Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Seul - Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung Electronics v letošnjem drugem četrtletju pričakuje preračunano 6,44 milijarde evrov dobička iz poslovanja. Gre za rekorden znesek, ki pa je vlagatelje razočaral, saj so pričakovali vsaj 400 milijonov evrov evrov več. Južnokorejski velikan je s četrtletno napovedjo okrepil zaskrbljenost vlagateljev glede upadajočega povpraševanja po pametnih telefonih visokega razreda, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Rezultati so slabši od pričakovanj. Slaba prodaja mobilnih telefonov in visoki stroški trženja paradnega pametnega telefona Galaxy S4 so spodkopali poslovne rezultate,« je napoved dobička pospremil analitik pri družbi Hyundai Securities Jeff Kim. Dobiček naj bi se sicer izboljšal v prihodnjem četrtletju, ko se bodo znižali stroški trženja in proizvodnje polprevodnikov ter zaslonov, meni Kim. Za tretje četrtletje napoveduje dobiček v višini 10.500 milijard vonov (7,14 milijarde evrov). Vlagatelje skrbi, da je južnokorejski proizvajalec pametnih telefonov, spominskih čipov in televizij preveč odvisen od informacijske tehnologije in mobilnih tehnologij, ki skupaj predstavljajo kar 70 odstotkov celotnega dobička iz poslovanja. Samsungova tržna vrednost se je od sredine marca znižala za skoraj 23 milijard evrov, sredi aprila pa je podjetje na trg poslalo novi Galaxy S4. Današnja četrtletna napoved, kateri bodo konec meseca sledili tudi uradni podatki, sicer predstavlja kar 47-odsotno povečanje dobička na letni ravni. V drugem četrtletju lani je Samsung zabeležil dobiček iz poslovanja v višini 4,35 milijarde evrov.

Zeleni vikend. Po akciji Očistimo Slovenijo je bil v Bohinju tudi minuli konec tedna obarvan ekološko. Obiskovalci Bohinja, ki so v soboto sodelovali v čistilni akciji ter so se tja pripeljali z vlakom, so lahko namreč v vseh bohinjskih hotelih ter v nekaterih apartmajih in zasebnih sobah brezplačno prenočili in zajtrkovali. Odločili smo se, da skrb za naravo združimo s spodbujanjem ljudi k uporabi javnega prevoza. Anže Čokl, pobudnik akcije in direktor Park hotela Bohinj Kot je vidno na fotografiji, je tudi tokratna prostovoljna akcija pritegnila precej veliko število ljudi. Koliko je bilo vseh udeležencev, nam v času praznika ni uspelo izvedeti. To je bila prva tovrstna ekološko-turistična akcija pri nas, v katero so se vključile tudi Slovenske železnice s polovičnimi cenami vozovnic.

Tujci v Slovenijo nočejo več vlagati denarja. Če je k nam še predlani prišlo za 750 milijonov tujih investicij, jih je bilo lani le še za slabih 110 milijonov, sedemkrat manj torej. Za tuji kapital so privlačnejše celo države, kot sta Kosovo in Albanija.

Največjo nemško banko je iz izgub potegnil večji obseg trgovanja in vračilo davka v ZDA Največja nemška banka Deutsche Bank je lani ustvarila pet milijard evrov čistega dobička, potem ko je leto 2008 končala s 3,9 milijarde evrov izgube. Prihodek se je na letni ravni povzpel s 13,6 milijarde na 27,9 milijarde evrov. Banka je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila 1,3 milijarde evrov čistega dobička, medtem ko je imela v enakem obdobju predlani 4,8 milijarde evrov izgube. K izboljšanju rezultatov je po navedbah banke prispeval večji obseg trgovanja ter vračilo davka v ZDA. Prihodki iz trgovanja so v trimesečju znašali 1,3 milijarde evrov, v celotnem letu pa 9,8 milijarde evrov, potem ko so bili predlani pri 116 milijonih evrov. Vračilo davka je v četrtletju k dobičku prispevalo 790 milijonov evrov. Bodo sledili novi prevzemi? Glavni izvršni direktor Josef Ackermann je ocenil, da je banka v lanskem letu dosegla veliko - dosegla znatno dobičkonosnost, hkrati pa zmanjšala tveganje in uravnotežila bilanco. Dobri rezultati so banki omogočili, da se je kapitalsko okrepila, je dodal Ackermann. Del bankine strategije je bilo tudi prevzemanje drugih bank. Tako je lani napovedala prevzem luksemburške bančne skupine Sal . Oppenheim , od (ABN Amro) Holdinga je prevzela komercialno bančništvo na Nizozemskem, pridobila pa je tudi delež v nemški Deutsche Postbank .

Sobotna akcija Dan brez nakupa opozarja na nakupovalno mrzlico, ki decembra zagrabi sodobno potrošniško družbo. Današnja akcija Dan brez nakupa opozarja na nakupovalno mrzlico, ki decembra zagrabi sodobno potrošniško družbo.

24. oktobra se bosta v pokalu Hervis po dolgem času pomerila prvoligaš Maribor in tretjeligaš Bežigrad Olimpija Žreb četrtfinala pokala Hervis je izpolnil želje marsikaterega nogometnega navdušenca v dveh največjih slovenskih mestih. Po dolgem času bo namreč na sporedu največji slovenski derbi, v katerem se bosta pomerila prvoligaš Maribor in tretjeligaš Bežigrad Olimpija . V četrtfinalnih obračunih, 24. oktobra, bodo igrali le eno tekmo, domačin derbija pa bo Maribor . Hervis še naprej pokrovitelj slovenskega pokala Žreb v prostorih Hervisa v Ljubljani, - Hervis je podaljšal pogodbo z Nogometno zvezo Slovenije in ostaja pokrovitelj pokala vse do leta 2010 -, so pozdravili tudi najbolj zvesti ljubitelji ljubljanskega kluba (navijaška skupina Green Dragons), ki so se udeležili žreba, v katerem so bili poleg Maribora nosilci še MIK CM Celje , Koper in Nafta (glede na dosežke v pokalu v zadnjih treh letih). Maribor in Olimpijo Bežigrad so izžrebali prav v zadnji par. Zadnji derbi je bil odigran novembra 2004 Olimpija in Maribor sta se zadnjič pomerila v sezoni 2004/2005. V zadnjem derbiju je bila z 1:0 boljša ljubljanska Olimpija. V medsebojnih dvobojih vodi Maribor, ki ima 25 zmag, Olimpija je zabeležila 20 zmag, šestnajstkrat pa sta se ekipi razšli z neodločenim izidom. Prvi derbi med ekipama je bil odigran leta 1962 v drugi jugoslovanski ligi.

Nova Gorica - Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič in predstavnik skupine Panvita Peter Polanič sta po večmesečnih pogajanjih danes v Kromberku podpisala pogodbo o polletnem najemu dela kromberških obratov Mipa. Proizvodnjo Mipovih poltrajnih izdelkov, v kateri bo delo dobilo okoli 50 delavcev, bodo predvidoma pognali 5. oktobra, je napovedal Polanič. Dogovor glede pogodbe je bil zahteven, saj je Panvita želela proizvajati Mipove izdelke, kakršni so bili pred stečajem, torej po Mipovih recepturah, te pa se ne dajejo v najem, je glavno težavo v dogovorih izpostavil Benedejčič. "Našli smo rešitev, da bo moj pooblaščenec, strokovnjak, zaposlen pri Mipu v stečaju dajal navodila, kako mešati surovine, da bodo proizvodi takšni, kot so bili," je pojasnil. Tako sta Panvita in Benedejčič uresničila skupno željo, da bi na Tržišču ohranili Mipovo blagovno znamko ter s tem njeno vrednost. "V začetku želimo zagnati proizvodnjo poltrajnih izdelkov. Govorimo o mortadeli ter pečenih in kuhanih pršutih. Sprva bo zaposlenih okoli 50 delavcev," je povedal predsednik uprave Panvitine družbe Mesna industrija Radgona Polanič. Po njegovih besedah so z nekaterimi delavci pogodbe že podpisali, intenzivno pa se dogovarjajo tudi z novogoriškim zavodom za zaposlovanje. Država bo namreč preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja prve štiri mesece zagotovila denar za plače delavcev, za preostala dva meseca pa jih bodo prejeli iz Panvitine družbe Mesna industrija Radgona. Skupaj z družbo Mig, v kateri se je združilo 20 nekdanjih zaposlenih v Mipu, Panvita pa je z njo podpisala dogovor o sodelovanju pri zagonu proizvodnje, nameravajo stroje znova pognati 5. oktobra. Vnovičen zagon proizvodnje jih bo skupaj z nakupom pršutov stal med 500.000 in 700.000 evrov, je napovedal Polanič. Po Benedejčičevih besedah se bodo namreč v prihodnjih dneh pogovorili, da bi pršute "v celoti prevzela Panvita in jih pod Mipovo blagovno znamko začela prodajati". "Nekateri so že žigosani, za druge pa jaz vztrajam in bom zelo vztrajen, da bodo vsi pršuti žigosani kot kraški pršut," je poudaril stečajni upravitelj Mipa. Panvita bi tako v Kromberku mesečno proizvedla med 50 in 60 ton mesnih izdelkov. "V načrtu imamo tudi širitev proizvodnje, odvisno od tega, kako se bo odvijala prodaja. Odzivi trgovskih sistemov so sorazmerno dobri. Izdelke nam bo spet uspelo spraviti na police trgovskih verig," je pojasnil Polanič. Po danes sklenjeni pogodbi ima Panvita tudi predkupno pravico za nakup na 30 milijonov evrov ocenjenega kromberškega obrata Mipa v okviru stečajnega postopka. Celotno Mipov premoženje, brez receptur in blagovne znamke, katerih vrednost še ni znana, je sicer ocenjeno na 49 milijonov evrov. Kot je pojasnil Benedejčič, se za nakup že zanimajo tuje družbe, kot je npr. madžarski Pick Szeged, oglasili pa so se še predstavniki nemškega in italijanskega podjetja. Benedejčič se tudi ne strinja z zahtevo bank, da bi Mipovo premoženje prodali kot poslovno celoto. "Glede na zanimanje potencialnih kupcev vidim, da bomo morali posamezne obrate prodati ločeno," je dejal. Po besedah stečajnega upravitelja kriminalisti še vedno preiskujejo preteklo dogajanje v Mipu. Potrdil je, da je terjatve v stečajnem postopku prijavila tudi družina Volk z njihovimi podjetji, a bo Benedejčič večino terjatev prerekal.

Enake možnosti. "Plače bi morale biti javne," za odpravo nižjih plačil za ženske predlaga Sonja Lokar. Zadnje številke kažejo, da je brez služb v krizi ostalo več moških kot žensk. So jo ženske bolje odnesle? Po ženskah bo kriza udarila, ko se bo začelo resno varčevanje v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu ali dolgotrajni socialni oskrbi. Takrat bodo na udaru ženska delovna mesta ali plače v teh sektorjih. Poleg tega bo, ko bo zmanjkalo denarja, marsikaj padlo na neplačano delo. Ko se dom za ostarele podraži in postane predrag, skrb za ostarele starše pade na ženske. Socialna država krizo le zamakne. So torej na Zahodu trendi drugačni kot pri nas? Razvite kapitalistične evropske države imajo visok odstotek žensk, ki niso zaposlene za polni delovni čas. Ob krizi izgubijo službo in poniknejo nazaj v zasebno sfero, kapital se znebi stroškov njihovega dela, one pa opravljajo neplačana dela. Možje stopijo nazaj v vlogo edinega hranilca družine. Slovenija še ni čisto tam, vedno smo imeli visok odstotek polno zaposlenih žensk. Se pa to počasi spreminja. Imamo torej naprednejši model, kot ga imajo na Zahodu? Celotno evropsko okolje na nas pritiska, da se selimo h konzervativnejšemu modelu, Evropa pa se hkrati seli na naš model, saj je zaradi demografske krize v to prisiljena: ali bo svoje izobražene ženske bolj polno zaposlila ali pa bo prisiljena uvažati tvegano tujo delovno silo. Vse več je idej o ureditvi otroškega varstva in dela žensk za polni delovni čas. To pa ne prihaja iz dobrega srca, kot se predstavlja, ampak iz ekonomskih potreb. Torej gremo na zahodni sistem samo zato, da se bomo lahko spet bojevali za svojega. Spontani procesi gredo v to smer, političnozavestni procesi pa bi morali to preprečevati. Evropi bi morali sporočiti, da bomo vztrajali na svojem položaju, ne pa da z glavo naprej skočimo na beton, potem pa rečemo “Saj nam tega ni bilo treba”. Kako pa se pri nas pozna največja težava enakopravnosti med spoloma, razlika v plačah? Slovenija velja za državo, kjer so razlike v plačah med spoloma relativno majhne. V te številke ni všteta siva ekonomija, poleg tega pa so v povprečju skriti poklici, kjer so plače različne tudi do 50 odstotkov. Kaj bi bil prvi korak k izenačitvi? Plače bi morale biti javne. Kaj pričakujete od nove komisarke za pravosodje in temeljne pravice Viviane Reding? Komisarsko delo je do zdaj menda opravljala dobro, povsem neobčutljiva pa naj tudi ne bi bila. Se pa na področje ne spozna najbolje. Odločilno bo, kaj se bodo odločile velike države. Žal se izboljšanje položaja žensk obeta predvsem zaradi ksenofobije. Namesto priseljevanja bodo konzervativne vlade raje izbrale zaposlenost žensk in enake možnosti. Ženske v politiki. Kakšno sporočilo pošilja najvidnejša slovenska političarka Katarina Kresal, proti kateri je bila vložena druga interpelacija? Katarino Kresal bi skupaj z Ljubico Jelušič uvrstila v prvo generacijo političark, ki se postavljata za pravice žensk in se ne sramujeta reči “Ženske imamo težave z diskriminacijo”. Druge so se bolj bale, da bodo izpadle feministično. Pokazali sta tudi večjo stopnjo načelnosti kot večina njunih moških kolegov.

Ljubljana - Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je včeraj opozoril, da so neugodne gospodarske razmere dosegle kritično točko. Čeprav so ukrepi vlad in centralni bank bolj ali manj preprečili možnost propada globalnega finančnega sistema, so finančni trgi še vedno krhki. »Glavni izziv pred nami je zdaj preprečiti, da bi vse slabše gospodarske razmere skupaj s težavami na finančnih trgih sprožile spiralo kreditnih izgub in odpisov ter povečevanje brezposelnosti,« je dejal Almunia.Še posebno skrb zbujajoča pa so po njegovih besedah poročila, da banke podjetjem ne odobravajo posojil. »Dostopnost posojil se je od oktobra lani jasno zmanjšala. Dejstvo je, da trgi ne delujejo, kot bi morali, ali pa so tveganja ocenjena nenormalno visoko,« je dejal Almunia in opozoril: »Če se posojilni tokovi ne bodo normalizirali, bo to imelo resne posledice za realno gospodarstvo.« Kljub težavam pa je, tako Almunia, zamisel o »slabi banki«, na katero bi banke prenesle svoje slabe naložbe, še prezgodnja. Preden bi se posamezne članice odločile za tovrstni nakup slabih naložb, bi bilo po njegovem mnenju potrebno na ravni celotne EU določiti, katere naložbe bi sploh prišle v poštev in kako bi jih vrednotili.

šoštanj - Stavkovni odbor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je sejo, ki se je pričela ob 10. uri, prekinil, ker nima relevantnih informacij, na podlagi katerih bi odločal o stavki v podjetju. Predsednik podjetniškega sindikata Branko Sevčnikar je za STA povedal, da bodo popoldne iskali nove informacije, sejo pa bodo nadaljevali ob 20. uri. Na vprašanje, kje bodo iskali nove informacije, je Sevčnikar pojasnil, da pri pravnih strokovnjakih, sestali se bodo tudi s Pahorjevim svetovalcem za socialni dialog Milošem Pavlico. Stavkovni odbor Teša je stavko zamrznil v torek na podlagi dokumenta, prejetega od agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, o nelegalnosti postopkov razrešitve Uroša Rotnika s položaja direktorja Teša. V okviru prve stavkovne zahteve je sindikat zahteval, da pristojne institucije preverijo, ali je bila razrešitev Rotnika s položaja direktorja družbe zakonita. Podjetniški sindikat je namreč prepričan, da je bila razrešitev Rotnika, ki ga je na čelu Teša nasledil Simon Tot, nelegitimna in v nasprotju s slovenskim pravnim redom. Omenjeni dokument agencije tako Holdingu Slovenske elektrarne kot tudi nadzornemu svetu Teša nalaga, da povrne stanje v prvotno oz. sproži postopke, da se razrešeni direktor elektrarne vrne na svoj položaj. Nadzorniki mnenju omenjene agencije niso sledili. Prva stavkovna zahteva je bila, kot že omenjeno, da pristojne institucije preverijo, ali je bila Rotnikova razrešitev skladna s slovenskim pravnim redom. Ker Rotnikova razrešitev do torkovega zbora delavcev ni bila odpravljena in pojasnjena, so nameravali uresničiti svojo napoved, ki se nanaša na omejevanje dobave električne energije iz Teša.

Najbolje prodajani 95-oktanski bencin bo cenejši za 3,9 centa, dizel pa za štiri cente. Štiri tisoč litrska cisterna kurilnega olja bo cenejša za 148 evrov Od polnoči se bodo pocenili vsi naftni derivati. Za poln 50-litrski rezervoar boste odšteli 1,95 evra manj, za enako količino dizla pa točno dva evra manj. Štiri tisoč litrska cisterna kurilnega olja bo od jutri cenejša 148 evrov. Nove cene goriv: • cena 95-oktanskega bencina se bo znižala za 3,9 centa na liter in bo znašala 1,448 evra na liter. • cena 98- in 100- oktanskega bencina se bo znižala za 3,9 centa na liter in bo znašala 1,476 evra • cena dizelskega goriva se bo znižala za štiri cente na liter in bo znašala 1,378 evra. • cena kurilnega olja se bo znižala za 3,7 centa na liter in bo znašala 1,001 evra

V koncernu Hidria vre. Naročil je dovolj, dela prav tako, a delavci za svoje delo niso plačani. Denar dobijo za 36-urni delavnik, pa čeprav delajo tudi po 48 ur.

