudi Laško, saj se je enotni tečaj ob 278.130 evrov prometa znižal za 2,59 odstotka na 51,95 evra. Krepak padec so danes zabeležile tudi delnice domžalskega Heliosa. Ob 75.220 evrov prometa se je njihov enotni tečaj znižal za 10,46 odstotka na 716,36 evra. Omejitve tečaja Uprava Ljubljanske borze je danes zaradi tržnega neravnovesja pri delnicah Gorenja začasno spremenila omejitev tečaja z 10 na 20 odstotkov od zadnjega uradnega enotnega tečaja. Tako so se lahko posli z delnicami Gorenja sklepali po tečajih med 14,56 in 21,84 evra. Omejitev tečaja je veljala tudi za delnice Luke Koper in Save, tečaji so se lahko sklepali med 29,28 in 43,92 evra, z delnicami Save pa med 219,58 in 329,37 evra.

Singapur - Nafta se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju podražila in se znova dvignila nad 70 dolarjev za 159-litrski sod, potem ko je trgovanje v torek zaključila pod to mejo. Ceno nafte so znova spodbudili podatki o padcu zalog črnega zlata v ZDA, največji porabnici nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v avgustu se je podražila za 0,34 dolarja na 70,33 dolarja. S tem se je cena znova dvignila nad 70 dolarjev, potem ko se je ob koncu torkovega trgovanja oblikovala pri 69,89 dolarja (-1,60 dolarja). V Londonu se je severnomorska nafta brent, prav tako z dobavo v avgustu, podražila za 0,60 dolarja na 69,90 dolarja. Cena nafte je v torek padla predvsem zaradi podatkov o padcu zaupanja potrošnikov v ZDA. Indeks zaupanja ameriških potrošnikov, ki so doslej veljali za največje zapravljivce na svetu, je junija z majskih 54,8 točke padel na 49,3 točke. Na današnjo rast pa so vplivali podatki Ameriškega inštituta za nafto, da so se ameriške zaloge črnega zlata minuli teden zmanjšale za 6,8 milijona sodov. Danes bo ministrstvo za energetiko objavilo svoje podatke o zalogah, analitiki pa pričakujejo padec zalog za 2,2 milijona sodov. Bolj verodostojni so drugi podatki, saj rafinerije Ameriškemu inštitutu za nafto podatke javljajo prostovoljno, medtem ko ga morajo ministrstvu javiti obvezno. Analitiki opozarjajo, da je trenutni naftni trg zelo občutljiv na novice o kratkoročnih gibanjih, zaradi česar se ob tako nasprotujočih si signalih tudi ustrezno odzove. Cena nafte se je sicer od marca več kot podvojila, poleg pričakovanj, da se svetovna gospodarska kriza umirja, pa so jo spodbujali tudi strahovi pred padcem vrednosti dolarja in visoko inflacijo zaradi obsežnih javnofinančnih spodbud gospodarstvu v ZDA in visokega javnofinančnega primanjkljaja. Nekateri analitiki po pisanju ameriške tiskovne agencije AP pričakujejo v tretjem četrtletju rahel premor pri gibanju cen nafte navzgor, saj naj bi te celo padle za med deset in 15 odstotkov. Znova pa naj bi se pobrale v zadnjem trimesečju, še posebej če bo postalo jasno, da je svetovno gospodarstvo resnično začelo okrevati. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) pa se je v torek medtem prav tako podražila. Za 159-litrski sod je bilo treba odšteti 69,83 dolarja, kar je 0,40 dolarja več kot v ponedeljek, je zapisano na spletni strani kartela s sedežem na Dunaju.

Štorklje. Par v Tenetišah ima mladičke. Štorklje gnezdijo tudi na drevesu ob cesti v bližnji Mlaki. Iz štorkljinega gnezda v Tenetišah blizu Kranja v teh dneh že pogumno kukajo mladički. Vsaj dve glavici, morda celo tri, po opažanjih Kavčičevih, s hiše katerih so pozimi gnezdo preselili na bližnji, posebej za to pripravljen steber. Bolje pozno kot nikoli O februarski operaciji smo pisali tudi v Žurnalu24 in omenili negotovost Kavčičevih, da štorkelj ne bo več nazaj. Par, ki je pri njih domoval osem let, je namreč lani jeseni na bližnjem električnem vodu nesrečno poginil. Negotovost je poglabljala še zamuda, saj so vrnitev štorkelj pričakovali konec marca. “Prileteli sta 4. aprila, enkrat zaokrožili in se usedli brez težav,” pripoveduje Marija Kavčič. Kot kaže, ju selitev gnezda z dimnika hiše na lučaj oddaljen steber ni prav nič motila. Pri Kavčičevih so prepričani, da so se v gnezdo vrnili potomci starega para. Tudi te so vzeli za svoje, navezanost pa poglablja nov naraščaj. “Imamo mladiče,” rada reče Marija in razkriva, kako so paru pomagali ubraniti gnezdo pred šestimi štorkljami, ki so ga nekaj časa vztrajno poskušale prevzeti.

Ljubljana - Poslanec Zares Matej Lahovnik finančnemu ministru Andreju Bajuku očita prepoceni prodajo NKBM, skrivanje podatkov o tujih vlagateljih in celo korupcijo, saj naj bi bili med petkom in torkom člani vlade deležni pritiskov in ponudb. Minister očitke pričakovano zavrača. Bajuk je dejal, da je bil razpon cen, z zgornjo mejo 27 evrov, določen na podlagi analiz in zavrnil namigovanja, da so nekatere institucije v lasti Republike Slovenije prišle do ugotovitev, da bi bila zgornja meja lahko tudi 37 evrov. Se vladi obeta drugi "Mercator"? Poslanska skupina Zares je predlagala sklic izredne seje Komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi vzeli pod drobnogled prodajo banke, ki, kot vse kaže, počasi prerašča v drugo afero "Mercator". Minister je celo priznal, da so iz skupine upravičenih vlagateljev pomotoma izločili družbo NFD 1, ki naj bi se ji oddolžili v skladu z zakonodajo v najkrajšem možnem roku. Krivdo za nastalo situacijo je prevzel sam. V videoposnetku si lahko ogledate očitke poslanske skupine Zares in pojasnila ministra Bajuka glede cene, skrivanja podatkov, podkupovanja in honorarja Citigroupa. Glede domnevnega skrivanja tujih institucionalnih vlagateljev je pojasnil, da je šlo za dogovor med vlado in družbo Citigroup, saj so nekatera podjetja poslovni partnerji slednje, zato le-ta ni želela, da podatki pridejo v javnost. Kljub temu je ministrstvo, ko je ob pomoči pravnikov še enkrat podrobno prebralo pogodbo, ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za skrivanje informacij. Podatki so že dostopni na spletni strani ministrstva za finance. Bajuk vajen pisemc in klicev Kar se tiče lobiranja, pritiskov in podkupovanja je Bajuk dejal, da se s tovrstnimi dejanji njegovo ministrstvo relativno pogosto sreča. "Na to smo navajeni, predvsem ministrstvo za finance. Večkrat se zgodi, da pride pisemce ali klic, kako bi bilo to lahko lepo ali drugače, vendar to znamo preslišati," je dejal Bajuk. O honorarju, ki ga je prejel Citigroup - govori se o petih milijonih evrov - ministrstvo in direktorat za javno premoženje skrivnostno molčita. "To je stvar med obema pogodbenima partnerjema in v kolikor ni ovir, je lahko podatek tudi javen," je pojasnil Žiga Andoljšek, direktor direktorata. Ob upoštevanju dejstva, da gre za denar davkoplačevalcev, je skrivanje takšnih podatkov nerazumljivo in nedopustno.

Nemška kanclerka Angela Merkel je zadovoljna, da bo Hrvaška nadaljevala pogajanja z EU. Nemški časnik FAZ pa ocenjuje, da je z včerajšnjim dogovorom slovenska vlada prišla hrvaški zelo daleč naproti Foto: Bloomberg Nemška kanclerka Angela Merkel je v pogovoru s hrvaško premierko Jadranko Kosor v Stuttgartu včeraj zvečer izrazila zadovoljstvo z dogovorom Hrvaške in Slovenije. Zadovoljna je, da bo Hrvaška nadaljevala pogajanja z EU in da se rešujejo odprta vprašanja med državama. Kosorjeva: S tem dogovorom ni nihče na izgubi Kosorjeva je nemško kanclerko seznanila z dogovorom, ki ga je pred tem na pogovorih v Ljubljani dosegla s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o rešitvi spora o meji s posredovanjem Evropske unije. Merklova je ob tem podprla nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj. "S tem dogovorom nihče ni na izgubi, želeli smo ustvariti situacijo, v kateri vsi dobijo," je po pogovoru z Merklovo povedala Kosorjeva. "Počasi, a sigurno iščemo model za rešitev spora o meji," je dodala. Kosorjevo je v Stuttgartu sicer spremljal tudi zunanji minister Gordan Jandroković. FAZ: Slovenska vlada hrvaški prišla nasproti Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je v današnji izdaji ocenil, da včerajšnji dogovor Pahorja in Kosorjeve nakazuje na to, da je slovenska vlada prišla hrvaški "zelo daleč naproti". Kljub temu, da so bila doslej pogajanja tajna, je bilo po pisanju časnika očitno, da je Ljubljana v Evropski uniji pod vse večjim pritiskom. Po drugi strani pa je bila pripravljenost hrvaške vlade, da dokumentov, ki jih je predložila v pristopnem procesu z EU, ne vpleta v spor o meji in da spoštuje stanje na dan 25. junija 1991, že dolgo znana, piše FAZ. Časnik tudi ocenjuje, da lahko Kosorjeva najverjetneje računa na veliko manj notranjepolitičnega odpora kot Pahor do dogovora, s katerim sta se premiera na pogovorih v Ljubljani dogovorila za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj in rešitev spora o meji s posredovanjem EU.

Zaradi visoke zadolženosti Grčije ter obetov, da bodo obrestne mere še nekaj časa ostale na izredno nizkih ravneh, se je vrednost zlata na borzi v Londonu danes zvišala na novo rekordno vrednost, izraženo v evrih. Za unčo zlata (31,1 grama) je treba odšteti že skoraj 863 evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Toliko za to kovino ni bilo treba odšteti še nikoli doslej. Izraženo v ameriški valuti, ki prevladuje na borznih trgih surovin, se je cena zlata zvišala na 1156,85 dolarja, kar je le malo manj od najvišje letošnje vrednosti 1161,50 dolarja, dosežene sredi januarja. "Ceno zlata zvišujeta pohlep in strah," so analitiki pri Commerzbank opisali položaj na trgih surovin. Analitiki tudi za prihodnje trgovalne dni ne napovedujejo umiritve rasti cen zlata. Zaskrbljenost glede finančnega položaja v Grčiji utegne skupaj z maloštevilnimi privlačnimi alternativnimi naložbenimi možnostmi zaradi nizkih obrestnih mer ohranjati veliko zanimanje za zlato, s tem pa spodbudno vplivati na ceno, ocenjujejo pri Commerzbank.

Stavka grških delavcev v javnem prometu je ohromila prestolnico, kmalu kaos pričakujejo tudi v letalskem prometu Grki nasprotujejo varčevalnim ukrepom vlade, čeprav so ti pogoj za finančno pomoč EU, ECB in MDS Potem ko je grška vlada v sredo napovedala nove varčevalne ukrepe, je Grčijo zajel val stavk. Stavkajo delavci v javnem prometu in učitelji, študentje pa napovedujejo demonstracije. Grška vlada vztraja pri ukrepih, ki jo bodo rešili pred bankrotom. Blokirano tudi letališče Na Atenskih cestah in ulicah se kljub dnevu brez avtomobilov teh kar tare. Medtem je na tisoče turistov ostalo ujetih na atenskem mednarodnem letališču, saj stavkajo tudi taksisti. Tisti, ki so nameravali danes leteti iz Grške prestolnice, bodo tam najverjetneje morali ostati. Ob 11.30 uri bodo namreč štiriurno stavko začeli kontrolorji zračnega prometa. V nedeljo pa kontrolorji napovedujejo 24-urno stavko. Stavkali bodo tudi uslužbenci finančnega ministrstva Uslužbenci grškega finančnega ministrstva bodo stavkali 27. in 28. septembra, pridružili pa se jim bodo še uslužbenci davčne uprave in cariniki. Za štiri ure bodo danes delo prekinili tudi občinski delavci. Dva največja sindikata - sindikat javnih uslužbencev Adedy ter generalno združenje grških delavcev - sta za 5. oktober sklicala stavko javnega sektorja, za 19. oktober pa splošno stavko. Stavke posledica napovedanih varčevalnih ukrepov Val stavk je v Atenah izbruhnil po tem, ko je grška vlada včeraj odločila, da bodo za 20 odstotkov znižali pokojnine, ki znašajo več kot 1200 evrov mesečno, upokojenci, mlajši od 55 let, pa bodo izgubili 40 odstotkov pokojnine nad vsoto 1000 evrov. 30.000 javnih uslužbencev bodo razporedili na delovna mesta s plačo v višini 60 odstotkov njihove osnovne, po enem letu pa jih bodo bodisi premestili, bodisi odpustili. Davčne olajšave na letni ravni bodo z 8000 evrov znižali na 5000 evrov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Družba ni mogla prodati Mercatorjevih delnic Urad za varstvo konkurence je razširil postopek zoper lastnike Mercatorja, saj se je pod drobnogledom znašel tudi Istrabenz. Istrabenz je namreč poskušal skleniti posle z večino Mercatorjevih delnic na osnovi že sklenjenih pogodb, a jih je Klirinško depotna družba obvestila, da imajo prepoved razpolaganja s temi delnicami. Komu so delnice hoteli prodati, na Istrabenzu niso povedali, sporočili pa so, da z ukrepom, ki je očitno posledica postopka varuha konkurence, niso bili seznanjeni. Je Soršak pridobil sporno pogodbo? Kot poroča TV Slovenija, je Urad ukrepal zato, ker naj bi dobil pogodbo iz avgusta 2005, v kateri naj bi bil razviden dogovor med Istrabenzom in Pivovarno Laško, še preden sta podjetji deleže Mercatorja od države dejansko kupili. To bi varuhu lahko služilo kot dokaz, da sta podjetji imeli odločilen vpliv in delovali usklajeno. Istrabenz je sicer lastnik le še okoli 10 odstotkov Mercatorja. Kot je znano, je urad varuha konkurence prepoved razpolaganja z delnicami decembra že izdal tudi zoper druge lastnike Mercatorja.