Posnetki lahko pridejo do medijev od koderkoli na svetu, izjema je le Darfur, pravi Tomo Križnar. "Vse ni šlo povsem po načrtih, ker nimamo dovolj podpore pri mobilnih operaterjih. Ti bi nas lahko podprli, pa nas iz neznanih razlogov ne," nam je danes iz Čada po telefonu povedal Tomo Križnar. Pred kratkim je Križnar v Darfurju končal projekt Antena Janeza Drnovška. V pokrajino je odnesel telefone, prenosne računalnike in videokamere, "da bi uporniki lažje komunicirali s preostalim svetom in da bi resnice iz Darfurja prišle na dan," kot nam je razložil njegov sin Jan. Vsakodnevno bombardiranje "Dejstvo je, da obstaja tehnologija, s katero se da posredovati posnetke s kraja dogajanja neposredno vsem svetovnim medijem. To se dela v Libanonu, to se dela v Iraku in tudi na planinskih območjih severnega Pakistana. V Darfurju pa kot da to ne sme uspeti," je kritičen Križnar. "Ljudi tukaj vsak dan bombardirajo," opozarja Križnar in dodaja, da so edini stik s svetom kartice predplačilnih satelitskih telefonov, polnilne kartice pa jim pošiljajo sorodniki iz tujine. "To ni dovolj. Treba je pridobiti tiste, ki imajo v rokah satelitsko telefonijo. Zato se tudi vračam domov," nam je še povedal Križnar. Večina iz filma že mrtvih "Nič si niso zapisovali, spočiti, skoraj deviški možgani so skenirali, dokler si po treh dneh eden ni montiral za pol dlani velike Canonove digitalne FS100 v turban na glavi, drugi pa si je enako kamero z izolirnim trakom zalepil na svoj kalašnik," je v pismu medijem po prihodu v Čad zapisal Križnar. "Večina mladih inteligentnih fantov in deklet, ki jih lahko vidite pričati v celovečernem dokumentarnem filmu, ki smo ga naredili z Majo Weiss in Petrom Bratzom, je v teh treh letih padla v bojih tu in tam po Darfurju," je še zapisal Križnar. Bašir se svobodno giblje Sudanski predsednik Omar Al Bašir se je danes udeležil srečanja v Katarju, kjer so razpravljali o obtožnici, ki jo je proti njemu zaradi zločinov v Darfurju vložilo mednarodno kazensko sodišče. Vseh 22 članic Arabske lige naj bi se sicer že dogovorilo, da zapornega naloga proti Al Baširju ne bodo upoštevale.

Rimske Toplice - Težave, s katerimi se srečuje konzorcij slovenskih družb pri revitalizaciji zdravilišča Rimske terme, negativno vplivajo tudi na odnose med družbeniki. Za dokončanje projekta jim je zmanjkalo 22 milijonov evrov, bančnih posojil pa ne dobijo. Od države, ki ima v lasti skoraj četrtino naložbe, zato pričakujejo posojilna jamstva, vendar se tu zapleta. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je namreč prepričan, da jim je država dovolj pomagala že v začetni fazi projekta, ko jim je prek javnih razpisov zagotovila kar 7,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Zato je zdaj upravljanje projekta stvar uprave in nadzornega sveta podjetja Rimske terme. V družbi imajo poleg države lastniške deleže še Zavarovalnica Triglav, NLB, NKBM, Unior Zreče, Telekom in SCT, ki je del terjatev iz naslova gradnje konvertiral v lastniške deleže. Na trenja znotraj nadzornega sveta nakazujejo nedavne zahteve Zavarovalnice Triglav, ki nenadoma od celotnega projekta pričakuje 16,4-odstotno donosnost, čeprav je ta v vseh finančnih načrtih predvidena v višini 6,1 odstotka. Direktor družbe Maks Brečko pravi, da so takšne zahteve pretirane, zavarovalnice so očitno navajene, da si z dvigovanjem premij zagotovijo donosnost po svojih željah, v primeru zdraviliškega posla pa stvari niso tako preproste. Na trenja med družbeniki kažejo tudi spori pri izbiri izvajalca za gradnjo manjkajočega centralnega zdraviliškega objekta. Že januarja lani sta se do zaključka razpisa prijavila SCT in Vegrad. Posel je dobil cenejši SCT, vendar ga nadzorni svet ni dokončno potrdil, ker se je sestal šele po izteku garancij izvajalca za resnost ponudbe. Vmes se je zgodila še afera "čista lopata" in SCT je odstopil od svoje ponudbe, da del svojih terjatev znova pretvori v lastniški delež. Niti v Vegradu očitno zaradi krize medtem nimajo več pretiranega interesa sodelovati pri projektu. Še posebno dokler se ne zagotovijo posojila za nadaljevanje revitalizacije, brez državnih poroštev pa bo to zelo težko. [email protected]

Ljubljana - Cilji slovenske gospodarske diplomacije so ohraniti stare in hkrati okrepiti nove trge, spremeniti mentaliteto zaposlenih na ministrstvu za zunanje zadeve, da bodo razmišljali bolj poslovno, in okrepiti blagovno znamko Slovenije, je na današnjem delovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Ljubljani povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Žbogar je uvodoma predstavil pet ciljev, ki jih želi uresničiti v letošnjem letu. Slovenija mora po njegovih besedah letos ratificirati arbitražni sporazum o reševanju meje s Hrvaško in z njo še naprej razvijati partnerske odnose. Hrvaška je namreč "naravni partner (Slovenije), ki bo še močnejši, ko se bo pridružila EU", je dejal Žbogar. Drugi cilj je poglobiti odnose z ostalimi sosednjimi državami - Italijo, Madžarsko in Avstrijo -, s katerimi ima Slovenija nekaj odprtih vprašanj, predvsem je to vprašanje manjšin, sicer pa so odnosi med državami po oceni Žbogarja dobri. Tretji cilj, ki ga je izpostavil Žbogar, je okrepiti vlogo Slovenije v Jugovzhodni Evropi. Slovenija je letos sprejela nekaj posebnih iniciativ, med drugim je minuli mesec skupaj s Hrvaško sprožila t. i. proces Brdo, v okviru katerega želijo države iz regije okrepiti sodelovanje. Slovenija mora ugotoviti, kje je njena dodana vrednost v regiji oziroma kje lahko igra koristno vlogo, je dejal minister. Slovenija se mora po besedah vodje slovenske diplomacije spoprijeti tudi s številnimi globalnimi izzivi - med drugim s podnebnimi spremembami, okoljskimi problemi, migracijami in jedrskim razoroževanjem. Svet se spreminja, temu pa mora slediti tudi diplomacija, je dodal Žbogar. Kot zadnji cilj pa je Žbogar izpostavil gospodarsko diplomacijo - glavno prioriteto ministrstva za zunanje zadeve. Slovenska diplomatska mreža morata promovirati Slovenijo, pomagati podjetništvu in zagotoviti več investicij v Slovenijo, je dejal. Slovenija lahko gospodarski diplomaciji in podjetništvu pomaga v okviru gospodarskih delegacij, ki Slovenijo skupaj z najvišjimi državnimi predstavniki predstavljajo v tujini. Slovenija se tega v zadnjih letih poslužuje vse pogosteje, pri tem pa je tudi bolje organizirana in pripravljena, je dejal zunanji minister. Država mora vzpostaviti tudi potrebno pravno podlago za gospodarsko sodelovanje, med drugim s posebnimi sporazumi in vzpostavljanjem poslovnih klubov v prestolnicah držav, s katerimi sodeluje. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi veleposlaništva, ki jih Slovenija odpira v državah, na katere po besedah Žbogarja pred leti nismo niti pomislili. Posebno področje, na katerem lahko država pomaga promovirati svoja podjetja, pa je tudi razvojna pomoč, je še dodal minister.

Za pol kilograma kavnih zrn morajo lastniki ameriških kavarn odšteti okoli tri dolarje, kar seveda vpliva tudi na končno ceno kave, ki jo prodajajo. Tako visoke cene kave v ZDA niso imeli že tri desetletja. Leta 1977 je slabo vreme v Braziliji uničilo več kot polovico pridelka, cena kave pa je v tistem letu posledično narasla. Američani podoben scenarij doživljajo tudi v tem letu, saj cena kave raste, giba pa se okoli treh dolarjev za pol kilograma. Tudi tokrat je krivo slabo vreme v regijah, kjer pridelujejo kavo. Svoje pa prispeva tudi šibka vrednost dolarja, medtem ko brazilska valuta postaja vse bolj močna. Ceno obstoječih zalog kavnih zrn pa dviguje tudi povečano povpraševanje po kavi na Kitajskem, v Braziliji in Indiji. Cena kavnih zrn predstavlja 15 odstotkov dejanske cene ene kave v večini manjših kavarn. Ta delež je po navedbah CNN dovolj velik, da so lastniki manjših kavarn v zadnjem letu morali dvakrat oziroma trikrat povišati ceno kave. Lastnik ene izmed kavarn v Južni Karolini Martin Diedrich je za CNN dejal, da se že dve leti borijo s ceno kave. Pravi, da je zelo težko dvigovati ceno kave, ki jo streže svojim gostom, saj se ti začnejo pritoževati, da je kava preprosto predraga. Imuna pa niso niti večja podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo kave, kot je Starbucks, saj so prav tako morala ceno svoje kave prilagoditi naraščajoči ceni kavnih zrn.

Washington - Več evropskih letalskih prevoznikov bo ameriškim oblastem moralo plačati skupno 504 milijone dolarjev za poravnavo v primeru obtožb, da so se dogovarjali o cenah za tovorne lete. Največ, 350 milijonov dolarjev, bo plačal Air France-KLM. Ameriško pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da so letalske družbe, med katerimi sta poleg Air France-KLM še SAS Cargo Group in Cathay Pacific, priznale krivdo v zvezi z obtožbami, da so več let umetno zviševale cene za prevoz vseh vrst blaga v in iz ZDA. Air France-KLM bo plačal 350 milijonov dolarjev, Cathay Pacific 60 milijonov dolarjev, SAS 52 milijonov dolarjev, Martinair pa 42 milijonov dolarjev kazni. V okviru preiskave je pravosodno ministrstvo obtožilo tudi nekatere druge letalske družbe.

Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) ocenjuje, da se bo dobiček letalskih prevoznikov v letu 2008 znižal za desetino Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je izdalo novo finančno napoved, ki ocenjuje, da se bo dobiček letalskih prevoznikov, ki naj bi letos znašal 5,6 milijarde ameriških dolarjev, v letu 2008 znižal na pet milijard dolarjev. Višje cene nafte je letos kompenzirala 5,9-odstotna rast števila prepeljanih potnikov, rast prihodka letalskih prevoznikov pa je letos višja za 8,4 odstotka. Dobiček prvič po letu 2000 "Prvič po letu 2000 beležimo dobiček. Po letu 2001 so se stroški enote, ki ne vključuje goriva, zmanjšali za 16 odstotkov, produktivnost delovne sile se je povečala za 64 odstotkov, prav tako pa so se za 25 odstotkov zmanjšali stroški prodaje in marketinga," je povedal izvršni direktor IATA Giovanni Bisignani. Največji padec dobička bodo zabeležili severnoameriški letalski prevozniki Severnoameriški letalski prevozniki bodo po letošnjem dobičku zabeležili največji padec dobička v letu 2008, saj naj bi se ta znižal z 2,7 milijarde dolarjev na 2,2 milijona dolarjev. Evropski in azijski letalski prevozniki bodo v letu 2008 beležili manjši padec dobičkonosnosti. Evropski letalski prevozniki bodo zabeležili dobiček, ki bo manjši za od 100 milijonov dolarjev do dveh milijard dolarjev, dobiček azijskih prevoznikov pa bo manjši za 600 milijonov dolarjev.

Približuje se praznični čas, ki ga bodo zaznamovala različna slavja in prireditve Kot vsako leto ob preskoku v novo leto v nobenem večjem mestu ne sme manjkati barvit in veličasten ognjemet. Prehod v novo leto bo tudi letos zaznamovalo veliko število ognjemetov. Ponudnikov izvedbe ognjemeta na prireditvi je zelo veliko, vendar pa moramo že sami vedeti, kaj sploh želimo. Za malo vaško veselico bo zadostovalo že nekaj raket, ki jih pod strokovnim nadzorom spustimo v zrak. Velikih prireditev, kjer je scenarij natančno določen in je tudi varnost zelo pomembna (ognjemet se denimo dogaja neposredno v zraku nad gledalci), pa se lotevajo le najboljši pirotehniki z večletnimi izkušnjami, ki poznajo zakonske podlage glede izvedbe ognjemetov, predvsem pa imajo na voljo najbolj kakovostne pirotehnične izdelke, pri katerih je tveganje nesreče kar najmanjše. Vrste ognjemetov Ognjemetov poznamo več vrst. Za novoletna praznovanja so najbolj primerni klasični ognjemeti z ročnim oziroma analognim prižiganjem, mnogo ponudnikov vžig ognjenega spektakla nadzoruje tudi s pomočjo računalniške tehnologije. Vrhunec pa je ognjemet, ki je zasnovan in izveden tako natančno, da lahko sprožanje in svetenje raket uskladimo z glasbenimi takti, takšno obliko imenujemo piromusicale. Klasične ognjemete strokovnjaki izstreljujejo z manjšega točkovnega izstrelišča, računalniško oziroma digitalno sproženi ognjemeti in pirotehnični muzikali pa se izstreljujejo z dolgih izstrelišč, kot so stadioni, dolge ravne strehe, dolgi splavi, dolgi travniki, ceste, tako da lahko strokovni izvajalec uprizori pravo igro ali gibanje ognja in tudi v zraku je ognjemet mnogo širši kot klasični točkovni ognjemet. Kaj najbolj pritegne gledalce? Če smo pred leti gledali bolj monotone ognjemete, ki so temeljili na prižiganju tako imenovanih kitajskih bomb, je danes ognjemet dobil velik pospešek v kakovosti. Ker se za sprožanje različnih elementov ognjemeta danes pišejo že pravi scenariji, morajo biti tudi pirotehnični proizvodi kakovostni in predvidljivi. Danes je v vsakem kakovostnem ognjemetu večina izdelkov evropskega izvora, ki se od cenene azijske ponudbe ločijo že po obliki učinkov v zraku (polipi, metulji, krone, krone s pestiči, večstopenjske bombe) in čistejših barvah, manj je tudi dima. Vse to pritegne gledalce precej bolj kot monotoni ognjemeti, kjer lahko pirotehnični izdelki zaradi preslabe izdelave tudi odpovejo. "Piromusical" vsekakor sodi med tiste vrste ognjemeta, ki zahtevajo najboljše izdelke, pri katerih bomo natančno vedeli, kdaj se bo sprožil svetlobni efekt, ker pa takšno ognjeno dogajanje v zraku spremlja glasba, tudi gledalec po občutku ve, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku, ter se tako vživi v ritem in scenarij ognjemeta.

Natovo posredovanje v Libiji bi lahko bilo izredno kontraproduktivno v očeh arabske javnosti, so povedali nekateri nasprotniki vojaškega posredovanja v Libiji "Nesprejemljivo je, da Gadafi lastne ljudi ubija z uporabo letal in helikopterjev," pravi britanski premier David Cameron Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je danes posvaril ZDA pred vojaškim posredovanjem v Libiji in dodal, da bi tovrstna akcija za ameriške vojake pomenila smrt. Poudaril je še, da je trenutna situacija povsem drugačna od tiste v času nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha."Bush je pripravo invazije na Irak in Afganistan upravičil s prevaro, imenovano 11. september," je Ahmadinedžad povedal v govoru, ki ga je prenašala državna televizija. Poudaril je še, da je Washington v preteklosti podpiral vse "diktatorje" v regiji. Članice Nata neenotne glede uporabe sile v Libiji Ameriški obrambni minister Robert Gates je v torek zvečer dejal, da na Zahodu ni soglasja glede morebitnega posredovanja Nata v Libiji, in da bi bila razglasitev prepovedi preletov nad Libijo "izjemno zapletena". Eden od zagovornikov prepovedi preletov je britanski premier David Cameron, ki meni, da je "nesprejemljivo", da Gadafi lastne ljudi ubija z uporabo letal in helikopterjev. Po oceni Londona za prepoved preletov ni potreben mandat Združenih narodov, a je novi francoski zunanji minister Alain Juppe zavrnil kakršnokoli vojaško posredovanje brez mandata ZN. Skeptična ostaja tudi Rusija. Gadafijeve sile naj bi bombardirale Ajdabijo na vzhodu Libije Po navedbah očividcev naj bi sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija danes z letali napadle mesto Ajdabija na vzhodu države. Prav tako naj bi Gadafijevim privržencem uspelo ponovno zavzeti bližnjo naftno rafinerijo v mestu Brega, kjer potekajo srditi spopadi. Mesto Ajdabija ob 10. uri po lokalnem času sta bombardirali najmanj dve letali. Gadafijeve sile naj bi že vkorakale v mesto Brega, kjer naj bi se že razvneli spopadi. Prebivalci Brege so dejali, da so Gadafijeve sile s tanki in težkim topništvom napadle mesto. "Natovo posredovanje v Libiji bi lahko bilo izredno kontraproduktivno" v očeh arabske javnosti, je dejal Juppe. Al Senusi: Libija si ne želi kopenskega posredovanja Prepoved preletov pa je podprl libijski prestolonaslednik v izgnanstvu, Mohamed al Senusi, ki je dejal, da bi moralo biti morebitno vojaško posredovanje omejeno zgolj na prepoved preletov. "Naj bom jasen. So razlike med prepovedjo preletov ter vojaškim posredovanjem in libijski narod si ne želi kopenskega vojaškega posredovanja," je v Londonu dejal Senusi.

V šempetrski družbi Iskra Avtoelektrika se zaradi recesije soočajo s precejšnjim upadom prodaje, zaradi česar bo do konca leta brez dela ostalo 200 začasno zaposlenih V Iskri Avtoelektriki so posledice recesije precej opazne, priznava član uprave družbe Tadej Vidic. Kratkoročno je prodaja upadla za med 20 in 30 odstotkov, podobno pa naj bi bilo tudi v prvem četrtletju prihodnjega leta. S proizvodnjo bodo letos zaključili že 16. decembra, do konca leta pa bo brez dela ostalo 200 pogodbenih delavcev, je pojasnil. Že novembra stotim delavcem niso podaljšali pogodbe Število zaposlenih v šempetrski družbi zmanjšujejo tako, da delavcem s pogodbo za določen čas teh ne podaljšujejo. V novembru tako pogodb niso podaljšali okoli 100 zaposlenim, še enkrat toliko pa jih bo brez dela ostalo v decembru, je dejal Vidic. "O zmanjšanju števila zaposlenih za nedoločen čas ne razmišljamo, saj imamo še okoli 150 zaposlenih za določen čas. Zaenkrat o dodatnem nižanju števila zaposlenih nismo razmišljali, vse pa je odvisno od poslovanja v prvem četrtletju leta 2009," je pojasnil. V družbi je trenutno 1850 zaposlenih, na ravni skupine pa nekaj manj kot 3000. Do 30 odstotkov nižja prodaja Posledice recesije so v Iskri Avtoelektriki najbolj vidne na področju prodaje, ki je kratkoročna padla, kot omenjeno, za med 20 in 30 odstotkov. "Naši kupci so zmanjšali naročila, kar pomeni, da moramo zniževati stroške, pri čemer so najbolj na udaru stroški dela," je povedal Vidic. Razmere zaenkrat zahtevajo tudi natančno načrtovanje likvidnost, kar pa zaenkrat še obvladujejo, je dodal. Uprava predlaga zmanjšanje stimulacije delavcev Po besedah predsednika Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije v Iskri Avtoelektriki Valterja Bense uprava šempetrske družbe za prvo četrtletje predlaga zmanjšanje stimulacije delavcev za pet odstotkov, kar se bo poznalo tudi pri plačah, a ne v enako visokem odstotku. Prav poslovanje v prvem četrtletju prihodnjega leta naj bi bilo ob recesiji najslabše, pričakuje Vidic. Zato bodo z delom v proizvodnji letos zaključili že 16. decembra in spet začeli v ponedeljek po novem letu, na nekaterih področjih pa tudi kak teden kasneje, je dodal.