Trg je očitno ocenil, da je to blago poceni. Prepoceni, kot kaže kapitalski dobiček posameznikov. Nekdanjemu generalnemu sekretarju vlade Milanu M. Cviklu se je zdela javna prodaja delnic NKBM leta 2007 po 27 evrov prepoceni. Ta hip je delnica na borzi vredna 4,5 evra. Medtem ko so lastniki doživljali izgube, je Cvikl kapitaliziral populistične izjave in se preselil v Luksemburg. Vir: Odmevi, 12. decembra 2007

Slovenska veleposlanica v BiH Nataša Vodušek je bila v Sarajevu udeležena v prometno nesrečo, v kateri je ena oseba utrpela hude poškodbe. Veleposlanica v nesreči ni bila huje ranjena. Nesreča se je zgodila v ponedeljek ob 1.40, le nekaj ur pred prihodom slovenskega predsednika Danila Türka na uradni obisk države. Mercedesa sta trčila na križišču potem, ko je po neuradnih podatkih voznik drugega vozila prevozil rdečo luč. Pri tem je voznik drugega osebnega vozila skorajda poletel skozi vetrobransko steklo. Utrpel je hude poškodbe glave, ima počena rebra in poškodbe jeter. Veleposlanica ni utrpela hujših poškodb, saj se je sprožila varnostna blazina. Voduškova naj bi se po pisanju bosanskih medijev vozila v službenem vozilu, vendar pa smo neuradno izvedeli, da je vozila zasebni avtomobil. Veleposlanica je povedala, da je vozila po "zelenem valu", ko je prišlo do trčenja, da pa se zaradi hitrosti dogodka vseh podrobnosti ne spominja. Tožilec je za oba voznika odredil odvzem krvi, vendar pa pri veleposlanici po neuradnih informacijah niso zasledili sledi alkohola v krvi, čeprav Dnevni avaz piše drugače. Kljub lažjim poškodbam je v ponedeljek in danes spremljala predsednika Türka na uradnem obisku.

Družbeni angažma Svetlane Makarovič se napaja iz sovraštva in zlobe, ker to v Sloveniji pač uspeva. Slovenska družba je dokaz, da je potovanje skozi čas možno: svet se je razvijal, Slovenija pa je obstala na začetku tisočletja. Dva dokaza za to trditev: 1. Nekaj naslovov deset let starih člankov v Financah, ki bi jih lahko napisali tudi v letu 2012, saj dileme ostajajo že desetletje nespremenjene: Ali Banka Slovenije preveč molči? (28.6. 2002), EBRD ni strateški vlagatelj v NLB (2.1.2002), NLB ne bodo prodajali pod ceno (17.9.2001), Triler v NKBM (5.8.2001), Privatizacija NLB trčila ob nacionalni interes (21.5.2001), Poligon za desni vdor v gospodarstvo? (5.5.2000) 2. Slovenski BDP na prebivalca je po zadnjih podatkih glede na povprečje EU 27, merjeno po kupni moči, znašal toliko kot leta 2003. Slovaki, v slovenski mentaliteti stereotip zaostalosti, nas dohitevajo - medtem ko se mi oddaljujemo od povprečja EU 27, se oni evropskemu povprečju še vedno približujejo. In medtem ko je kupna moč Slovencev leta 2008 dosegla 91 odstotkov povprečja EU 27, dosega letos le še 82 odstotkov. A kljub dramatičnemu padcu blaginje še vedno ne razumem, zakaj vlada ne zna (ne zmore? noče?) vzpostaviti zahodnih kriterijev upravljanja družb v svoji lasti. Zakaj od menedžerjev ne zahteva dividend, kot jih lastnikom izplačujejo primerljive družbe v regiji? Zakaj državna podjetja ne polnijo proračuna in manjšajo proračunski primanjkljaj? Kje je smisel domačega lastništva, od katerega državljani nimamo nobene koristi? Da je strah pred tujim kapitalom globoko zakoreninjen v Slovencih, se je videlo ob prodaji četrtinskega deleža Splošne plovbe in možnosti za prodajo četrtine Sija. Kje tiči izvor tega strahu? Slovenski menedžment in domača stroka, ki je nekoč predavala temelje marksizma, se bojita tujih lastnikov, ker bi jim nastavili ogledalo o lastni 'veličini', bojijo se tujega kapitala, ker bi v Slovenijo pripeljal zahodne norme pojma normalnosti, s tem pa bi jim pokazali razliko med slovenskimi in evropskimi standardi. Prav ta zaprtost Slovenije pred tujim vplivom omogoča razcvet lokalnih uglednežev, ki bi v globalnem merilu bili povsem nepomembni (pod)povprečneži. Ta sprevrženost se je razlezla na vse družbene podsisteme: Samo v Sloveniji so ekonomske misli Jožefa Mencingerja poveličevane kot izviren pogled na svet. Svetlana Makarovič, na primer, je nedvomno vrhunska pesnica in vrhunska pisateljica pravljic za otroke. Toda Svetlana Makarovič ni in nikoli ne bo Elfride Jelinek, kontroverzna avstrijska pisateljica in Nobelova nagrajenka, katere tarča je avstrijsko malomeščanstvo. Družbeni angažma Svetlane Makarovič se napaja iz sovraštva in zlobe, ker to v Sloveniji pač uspeva. Samo v majhni in pred tujimi vplivi zaprti Sloveniji ima lahko Svetlana Makarovič status ugledne družbene kritičarke in politične zvezde, ki finančno spornim ravnanjem navkljub na magistratu poziva rešitelja k vodenju države. Samo v Sloveniji poveličujemo dvoličnost, ko Sapramama zavrne Prešernovo nagrado (15 tisoč evrov), ker je ne bo prejela skupaj z jezuitom, ne zavrne pa izjemne pokojnine, katere diskontirana vrednost, če bo doživela pričakovano življenjsko starost, znaša skorajda pol milijona evrov. Upam, da se zavedate, da se privilegirane elite, četudi hudo ranjene zaradi krize, ne bodo predale, do zadnjega diha bodo branile svojo resnico o lastni večini. Toda razkorak med tem, da se tega zavedate in da nekaj naredite zoper to, je zelo velik.