Naša televizijska programa Pop TV in Kanal A sta znova dobila naziv superbrands , kar pomeni, da sodita med 40 najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji. Pop TV je ena od najmočnejših znamk v Sloveniji. Isto velja za Kanal A. Izbrane znamke dobijo poseben nagradni znak, njihov profil pa objavijo tudi v knjigi, ki jo nekateri imenujejo branding biblija . Mednarodna organizacija Superbrands bo na Ljubljanskem gradu predstavila izbor najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji. Naziv Superbrands Slovenija 2008 bodo podelili 40 najmočnejšim znamkam, med katerimi sta tudi programa Pop TV in Kanal A. Izbor je opravil strokovni svet, ki je ocenili preko 800 blagovnih znamk finalistov ter podelil naziv Superbrands Slovenija 2008 tistim znamkam, ki porabnikom ponujajo funkcionalne in/ali emocionalne koristi učinkoviteje, kot to počnejo konkurenčne znamke, so razložili v organizaciji Superbrands Adriatic. Superbrands Pop TV in Kanal A sta naziv Superbrands prejela tudi za leto 2007. Foto Damjan Žibert Mednarodna organizacija Superbrands je edina globalna in neodvisna avtoriteta na področju brandinga označevanja. Prisotna je v več kot 73 državah po vsem svetu, od leta 2006 pa tudi v Sloveniji. Kot organizacija, ki temelji na identifikaciji in imenovanju izjemnih blagovnih znamk, analizira uspehe posameznih blagovnih znamk na vseh pomembnih svetovnih trgih ter tako prepoznava tiste, ki so uspešnejše od konkurence. Nagrajuje jih z neodvisnim in visoko cenjenim Superbrands statusom. V desetletnem obdobju je postal Superbrands priznano merilo uspeha posamezne blagovne znamke.

Učiteljica je z delovnim zvezkom romsko učenko udarila po glavi. To se nikakor ne bi smelo zgoditi. Irena Hlača, ravnateljica OŠ Šmihel "Učiteljica je pri pouku hčer s knjigami udarila po glavi. Udarec je bil močan, zato ji je glavica omahnila naprej. Še dobro, je rekel zdravnik, da ni bilo pretresa možganov," je dogodek, ki se je konec prejšnjega tedna zgodil na podružnični osnovni šoli v Birčni vasi, povzel oče tretješolke. Zdaj jo je strah Učenka je iz romske družine iz naselja v Stranski vasi. Ko smo družino obiskali, je bila zaradi dogodka pretresena, deklica pa je nosila opornico za vratno hrbtenico. "Dve noči že nismo spali, otroka boli, še huje pa je to, da jo je strah. Pravi, da ne gre več v šolo, da je ne bi spet tepli," je izpostavil oče. Z ženo sta hčer opisala kot učenko z velikim veseljem za šolo in lepimi ocenami. "Pri romskih otrocih je takšno zanimanje za šolo, kot ga ima ona, redko," je dejala mama. Opomin učiteljici Irena Hlača, ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Šmihel, pod katero spada podružnica v Birčni vasi, nam je povedala, da so se s starši po dogodku sestali že dvakrat, nameravajo pa se dobiti tudi danes. "Z učiteljico sva se jim opravičili, učiteljica je povedala, da tega ni storila ne zlonamerno ne hote. Udarila pa je ni s knjigami, temveč z mehkejšim delovnim zvezkom," je pojasnila Hlačeva. Učiteljici je takoj izrekla opomin, o nadaljnjih ukrepih pa se bodo odločali po tem, ko se bodo vnovič sestali z učenkinimi starši. "To se nikakor ne bi smelo zgoditi in ni razloga, ki bi smel biti povod za tako dejanje," je prepričana Hlačeva. Deklico bodo, kot je dodala, poskušali prepričati, naj se čim prej vrne v šolo, s starši pa se bodo dogovorili v korist njihove hčere.

Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) je v prvem letošnjem polletju ustvarila 7,7 milijona evrov dobička iz poslovanja in 23,3 milijona evrov dobička iz rednega delovanja. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so se povečali tako prihodki iz poslovanja kot finančni prihodki, prvi za 13 in drugi za sedem odstotkov. Celotna sredstva Kada so konec junija znašala 1,284 milijarde evrov, finančna sredstva pa 1,17 milijarde evrov. Lastniške naložbe predstavljajo 72,14-odstotni delež, dolžniške pa 27,85-odstotnega, so sporočili iz družbe. S polletnim poročilom o poslovanju Kada in njegovih skladov v upravljanju se je danes seznanil nadzorni svet družbe, ki ugotavlja, da se pozitiven trend poslovanja, ki se kaže z dobičkom iz poslovanja in rednega delovanja, nadaljuje tudi v prvi polovici leta 2010. Pokojninski skladi v upravljanju Kada, z izjemo Prvega pokojninskega sklada (PPS), so v prvem polletju poslovali pozitivno. Sklad KVPS je v polletju dosegel 2,10-odstotno donosnost, SODPZ 1,77-odstotno in ZVPSJU 1,75-odstotno donosnost. PPS je v tem obdobju zabeležil negativno donosnost na ravni, in sicer je bila 7,24-odstotna. Čista vrednost sredstev pokojninskih skladov v upravljanju je konec junija znašala 1,065 milijarde evrov, kar je 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Število članov/zavarovancev, ki varčujejo pri Kadu, se je v primerjavi s primerljivim lanskim obdobjem povečalo za dva odstotka na 304.923. V prvem polletju pa je 7403 zavarovancev prejemalo pokojninsko rento PPS. Kad je v letošnjem letu zavezan na račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) konec novembra vplačati 100 milijonov evrov oziroma 51 milijonov evrov več kot v preteklem letu.

Banka Slovenije je predlagala nadzorovano prekinitev delovanja Factor banke in Probanke. Lansko leto sta zaključili z 20 oziroma skoraj 50 milijoni evrov izgube. Vsi varčevalci bodo poplačani, zagotavlja guverner Jazbec. Banka Slovenije je predlagala nadzorovano prenehanje delovanje dveh slovenskih bank Factor banke in Probanke. Minister za finance Uroš Čufer je pojasnil, da so danes na seji vlade, na kateri je bil prisoten tudi guverner Banke Slovenija BS Boštjan Jazbec začeli obravnavati ukrepe za krepitev stabilnosti bank. Tako je vlada na predlog medresorske komisije obravnavala pobudo Banke Slovenija za uporabo dveh ukrepov. S prvim ukrepom je država izdala poroštvo za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti omenjenima bankama. Za Probanko je vlada izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov in 540 milijonov evrov za Factor banko. Guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec je pojasnil, da bi banki lahko zelo slabo vplivali na poslovanje v bančnem sistemu. Drugi ukrep pa je pojasnil Jazbec, ki je povedal, da so na vlado dali predlog za uvedbo postopka nadzorovanega prenehanja delovanja obeh bank. Med razlogi za takšen ukrep je izpostavil neizpolnjevanje pričakovanj po zahtevani kapitalski ustreznosti v obeh bankah, dolgotrajne in negotove postopke dokapitalizacije in pa predvsem izredno šibko likvidnost, ki se je v teh dveh bankah poslabševala. Zaradi tega banki nista sposobni preživeti na trgu, so prepričani v BS. Vsi varčevalci, tako fizične kot tudi pravne osebe, bodo poplačani, zagotavlja Jazbec, banki pa bosta do zaključka vseh poslov delovali povsem normalno, le novih poslov praviloma ne bosta sklepali. Stranke bodo tudi še naprej lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami, opravljale plačilni promet in druge bančne storitve. Postopek lahko traja tudi dve do tri leta, je dejal Čufer. Če bodo ugotovljene nepravilnosti, bodo sledile ovadbe Banka Slovenije si želi predvsem krepiti preostali del bančnega sektorja v državi, hkrati pa zaščititi vse varčevalce v bančnem sistemu, pojasnjuje Jazbec. V BS so izredni upravi naložili, da vsak sum storitve kaznivega dejanja nekdanjih članov uprave in nadzornega sveta banke oziroma drugih zaposlenih prijavi ustreznim organom. Nadzorovano prenehanje pomeni, da bosta obe banki dobili izredni upravi, ki ju je že določila BS. V Probanki bo izredni predsednik uprave Imre Balogh, člana uprave pa bosta še Igo Gruden in Marko Novak. V Factor banki pa bo predsednik izredne uprave Klaus Schuster, Matevž Slapničar in Vitomir Kraševec pa bosta člana izredne uprave. Z imenovanjem izredne uprave so dosedanjima upravama prenehale pristojnosti, naloge nadzornega sveta in skupščine pa bo opravljala Banka Slovenije. Posojilojemalci bodo morali dolgoročna posojila normalno odplačevati. V tem trenutku ne bo nobenih predčasnih odpoklicev posojil, potem pa bo izredna uprava v skladu s svojo politiko in otvoritveno bilanco poskušala ta posojila ali prenesti kamorkoli drugam ali izterjati svoj dolg, je dejal Jazbec. Visoke obrestne mere, ki sta jih jih za depozite ponujali obe banki, so bile po besedah Jazbeca znak, da imata obe banki težave z likvidnostjo. Upamo, da bodo pritiski na pasivne obrestne mere zaradi tega nižji in da bodo nižji tudi pritiski na aktivne obrestne mere, je dejal Jazbec. Jazbec je tudi zatrdil, da si vlada in BS trudita preprečiti scenarij, ki se je zgodil na Cipru. BS sicer zagotavlja, da je likvidnostni položaj drugih bank in hranilnic stabilen, zato likvidacije za še kakšno slovensko banko za zdaj ne gre pričakovati. Vse druge banke imajo tudi zadostne rezerve. Evropska komisija potrdila državno poroštvo in pozdravlja likvidacijo Načrte Slovenije, da zagotovi državno poroštvo za obveznosti Factor banke in Probanke je že odobrila Evropska komisija, ki ocenjuje, da so ukrepi nujni za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji in da ne bodo nepravilno izkrivili konkurence. Komisija ugotavlja, da je državno poroštvo nujno za ohranitev stabilnosti finančnega sistema v Sloveniji in je v skladu s spremenjenimi pravili o državnih pomočeh za banke. Ukrep je bil oblikovan tako, da bo stabiliziral pasivno stran bilanc obeh bank in dal zagotovilo trgom, piše komisija in dodaja, da je ukrep odobrila kot začasno pomoč za obdobje dveh mesecev oz. dokler ne bo sprejela končne odločitve o načrtu prestrukturiranja ali postopnem prenehanju obeh bank. Ta načrt naj bi Slovenija v Bruselj poslala v roku dveh mesecev. Viri pri Evropski komisiji so zatrdili, da odločitev o nadzorovani likvidaciji ni razlog za preplah. Zatrdili so, da v Bruslju odločitev slovenskih oblasti popolnoma podpirajo in da nikakor ne gre za dogodek, ki bi Slovenijo približal programu pomoči. Poudarili so, da so slovenske oblasti naredile pravo stvar. Spomnili so, da sta imeli obe banki težave že dolgo časa. Te so bile dobro znane, banki pa se nista bili spodobni normalno prestrukturirati. Kot poudarjajo viri, gre za nujen korak v procesu čiščenja bančnega sistema, kar je nekaj, kar Slovenija mora storiti in na kar jo v Bruslju vseskozi opozarjajo. So banki odnesli tajkuni? Factor banka in Probanka sta praktično enako veliki, saj vsaka upravlja z okoli milijardo evrov, kar je le dobra dva odstotka slovenskega bančnega trga. Foto Rok Plevnik Factor Banka je imela lani 21 milijonov evrov izgube. V oddaji 24UR so poročali, da je glede na različne vire denar posojala Tomažu Lovšetu, ki naj bi dobil 1,5 milijona evrov posojila. Banka je sodelovala tudi, ko so Grepu za projekt Stožice odobrili dodatnih 115 milijonov posojila. Zdaj ima iz tega naslova v prisilni poravnavi odprto več kot 7-milijonsko terjatev. Odkupovali so terjatve v nasedlem projektu Bužekijan, propadlo Primorje jim še vedno dolguje 1,4 milijona evrov. Pet milijonov so posodili podjetju FB investicije, preko katerega je Igor Bavčar obvladoval in na koncu na kolena spravil Istrabenz. Od njih je dobil denar tudi Zoran Janković, ko je preko KLM naložb kupoval Mercator posojilo v višini 11 milijonov evrov. Še dva milijona pa so posodili tudi zdaj zaprtemu Binetu Kordežu. Podobna zgodba pa je tudi v Probanki. Banka je lani pridelala več kot 50 milijonov izgube, njihov lastnik pa je v stečaju. Ker so na veliko posojali Trimu, so morali terjatve spremeniti v lastniški delež podjetja, ki je zdaj v resnih težavah. Kar 30,2 milijona evrov, ki jim jih dolguje Viator&Vektor je najbrž izgubljenih za vedno, prav tako deset milijonov terjatev do Mariborske livarne Maribor. Banka je posojala tudi propadlima podjetjema Medaljon in Zlata moneta 2, ki so ju ustanovili prav za menedžerski prevzem Probanke, ki pa ni uspel. S kar 90 milijoni evrov so sodelovali tudi pri neuspelem menedžerskem odkupu Avtotehne, posojali pa so tudi Stavbarju več kot dva milijona evrov. Jože P. Damijan Ukrep je nujen, po konsolidaciji le tri ali štiri banke Ekonomist Jože P. Damijan pravi, da je ukrep Banke Slovenija logičen in nujen. To je začetek resne konsolidacije slovenskega bančnega sistema, kjer bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri, pravi. Ukrep je za sanacijo in konsolidacijo slovenskega bančnega sistema nujen. Škoda, da se Banka Slovenije tega ni lotila že pred štirimi leti, saj bi bil v tem primeru strošek za davkoplačevalce bistveno manjši, je prepričan. V luči garancije države za obveznosti obeh bank in bančne vloge po njegovem mnenju ne bi smelo priti do navala na banke, kar je Banka Slovenije tudi hotela preprečiti. Seveda pa tega nikoli ni mogoče izključiti, pojasnjuje. Ocenjuje, da lukenj Factor banke in Probanke nihče ne bi hotel kupiti. Potencialne investitorje iz eksotičnih držav je do sedaj zanimala le njuna bančna licenca za poslovanje v območju evra, vendar pa nikakor ne bi hoteli prevzeti njunih bremen oziroma lukenj, je dejal. Po končani konsolidaciji slovenskega bančnega sistema bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri, meni Damijan. Pričakovati je, da bodo Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pripojene oz. prodane eni od obstoječih domačih bank, izjemoma je možno tudi h kakšni tuji. Če bo seveda pri tujih bankah sploh interes za kaj takega, je sklenil. Soglasje spodbujanju razvoja malih in srednje velikih podjetij Vlada pa je danes dala soglasje tudi h ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij pri Slovenski izvozni in razvojni banki SID. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo s SID podpisalo pogodbo o zagotovitvi sredstev za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa v višini 120 milijonov evrov iz državnega proračuna. S tem bo podprtih najmanj sto razvojnih projektov podjetij, do konca leta 2016 pa naj bi bilo zagotovljeno financiranje najmanj tisočih mikro, malih in srednje velikih podjetij, hkrati pa naj bi ohranili okoli 30.000 delovnih mest.

Razpis je odprt do 9. decembra Zavod za zaposlovanje je objavil povabilo za usposabljanje na delovnem mestu, v katerega se lahko vključijo nekdanji zaposleni v Muri. V usposabljanje se lahko vključijo brezposelni, katerih delo je postalo trajno nepotrebno zaradi stečaja podjetja Mura - European Fashion Design in njenih podrejenih družb Mura - moška oblačila, Mura - ženska oblačila in Muralist. Na javno povabilo se lahko prijavijo tudi delodajalci, ki imajo sedež ali registrirano poslovno enoto s samostojno matično številko v občinah na območju Murske Sobote, Maribora ali Ptuja in izpolnjujejo druge zastavljene pogoje, so zapisali na spletni strani zavoda. Na voljo je 2,26 milijona evrov. Sredstva so pretežno zagotovljena iz evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, 300.000 evrov pa bo prišlo iz državnega proračuna. Povabilo ostaja odprto do porabe razpoložljivih sredstev, oz. do 9. decembra do 12. ure. V usposabljanje se lahko vključijo brezposelni S tem želimo brezposelnim, ki so ostali brez zaposlitve zaradi stečaja omenjenih podjetij, omogočiti praktično usposabljanje pri delodajalcih za pridobitev dodatnih znanj in izkušenj, z namenom povečanja njihovih zaposlitvenih možnosti, namen povabila pojasnjujejo na zavodu. Usposabljanje na delovnem mestu poteka brez delovnega razmerja pod strokovnim vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec. Slednji tako lahko spozna nove sodelavce in jih usposobi za delo na konkretnem delovnem mestu še pred sklenitvijo delovnega razmerja. Bonitete za delodajalce Delodajalcem, ki se bodo vključili v program, bodo povrnili upravičene stroške za izvedeno usposabljanje brezposelnih na delovnem mestu, in sicer stroške mentorja do 150 evrov na mesec, dejanske stroške predhodnega zdravniškega pregleda udeležencev usposabljanja in dejanske stroške njihovega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Udeležencem usposabljanja pa bo zavod izplačal dodatek za prevoz ter dodatek za aktivnost, ki znaša tri evre za vsako uro dejanske navzočnosti na usposabljanju.