Poljska nogometna zveza, ki naj bi skupaj z ukrajinsko gostili Euro 2012, je tik pred bankrotom Poljski nogometni zvezi (PZPN), ki jo pretresa korupcijska afera s prirejanjem rezultatov prvenstvenih nogometnih tekem, grozi bankrot. Poljska davčna uprava je namreč blokirala račun zveze, ker ni plačala davkov v višini nekaj več kot 2,5 milijona evrov (10 milijonov zlotov). Minister za šport odvzel pooblastila vodstvu zveze Poljska nogometna zveza je bila nekaj časa obglavljena, saj je poljski minister za šport Miroslaw Drzewiecki zaradi korupcijskih obtožb presenetljivo odvzel pooblastila vodstvu PZPN, po protestu Evropske (UEFA) in Mednarodne nogometne zveze (FIFA) zaradi političnega vpletanja v šport in grožnji s sankcijami pa je vodenje znova prevzelo staro vodstvo. Volilna skupščina zveze, na kateri naj bi izvolili novo vodstvo, je načrtovana 30. oktobra. Zveza ni plačala davka od prodaje televizijskih pravic Ob davčnem inšpekcijskem nadzoru so namreč odkrili, da zveza ni plačala davka od prodaje pravic za televizijske prenose nogometnih tekem v obdobju od 2006 do aprila 2008. Pod plazom obtožb o nepravilnostih sta se znašla generalni sekretar zveze Zdzislaw Krecina in nekdanji selektor poljske nogometne reprezentance Janusz Wojcik, ki sta si prislužila tudi kazenski ovadbi s sumom storitve 11 kaznivih dejanj, poleg še 160 neimenovanih posameznikov (funkcionarjev zveze, nogometnih sodnikov in funkcionarjev različnih nogometnih klubov). Krecini, ki se poteguje za vnovičen mandat, očitajo, da naj bi

Ekipa slovenskega podjetja Xlab je na Nasinem tekmovanju v Firencah dosegla prvo mesto. S svojimi orodji so močno izboljšali Nasino orodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Ekipa slovenskega podjetja Xlab sicer za prvo mesto ni prejela denarne nagrade, so se jim pa zato na široko odprla vrata na svetovni trg. V torek je v italijanskih Firencah potekalo novo Nasino tekmovanje Nasa World Wind Europa Challenge, na katerem je s svojimi računalniškimi rešitvami žirijo med osmimi prijavljenimi ekipami najbolj navdušila ekipa slovenskega podjetja Xlab. Začetki razvoja Xlabove rešitve sicer segajo v leto 2008, ko so v Xlabu začeli uporabljati odprtokodno Nasino programsko ogrodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Lani so se nato prijavili na omenjeno tekmovanje in dotlej razvite rešitve prilagodili za potrebe tekmovanja. Nasa je s tekmovanjem želela priti do informacij, kdo vse in na kakšen način uporablja njihove rešitve, ter hkrati priti do izboljšav, ki povečajo uporabnost Nasinega orodja World Wind. Xlab je na istem programskem jedru v zadnjih letih vzporedno razvil več orodij za različne ciljne uporabnike, ki jih trži pod blagovno znamko Gaea+. Gre za orodje za tridimenzionalno 3D vizualizacijo z možnostjo prilagoditev in predelav glede na potrebe in želje posameznih skupin uporabnikov. Nadgrajuje osnovno vizualizacijo površja Zemlje z zbirko vsebinsko sorodnih podatkov. Orodje prinaša veliko izboljšav Nasinemu World Windu Orodje za občine tako omogoča uporabnikom 3D-prikaz načrtovanih novih objektov ali infrastrukture v obstoječem okolju, kot so nakupovalni centri, stanovanjska naselja, ceste, ter njihov vpliv na obstoječe objekte. Med drugim lahko na primer v primeru nakupovalnega centra prikaz poda podatek o osenčenosti sosednjih objektov. Med uporabniki njihovih orodij so denimo tudi slovenska uprava za zaščito in reševanje, Planinska zveza Slovenije, Skupnost občin Slovenije in tudi nekatere gasilske brigade. Reševalci lahko na primer s pomočjo teh orodij hitro pridejo do vizualizacije in informacije o težavnosti terena, strmine. V primeru požara operater hitro vidi tudi število morebitno ogroženih stanovanjskih in poslovnih objektov in lahko tako najhitreje oceni, kolikšno število reševalnih ekip je treba poslati na teren. Kot so pojasnili, takšna orodja precej olajšajo iskanje pogrešanih oseb, saj bi lahko to spremljali v živo v 3D-prikazu. Kot pravijo, je bila prvotna ideja ta, da bi to uporabljala slovenska policija, zdaj pa že navezujejo stik z ameriškimi organi. Nasa naj bi svoje rešitve z Xlabovimi izboljšavami, kot sta tudi bolj realističen prikaz in pohitritev izrisa vektorskih podatkov, nadgradila v kratkem. Velika referenca za podjetje Xlab na čelu z glavnimi razvijalci zmagovalne rešitve Vitom Čučkom, Marjanom Šterkom, Markom Praprotnikom in Gregorjem Bergincem je za zmago prejel priznanje, poleg tega pa predvsem veliko referenco. Nasino orodje namreč uporabljajo številne ameriške nevladne in vladne organizacije. Kot so še dejali, so njihova nagrada predvsem stiki z različnimi možnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa s kakšnim ameriškim partnerjem tako na trgu ZDA kot nato tudi v Evropi.

Ljubljana - Ljubljanski veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus je v prvem četrtletju letos po nerevidiranih podatkih ustvaril 54,87 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,55 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa je znašal 2,35 milijona evrov, kar je za 248.702 evrov več kot v prvem četrtletju 2008. Trend zniževanja cen zdravil, ki se je pričel že v letu 2003 z uvedbo sistema najvišje priznane vrednosti zdravil skupaj z uvedbo "generične substitucije", se je nadaljeval tudi v letu 2009 in vplival na prodajo neposredno z nižanjem ravni cen v distribuciji zdravil, je družba sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Na poslovanje družbe je v prvem četrtletju ponovno negativno vplivala neposredna dobava določenih zdravil bolnišnicam, ki so jo že v lanskem letu pričeli izvajati nekateri proizvajalci. Tudi letos se v sistem javnih naročil zdravil poleg bolnišnic vključujejo tudi nekateri lekarniški zavodi, kar še dodatno prispeva k zaostrovanju pogojev poslovanja ter povečanju konkurence med dobavitelji na področju distribucije zdravil, še navajajo v Salusu.

V številnih državah plačujejo lastnikom, da se odpovejo staremu avtomobilu in kupijo novega. S tem iz krize rešujejo industrijo, ki samo v EU zaposluje 12 milijonov ljudi. Slovenija takega ukrepa ne namerava uvesti. V tem trenutku še nihče ne vidi luči na koncu tunela. Vsi se zavedamo, da smo še v globoki temi. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Slovenija pripravlja sveženj spodbud za avtomobilski sektor, ki bodo vezane na sredstva Evropske investicijske banke EIB, je napovedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Odločili smo se za horizontalne spodbude, torej spodbude, namenjene celotni verigi avtomobilske industrije, ne samo končnim proizvajalcem, kar je dejansko v Sloveniji samo Revoz, ampak tudi dobaviteljem, ki pa jih je v Sloveniji zelo veliko, je pojasnil minister. Ukrepi naj bi pospešili razvoj, pa tudi uporabo varnejših in okolju prijaznejših tehnologij. Slaba novica pa je subvencioniranja nakupa novih avtomobilov še ne bo. Za odvoz starega avtomobila na odpad, vam država še ne bo plačala. Minister Lahovnik sicer priznava, da podobni ukrepi nekaterih držav EU koristijo tudi slovenskemu Revozu. Država ne bo plačevala za nakup avtomobila Protekcionizem ne bi ogrozil samo malih držav in v tem kontekstu tudi Slovenije, ampak na sploh celotno idejo, na kateri počiva EU, zato je usklajeno delovanje tako pomembno. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Nekatere države lastnikom, ki se želijo znebiti starega avtomobila in kupiti novega, plačajo določen znesek. Slovenije med njimi ni in takšnih spodbud niti ne načrtuje, je dejal minister. Za subvencioniranje nakupa novih avtomobilov se nismo odločili, saj smo Slovenci še vedno med vodilnimi po nakupu avtomobilov, je to odločitev pojasnil minister. A če bi se za to odločile vse države članice EU, bi bil to signal tudi za nas, je še dodal minister. To shemo je doslej sprejelo devet od sedemindvajsetih držav Evropske unije, devet pa jih še razmišlja o tem. Sicer pa je minister poudaril, da mora biti pri reševanju avtomobilske industrije v ospredju vloga zasebnega sektorja, ne države. Če si kdo predstavlja, da se bo razbremenil odgovornosti in velike izgube dal v breme davkoplačevalcem, je to račun brez krčmarja. Če to dovolimo, potem dovolimo velik moralni hazard, je posvaril. General Motors se je znašel v težavah, z njim pa tudi številne evropske tovarne. Posebej je opozoril na primer ameriškega General Motorsa. Nekoč eno vodilnih podjetij, ki ima tovarne tudi po Evropi, se je znašlo v velikih težavah in zaradi tega pritiska na države članice za različne podpore tudi iz sredstev davkoplačevalcev. General Motors ne ravna ravno v duhu družbene odgovornosti in k sreči v Sloveniji nima obrata, je dejal Lahovnik. Zato pa so v hudih skrbeh evropske države, katerih avtomobilska industrija je vezana na ranjenega ameriškega velikana. Plat zvona bijejo predvsem Nemci, saj je njihov Opel v lasti General Motorsa, pa tudi Švedi, kjer se je v podobnih težavah zaradi ameriških lastnikov znašel Volvo. V tem trenutku še nihče ne vidi luči na koncu tunela. Vsi se zavedamo, da smo še v globoki temi, je opozoril minister. A v Sloveniji je po njegovih besedah stanje še vedno boljše kot v večini drugih drž, ker je finančni sektor v boljši kondiciji in nima toliko toksičnega premoženja.

Posel mojega življenje je bil, ko sem kot kratkohlačnik pet frnikol zamenjal za lok. Od takrat bolj ali manj streljam samo še kozle. Tone Fornezzi Tof, novinar in humorist

Letošnji proračunski primanjkljaj ZDA bo znašal 1.200 milijard dolarjev, kar je posledica reševanja finančne krize Kongresni urad za proračun (CBO) je v sredo sporočil, da bo primanjkljaj v tekočem proračunskem letu 2009, ki se je začelo 1. oktobra lani, znašal rekordnih 1200 milijard dolarjev, kar pomeni osem odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda. V proračunskem letu 2008 je primanjkljaj znašal 455 milijard dolarjev. Stopnja brezposelnosti devet odstotkov CBO poroča tudi, da bo ameriška gospodarska rast letos nazadovala za 2,2 odstotka, v letu 2010 pa naj bi rast znašala šibkih 1,5 odstotka. Stopnja brezposelnosti se bo do leta 2010 povišala na devet odstotkov, vendar le, če ne bo vladnih ukrepov za stimulacijo. Vendar pa načrtovane spodbude, ki naj bi stale 800 milijard dolarjev, niso vštete v ocene CBO glede letošnjega primanjkljaja. Primanjkljaj večji zaradi reševanja krize CBO sporoča, da je primanjkljaj porasel zaradi porabe 400 milijard dolarjev za reševanje finančne krize. Samo reševanje dveh hipotekarnih podjetij, Freddie Mac in Fannie Mae , je primanjkljaj povečalo za 240 milijard dolarjev. Nadaljevanje hipotekarne in finančne krize naj bi pomenilo največji davek za proračun. Letos naj bi bilo sicer za 166 milijard dolarjev manj proračunskih prilivov kot lani. Obama: Primanjkljaji bodo višji od 1.000 milijard dolarjev Primanjkljaj naj bi se unesel šele leta 2012, ko bo predvidoma padel na 250 milijard. Vendar pa morajo zato poteči davčne olajšave, ki jih je sprejela administracija predsednika Georgea Busha . Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama jih bo večino ohranil, razen za tiste, ki zaslužijo na leto več kot 250.000 dolarjev. Obama je že v torek opozarjal, da se je potrebno pripraviti na primanjkljaje, ki bodo višji od 1000 milijard dolarjev.