Nadzorni svet Vegrada dvomi v resničnost trditev uprave podjetja, da družba ni insolventna. Poleg tega ji očita preseganje pooblastil in netransparentno delovanje. Po pridobitvi vseh podatkov bo NS nemudoma ukrepal, pravijo. Na današnji seji nadzornega sveta Vegrada so člani ponovno pozvali upravo, da najpozneje do petka pripravi celovito poročilo o izpolnjevanju pogojev solventnosti družbe. Kljub nenehnemu zagotavljanju uprave, da družba ni insolventna, pa številne informacije, ki se pojavljajo v javnosti, zbujajo dvom v resničnost njenih trditev. Po pridobitvi vseh potrebnih podatkov, se bo nadzorni svet nemudoma odločil o nadaljnjih ukrepih, ki jih je skupaj z upravo dolžan izvesti, je po današnji seji nadzornega sveta Vegrada sporočil predsednik NS Klemen Boštjančič. NS je upravo tudi pozval, da nemudoma objavi popravek sklica skupščine družbe. Uprava je po navedbah nadzornikov brez sodelovanja NS sklicala skupščino ter oblikovala predloge sklepov brez sodelovanja nadzornega sveta, pri čemer je kršila zakonodajo in presegla svoja pooblastila pri oblikovanju predlogov sklepov za odločanje na skupščini. Nadzorni svet upravi Vegrada očita netransparentnost. Uprava družbe NS ni predložila revidiranega letnega poročila niti družbe Vegrad d. d. niti konsolidiranega letnega poročila Skupine za poslovno leto 2009. NS tudi še ni odločal o predlogu revizorja, kot to zahteva zakon o gospodarskih družbah. Zato predlagani sklepi za odločanje na skupščini ne odražajo dejanskega stanja, temveč so enostransko dejanje uprave, je zapisal Boštjančič. Nadzorni svet je neposredno od revizorja zahteval mnenje in ugotovil, da je izdano mnenje s pridržkom, ki razkriva bistveno kršitev in neupoštevanje pravil računovodenja ter priprave letnega poročila. Ker se z revidiranim letnim poročilom ni seznanil in ga obravnaval, se bo o letnem poročilu morala odločati skupščina, je pojasnil Boštjančič. Netransparentno delovanje uprave NS tudi pravi, da je uprava pri oblikovanju predlogov sklepov za odločanje na skupščini presegla svoja pooblastila. Foto POP TV Za nemoteno spremljanje poslovanja je NS v začetku poslovnega leta upravi predložil podrobno pripravljeno podlago za mesečna in kvartalna poročila o poslovanju družbe ter upravi jasno oblikoval okvir informacij, ki vključujejo vse bistvene elemente, ki jih potrebuje za svoje kakovostno delo in pravočasno sprejemanje odločitev. Poročila in podatki, ki jih je uprava posredovala nadzornemu svetu, niso zadovoljila pričakovanj, saj poročila pogosto niso dostavljena pravočasno in niso vsebovala vseh zahtevanih podatkov in informacij. Tovrstno netransparentno delovanje uprave, ki ne sledi namenom zakonskih določb glede poročanja ter obveščanja nadzornega sveta in pristojnosti nadzornega sveta, nadzornemu svetu ne omogoča pogojev za njegovo delovanje. Nadaljevanje obstoječe prakse od nadzornega sveta zahteva sprejem drugih izrednih ukrepov, katerih cilj je preprečitev oškodovanja družbe, pravi predsednik NS. Nadzorni svet bo po Boštjančičevih navedbah tudi v prihodnje vztrajal na zahtevah po doslednem spoštovanju in upoštevanju njegovih zahtev po transparentnem delovanju uprave ter poslovanju družbe.

Blagovna znamka ameriškega proizvajalca računalnikov Apple je po izračunih lestvice Best Global Brands 2012 vredna 76,57 milijarde dolarjev, Coca-Cole pa še dodatne 1,27 milijarde dolarjev. Apple se je tesno približal Coca-Coli na lestvici najbolj vrednih blagovnih znamk na svetu. Proizvajalec iphonov in ipadov se je na najnovejši lestvici ameriškega svetovalnega podjetja Interbrand zavihtel na drugo mesto ter le še malenkost zaostaja za proizvajalcem kultne brezalkoholne pijače z okusom kole. Blagovna znamka ameriškega proizvajalca računalnikov Apple je po izračunih lestvice Best Global Brands 2012 vredna 76,57 milijarde dolarjev. Kot so danes hkrati v New Yorku in Kölnu povedali predstavniki podjetja Interbrand, se je vrednost Applove blagovne znamke v primerjavi z lanskim letom več kot podvojila. Na lanski lestvici je Apple zasedel osmo mesto, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vrednost Coca-Cole 77,84 milijarde dolarjev Vrednost večnega prvouvrščenega na lestvici - ameriškega proizvajalca pijač Coca-Cola - letos znaša 77,84 milijarde dolarjev, kar je osem odstotkov več kot lani. Pri izračunu vrednosti blagovnih znamk so v svetovalnem podjetju upoštevali finančne rezultate podjetja, pomen blagovne znamke pri odločitvi potrošnikov za nakup ter njeno sposobnost zagotavljanja prihodnjih dobičkov podjetja. Med desetimi največ vrednimi blagovnimi znamkami so še IBM, Google, Microsoft, General Electric, McDonald's, Intel, Samsung in Toyota. Spletni brskalnik Google je tokrat prvič prehitel konkurenčno podjetje Microsoft. S Facebookom na 69. mestu pa je leta 2001 ustanovljena Interbrandova lestvica prvič dobila tudi družabno omrežje. Obstaja sicer več različnih letvic največ vrednih blagovnih znamk. Na lestvici BrandZ, ki jo sestavlja podjetje za tržne raziskave Millward Brown, je lani in letos prvo mesto zasedel Apple.

Ljubljana - Za ljubljanskim ponudnikom rešitev za elektronsko poslovanje je novo rekordno leto. Podjetje Halcom, ki je v večinski lasti družine Čadež, je namreč svoje čiste prihodke od prodaje povečalo še za milijon evrov, čisti dobiček pa se je povzpel na visokih 1,4 milijona evrov. "Halcomova rast poslovanja v lanskem letu je v skladu s preteklimi dosežki, saj je Halcom v zadnjih sedmih letih v povprečju rasel s 15-odstotno letno stopnjo povečanja prihodkov iz poslovanja," so pojasnili v Dnevnikovi gazeli iz leta 2003. "Seveda smo krizo občutili in se prej na njo tudi ustrezno pripravili. Vse sile smo usmerili v trženje svojih produktov in storitev na za nas novih trgih, predvsem v regiji Srednjega vzhoda. Na novih trgih smo nato s pridobljenimi projekti več kot kompenzirali izpad prihodka na domačem trgu," so povedali v podjetju, ki ga vodi Matjaž Čadež. "Halcom že tradicionalno več prometa ustvari v drugi polovici leta, in ker smo še vedno v precej negotovem obdobju, o konkretnih rezultatih ne bi govorili. Lahko pa povemo to, da je po številu zaposlenih Skupina Halcom od konca lanskega leta do danes zrasla za štiri nove sodelavce, kar pomeni, da nas je trenutno 130," so zatrdili podjetju, ki je lani prejelo Zlato nit za najboljšega zaposlovalca. V svoje vrste pa jim je pred dnevi uspelo privabiti tudi dr. Ichaka Adizesa, svetovno uveljavljenega svetovalca na področju menedžmenta sprememb. S 24. majem je namreč postal direktor v upravnem odboru podjetja. "Ta ga je nato imenoval za neizvršnega direktorja. V družbah z enotirnim sistemom upravljanja v tujini je običajno, da je število izvršnih direktorjev uravnoteženo s številom neizvršnih, ki v družbi niso zaposleni in skrbijo za nevtralen in zunanji pogled na poslovanje družbe," so pojasnili. [email protected]

Ljubljana - HSE, Gen Energija in Savske elektrarne Ljubljana so podpisali dogovor o sodelovanju pri projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Po mnenju podpisnikov dogovora je vlaganje v vodni potencial na reki Savi bistvenega pomena za slovensko energetiko in državo kot celoto, so sporočili iz HSE in Gen Energije. Kot so dodali, je slovenska energetska politika vse bolj usmerjena v pridobivanje električne energije iz vode kot strateško pomembnega obnovljivega vira. "Z vidika neizkoriščenega vodnega potenciala Save je odločitev o izgradnji verige hidroelektrarn na tej reki gotovo smiselna," so poudarili. Po mnenju podpisnikov dogovora bodo hidroelektrarne na srednji Savi v veliki meri prispevale tudi k izpolnitvi zahtev evropske direktive o obnovljivih virih energije, hkrati pa omogočile tudi večjo fleksibilnost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. "In končno, z začetkom izgradnje hidroelektrarne na srednji Savi se bo pospešila tudi gospodarska aktivnost v Sloveniji, saj bodo imela pri njem možnost sodelovati številna domača podjetja," so izpostavili. Delež Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v projektu je 60-odstoten, Gen Energije 10-odstoten in Savskih elektrarn Ljubljana 30-odstoten. Cilji projekta so čim prejšnji začetek, izgradnja in upravljanje hidroelektrarn na srednji Savi. "Verjamem, da bomo s skupnimi močmi projekt izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi ne le pospešili, temveč učinkovito pripeljali do konca. Slovenija ga namreč potrebuje in skrajni čas je, da se začno stvari premikati tudi na tem delu reke Save, ki je bil doslej neizkoriščen," je poudaril generalni direktor HSE Matjaž Janežič. Po mnenju direktorja Gen Energije Martina Novšaka, ki se zaveda naraščajočega pomena obnovljivih virov energije za Slovenijo, pa bo "sklenjeno partnerstvo pospešilo izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi in tako tudi zastavljene cilje na tem področju". Osnove prihodnjega sodelovanja so partnerji pri tem projektu danes na delovnem sestanku predstavili ministru za okolje in prostor Roku Žarniću. "Načrtovana gradnja hidroelektrarn na srednji Savi ima v treh energetskih podjetjih, ki so k njej pristopila, trdne temelje in potencial za čim hitrejšo in zanesljivo izvedbo," pa je ocenil minister.

Slovenski turistični delavci si lahko prihodnje leto obetajo prihod tujih gostov tudi iz krajev, ki z letalsko povezavo niso povezani z ljubljanskim letališčem. Iz katerih krajev bodo v Slovenijo leteli nizkocenovni letalski prevozniki, še ni znano. V. d. direktorja direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Marjan Hribar je za zurnal24.si dejal, da bo Slovenska turistična organizacija v skladu s strateškimi usmeritvami spodbujanja razvoja letalskih linij izvedla vse potrebne korake za promocijo Slovenije skupaj z letalskimi prevozniki. "Razvoj bo usmerjen na tiste destinacije, s katerimi Slovenija še nima letalske povezave in ki pomenijo pomembno emitivno tržišče za slovenski turizem," je dejal Hribar. Na vprašanje, za katere destinacije gre, nam na gospodarskem ministrstvu še niso znali povedati. Na odgovore s strani Slovenske turistične organizacije pa še čakamo. Za spodbujanje letalskih povezav Slovenije z najpomembnejšimi turističnimi trgi bo tako Slovenska turistična organizacija po priporočilu vlade izvedla javni razpis. Na podlagi razpisa bo sofinancirala marketinške aktivnosti v podporo vsaj petim novim letalskim linijam po izboru ustreznega izvajalca. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011 (RNUTS), na katerem temelji tudi vsakoletna turistična politika, postavlja dva temeljna strateška cilja – povečati globalno konkurenčnost turističnega gospodarstva in obseg turistične dejavnosti. Med ključnimi prebojnimi točkami slovenskega turizma je bila na prvo mesto umeščena dostopnost Slovenije prek letalskih linij.

Ljubljana - Podjetje Monting SK iz Laškega, ki izdeluje stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne, je letošnja savinjsko-zasavska gazela in tako tudi tretji finalist za zlato gazelo 2008. Podjetje, ki ga vodi Silvester Knez, si je naslov najhitreje rastočega podjetja v regiji zaslužilo z lanskoletno 150-odstotno rastjo čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček pa se je lani zvišal s 423.825 evrov na 1,02 milijona evrov. Monting SK, ki ga je Knez ustanovil leta 2002 in zaposluje 40 delavcev kovinske stroke različnih profilov, na domačem trgu ustvari le 15 odstotkov svojih prihodkov od prodaje, med tujimi trgi pa sta najpomembnejša Rusija in Kazahstan. Med nominirance za savinjsko-zasavsko gazelo sta se uvrstili tudi podjetji Uniforest in Viba. Razglasitev letošnje zlate gazele, ki jo podeljuje časopisna hiša Dnevnik, bo 22. oktobra v Cankarjevem domu. Dosedanja finalista za omenjeno nagrado pa sta poleg podjetja Monting SK še podjetje Rem (dolenjsko-posavska gazela) in podjetje Blažič, robni trakovi (gazela osrednje Slovenije).

Ruske in gruzijske sile se po navedbah generalštaba ruske vojske umikajo iz konfliktnih območij v Gruziji Kot je dejal ruski general Anatolij Nogovicin, tako obe strani izpolnjujeta pogoje iz dogovora o prekinitvi ognja. Gruzijska stran je v nasprotju s tem ruske sile obtožila, da so danes znova izvajale napade z raketami kratkega dosega. Nogovicin, ki je namestnik načelnika generalštaba ruske vojske, je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax še povedal, da so gruzijske sile med vračanjem v vojašnice minirale številne civilne objekte. Gruzijci zapustili strateško pomembno sotesko Kodori Dejal je tudi, da so gruzijske sile popolnoma zapustile strateško pomembno sotesko Kodori. Soteska Kodori je bila do izbruha sovražnosti, ki je sledil gruzijski ofenzivi na separatistično pokrajino Južno Osetijo pred tednom dni, edino območje v drugi gruzijski separatistični pokrajini, Abhaziji, pod nadzorom gruzijskih sil. Nogovicin je sicer danes tudi zavrnil očitke Tbilisija, da so ruske sile v veliki meri uničile strateško pomembno mesto Gori, ki leži na edini cesti med vzhodom in zahodom države. "V Goriju je bilo v četrtek 120 novinarjev, tujih diplomatov in pravoslavnih duhovnikov. Nihče med njimi ni videl domnevnega uničenja," je odločen Nogovicin. »Novega nasilja ni in prekinitev ognja se načeloma spoštuje« Po mnenju Nogovicina sta sicer strani tudi že izpolnili druge pogoje iz mirovnega načrta v šestih točkah, ki ga je Moskvi in Tbilisiju ta teden predložil francoski predsednik in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy. "Novega nasilja ni in prekinitev ognja se načeloma spoštuje. Poleg tega obstaja prost dostop za humanitarno pomoč," je še poudaril Nogovicin. Te izjave so v nasprotju z navedbami gruzijske strani. Tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je namreč izjavil, da so ruske sile z raketami kratkega dosega danes znova obstreljevale gruzijsko ozemlje. Tako naj bi dve raketi tipa iskander padli na Gori oz. pristanišče Poti, tretja raketa pa naj bi pristala blizu plinovoda proti Supsi. Obenem naj bi po gruzijskih navedbah ruske sile z dvema oklepnikoma, dvema helikopterjema in 20 tovornimi vozili vdrle v vojaške oporišče v Potiju.

Dublin - Sodišče v irskem Mahonu je razsodilo, da je nekdanji irski premier in finančni minister Bertie Ahern prejel 209.779 evrov tajnih izplačil, poleg tega pa je o tem večkrat lagal pod prisego. Za zdaj pa niso našli dokazov za obtožbe o korupciji, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Današnja odločitev sodišče je zaokrožila 15-letno preiskavo politične korupcije na Irskem. Ahern, ki je pred sodiščem pričal leta 2007, je takrat zanikal vse obtožbe, a je leta 2008 vseeno odstopil s položaja. Trije sodniki, ki so vodili preiskavo, so sporočili, da Aherna niso mogli obsoditi korupcije, saj niso našli nobenih dokazov, da bi v zameno za prejeti denar nudil kakršne koli usluge, medtem ko je bil v 90. letih minulega stoletja irski finančni minister. Sporočili so še, da Ahern ni podal nobenega "verodostojnega poročila", kako je v 90. letih prejemal denar od svojih poslovnih partnerjev. Priznal je le, da je denar hranil v zasebnih sefih in da zanj ni plačal davkov. Zanimanje javnosti za končno sodniško odločitev, ki je rezultat 15-letnih preiskav, je bilo tako veliko, da se je spletna stran preiskovalcev danes večkrat sesula, še navaja AP.Irska lani z gospodarsko rastjo, trenutno v recesiji Irsko gospodarstvo se je lani po treh letih krčenja ponovno vrnilo h gospodarski rasti. Po prvih ocenah se je irski bruto domači proizvod (BDP) v letu 2011 okrepil za 0,7 odstotka. Ob tem pa je statistični urad danes objavil tudi slabšo novico, da je država tehnično gledano v novi recesiji. Irski BDP se je potem, ko so državo pred zlomom rešili mednarodni posojilodajalci, med letoma 2008 in 2010 krčil. Lani je bila rast zabeležena predvsem na račun rasti izvoza, medtem ko je bila domača potrošnja šibkejša, v sporočilu za javnost pojasnjujejo statistiki. Ob tem pa so razkrili še, da se je v zadnjem lanskem četrtletju irski BDP skrčil za 0,2 odstotka. Po 1,1-odstotnem zdrsu v tretjem lanskem četrtletju je država tako znova v recesiji, ki tehnično gledano nastopi po dveh zaporednih četrtletjih krčenja BDP. Močno zadolžena Irska, ki je bila novembra 2010 prisiljena zaprositi za 85 milijard evrov vredno posojilo držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), počasi okreva. Domača centralna banka državi za letos napoveduje 0,5-odstotno gospodarsko rast.

V prostorih direktorja železnic Gorana Brankoviča so našli skrite kamere, povezane s snemalno napravo Foto: Irena Herak Slovenske železnice so danes obiskali kriminalisti. V prostorih direktorja Gorana Brankoviča so delavci namreč našli prisluškovalne naprave in kamere. Med današnjimi vzdrževalnimi deli v prostorih poslovodstva družbe so našli skrite kamere, ki so bile priklopljene na snemalno napravo. Razlog za namestitev kamer in kdo jih je namestil, še ni znan. Več bo pokazala nadaljnja preiskava, so sporočili iz Slovenskih železnic. Policijo je na vprašanje o preiskavi odgovorila: "Operativno komunikacijski center PU Ljubljana, je bil danes okoli 14. ure obveščen o sumu kaznivega dejanja v enem izmed prostorov stavbe državnega podjetja v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Kriminalisti še vedno opravljajo ukrepe v skladu s 148. členom Zakona o kazenskem postopku (zbirajo obvestila, opravljajo ogled....) in preverjajo okoliščine primera." Z besedo železnice sicer niso omenjene, vendar pa imajo sedež na Kolodvorski 11. Po poročanju Sveta na Kanalu A naj bi sporno kamero nad vrati Brankovičeve pisarne, dal namestiti nekdanji direktor železnic Blaž Miklavčič.

Radičeva pohvalila vlado Vesela sem, da nisem podlegla pritiskom. Najprej so mi prijazno svetovali, naj se s projektom Teš 6 neham ukvarjati. Ker to ni zaleglo, so prišle grožnje z interpelacijo in ovadbe, trdi Radičeva. Nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić in predsednik Zaresa Pavel Gantar sta na novinarski konferenci spregovorila o dogajanju glede gradnje Teša 6. Gantar Ceno nasprotovanja smo plačali na volitvah Gantar je uvodoma pojasnil, da gre pri omenjenem projektu zanesljivo za največji politično-gospodarski korupcijski škandal po letu 1990. Na njegovo spornost in na možno koruptivno ozadje so po njegovih besedah v Zaresu opozarjali že vse od sredine leta 2009, pri čemer so tvegali tudi spore v stranki, ceno nasprotovanja projektu pa naj bi plačali tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah. Kot je znano, sta namreč s svojih položajev odstopila minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in vodja Zaresova poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem, ki sta oba podpirala projekt. Gantar Meh in Vizjak glavna protagonista lobijev Nekdanji predsednik DZ-ja je pri tem opozoril še na besede Uroša Rotnika, nekdanjega direktorja Teša in kandidata SLS-a na volitvah, ki naj bi med volilno kampanjo dejal, da sta prednosti projekta v tem, da je, prvič, dober sam po sebi in drugič, da bo iz političnega življenja zbrisal eno stranko. To je stranka Zares . Glavna skrb vlade v tem trenutku je, kot pravi Gantar, kako nadaljevati projekt, ne da bi si umazali prste. Gradnjo Teša 6 je sicer po njegovem ves čas podpirala neformalna politična koalicija šaleškega in posavskega energetskega lobija, pri čemer je bil prvi pod nadzorom SD-ja, natančneje Srečka Meha, drugi pa SDS-a oz. Andreja Vizjaka, ki naj bi se zaradi projekta srečeval tudi z nekdanjem finančnim ministrom Francem Križaničem. Gantar Koalicija SD-SDS se krha Gantar meni, da se je z nastopom nove vlade ta koalicija med SD-jem in SDS-om začela krhati, saj SDS SD-ja naj ne bi več potreboval. Prepričan je, da je največja vladna stranka začela prevzemati politični nadzor nad projektom. Sedanjim prevzemnikom projekta, ki pa so bili ves čas zraven, tudi Vizjak in Zagožen, je treba gledati pod prste, je zatrdil. Še vedno je prepričan, da bi bilo projekt bolje ustaviti, saj se lahko po njegovem zgodi, da bodo izgube zaradi projekta, ki jih bodo plačala naslednje generacije, večje, kot bi bile v primeru ustavitve projekta. Prav tako naj bi obstajalo tveganje, da bo 6. blok zaradi prevelikih izpustov ogljikovega dioksida zelo malo obratoval . Radičeva Pogodba podpisana v korist Alstoma Radičeva je pojasnila, da se je izkazalo, da so imeli prav, ko so se odločili, da je treba zamenjati nadzornike HSE-ja in posledično Rotnika na čelu Teša, saj naj bi šele takrat začele na dan prihajati prave informacije o dogajanju v zvezi s projektom. Pri tem je izpostavila, da je bila pogodba z Alstomom sklenjena popolnoma v korist francoskega giganta, saj naj bi bila vrednost projekta v pogodba praktično nedoločena. Poudarila je, da vlada Tešu danes postavlja praktično iste pogoje za poroštvo, kot jih je postavila že sama, zato je pohvalila vlado, da ni nekritično pristopila k poroštvu za gradnjo šestega bloka. Dejala je, da so do nje prihajali ljudje, ki naj bi ji prijazno svetovali, naj se neha ukvarjati s projektom, ko pa to ni zaleglo, naj bi se začeli groziti z interpelacijo ovadb.

beograd - Slovenska podjetja so v Srbijo v obdobju med letoma 2000 in 2007 vložila 439,66 milijona dolarjev oz. pet odstotkov vseh tujih neposrednih investicij, ki so pritekle v to državo. S tem so slovenska podjetja šesti največji tuji vlagatelj v Srbiji. Kot je po poročanju srbskih medijev povedal srbski gospodarski minister Mlađan Dinkić, je v Srbijo v omenjenem obdobju priteklo 17 milijard dolarjev, od česar največ v bančni sistem, pet milijard dolarjev. V proizvodnjo so tujci vložili 2,6 milijarde dolarjev, v telekomunikacije 2,4 milijarde dolarjev, trgovino 1,7 milijarde dolarjev in nepremičnine 1,6 milijarde dolarjev. Največji naložbenik v Srbiji so podjetja iz Avstrije, ki so v sedmih letih vložila 2,5 milijarde dolarjev, sledijo podjetja iz Grčije (dve milijardi dolarjev), Nemčije (1,6 milijarde dolarjev), Norveške (1,5 milijarde dolarjev), Nizozemske (476,78 milijona dolarjev), Slovenije, Francije (413,65 milijona dolarjev), Luksemburga (374,43 milijona dolarjev), Madžarske (311,87 milijona dolarjev) in Velike Britanije (273,40 milijona dolarjev). Dinkić je dejal, da trenutno tujce najbolj zanima investiranje v tekstilno in avtomobilsko industrijo, predvsem zaradi kvalificirane in poceni delovne sile, pa tudi zaradi davkov in državnih subvencij.

Sod Stečaj ni nujno najslabša rešitev Odločitev Soda, da v Muro ne vloži pet milijonov evrov, je ob zdajšnjem stanju podjetja pričakovana in smiselna, je dejal minister Lahovnik. Stečaj le vprašanje časa? Po mnenju gospodarskega ministra Mateja Lahovnika namreč Sod s finančnim vložkom v zdajšnji obliki Muri ne bi mogel zagotoviti dolgoročnega obstoja. Kot je še dejal, pa v družbi že dalj časa ni kakršnega koli resnega poslovnega modela in nadzora nad stroški poslovanja, posebej družb v tujini. Samo družba Trendline je lani namreč ustvarila 3,5 milijona evrov izgube. Pregled poslovanja podjetja, ki ga je naročil Sod, pa je pokazal, da je Mura imela lani 5,8 milijona evrov izgube iz poslovanja, v prvem letošnjem četrtletju pa ta po Lahovnikovih besedah znaša že štiri milijone evrov. Minister je opozoril še na nezainteresiranost drugih lastnikov družbe. Omenil je največjega, družbo NFD, ki je imela odločilen vpliv na imenovanje uprave, a niso bili pripravljeni zagotoviti sorazmernega vložka v podjetje. Na odločitev države se je že odzval predsednik Murinega sindikata Drago Forjan in za četrtek napovedal protest sindikalistov pri premierju Borutu Pahorju ter k protestu že pozval zaposlene in vse, ki so vezani na proizvodnjo Mure, ter študente in upokojence. Prav tako v četrtek se bo na odločitev države odzval tudi Murin prokurist Zdenko Podlesnik. Župan Murske Sobote nezaželen na tiskovni konferenci Župan Murske Sobote Anton Štihec je bil presenečen, ko so mu preprečili vstop na novinarsko konferenco gospodarskega ministra Lahovnika, češ da je namenjena le za povabljene. Štihec je dejanje označil za višek nedemokracije in dodal, da se bodo v primeru stečaja družbe zavzemali za najvišje mogoče odpravnine 3.300 zaposlenih, v nasprotnem pa zahtevali odstop gospodarskega ministra. Sod in PDP nista podprla Podlesnikovega načrta Kot je znano, državni Sod izmed 210 milijonov evrov, ki jih bo letos namenil za naložbe Muri, ne namerava zagotoviti petih milijonov evrov, kolikor jih potrebujejo za ohranitev proizvodnje. V Slovenski odškodninski družbi in Posebni družbi za podjetniško svetovanje pa se bodo še naprej zavzemali za dolgoročno rešitev Mure z ohranitvijo perspektivnih programov. Tomaž Kuntarič Sod je povedal, da za Muro obstajata dve možnosti, in sicer, da se ustvari novo, od Mure neodvisno podjetje, ali da v družbo vstopijo tudi vlagatelji, ki so v zadnjem času že pokazali zanimanje. Sod in PDP tako nista podprla programa prestrukturiranja, ki ga je v ponedeljek predstavil prokurist družbe Zdenko Podlesnik. Število brezposelnih pa naj bi po nekaterih navedbah doseglo najmanj 2.000. Kuntarič je še dejal, da se o mora o nadaljnjih korakih odločiti vodstvo družbe, in dodal, da stečaj ni nujno najslabša rešitev. Tudi v stečaju je mogoče ohraniti proizvodnjo, je dejal, kar pa je po njegovih besedah povezano s sposobnostjo stečajnega upravitelja in njegovih ambicij za ohranitev proizvodnje v čim večjem obsegu ter na drugi strani od pripravljenosti partnerjev za nadaljevanje poslovanja s podjetjem v stečaju. Na drugi strani Kuntarič vidi kot najslabšo rešitev postopek prisilne poravnave. Delavci po njegovem mnenju v tem primeru postanejo ujetniki. Družba ima namreč do zaposlenih obveznosti in tako lahko mesece ostanejo brez dohodkov, pri čemer je spomnil na agonijo delavcev IUV-ja in LTH-ja. Za nadaljevanje proizvodnje bi potrebovali pet milijonov Kot je znano, bi morala Mura prejeti pet milijonov evrov, potrebnih za zagotavljanje proizvodnje v juliju in avgustu. Denar naj bi namenili nadaljevanju proizvodnega procesa, reševanju preteklih obveznosti in izplačilu plač 3.300 zaposlenim. Po Podlesnikovem mnenju stečaj ni najprimernejša rešitev. Tako bi lastniki namreč izgubili vse, sam pa meni, da je največje slovensko oblačilno podjetje mogoče rešiti z reorganizacijo. Podlesnik je sicer svoj srednje- in dolgoročni program označil kot perspektiven. Stranke kritične do odločitve države Odločitev države, da ne bo sodelovala pri reševanju Mure, je po mnenju NSi-ja absurdno, arogantno in neodgovorno dejanje. V NSi-ju zato od ministra za gospodarstvo zahtevajo takojšen odstop. Nad odločitivijo so zgroženi tudi v SLS-u. Zame osebno je odločitev Soda in ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika, da se delo na reševanju Mure zaključi s programiranim ali kontroliranim stečajem, katastrofa, je dejal predsednik Radovan Žerjav in pozval premierja Pahorja, da, kot je obljubil, čim prej obišče Muro in osebno predstavi delavcem namere vlade v zvezi s podjetjem v prihodnosti. Poslanec SDS-a Andrej Vizjak je spomnil na državno pomoč Muri leta 2004 v višini 10 milijonov evrov in dodal, da lastnikom in dozdajšnjim upravm očitno ni uspelo prestrukturirati podjetja do te mere, da bi lahko poslovalo učinkovito med krizo. Po mnenju SDS-a bi se ključni lastniki tudi država in največji upniki morali dogovoriti predvsem glede ključnih prihodnjih poslovnih načrtov, ki bi bili učinkoviti tudi dolgoročno. Potreben bi bil načrt poslovnega, finančnega in kadrovskega prestrukturiranja. Tudi v tem primeru je država pokazala mačehovski odnos, je v imenu SNS-a dejal Srečko Prijatelj. Država bi morala po njihovem prepričanju v tem primeru določiti strokovnjake, prevzeti vodstvo, ker ima delež v podjetju, in odkupiti terjatve in dolgove. Ker gre za pomembno blagovno znamko za Slovenijo, bi morala vlada poskrbeti za to, da bi jo s slovenskim znanjem obdržali in rešili propada, je še dejal Prijatelj.

Hrvaška javnost je na nogah. Država bo morala plačati okoli 80 milijonov evrov odškodnin in obresti, ki že tečejo. Na pleča hrvaških davkoplačevalcev je padlo za več kot 80 milijonov evrov novih obveznosti, potem ko je država izgubila dva spora eden je še v presojanju. Londonsko arbitražno sodišče je presodilo o sporu s Hypo banko, o sporu s Atsaldijem pa je presojalo arbitražno sodišče na Dunaju. Italijansko cestno podjetje Atsaldi je leta 1997 dobilo posel za izgradnjo ceste od Zagreba do Madžarske. Dve leti kasneje je vlada Italijanom posel odvzela, v pogodbi pa je bilo zapisano, da mora država v primeru odstopa od pogodbe izplačati odškodnino v višini desetih odstotkov celotnega posla. To pa znese 37 milijonov evrov in pripradajoče obresti. Premier Sanader je prepričan, da bodo zadevi prišli do dna in da bodo odkrili odgovorne za sporne pogodbe. V zadevi Hypo, je avstrijska banka Hrvaško tožila zaradi manjkajočih in zavajajočih podatkov o stanju Slavonske banke, ki so jo Avstrijci kupili leta 1998. Ker so naši severni sosedje odkrili zavajajoče dokumente, v pogodbi pa je bilo zapisano, da za vse nepravilnosti odgovarja prodajalec, so se odpravili na londonsko sodišče. Rezultat dobili so spor v vrednosti 40 milijonov evrov. Hrvaški tisk se je razpisal, da se vlada s tožnikom že pogaja o obliki plačila odškodnine, zamudne obresti pa znašajo 5.000 evrov na dan. Sindikati so na nogah Sindikati so razjarjeni. Pravijo, da mora za to nekdo odgovarjati. Hrvaški delavci morajo za okoli 1.600 kun že plačevati davke, tokrat pa bo več kot pol milijarde kun brez obresti odpihnilo v zrak. V sindikatih so izračunali, da bi za omenjeni znesek, država za eno leto lahko zaposlila več kot 10.000 učiteljev. Prav tako bi za ta denar skoraj 5000 brezdomcev kar dvanajst let lahko jedlo v Zagrebških javnih kuhinjah. Odziv vlade Na razsodbe se je odzval hrvaški premier Ivo Sanader. Izpostavil je, da bo vlada vsem primerom prišla do dna in jih tudi podrobno raziskala. Potrebno je raziskati, kdo je za kaj odgovoren in kako je prišlo do sklepanja spornih pogodb, je dejal Sanader. Premier je še dodal, da na pravosodnem ministrstvu že preučujejo možnosti, ali je poleg mednarodnih arbitraž še kakšna možnost, da bi se lahko zaščitili .

Dow Jones po dveh letih končal pod mejo 11 tisoč Upanje, da je Ljubljanska borza sredi aprila dosegla dno, je danes umrlo. Indeks SBI20 se je znižal za 1,4 odstotka in je najnižje po lanskem marcu. Samo Lukine delnice so se podražile, s simboličnim minusom pa so jo dobro odnesle še delnice Petrola in Pozavarovalnice Sava. Najbolj, za šest odstotkov, je padel Aerodrom dno pri 75,20 evra, ki mu sledi Mercator s 4,7-odstotno izgubo. Krkine delnice so ob 0,64 milijona evrov prometa zdrsnile za 1,6 odstotka in dan končale še nižje, pri 85,75 evra. Vrednost Telekoma, Nove KBM in Gorenja se je znižala za okrog odstotek. Slovenski borzni indeks 7.358 točk je po četrtem zaporednem padcu še deset točk nižje kot po turbolentnih dogodkih sredi aprila. Dow po dveh letih končal pod mejo 11 tisoč Torek je bil na globalnih delniških trgih pester, nervozen in spet negativen. Potem ko so japonske delnice dosegle dvoletno, evropske pa triletno dno, so bile oči uprte v ZDA. Dan se je začel z dveodstotnim padcem indeksa Dow Jones, ki pa je nato zaradi dramatičnega padca nafte na še vedno astronomskih 136 dolarjev okreval in bil za nekaj minut tudi nad gladino. Na koncu je bila njegova vrednost 10.962 točk. To je skoraj odstotek nižje od izhodišča, hkrati pa se je prvič po dveh letih zgodilo, da je elitni indeks dan končal pod 11 tisoč točkami. Na Nasdaqu vsaj nekaj dobre volje Vlagatelji dvomijo, da bo Fedov načrt za rešitev največjih ameriških hipotekarnih posojilnic Freddie Mac in Fannie Mae delnice so v torek padle za več kot 25 odstotkov obrodil sadove. Bančni sektor je bil spet na udaru, tako da so ameriške bančne delnice zdaj najnižje po letu 1996. Nekaj več veselja je bilo na tehnološki borzi Nasdaq. Tamkajšnji osrednji indeks se je v pričakovanju objave dobrih poslovnih rezultatov Microsofta rahlo zvišal 2.215 točk. Po koncu trgovanja je s spodbudnimi poslovnimi rezultati razveselil še Intel.

Francoski Renault je lansko leto sicer končal z dobičkom, a se je ta v primerjavi z letom 2007, ko je znašal 1,42 milijarde, zmanjšal na 599 milijonov evrov. Finančni direktor drugega največjega francoskega proizvajalca avtomobilov Thierry Moulonguet je ob objavi poslovnih rezultatov poudaril, da je skupino močno prizadela finančna in gospodarske kriza ter posledično padec prodaje v drugi polovici leta. Prihodki od prodaje so se zmanjšali za sedem odstotkov, na 37,79 milijarde evrov. Medtem ko so se prihodki še v prvem četrtletju lani povečali za 2,3 odstotka, so se v tretjem četrtletju zmanjšali za 2,2 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je kriza poglobila, pa kar za 28,7 odstotka. Vodstvo družbe bo na skupščini Renaulta, ki bo 6. maja, lastnikom predlagalo, da se zaradi zaostrenih razmer na trgu in posledično slabšega poslovanja dividende letos ne izplačajo. Dolgovi Renaulta so se lani povečali s 5,86 milijarde na 7,94 milijarde evrov. Renault ne bo spreminjal septembra lani sprejetega načrta, po katerem naj bi se s šest tisoč zaposlenimi dogovorili za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja. Približno 1700 zaposlenih je že ostalo brez dela. Koncern bo sicer v prihodnje zmanjšal zaloge, zniževal stroške in poskušal okrepiti sinergije z japonskim Nissanom. Hkrati pa bo Renault še naprej sodeloval z oblikovalci politik z vsega sveta, s katerimi bo skupaj poskušal najti dovolj virov za preživetje. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek predstavil načrt pomoči avtomobilskemu sektorju. Država bo avtomobilskim proizvajalcem Peugeot Citroen, Renault in Renault Trucks zagotovila 6,5 milijarde evrov pomoči. Omenjena podjetja v zameno za posojilo ne bodo smela zapreti tovarn v Franciji. Peugeot Citroen, ki je v sredo poročal o 350 milijonov evrih izgube v letu 2008, in Renault bosta prejela po tri milijarde evrov, medtem ko bo Renault Trucks, ki je v lasti švedskega Volva, prejel 500 milijonov evrov.