33 tisoč evrov znašajo stroški za rože, ki jih na ministrstvih priznavajo. Najbrž jih je še več. V prvih mesecih po prihodu nove vlade so na ministrstvih kupili 362 stolov. Na 15 ministrstvih so v prvega pol leta vladanja za nakup novih računalnikov, kavnih avtomatov, stolov, avtomobilov ter za nakup in vzdrževanje cvetja porabili več kot 2,6 milijona evrov. Številko smo dobili s seštevanjem podatkov o nakupu, ki jih je za nas zbral vladni urad za komuniciranje. Drage in poceni kavice Medtem ko si predsednik vlade kavo že nekaj časa plačuje sam, so na ministrstvu za šolstvo in šport kupili kavni avtomat v vrednosti 2.088,96 evra. Pojasnjujejo, da ga na ministrstvu prej sploh niso imeli. V sosednji hiši, na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pa so kupili štiri kavne avtomate. Za vsakega so odšteli 756 evrov (skupaj 3.024 evrov). Precej manj so v kavni avtomat investirali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so se odločili za takega, ki stane 83,90 evrov. Z ministrstva za zunanje zadeve so nam sporočili, da kavnih avtomatov niso kupovali, jih pa imajo šest v brezplačnem najemu. Cvetličarji za uradnike Na večini ministrstev imajo kljub krizi in varčevanju še vedno zunanje izvajalce, ki skrbijo za cvetje in urejajo cvetlična korita. Z njimi imajo večinoma sklenjene kar letne pogodbe. Na ministrstvu za kulturo denimo ne povedo, kolikšna je letna višina pogodbe, največ pa so za cvetje zapravili na zunanjem ministrstvu, kjer so samo letos zanj odšteli že 6.424 evrov.

Ljubljana - Uvrstitev SCT na "črno listo" je iluzija, razglašanje gradbinca za dežurnega krivca za zaplete v predoru Šentvid šikaniranje, odvzemanje referenc za gradnjo predora Markovec za nazaj pa nemogoče, saj so že bile potrjene, je včeraj javnosti tudi osebno pojasnil predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar, potem ko so se v družbi že takoj po sprejetju vladnih ukrepov zoper SCT zaradi predora Šentvid pisno odzvali v četrtek. Za zaplete v predoru Šentvid se Zidar kot izvajalec ne čuti niti odgovornega niti krivega. "Zakaj bi se čutil odgovornega? Krivdo je v pravni državi treba dokazati. Ni mogoče kar tako obsojati," je poudaril Zidar in dejal, da bi krivdo morala dokazati mednarodna komisija. Sam krivdo pripisuje projektantu (Elea IC), s tehničnim prevzemom pa je odgovornost nase prevzel tudi investitor (Dars). "Uporabnega dovoljenja ne dajem jaz," je dejal Zidar. Poleg tega, tako Zidar, v šentviškem predoru obstaja utemeljeni sum, da protipožarnega projekta še danes ni in da se z odprtjem namerno zavlačuje. In če se bo izkazalo, da je SCT za kar koli odgovoren? SCT bo stroške poravnal za svoj delež krivde, je napovedal Zidar. A, kot je poudaril, v predoru Šentvid ni težav, za staro galerijo pa je bila podpisana posebna pogodba. Napovedal pa je tudi tožbe zaradi poslovne škode, ki jim je nastala ob zadnjih dogodkih. Zakaj se je porabljal davkoplačevalski denar za nadstandard v galeriji Šentvid, pa naj razišče računsko sodišče, je še dodal.

Slovenija bi zaslužila boljšo opozicijo, oblast pa boljši nadzor nad seboj. Foto: Barbara Reya Čez sedem let se vse povrne, tudi občutek o pravilnosti presoje Milana Kučana, ta je bil na včerajšnji dan pred 20 leti prvič izvoljen za predsednika predsedstva RS. Vir: Dnevnik, 24. november 2003

Zaradi svetovne finančne krize je marsikatera nekoč zelo draga turistična destinacija veliko cenejša. Ena od takšnih dežel je tudi vulkanski otok Islandija.

Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes sklenilo s padcem. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je trgovanje zaključil pri 514,22 točke, kar je 4,47 točke oz. 0,86 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Pocenile so se skoraj vse delnice v indeksu, največ pa so izgubile delnice Mercatorja in Gorenja. Povpraševanje na Ljubljanski borzi je bilo danes majhno, borzni posredniki pa so sklenili le za 383.880 evrov prometa. Med delnicami indeksa so bile z 59.680 evri sklenjenih poslov najprometnejše delnice Krke, ki so se pocenile za 0,48 odstotka na 41,90 evra. Nekoliko manj, za 58.490 evrov, je bilo prometa z delnicami Petrola, ki so izgubile 0,57 odstotka in se oblikovale pri 173 evrih. Promet s preostalimi delnicami indeksa je bil zelo majhen. Delnice Gorenja so se pocenile za 2,42 odstotka na 4,39 evra, delnice Mercatorja pa za 2,28 odstotka na 122,10 evra. Pocenile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (-0,66 odstotka na 60 evrov). Tečaj delnic Zavarovalnice Triglav je ostal nespremenjen pri 12 evrih. Zelena izjema med blue chipi so bile delnice NKBM, ki so se podražile za 1,48 odstotka na 1,37 evra. Med preostalimi delnicami prve kotacije so se delnice Intereurope pocenile za 31,59 odstotka na 0,30 evra, delnice Luke Koper pa za 4,71 odstotka na 6,67 evra. Z delnicami Pozavarovalnice Sava se danes ni trgovalo. Skromno je bilo tudi povpraševanje po delnicah standardne kotacije. Delnice Istrabenza so ob zgolj enem sklenjenem poslu pridobile 85,19 odstotka in se oblikovale pri 0,65 evra. Podražile so se tudi delnice Salusa (+3,72 odstotka na 195 evrov), Žita (+0,99 odstotka na 51 evrov) in Aerodroma Ljubljana (+0,95 odstotka na 9,60 evra). Pocenile pa so se delnice Pivovarne Laško (-6,10 odstotka na štiri evre). Največ prometa je bilo sicer opravljenega z drugo izdajo obveznic Slovenske odškodninske družbe, s katerimi je bilo ustvarjenih za 139.900 evrov poslov. Objave nekaterih borznih družb Družba AG je sporočila, da je upravni odbor družbe na seji obravnaval predlog za povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, ki je bil podan kot nasprotni predlog k šesti točki dnevnega reda skupščine družbe, sklicane za 31. avgust. Upravni odbor je sprejel sklep, da predlogu za povečanje osnovnega kapitala ne nasprotuje.

Ljubljana - Zaradi prodaje Droge Kolinske, Turizma Kras, Instalacije in družbe Istrabenz Gorenje energetski sistemi je Skupina Istrabenz v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila le še 104 milijone evrov prihodkov oziroma skoraj petkrat manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja oziroma izključitev omenjenih podjetij iz Skupine Istrabenz se je odrazila tudi na dobičku iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki je v prvih treh četrtletjih letošnjega leta dosegel dobrih 12 milijonov evrov, medtem ko je čista izguba skupine znašala 3,4 milijona evrov. Do konca septembra se je neto finančni dolg Skupine Istrabenz znižal na 332 milijonov evrov, finančne obveznosti matične družbe pa so znašale 234 milijonov evrov. Trenutni finančni dolg matične družbe je sicer nekoliko nižji, saj so bili konec oktobra izpolnjeni vsi pogoji za prodajo Istrabenza Gorenja Petrolu. Še vedno pa v Istrabenzu in Petrolu čakajo na soglasje urada za varstvo konkurence za prodajo Instalacije. Po prejeti kupnini za Istrabenz Gorenje in Instalacijo se bodo finančne obveznosti Istrabenza znižale na nekje med 160 in 170 milijoni evrov, je razvidno iz včeraj objavljenega poročila o poslovanju.

Stopnja brezposelnosti je v Španiji v prvem četrtletju dosegla 20,05 odstotka, kar je največ po zadnjem četrtletju leta 1997 20,11. Gospodarska ministrica zagotavlja, da ne potrebujejo pomoči. Elena Salgado, španska gospodarska ministrica, trdi, da se Španiji ne bo zgodilo to, kar se je Grčiji. Kot je sporočil španski nacionalni statistični urad, je število brezposelnih poskočilo za 280.200, na 4,61 milijona oseb, kar je več kot v Nemčiji, ki ima dvakrat toliko prebivalcev kot Španija. Stopnja brezposelnosti se je tako zvišala na 20,05 odstotka, medtem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju 18,83-odstotna, brezposelnih pa je bilo 4,3 milijona prebivalcev. Španija se sicer od konca leta 2008 spopoda s propadanjem svoje gradbene industrije. Ima najvišjo stopnjo brezposelnosti v območju evra in po podatkih evropskega statističnega urada prispeva polovico izgubljenih delovnih mest v regiji v zadnjih dveh letih. Stopnja brezposelnosti v območju evra je marca znašala 10 odstotkov. To je enako kot februarja, medtem ko je bila marca lani 9,1 odstotka. Vodilna svetovna bonitetna agencija Standard&Poor s S&P je sicer v sredo znižala oceno za dolgoročni državni dolg Španije z AA+ na AA, oceno za kratkoročni dolg pa je ohranila pri A-1. Obeti za državni dolg četrtega največjega gospodarstva v območju evra so negativni, kar pomeni, da je možnost nadaljnjega znižanja ocene večja kot prej. S&P je ob odločitvi zapisal, da Španijo najverjetneje čaka podaljšano obdobje šibke gospodarske rasti, kar bo imelo negativne posledice za javne finance. Vrsta pred uradom za brezposelne. Da je njihov dolg pod nadzorom in jim ne bo treba prositi za pomoč, kot je to storila Grčija, pa je za časopis Cinco Dias povedala španska ministrica za gospodarstvo Elena Salgado. Naš dolg je čist, ne bo nam treba prositi za pomoč. Držimo se cilja, da do leta 2013 zmanjšamo primanjkljaj za tri odstotke, je povedala.

Ljubljana - Uvedba vinjet bi bila korak nazaj, prevladali pa bi negativni učinki. To so skoraj v en glas ugotovili v analizi nevladnega društva Cipra in na včerajšnji tiskovni konferenci SD. "Sedanji sistem cestnin je res neustrezen, saj je razlika v cestnini med osebnimi vozili in tovornjaki premajhna, ne prispeva k zmanjšanju gneče v mestih in spodbuja uporabo vzporednih cest namesto avtocest. Vendar menimo, da bi bila uvedba vinjet s fiksno ceno velik korak nazaj," so prepričani v Cipri, društvu za varstvo Alp, ki že več let spremlja razvoj politike cestninjenja v Sloveniji in EU. Skrbi jih predvsem okoljska in socialna vsebina uvedbe vinjete. "Cestninjenje z vinjeto gre na roko predvsem tistim, ki se veliko vozijo po avtocestah. Kdor večkrat uporablja avtocestno infrastrukturo, jo bolj izrablja, prav tako pa bolj onesnažuje ozračje, zato je nesprejemljivo, da se mu z vinjeto omogoči subvencionirano vožnjo. Subvencije bi šle na račun tistih, ki avtoceste uporabljajo le občasno," so zatrdili v Cipri. To bi imelo po njihovem mnenju slabe posledice za okolje, saj bi uvedba pavšalne vinjete še spodbudila prevoznike k vožnjam. Namesto tega predlagajo ločitev sistema cestninjenja za osebna in tovorna vozila. Za slednja priporočajo bodisi švicarski ali nemški vzor, za osebni promet pa vključitev cestnine v ceno goriva z višjimi trošarinami. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v SD. "Najboljša rešitev za cestninjenje je v nadgraditvi obstoječega sistema s posebno rešitvijo za tovorna vozila in nadaljevanje priprav na satelitsko cestninjenje," je ocenil svetovalec predsednika SD za promet in pomorstvo Patrick Vlačič, ki meni, da bi z vinjetami sicer zagotovili večjo pretočnost, a bi se odrekli plačilu po dejanski rabi. "Z uvedbo vinjet bi ogrozili javnofinančno stabilnost, ker bi se del bremen zaradi omejitev evropske zakonodaje prenesel na proračun. Tak sistem bi bil zato darilo tujim cestnim tovornim prevoznikom, medtem ko bi bili v slabšem položaju tisti, ki avtoceste uporabljajo redkeje," je ugotavljal Vlačič. Utemeljil je še, da izdelava vinjete stane od štiri do osem evrov, dnevna vinjeta v EU pa v povprečju 11 evrov. Tako bi od vinjet pobrali premalo denarja, poleg tega pa bi morali rešiti vprašanje 400 zaposlenih v sedanjem sistemu cestninjenja, ki je tudi vir za gradnjo avtocest in njihovo vzdrževanje. [email protected]