London/New York - Svetovne borze je danes zajel pesimizem. Po nazadovanju delniških tečajev v Aziji se je negativno razpoloženje preselilo v Evropo, kjer so delnice na vodilnih borzah v povprečju izgubile skoraj tri odstotke. Na Wall Streetu se krepi zaskrbljenost vlagateljev, da vladni ukrepi ne bodo zadostovali za umiritev gospodarskih razmer. Približno tri ure in pol pred zaprtjem borznih trgov v New Yorku je vrednost industrijskega indeksa Dow Jones nižja za 3,43 odstotka (7580,96 točke), tehnološki indeks Nasdaq pa se je oblikoval pri 1476,10 točke, kar je 3,74 odstotka manj od vrednosti minulega petka (v ponedeljek so bile borze zaradi državnega praznika zaprte). Vse večja zaskrbljenost v ZDA, da tudi najnovejši sveženj 787 milijard dolarjev vrednih spodbud gospodarstvu ne bo dovolj za očiščenje finančnega sistem. Indeksi so se približali ravnem z lanskega novembra, saj analitiki ocenjujejo, da davčne olajšave in ukrepi za krepitev potrošnje ne bodo zadostovali. Evropske borze so se danes z izrazitim padcem odzvale na bojazni in slabe novice, ki prihajajo predvsem iz bančnega sektorja in avtomobilske industrije. Tečaji delnic so tonili tudi zaradi neobetavnega trgovanja na Wall Streetu in svarila bonitetnih agencij pred občutnimi izgubami nekaterih vodilnih bank, ki so močno navzoče na gospodarsko negotovih trgih vzhodne Evrope. Na frankfurtski borzi se je vrednost indeksa DAX znižala za 3,44 odstotka na 4216,60 točke, pariški CAC 40 je izgubil 2,94 odstotka in pristal pri 2875,73 točke, londonski FTSE 100 pa je ni odnesel nič bolje - v primerjavi s ponedeljkom je dan sklenil za 2,43 odstotka nižje pri 4043,13 točke. Drsenje na evropskih borzah je zlasti prizadelo bančne delnice - tako je Societe Generale na pariški borzi izgubila več kot osem odstotkov vrednosti, nemška Deutsche Bank pa v Frankfurtu nekaj več kot štiri odstotke. V Veliki Britaniji se je tečaj delnic Lloyds Banking Group znižal za skoraj šest odstotkov. Agencija za ocenjevanje kreditnega tveganja Moody's je danes opozorila, da negotove gospodarske razmere v državah vzhodne Evrope lahko močno prizadenejo lokalne banke, učinek pa se bo prelil tudi v njihove matične družbe na zahodu, predvsem v banke v Avstriji, Italiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in na Švedskem. Na Dunaju je indeks ATX strmoglavil za 8,62 odstotka na 1480,05 točke, v Budimpešti je BUX oslabel za 2,36 odstotka in pristal pri 11.167,91 točke. Na beograjski borzi se je delniški indeks Belex ob koncu dne oblikoval pri 502,89 točke, kar je 2,04 odstotka nižje kot v ponedeljek. Na negativna gibanja na kapitalskih trgih so se odzvale tudi cene nafte. 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z marčnim rokom dobave se je na newyorški blagovni borzi pocenil za 2,9 dolarja oz. skoraj osem odstotkov na 34,64 dolarja. Za 2,3 dolarja so se pocenile tudi marčne terminske pogodbe za nafto brent v Londonu. Na trgu tujih valut se je tečaj evra znižal za 1,6 odstotka na 1,2577 ameriškega dolarja, kar je najnižja raven v zadnjih treh mesecih. Na londonski borzi se je podražilo tudi zlato, in sicer 942,50 dolarja na 968 dolarjev za unčo.

Ljubljana - V Sloveniji je bilo avgusta registriranih 106.996 brezposelnih oseb, kar je 0,5 odstotka manj kot julija in osem odstotkov več kot avgusta lani. Več je bilo zaposlitev brezposelnih oseb, narašča tudi povpraševanje delodajalcev, je danes objavil Zavod RS za zaposlovanje. Avgusta se je na zavod na novo prijavilo 6500 brezposelnih, kar je 11,8 odstotka manj kot julija in 10,4 odstotka manj kot avgusta lani. Med novoprijavljenimi je bilo 696 iskalcev prve zaposlitve, 1896 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2769 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Od 7066 brezposelnih oseb, ki jih je zavod avgusta odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4051, kar je 1,7 odstotka več kot julija in 2,2 odstotka več kot avgusta lani. Povpraševanje delodajalcev po delavcih se je avgusta po julijskem zmanjšanju ponovno povečalo. Delodajalci so prijavili 17.237 prostih delovnih mest, kar je 10,9 odstotka več kot julija in 15,5 odstotka več kot avgusta lani. Brezposelnost se je avgusta v primerjavi z julijem povišala v treh območnih službah zavoda, in sicer v Trbovljah (za 2,7 odstotka), Kopru (1,8 odstotka) in Novem mestu (0,5 odstotka), v ostalih devetih pa se je znižala, najbolj v Mariboru (-1,9 odstotka).Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom v vseh območnih službah zavoda, razen v Murski Soboti, kjer je bila za 4,9 odstotka nižja kot avgusta lani. V zadnjem letu se je brezposelnost bolj kot na ravni celotne države (omenjenih osem odstotkov) povečala v Novem mestu (+24,6 odstotka), Kopru (+21 odstotkov), Novi Gorici (+15,1 odstotka), Ljubljani (+13,3 odstotka) in Trbovljah (12,3 odstotka). V prvih osmih mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 110.815 brezposelnih, 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V osmih mesecih se je na zavodu prijavilo 61.244 brezposelnih, med njimi največ oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas (28.498) ter trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov (16.367). Prijavilo se je še 6561 iskalcev prve zaposlitve. Iz evidence se je v tem obdobju odjavilo skupaj 64.269 oseb, od teh 42.732 zaradi zaposlitve, kar je 19,6 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2010. Delodajalci so v osmih mesecih prijavili 131.170 prostih delovnih mest, s čimer je bilo povpraševanje po delavcih glede na enako obdobje lani večje za 16,8 odstotka. Največ prostih delovnih mest je bilo na področju predelovalnih dejavnostih, njihov porast pa je bil največji v gradbeništvu (45,2 odstotka) in v predelovalnih dejavnostih (25,1 odstotka).

Ljubljana - Govorice, da je Dars z SCT in Cestnim podjetjem Ljubljana pogodbo za rekonstrukcijo vzhodne ljubljanske obvoznice podpisal šele dan po tragični nesreči pri predoru Golovec, ne ponehajo. Tako smo dobili interni dokument Darsa, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je bila pogodba z izvajalcema res podpisana šele 27. avgusta. Številka pogodbe, ki so nam jo potrdili tudi v Darsu, je namreč podobna številkam pogodb, ki so jih podpisovali 27. avgusta, medtem ko se številke pogodb, ki so bile podpisane 7. avgusta, močno razlikujejo od številke pogodbe za rekonstrukcijo vzhodne ljubljanske obvoznice. Toda na Darsu kljub temu vztrajajo, da je bila pogodba s SCT in Cestnim podjetjem Ljubljana podpisana že 7. avgusta, neskladje v številkah pogodb pojasnjujejo z zagotovilom, da "oštevilčenje pogodb ni odvisno od datuma podpisa pogodbe, ampak od tega, kdaj je bila pogodba vnesena v evidenco v glavni pisarni". Zakaj je bila pogodba za rekonstrukcijo ljubljanske vzhodne obvoznice v evidenco vnesena sočasno kot pogodbe, ki so se sklepale konec avgusta, niso pojasnili. Da naj bi Dars pogodbo podpisal šele dan po omenjeni nesreči, kar pomeni šele 20 dni po začetku del in tri tedne po postavitvi cestne zapore, je v začetku septembra razkril tednik Mladina. V Darsu očitke, da so pogodbo antidatirali, torej da so ob podpisu nanjo namerno zapisali napačen datum, s katerim bi zakrili, da je bila pogodba podpisana šele po nesreči, odločno zanikajo. Prav tako zanikajo, da bi ponaredili datum na dopisu ajdovskega Primorja, da se odpoveduje pritožbi na sklep o izbiri SCT in Cestnega podjetja Ljubljana. Ta dopis ima namreč datum 6. avgust 2007, po nekaterih namigih iz Darsa, naj bi bil poslan precej kasneje. V Darsu so na vprašanje, ali bodo preverili sume ponareditve listin, odgovorili, da so bili na sum nepravilnosti opozorjeni z vprašanji nekaterih medijev, zato "smo takrat takoj preverili, ali je prišlo do kakšne nepravilnosti, vendar te niso bile ugotovljene".

Za podražitve krivi proizvajalci Trgovinska zbornica je spet ugotovila, da je za vse podražitve hrane krivo povišanje cen pri proizvajalcih. S tem zavračajo namigovanja o kartelnih dogovarjanjih oziroma o akcijah, s katerimi naj bi trgovci zavajali kupce. Nasprotno naj bi posamezni trgovci z različnimi akcijami ter pogajanji s proizvajalci in distributerji vplivali na to, da so posledice podražitev za porabnike čim manjše. Upravni odbor ostro zavrača vsa namigovanja zveze potrošnikov, urada za varstvo konkurence, tržnega inšpektorata in izjave nekaterih politikov o kartelnih dogovarjanjih, ki naj bi vplivala na podražitve. Trgovci se bodo še naprej zavzemali za nizke cene Trgovci zagotavljajo, si bodo tudi v prihodnje prizadevali za blaženje posledic podražitev in prilagajanje ponudbe različnim segmentom kupcev tudi s kakovostnimi in cenovno različnimi izdelki. Ne morejo pa prevzemati odgovornosti in krivde za razloge, ki so posledica velike razdrobljenosti in manjše produktivnosti pri proizvodnji hrane.

Vladi kljub naglici pri spreminjanju zakonodaje ni uspelo preprečiti menedžerskega odkupa Merkurja.

New York/Tokio - Borza v Tokiu se je na novice iz ZDA o reševalni akciji države za dve hipotekarni banki odzvala z močnim zvišanjem tečajev delnic. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je poskočil za krepkih 412,23 točke oz. 3,38 odstotka in današnje trgovanje končal pri vrednosti 12.624,46 točke. Ameriška vlada je v nedeljo sporočila, da prevzema nadzor nad hipotekarnima bankama Fannie Mae in Freddie Mac, ki ju je kriza na nepremičninskem trgu pahnila na rob propada. S tem naj bi se izognili krizi ameriškega finančnega trga, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Japonski finančni minister Bunmei Ibuki je načrt ameriške vlade pozdravil. To utegne pripomoči k umiritvi ameriškega finančnega trga in s tem pozitivno vplivati na svetovno gospodarstvo, je dejal Ibuki. Na borzi v Tokiu so se danes podražili predvsem vrednostni papirji bank in sektorja vrednostnih papirjev. Pocenile so se le delnice elektro in plinskih podjetij, proizvajalcev papirja in kartona ter letalskih prevoznikov. Vlagatelji na borzi v Tokiu so po besedah borznih posrednikov pozorno spremljali usodo ameriških hipotekarnih bank Fannie Mae in Freddie Mac, saj imajo japonske banke visoke zaloge vrednostnih papirjev, ki sta jih izdali obe finančni ustanovi. Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones prejšnji teden znižal za 2,80 odstotka na 11.220,96 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 4,70 odstotka na 2255,88 točke.

Presenetijo, navdušijo in prevzamejo s svojo neverjetno velikostjo, osupnili boste, ko boste ugotovili, česa vse so zmožni in kako drobni smo v primerjavi s temi orjaki. Šokira tudi njihova cena. Rezervirani so za največje! Največje tovorno letalo je ukrajinski Antonov An-225! Antonov An-225 Mriya kar pomeni sanje je največje transportno letalo na svetu. V osnovi so ga naredili kot transporterja za sovjetsko-ruski raketoplan Buran, ki pa nikoli ni dočakal redne uporabe. Trenutno na svetu v operativni uporabi leti le eden An-225, in sicer v floti ukrajinske letalske družbe Antonov Airlines. Prazen tehta 285 ton, ima 1300 m&sup3, uporabnega tovornega prostora, maksimalna skupna teža, s katero še lahko poleti, pa je neverjetnih 640 ton! Dolg je 84 metrov, razpon čez krila znaša dobrih 88 metrov, s polnimi rezervoarji lahko leti 15.400 km, polno naložen pa dobrih 4000 kilometrov. V Guinnessovi knjigi si lasti prek 200 rekordov. Še cena? Novega bi vam naredili za od okoli 250 milijonov evrov dalje , če bi jih seveda pregovorili, da ponovno obudijo proizvodno linijo. Oglejte si še nekatere presežke med gromozanskimi vozili, tukaj so največja ladja, motor, tovornjak, podmornica, helikopter, rolka, kolo in tudi nemški tank iz druge svetovne vojne, ki mu je manjkalo le nekaj tednov, pa bi lahko zasukal tok zgodovine čisto drugače ...

Do včeraj je veljalo, da gre predvidena hitra cesta do Velenja čez posestvo Janeza Janše, od včeraj te trase ni več Ministrstvo za infrastrukturo je brez pojasnil preklicalo javno obravnavo druge trase hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem, ki prečka Janševo posestvo 50 metrov od hiše. Namesto tega naj bi obudili prvo, dražjo različico. Dražjo za davkoplačevalce, ne za Janšo. 13 kilometrov je bila dolžina razgrnjene trase hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem. V kabinetu velenjskega župana Bojana Kontiča nam niso znali pojasniti, zakaj je ministrstvo za infrastrukturo in prostor čez noč odpovedalo javno obravnavo ter umaknilo drugo varianto trase državne hitre ceste (tako imenovane F3b) na tretji razvojni osi, ki poteka prek občin Velenje, Žalec in Polzela. S tem niso seznanjeni, so nam pojasnili. Brez pojasnil tudi na ministrstvu 200 milijonov evrov je okvirna cena druge variante trase hitre ceste F3b čez Janševo posestvo do Velenja. Zakaj je bila javna obravnava preklicana, nam ni pojasnil niti Boštjan Rigler, generalni direktor direktorata za infrastrukturo, ki je podpisan pod odpoved obravnave. »Obrnite se na direktorat za prostor, ki vodi postopek,« nam je odvrnil. Z direktorata za prostor oziroma ministrstva pa so pozneje sporočili: »Trase, ki je že v fazi razgrnitve sprožila tako buren odziv lokalnih skupnosti in ki je bila že v fazi razgrnitve deležna tolikšnega nasprotovanja javnosti, ni mogoče umestiti v prostor.« Ali je posredoval premier Janša? 300 milijonov evrov je okvirna cena prve variante trase hitre ceste, ki bi potekala čez Braslovče do Velenja. Na kabinet predsednika vlade smo naslovili vprašanje, ali je sam posredoval, da je bila obravnava odpovedana, in kakšno je njegovo mnenje o trasi, ki je umaknjena oziroma zamrznjena. Odgovora nismo dobili. Zdaj že nekdanja trasa je potekala le lučaj od Janševe hiše in prečkala sadovnjak ob hiši, je pred nedavnim razkril Dnevnik. Predsednik vlade pa je tisti, ki na koncu podpiše državni prostorski načrt, s katerim se določi trasa. Za zdaj ni znano, kdaj bo trasa vnovič razgrnjena in kdaj bodo javne obravnave trase. Po neuradnih informacijah pa naj bi spet obudili prvo varianto ceste čez Braslovče, ki naj bi bila sto milijonov evrov ali polovico dražja.

Zagreb - Predstavniki hrvaškega državnega tožilstva so se danes v Celovcu sestali na delovnem srečanju z avstrijskimi kolegi, ki delajo na primeru banke Hypo Alpe Adria, so sporočili na spletni strani hrvaškega državnega tožilstva. Kot so dodali, so dosedanje sodelovanje in medsebojno pravno pomoč v postopkih, ki potekajo glede ugotovljenih nezakonitosti v poslovanju bivših odgovornih oseb v Hypo banki, ocenili kot dobro. Dogovorili so se tudi o smernicah nadaljnjega sodelovanja glede izmenjave dokumentacije in medsebojne pravne pomoči. Afera Hypo je dodobra pretresla Hrvaško, kjer naj bi bila vanjo med drugimi vpletena bivši premier Ivo Sanader in upokojeni hrvaški general Vladimir Zagorec, ki je v torek zavrnil obtožbe, da je sprejel posojila brez ustreznih jamstev. Sanaderja je z aferami v Hypo banki prejšnji teden povezala ena izmed ključnih prič avstrijskih preiskovalcev Christian Rauscher, ki je bil vodja oddelka banke za finance in je v koroški banki delal med letoma 1999 in 2005. Sicer pa tudi slovenska policija od julija vodi predkazenski postopek v povezavi z delovanjem banke Hypo Alpe Adria, zaenkrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti ter zlorabe osebnih podatkov. Kot so poročali mediji v regiji, je pod drobnogledom preiskovalcev tudi poslovanje Hypo banke v Srbiji in Črni gore. Srbski notranji minister Ivica Dačić naj bi se danes ob robu srečanja notranjih ministrov Salzburškega foruma pogovarjal z vodjo avstrijske kriminalistične policije o preiskavi o morebitnih nepravilnostih v Srbiji.

Šoštanj - Novi direktor Termoelektrarne Šoštanj Peter Dermol se je danes odzval na poročanje Dnevnika. Pojasnil je, da informacije o domnevno spornem priznanju petih let delovnih izkušenj širijo tisti, ki projektu Teš 6, Sloveniji in njenemu gospodarstvu ne želijo dobro. "S tem se ne bom obremenjeval, meni je dovolj, da vidim, da mi zaposleni stojijo ob strani in mi zaupajo. V preteklosti sem že bil dežurni v elektrarni, kar pomeni, da sem jo praktično sam vodil. Ti očitki so brezpredmetni in se z njimi ne bom ukvarjal," je še pojasnil Dermol. Iz Dnevnikove tiskane izdaje: Nadzorniki pri imenovanju Dermola zamižali na obe očesi Za projekt bloka šest doslej porabili skoraj milijardo evrov V današnji izjavi za javnost je Dermol v Šoštanju še povedal, da je bila za projekt bloka šest doslej porabljena skoraj milijarda evrov in da po noveliranem investicijskemu načrtu pridobitev uporabnega dovoljenja pričakujejo februarja leta 2016. Dermol je povedal, da je večina odprtih finančnih vprašanj do glavnega izvajalca del Alstoma in podizvajalcev že zaprta, glede nadaljnjega financiranja projekta Teš 6 pa je pojasnil, da se je treba prilagajati dejanskem stanju, projekt optimalizirati, tudi časovno. Ob primopredaji poslov, ki je z vršilcem dolžnosti direktorja Teša Francem Roscem potekala prejšnji teden, Dermol ni opazil nobenih "okostnjakov". "Res je, da poročil s primopredaje še nimam, ko jih dobim, se bo več vedelo. Če so bile kakršne koli nepravilnosti, bodo to raziskali pristojni organi," pravi Dermol. Dermol: Vsi pripetljaji so stvar preteklosti Priznal je, da so zapleti pri pridobitvi posojila s strani Evropske investicijske banke in Alstomov suspenz del pri gradnji Teša 6 vplivali vsaj v psihološkem smislu. Po Dermolovi oceni so vsi pripetljaji stvar preteklosti. Njegova vizija je pogled v prihodnost. "S temi zadevami iz preteklosti se ne mislim obremenjevati, moramo oceniti trenutno stanje na projektu Teš 6 in sprejeti strategijo za naprej," je dejal Dermol. Na vprašanje, ali so ogroženi terminski načrti izvedbe Teša 6, je Dermol odgovoril, da tega ne more ne potrditi ne zavreči. Po njegovi oceni je skladno s terminskim načrtom v Teš prispel več kot 400-tonski blok transformator, ki ga bodo danes pripeljali neposredno na gradbišče Teš 6, po terminskem načrtu prihaja tudi ostala tehnološka oprema. Po navedbah direktorja bo ocena stanja, ki je v izdelavi, razkrila več podrobnosti. Dejal je tudi, da vsa fizična dela na gradbišču potekajo skladno s pričakovanji in ni nobenih težav.

Cenovni pritiski v branži naraščajo Hčerinska družba Gorenja, švedski Aska, se je odločil preseliti celotno proizvodnjo v Velenje. Po selitvi prihodnje leto bodo na Švedskem sicer ostali oddelki za razvoj in upravljanje znamke Asko. V mestu Vara na Švedskem, kjer je postavljeno podjetje Asko, bo tako ostalo 50 od približno 500 zaposlenih. Proizvodnja v Vari je približno sedem odstotkov strukture proizvodnje skupine Gorenje, je družba sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze. Upravni odbor Aska je odločitev sprejel na podlagi podrobnih analiz o različnih možnostih za prestrukturiranje družbe in po koncu pogajanj z reprezentativnimi sindikati glede teh možnosti. Preselitev celotne proizvodnje, vendar ohranitev razvojnega oddelka kot tudi oddelka za upravljanje blagovne znamke in marketing, se je izkazala kot najbolj optimalna z ekonomskega vidika. V Velenje pralni, sušilni in pomivalni stroji Selitev proizvodnje iz Vare v Velenje bo potekala v dveh korakih. Proizvodnja pralnih in sušilnih strojev se bo na Švedskem končala 31. januarja 2013 in nato aprila začela v Velenju, proizvodnja pomivalnih strojev se bo na Švedskem končala 30. junija 2013 in septembra začela v Velenju. Cenovni pritiski v panogi naraščajo Skupina Gorenje je švedsko družbo Asko prevzela leta 2010. Kljub številnim projektom za izboljšanje poslovanja posluje Asko negativno in slabše od načrtovanega. Poleg tega se konkurenca proizvajalcev iz držav z nizkimi stroški kot tudi največjih igralcev, ki v zadnjih nekaj letih povečujejo delež proizvodnje v državah z nizkimi stroški, povečuje, pritiski na prodajne cene pa zaradi presežnih kapacitet in gospodarskih razmer naraščajo. Del proizvodnje iz Velenja v Srbijo Odločitev o preselitvi proizvodnje iz Švedske je del dejavnosti za optimizacijo proizvodnih lokacij, ki jih skupina Gorenje izvaja v skladu s strateškim načrtom za obdobje 2012-2015. V okviru programa je tudi selitev dela proizvodnje iz Velenja v Srbijo. Predsednik uprave Franjo Bobinac je sicer zagotovil, da Gorenje ostaja v Velenju.

Jadralni navdušenci se bodo pomerili na relaciji Izola Portorož. Ljubitelje morja, navtike in vetra, ki ne bodo stopili na jadrnice, pa čakajo spremljevalne ladje, s katerih si bodo lahko regato ogledali prav od blizu. Na Obali bo prihodnjo soboto že šestič potekal navtični dogodek leta Marinada 2009. Prireditev je namenjena vsem ljubiteljem morja, navtike, jadranja, članom številnih slovenskih navtičnih in jadralnih klubov. Marinada se bo začela točno opoldne s štartom v Izoli in ciljem v Portorožu. Regata je namenjena vsem jadrnicam po razvrstitvi Open in J-24, za tehnično izvedbo pa bo kot vsako leto poskrbel Burin Yachting Club v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije. Vsi drugi, ki se regate ne bi udeležili kot tekmovalci, pa bodo regato lahko spremljali s spremljevalne ladje in uživali na ribjem pikniku. Za večje skupine ali podjetja je organizator predvidel tudi možnost najema drugih motornih plovil in jadrnic. Športnemu delu prireditve bo sledilo druženje skoraj 400 članov Burin Yachting Cluba in več kot 600 tekmovalcev z regate, pokroviteljev in partnerjev ter navtičnih profesionalcev, ki več let uspešno sodelujejo z Burin Yachting Clubom ter vseh na prireditev povabljenih novinarjev. Priložnostna pogostitev bo potekala v kongresnem delu Avditorija Portorož, kjer bo tudi svečana podelitev pokalov najboljšim na regati Marinada. Med udeležence regate bo organizator tudi v letošnjem letu z naključnim žrebom podelil bogate nagrade. Večerni del bo v Amfiteatru portoroškega Avditorija sklenil priznani hrvaški pevec Tony Cetinski. Komur po koncertu še ne bo dovolj druženja s starimi in novimi prijatelji, bo na voljo vse do jutranjih ur ob turbolentni glasbi didžejev tudi Marinada After Party.

Na shodu ob 16. obletnici delovanja Socialnih demokratov so se predstavili kandidatki stranke za evropske volitve. Socialni demokrati so 16. obletnico delovanja stranke obeležili s shodom v ljubljanski Hali Tivoli,ki je bil namenjen tudi predstavitvi kandidatov SD za evropske volitve. Predsednik stranke Borut Pahor je izpostavil pomen evropskih volitev. Poudaril je, da je za njihov izid izjemnega pomena volilna udeležba. Močnejši bomo vsi Po Pahorjevih besedah Socialni demokrati spremembe, za katere so dobili odgovornost na lanskih parlamentarnih volitvah, uveljavljajo v izjemno zahtevnih časih. Pomembno pa se mu zdi, da državo skozi krizo vodi ravno Socialna demokracija s svojimi vrednotami in moralnimi usmeritvami. ''Tisto, kar vodi SD pri njenem ravnanju, je, da gremo skozi to krizo tako, da bomo iz nje izstopili močnejši vsi, ne samo nekateri,'' pravi Pahor. Suverene osebnosti Kandidate SD na evropskih volitvah, ki so se danes tudi predstavili na shodu, je Pahor opisal kot suverene osebnosti, ki se bodo odločale tako, ''kot jim veleva njihovo moralno in politično prepričanje'', skupaj z drugimi socialisti in socialnimi demokrati v Evropskem parlamentu. Če pa bo prišlo do križanja interesov politične skupine z interesi naše države, pa so po Pahorjevem mnenju ''to tiste sorte ljudje, ki bodo znali oceniti, da je interes naše države prvi''. Zbrane je nagovoril tudi nosilec liste SD na volitvah, Zoran Thaler.

Novi direktor Vegrada delavcem, ki niso dobili obljubljenih plač, zagotavlja, da bo od banke dobil denar še ta teden, in to s pomočjo sodišča. Zakaj banka noče izplačati denarja, sicer ni jasno. Novi direktor Medved obljublja plače še ta teden. Sprva je kazalo, da je problem, zaradi katerega več kot 1000 delavcev Vegrada ni prejelo plač, v verifikaciji podpisa prisilne upraviteljice na banki, vendar zdaj kaže, da so težave drugje. NLB očitno noče izplačati 200 tisoč evrov zaradi drugih ovir. Zakaj, nočejo povedati ne sindikalisti ne novi direktor Boris Medved. Medved sicer obljublja, da bodo plače še ta teden, saj se bodo, kot pravi, že jutri obrnili na sodišče in prek tega zahtevali denar. Predsednik svobodnega sindikata v podjetju Samo Mastnak, ki je tudi član tričlanskega nadzornega sveta družbe, je današnje pogovore z novim vodstvom ocenil kot dobre in konstruktivne. Dogovorili smo se za stvari, ki so nujno potrebne, da se izpeljejo v tem trenutku, je dodal. Stavke torej ne bo. V. d. sekretarja velenjskega območnega svobodnega sindikata Srečko Čater pa je dodatno pojasnil razloge, zakaj delavci še niso prejeli dogovorjenega izplačila. Po njegovih besedah si je banka vzela pravico in zadržala 217.000 evrov sredstev, ki so bila namenjena izplačilu dogovorjenih plač. Podjetje po Mastnakovih besedah tudi že zbira sredstva za izplačilo plač za avgust, ki bi morale biti poravnane do 18. septembra. O izplačilu preostanka junijskih in celotnih julijskih plač pa se bo sindikat z vodstvom podjetja po Čatrovih besedah pogovarjal po 20. septembru. Do 1. oktobra čas za prijavo terjatev Vegrad je od 1. septembra v postopku prisilne poravnave. Po podatkih Vegrada je bila družba konec junija letos upnikom dolžna 240,7 milijona evrov, prisilna poravnava, ki jo mora potrditi 60 odstotkov upnikov, pa bo v primeru potrditve najbolj učinkovala na navadne terjatve. Teh je bilo konec junija za skoraj 186 milijonov evrov, velenjski gradbinec pa tem upnikom v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. Upniki imajo do 1. oktobra čas, da prijavijo svoje terjatve.

Domače napovedi bolj optimistične Slovenski BDP se bo letos znižal za dva odstotka, prihodnje leto pa za 0,4 odstotka, je napovedal OECD, ki kot razlog navaja ukrepe za javnofinančno konsolidacijo in proces razdolževanja bank in podjetij. Krčenje slovenskega gospodarstva se bo nadaljevalo tudi letos in prihodnje letos, ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Tri institucije, trije nabori številk Dveodstotni padec BDP-ja je Sloveniji že napovedala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD, ki za prihodnje leto napoveduje še dodatno 1,1-odstotno krčenje gospodarstva, po napovedih Mednarodnega denarnega sklada pa naj bi slovenski BDP letos padel za en odstotek, prihodnje leto pa napoveduje 1,4-odstotno rast. Številke Evropske komisije po drugi strani kažejo 1,4-odstotni upad gospodarske dejavnosti v letu 2012 in 0,7-odstotno rast v letu 2013. Brezposelnost bo še naraščala Brezposelnost se najverjetneje ne bo stabilizirala pred letom 2013, medtem ko bo inflacija pod nadzorom, še ugotavlja OECD. Letošnja stopnja brezposelnosti bo 8,8-odstotna, prihodnje leto pa bo zrasla na 9,2 odstotka. Letos naj bi se povišala tudi inflacija, ki bo po napovedih OECD-ja višja, saj naj bi cene življenjskih potrebščin narasle za 2,4 odstotka. Leta 2013 naj bi inflacija padla na 1,4 odstotka. Varčevanje bo prizadelo gospodarsko dejavnost OECD sicer priznava, da je vlada sprejela ambiciozen sveženj varčevalnih ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja, vendar dodaja, da bo varčevanje prizadelo gospodarsko dejavnost. Domače napovedi prizanesljivejše V OECD-ju so tako precej bolj črnogledi, kot kažejo domače napovedi, saj Urad za makroekonomsko analizo in razvoj napoveduje le 0,9-odstotni padec BDP-ja za letos in 1,1-odstotno rast prihodnje leto. Banka Slovenije je krčenje gospodarstva ocenila na 1,2 odstotka in napovedala 0,6-odstotno okrevanje prihodnje leto. V Umarju so pojasnili, da je bila njihova napoved pripravljena kasneje in je zato lahko v večji meri upoštevala učinke sprejetih ukrepov fiskalne konsolidacije in njihov vpliv na domače povpraševanje. Razlika v napovedi padca BDP-ja je zlasti posledica različnih pričakovanj glede gibanja uvoza in izvoza, saj je napoved uvoza OECD-ja precej višja, posledično pa je manjši prispevek mednarodne menjave k BDP-ju, so pojasnili v uradu.

Ameriški BDP v zadnjem četrtletju padel za 3,8 odstotka Težko je verjeti kar eno leto je bilo treba čakati, da je indeks SBI20 mesec končal višje, kot ga je začel. Januarski pribitek znaša dobre štiri odstotke. Končno so bile torej delnice donosnejše kot bančne vloge, toda bili bi skrajno cinični, če bi trdili, da se je na Ljubljansko borzo vrnil optimizem, saj so bili lanski padci tako hudi, da pozitiven januar še ne pomeni nič, zlasti, ker ga je spremljal zelo klavrn promet, ki je tudi do 10-krat nižji kot v zlatih borznih časih. Vlagatelji so lahko zgolj veseli, da po lanski katastrofi trg ne drsi več. Slovenski borzni indeks se je v petek zvišal za 0,17 odstotka, na 3.836 točk. Sodišče prikimalo Mercku S Krkinimi delnicami je bilo tokrat za 0,34 milijona evrov prometa. Njihov enotni tečaj se je znižal za 0,2 odstotka, na 54,3 evra. Podjetje je sporočilo, da njena hčerinska družba Krka-Polska zaradi domnevne kršitve patenta ne sme proizvajati in prodajati zdravilo monkasta. Varšavsko sodišče je namreč ugodilo zahtevi ameriškega velikana Mercka. Telekom se je četrtič zapored podražil in dnevni vrh dosegel pri 127,20 evra. Največja rast je uspela Savi in Gorenju, medtem ko so dober odstotek izgubile delnice Pozavarovalnice Save, Petrola in Aerodroma. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,22 % 54,32 EUR TELEKOM 0,33 % 126,67 SAVA 3,68 % 245,98 NOVA KBM -0,43 % 9,35 MERCATOR -0,69 % 160,33 PIV. LAŠKO 0,50 % 45,83 SAVA RE -1,12 % 12,36 INTEREUROPA 0,00 % 9,30 AERODROM -1,37 % 27,45 ZAV. TRIGLAV -0,06 % 16,30 Dow Jones po treh dneh rasti izgubil 2,7 odstotka Po odlični prvi polovici tedna so se vlagatelji na mednarodnih trgih v četrtek spet streznili, ko so ugotovili, da se težave na trgu dela v ZDA še naprej poglabljajo, nepremičninske krize pa še zdaleč ni konec. Objavljena sta bila namreč podatka, da je v zadnjem tednu število prosilcev za denarno pomoč v času brezposelnosti poraslo na rekordnih 588.000, prodaja hiš pa je decembra padla najbolj od začetka merjenja leta 1963 in je bila 45 odstotkov nižja kot leto prej v istem mesecu. Delniški indeks Dow Jones 8.147 točk se je po treh dneh lepe rasti znižal za 2,7 odstotka, Nasdaq 1.507 za 3,2 odstotka. Banke gor, dol, spet gor ... Taka je žal trenutna realnost. Recesija je namreč tako huda, da je utopično upati na daljše obdobje rasti. V takih razmerah blesti zlato, ki je poraslo nad 920 dolarjev, medtem ko je cena ameriške lahke nafte padla na 41 dolarjev. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 796 točk se je znižal za 1,8 odstotka, potem ko so banke izgubile kar precej tistega, kar so pridobile v odlični sredi. Na negativni strani so bili tudi farmacevti. AstraZeneca je po objavi nižjega dobička v četrtem četrtletju izgubila šest odstotkov. Prav nasprotno se je bankam in farmaciji godilo danes dopoldne. Delnice so namreč precej porasle. V ZDA je recesija zelo huda Na najpomembnejši borzi na svetu v New Yorku je Dow Jones po dobri polovici petkovega trgovanja zdrsnil za 0,7 odstotka in pogledal pod 8.100 točk. Prvi podatek o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju pravi, da je v ZDA bruto domači proizvod padel za 3,8 odstotka. To je največje nazadovanje BDP-ja v zadnjih 26 letih, vseeno pa je podatek boljši od pričakovanj. Analitiki so namreč napovedovali kar 5,6-odstotni padec gospodarske rasti.

Ljubljana - Skupina NKBM je imela konec marca že več kot 710 milijonov evrov slabih posojil, samo od začetka leta pa so se slaba posojila druge največje slovenske bančne skupine povzpela še za dodatnih 40 milijonov evrov. Iz včeraj objavljenega poročila o poslovanju je razvidno, da so se tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta v Skupini NKBM soočali zlasti s težavami pri njihovih komitentih iz gradbene, predelovalne in trgovske dejavnosti, na katere odpade tudi večji del slabih posojil in kjer se rast deleža slabih posojil še vedno ni ustavila. V prvem četrtletju je morala Skupina NKBM oblikovati za skoraj 19 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, do konca leta pa naj bi jih oblikovali še za dodatnih 70 milijonov evrov. Zaradi visokih oslabitev, ki so bile sicer nekoliko nižje kot v prvem lanskem četrtletju, padca čistih obresti in rasti administrativnih stroškov je Skupina NKBM v prvem četrtletju ustvarila vsega 1,4 milijona evrov čistega dobička oziroma trikrat manj kot v enakem obdobju lani. Znova je na poslovanje negativno vplivala njihova leasinška dejavnost, saj je Gorica Leasing prvo četrtletje sklenila z 1,8 milijona evrov čiste izgube, KBM Leasing Hrvaška pa z 0,4 milijona evrov čiste izgube. Na drugi strani so na poslovanje letos pozitivno vplivale manjše izgube iz tečajnih razlik, saj so iz tega naslova ustvarili le 0,3 milijona evrov izgube, v enakem obdobju lani pa skoraj štiri milijone evrov. Uprava banke, ki jo po novem vodi Aleš Hauc, za letos napoveduje 7,8 milijona evrov konsolidiranega čistega dobička, medtem ko naj bi matična banka poslovala s čistim dobičkom v višini devet milijonov evrov. Hauc namerava očitno tudi v prihodnjih mesecih nadaljevati zniževanje kreditnega portfelja, že v prvem letošnjem četrtletju pa so se posojila nebančnim strankam znižala za 40 milijonov evrov, na 3,8 milijarde evrov. Konec marca je imela Skupina NKBM 453 milijonov evrov kapitala, od česar je kapital večinskih lastnikov kljub lanskoletni 100-milijonski dokapitalizaciji znašal le 410 milijonov evrov. [email protected]

Notranji ministri EU so odločili, da bodo Hrvati lahko v Slovenijo, Italijo in na Madžarsko tudi po širitvi schengenskega prostora vstopali z osebno izkaznico. Notranji ministri Evropske unije so danes v Bruslju sprejeli odločitev, da bodo lahko hrvaški državljani v Slovenijo, Italijo in na Madžarsko tudi po širitvi schengenskega prostora, predvideni za konec leta, vstopali z osebnimi izkaznicami, poleg katerih pa bodo morali imeti s seboj tudi posebne kartone z osebnimi podatki, ki jih bo treba žigosati ob vstopu v državo in izstopu iz nje,je ob robu zasedanja ministrov povedal slovenski pristojni minister Dragutin Mate. Ministri so namreč "po dolgotrajnih pogajanjih našli kompromis" in tako potrdili rešitev s kartoni, ki jo je predlagala Slovenija, je pojasnil Mate. "Rešitev je bila na koncu sprejemljiva za vse," je dejal. Pravna služba sveta EU je ocenila, da je takšna rešitev v skladu s schengenskim pravnim redom. Kartone, na katerih bodo ime in priimek, številka osebne izkaznice ter prostor za vstopne in izstopne žige, bo izdajala Hrvaška, je še povedal Mate. Ministri so se dogovorili tudi, da bo čez dve leti opravljena ocena te prakse, s katero bo preverjeno, ali se pojavljajo zlorabe, je razložil minister. Hrvati zadovoljni Dejstvo, da bodo lahko hrvaški državljani v sosednje države vstopali z osebnimi izkaznicami, je edinstven primer v praksi EU, kakršnega doslej ni bilo in ga tudi ne bo, je danes izjavil pomočnik hrvaške zunanje ministrice za odnose z EU Neven Pelicarić. Dodal je, da današnja odločitev EU kaže na poseben status Hrvaške v odnosu z unijo. Povedal je še, da je Hrvaška že več let na "belem seznamu" EU, kar pomeni, da hrvaški državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v EU, Hrvaška pa ni nevarna niti kot izhodišče za nezaželene migracije ali terorizem.