Uprava in stavkovni odbor napovedujeta medsebojne tožbe V upravi Hita škodo, ki je nastala zaradi stavke pretekli konec tedna, ocenjujejo na 416.600 evrov, če se bo stavkovni val nadaljeval, pa bo zagotovo presegla milijon evrov, še pravijo. Vodja pogajalske skupine uprave Uroš Kravos meni, da bi nadaljevanje stavke uničilo vsa letošnja enajstmesečna prizadevanja uprave, ki je prepričana, da bi v primeru rednega poslovanja lahko pričakovali dobiček že prihodnje leto. Uprava zdaj zbira dokazno gradivo, saj nameravajo proti organizatorjem stavke vložiti posamične odškodninske tožbe. Tudi v sindikatu igralniških delavcev so že napovedali tožbe zoper upravo, ki naj bi članom stavkovnega odbora preprečevala dostop do stavkajočih delavcev in s tem kršila zakon o stavki. Uprava je na sodišče že vložila predlog za začasno odredbo o prepovedi stavke. Menijo namreč, da za to obstajajo razlogi, saj je po njihovem mnenju sindikat igralniških delavcev kršil zakon o stavki glede postopka, poleg tega pa bi moralo sodišče po njihovem mnenju oceniti tudi nepopravljivo škodo, ki se zaradi stavke povzroča družbi in je v nasprotju z razlogi oziroma utemeljenostjo stavkovnih zahtev. Dva sindikata proti stavki Uprava bo sicer ta teden sklicala tri zbore delavcev, na katerih bo zaposlenim predstavila potek sanacije in trenutno poslovanje družbe. Stavkovnemu odboru povabila ne namerava poslati, ampak bo tokrat počakala na njihovo pobudo. Kravos trdi, da so stavkovne zahteve popolnoma nesprejemljive, saj predstavljajo tri stebre sanacije družbe, ki je deloma že izvedena in brez katerih družba ne bi preživela. Iz uprave so še sporočili, da sta sindikata gostinstva in turizma in Vrba sporočila, da stavke ne podpirata, zapisala pa naj bi tudi, da velika večina zaposlenih v Hitu stavke ne podpira in da gre za stavko, ki je nepotrebna in v zaostrenih razmerah poslovanja Hita za zaposlene škodljiva.

BSH Hišni aparati so tudi med krizo ena najuspešnejših hčerinskih družb nemškega velikana. Letos načrtujejo rast prihodkov in naložb, ki so bile že lani za kar 30 odstotkov višje od povprečja zadnjih treh let. Čeprav se je evropsko gospodarstvo šele dobro začelo pobirati, slovensko gospodarstvo pa je še naprej v negativni spirali in z njim tudi potrošnja gospodinjstev, pričakujejo v družbi BSH Hišni aparati uspešno leto. »Poslovanje v prvem polletju je boljše kot v enakem lanskem obdobju, a izključno zaradi višjih naročil iz tujine,« so dejali v nazarski družbi in pojasnili, da se v celotni prodaji povečuje predvsem delež prodaje na svetovnem trgu, medtem ko ostaja prodaja na lokalnem trgu in v regiji na ravni preteklega leta. A tudi to ni zanemarljiv dosežek, saj kupna moč tako večine Evropejcev kot tudi Slovencev že nekaj časa ni več to, kar je bila nekoč. To so na lastni koži izkusili v BSH že lani, ko so se celotni prihodki znižali za dobrih 21 milijonov evrov na 317 milijonov evrov. Pri tem je pomembno poudariti, da je lani upadla prodaja tudi na mednarodnih trgih, saj ustvari BSH v Sloveniji in v jugovzhodni Evropi skupno le okoli 16 odstotkov vseh prihodkov, medtem ko proda na nemški trg denimo kar 78 odstotkov vseh svojih izdelkov. A kljub lanskemu upadu prihodkov, ki so bili še vedno en odstotek nad načrti, je ostal čisti dobiček na podobni ravni kot v letu 2011, saj je znašal dobrih 30 milijonov evrov, kar je petkrat več kot leta 2010. Rast nazarske družbe, ki je lani proizvedla 6,8 milijona malih aparatov za dom, letos pa želi prebiti mejo sedmih milijonov aparatov, je tako ena največjih v nemški skupini BSH Bosch und Siemens Hausgeräte, ki zaposluje okoli 47.000 ljudi in je lani ustvarila kar 9,8 milijarde evrov prihodkov. Takšnih prepričljivih rezultatov nemška skupina ne bi mogla doseči brez nenehnega vlaganja v razvoj in inovacije, česar se drži tudi slovenski BSH. »V letu 2012 smo v nove in obstoječe razvojne projekte investirali 15,5 milijona evrov, kar je 30 odstotkov nad povprečjem zadnjih treh let in največ doslej,« so dejali v BSH. Glavnina vlaganj v letu 2012 (okoli 9 milijonov evrov) je bila namenjena novim razvojnim projektom, predvsem na področju proizvodnje kavnih avtomatov visokega cenovnega razreda, ki so od leta 2011 glavna strateška usmeritev podjetja. Vlaganja v inovacije pa so prinesla spodbudne rezultate tudi na drugih proizvodnih področjih. BSH Hišni aparati so za sekljalnik kockaste oblike MCM6 namreč letos prejeli zlato priznanje za inovativne dosežke, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Vendar pa ne nameravajo počivati na lovorikah in bodo v letošnjem letu še povečali vlaganja v razvojne projekte, tako nove kot tudi obstoječe. O natančnih številkah sicer niso želeli govoriti. Enako velja tudi za nove zaposlitve, na katere lahko računajo predvsem strojni in elektroinženirji ter tudi izkušeni vodje projektov.

New York - Mednarodna organizacija za delo (ILO) pri ZN je napovedala, da bo globalna finančna kriza povzročila izgubo 20 milijonov delovnih mest, v članku na svojih straneh danes pišejo tuje agencije. Po oceni mednarodne agencije za delo se bo število brezposelnih v tem desetletju dvignilo na 210 milijonov. Juan Somavia, direktor ILO, je izjavil, da bi se svetovni voditelji morali osredotočiti na vpliv krize na posameznike in se ne ukvarjati samo s problemi finančnih institucij. „Če imamo dovolj sredstev za „polnjenje“ finančnih institucij, bi jih morali imeti tudi dovolj za pomoč ljudem,“ je izjavil. Rekel je tudi, da upa, da bodo finančne injekcije in ukrepi vlad pomagali, da bi gospodarstvo še bolj padlo v recesijo. Prvi naslednji ukrep pa bi moral biti namenjen tistim, ki ustvarujo največ novih delovnih mest: malim podjetnikom. Izpostavil je tudi pomen državnega jamstva za pokojninske sklade in zavarovanja, kar bi pri ljudeh zmanjšalo strah, da bodo ostali brez pokojnin.