Slovenija in Kosovo sta vzpostavila diplomatske odnose. Kosovski parlament bo v sredo sprejel predlog ustave. Slovenija je s Kosovom vzpostavila diplomatske odnose, so povedali na zunanjem ministrstvu. Do vzpostavitve diplomatskih odnosov je prišlo s podpisom skupne izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in kosovskega premierja Hashima Thacija. Slovenija je Kosovo priznala 4. marca, dobra dva tedna po razglasitvi neodvisnosti Kosova. Parlament v Prištini je sicer neodvisnost Kosova razglasil 17. februarja. V izjavi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, ki sta si jo Ljubljana in Priština izmenjali po pošti, je zapisano, da je cilj vzpostavitve diplomatskih odnosov "krepitev prijateljstva in sodelovanja med državama na enakopravnih osnovah, ob medsebojnem spoštovanju neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve", so še sporočili z MZZ. Slovensko veleposlaništvo v Prištini za zdaj še ni predvideno. Prav tako še ni znano, kdo naj bi bil veleposlanik na Kosovu, so še pojasnili na MZZ. Kosovski parlament bo v sredo potrdil ustavo Kakšna bo ustava? Ustava Kosova je delno oblikovana po ameriški ustavi, med drugim pa zagotavlja enake pravice srbski manjšini. Kosovo je država svobodnih državljanov, ki bo zagotovila pravice vsem državljanom, državljanske pravice in enakost vseh državljanov pred zakonom, piše v preambuli ustave. Kosovski parlament bo v sredo na posebnem zasedanju brez razprave sprejel predlog ustave, ki so ga v ponedeljek podpisali visoki kosovski predstavniki, je sklenilo predsedstvo parlamenta. Odločitev je sprejelo na podlagi zahteve predsednika in premierja Kosova Fatmirja Sejdiuja in Thacija. Sejdiu je tako danes poudaril, da je hitri sprejem ustave v interesu Kosova, tako da bi čim prej minilo prehodno obdobje. Kosovo je ob podpori Zahoda razglasilo neodvisnost 17. februarja. Doslej ga je kljub nasprotovanju Srbije in Rusije priznalo 38 držav. Predlog ustave je minuli teden odobril odposlanec EU na Kosovu Peter Feith. Njegova privolitev je bila potrebna, saj pomeni zagotovilo, da je ustava v skladu z načrtom posebnega odposlanca ZN o nadzorovani neodvisnosti Kosova. V Prištini že ameriško veleposlaništvo ZDA so medtem danes v Prištini odprle svoje veleposlaništvo. Tako so nadgradile svoj urad za zveze, ki v Prištini deluje že več let. Vodja tega urada Tina Kaidanow je izjavila, da odprtje veleposlaništva ZDA na Kosovu "priča o novem obdobju razvoja naših odnosov in kaže na našo zavezo, da si bomo prizadevali za napredek Kosova in vseh njegovih državljanov". Slovesnega odprtja so se udeležili najvišji predstavniki Kosova in osebje dosedanjega ameriškega urada za zveze. ZDA so sicer med prvimi priznale neodvisnost Kosova. Doslej so veleposlaništva na Kosovu že odprle Albanija, Velika Britanija, Nemčija in Švica.

V Portorožu se je začel 18. slovenski oglaševalski festival. Da so oglaševalske akcije še kako IN, pove podatek, da se za nagrade poteguje več kot 600 del. Od tega 82 v skupini televizijskih oglasov.

Ljubljana - Večmesečnih ugibanj o tem, ali bo moral Marjan Vengust zapustiti prvi stolček CM Celja, je dokončno konec. Eden redkih za zdaj še preživelih večjih domačih gradbincev je namreč v petkovem uradnem listu objavil sklic skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o predčasnem odpoklicu vseh članov upravnega odbora družbe (poleg Vengusta še Vide Oberžan in Lene Korber). Sklic je zahteval eden od dveh največjih delničarjev CM Celja, podjetje Cegrad, ki skupaj s povezanim podjetjem Derma obvladuje okrog 58 odstotkov delnic, še dodatnih šest odstotkov delnic pa ima v lasti Etol, ki ima s Cegradom in Dermo od julija 2008 sklenjen sporazum o skupnem upravljanju CM Celja. Cegrad za nove člane upravnega odbora CM Celje predlaga zastopnika Derme in izvršnega direktorja v CM Celje Petra Šepetavca, direktorja Cegrada in prokurista CM Celje Zdravka Zvera in Vojka Stermeckega, drugega od skupno štirih izvršnih direktorjev celjskega gradbinca. Skupščina bo 18. oktobra. Po naših informacijah so v ozadju menjav nesoglasja pri pogledih na nadaljnji razvoj in poslovanje družbe med nekaterimi vodilnimi menedžerji v CM Celje. Da bo moral Vengust zapustiti položaj, je bilo iz virov blizu družbe mogoče slišati že pred meseci, a naj bi se zapletlo pri načinu in datumu njegovega odhoda. Skupina CM Celje je sicer lani ustvarila dobrih 91 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 10 milijonov evrov manj kot leta 2009 in le slaba dva milijona evrov več od vsote njenih kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznosti. Obenem ima družba, ki je imela zadnji dan lanskega leta dobrih 19 milijonov evrov kapitala, v bilancah za več kot 44 milijonov evrov zalog in za skoraj 33 milijonov evrov poslovnih terjatev do kupcev. [email protected]

Sekte priljubljene spletne socialne mreže pogosto izkoriščajo za ustvarjanje novih kultov in spodbujajo individualizem, so opozorili na italijanski škofovski konferenci Italijanska škofovska konferenca je na dvodnevnem simpoziju o spletu, ki je potekal zadnja dva dni v Rimu, opozorila na nevarnosti socialnih mrež, kot je denimo Facebook, ki so po njenem leglo ustvarjanja novih kultov in spodbujajo individualizem. Hkrati je poudarila, da je splet tudi evangelizacijsko orodje. "Tudi ekshibicionizem je nevarnost interneta" Kot je dejal italijanski teolog Adriano Fabris, sekte priljubljene socialne mreže na spletu pogosto izkoriščajo "za ustvarjanje novih kultov", podobnih velikim verstvom sveta, pri tem pa "sejejo zmedenost med številnimi osebami, ki so nagnjene k tišini in samoti ter ki zaradi teh svojih lastnosti stike z ljudmi iščejo s pomočjo interneta". Nevarnost interneta je po mnenju Italijanske škofovske konference tudi ekshibicionizem, predvsem pa promocija individualizma. "Obstaja nevarnost vzporejanja virtualnosti in realnosti" Direktor urada za medije pri Italijanski škofovski konferenci Domenico Pompili je pojasnil, da so se udeleženci simpozija z naslovom Omrežje 2 v pogovorih osredotočili na ustrezne uporabe novih tehnologij. "Internet nedvomno predstavlja vedno nove izzive. Naša dolžnost pa je ljudi vzgajati" tako, da bodo nove tehnologije znali ustrezno uporabljati. Pompili je opozoril na nevarnosti vzporejanja virtualnosti in realnosti ter na dvoumnosti, ki se lahko pojavijo pri komunikaciji na socialnih mrežah. Kljub temu katoliška cerkev vse bolj prisotna na spletu Katoliška cerkev se po Pompilijevih besedah zaveda tudi prednosti spleta in možnosti, ki jih ta daje za evangelizacijo, kar kaže tudi povečanje njene prisotnosti na internetu. V Italiji obstaja 12 tisoč katoliških spletnih strani.

Avstralci so se na SP uvrstili kot ena prvih reprezentanc, kot zmagovalci svoje kvalifikacijske skupine v azijskih kvalifikacijah Slovenska nogometna reprezentanca bo na odprtju stadiona v Stožicah 11. avgusta letos igrala proti Avstraliji, so sporočili z Nogometne zveze Slovenije (NZS). Tako Slovenija kot Avstralija bosta igrali na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Avstralci so se na SP uvrstili kot ena prvih reprezentanc, in sicer kot zmagovalci svoje kvalifikacijske skupine v azijskih kvalifikacijah. "Ekipa je nevarna predvsem preko obeh krilnih igralcev" Avstralci so se v dobri luči predstavili že na prejšnjem SP v Nemčiji, ko so v skupini izločili Hrvate in Japonce, v osmini finala pa po enajstmetrovki v sodniškem podaljšku izgubili s poznejšimi svetovnimi prvaki Italijani. Avstralijo vodi učenec slovitega nizozemskega stratega Guusa Hiddinka, Pim Verbeek, ki je pred tem vodil reprezentanco Južne Koreje. "V avstralsko reprezentanco je po prihodu leta 2007 vnesel predvsem pragmatičen pristop, postavil dobre obrambne temelje, medtem ko je ekipa nevarna predvsem preko obeh krilnih igralcev. Podobno kot selektor slovenske reprezentance, Matjaž Kek, tudi Verbeek daje poseben pomen moštvu in moštvenemu duhu," so zapisali na spletni strani NZS. Avstralci se bodo na SP pomerili z Nemci in Srbi Prvi mož avstralske reprezentance je napadalec Evertona Tim Cahill, bogati karieri pa imata za seboj tudi Brett Emerton (Blackburn) in Harry Kewell (Galatasaray). Avstralija bo na SP 2010 nastopila v skupini D skupaj z Nemci, Ganci in s Srbi, Slovenija pa v skupini C skupaj z ZDA, Anglijo in Alžirijo. Gradnja stadiona v Stožicah je že v sklepni fazi, v teh dneh polagajo travnato površino. Največji slovenski stadion bo sprejel 16.800 gledalcev, NZS pa pričakuje nov rekordni obisk na nogometnih tekmah v Sloveniji že na tej otvoritveni tekmi.

Cvetana Rijavec si je letos oddahnila od skrbi in naporov pri vodenju Ljubljanskih mlekarn pod vodo Vas zanima, kje si bo Cvetana Rijavec letos oddahnila od skrbi in naporov pri vodenju Ljubljanskih mlekarn? Pod vodo! Seveda ne ves čas, a med dopustom nekje na južnem Jadranu si bo tudi tokrat privoščila uživanje miru in lepote podvodnega sveta. Zgodba o njeni potapljaški "karieri" je posebna in nekaj pove tudi o njenem značaju. Cvetana Rijavec se je namreč zelo bala vode, ker ima za seboj travmatično izkušnjo iz otroštva - kot triletna deklica je skoraj utonila v morju. Posledice so ostale. "Moja najhujša fobija v življenju je, da bi umrla od zadušitve," pravi. Še pri plavanju si ni nikoli upala dati glave pod vodo, obhajala jo je tudi tesnoba v predorih in zaprtih prostorih. Potem je pred sedmimi leti, bilo je tistega leta, ko je odšla iz Fructala , dopustovala na barki s prijatelji, ki so se potapljali. Zamikalo jo je, da bi svojim strahovom navkljub poskusila tudi sama. Na tečaju, pravi, ji je moral inštruktor na začetku nameniti malo več potrpljenja kot običajnim tečajnikom. A je zmagala in ji je postalo všeč. "Malo me je še vedno strah, to je namreč razmeroma nevaren šport in moraš biti zanj dobro pripravljen. V trenutku, preden dam glavo pod vodo, mi je še vedno tesno. Potem pa je samo še lepo. Najlepše je, da se počutiš svobodnega in brez teže," opisuje svoje občutke. Cvetana Rijavec se sicer nima za človeka, ki bi iskal izzive v nevarnih športih. No ja, kot ljubiteljica hribov si je sicer želela preizkusiti tudi v plezanju in izpolnila se ji je celo želja, da je nekoč preplezala severno triglavsko steno po Slovenski smeri ... Članek je objavljen v reviji Manager, julij 2008

Gašpar Gašpar Mišič tudi po včerajšnji dopisni seji nadzornikov luke ni podpisal pogodbe o poslovodenju. Ti se namreč še vedno niso odločili, kdo je za to pristojen. Če bo Luko Koper v začetku prihodnjega tedna obiskal inšpektorat za delo, bi lahko družbi naložil plačilo globe. To bi se zgodilo v primeru, če nadzorni svet Luke tudi v prihodnjih dneh z Gašparjem Gašparjem Mišičem, ki je od odhajajočega predsednika uprave Bojana Branka včeraj uradno prevzel posle v družbi, ne bi podpisal pogodbe o zaposlitvi. »Če nekdo – pa naj gre za navadnega delavca ali predsednika uprave – v družbi opravlja delo brez pogodbe, je delodajalec po zakonu o delovnih razmerjih avtomatično v prekršku. Obenem se šteje tudi, da je ta oseba zaposlena za nedoločen čas,« je včeraj pojasnil pravni svetovalec Miha Dolenc. »Res je, da bi lahko predsednik uprave v posameznih primerih funkcijo nastopil tudi brez pogodbe, a bi mu to moral dovoliti statut,« je še dodal Dolenc. Toda statut luke te možnosti eksplicitno ne dopušča. Omenja le, da družba in posamezni član uprave medsebojne pravice in obveznosti določita s posebno pogodbo o poslovodenju družbe. A tudi te Mišič nima. »Ni nujno, da poslovodne osebe sklenejo pogodbo o zaposlitvi. Lahko podpišejo tudi pogodbo o poslovodenju, ki je pogodba civilnega prava. Če tudi te ni, potem predsednik uprave nima podlage za izplačila dohodkov. Te zadeve pa ureja zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,« je včeraj dejal dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Omenjeni zakon kot zaposlovanje na črno šteje, če pravna oseba z delavcem ni sklenila ne pogodbe o zaposlitvi ne pogodbe civilnega prava. Pravne zagate bi v Luki Koper najhitreje rešili tako, da bi nadzorni svet z Mišičem podpisal pogodbo. A nadzorniki tudi na včerajšnji dopisni seji še vedno niso razčistili, kdo jo lahko v njihovem imenu sploh podpiše. Po statutu gre za pristojnost predsednika nadzornega sveta. To nalogo je do zdaj opravljal Dino Klobas, ki pa je slaba dva tedna po tem, ko je prispeval odločilni glas za Mišiča, »pod pritiskom medijev in politike« v četrtek zvečer odstopil. Nadzornike tako zdaj vodi podpredsednik Nikolaj Abrahamsberg, pri čemer ni jasno, ali lahko to stori, še preden ga nadzorni svet uradno izbere za predsednika. Po Klobasovem odstopu sta sicer bloka Mišičevih podpornikov in nasprotnikov v nadzornem svetu izenačena. V prvem je poleg treh predstavnikov zaposlenih še vedno tudi Sabina Mozetič z Mestne občine Koper, v drugem pa poleg Abrahamsberga še Vinko Može, Andrej Godec in Jordan Kocjančič. Po naših informacijah je sicer nadzorni svet Luke tako rekoč blokiran. Na dopisni seji naj bi se tako zapletlo že pri potrditvi zapisnika seje, na kateri je bil imenovan Mišič. Kljub temu naj bi se nadzorniki načelno dogovorili o osnutku Mišičeve pogodbe. Ta naj bi med drugim vsebovala določilo, da je Mišič v primeru, če ne bo dosegal načrtovanih rezultatov, upravičen do odpravnine. V vsakem primeru Mišič nobene odločitve v družbi ne bo mogel sprejeti samostojno. Po statutu luke morata biti namreč na vseh pogodbah podpisana predsednik in en član uprave (v četrtek je sicer odstopil njen član Marko Rems). Po statutu Luke Koper mora uprava pri odločanju o poslih, ki presegajo vrednost petih odstotkov osnovnega kapitala, pridobiti soglasje nadzornega sveta, soglasje nadzornikov pa potrebuje za nabavo ali prodajo, ki presega vrednost 400.000 evrov, če ti posli niso bili zajeti v programu razvoja pristanišča ali poslovnem načrtu družbe.

Za razvoj afriškega kmetijstva nujno potrebna obsežna vlaganja Afriško kmetijstvo ima možnost, da ne prehrani samo prebivalstva na celini, ampak bi lahko s hrano oskrbovalo ves svet. Tako je prepričana direktorica afriškega prehrambno-kmetijskega združenja FANRPAN Lindiwe Sibanda, ki pojasnjuje, da ima Afrika 60 odstotkov neobdelane, a rodovitne zemlje na svetu, kar bi ji omogočilo, da do leta 2030 za trikrat poveča svoj pridelek in njegovo vrednost z današnjih 280 milijard dolarjev na 880 milijard. Ko se je v namibijski prestolnici Windhoek končal en kmetijski forum, se je v ganski prestolnici Akra že začel drugi, in sicer Afriški forum za zeleno revolucijo AGRA, na katerem skušajo voditelji držav, zasebni poslovneži in kmetijski strokovnjaki privabiti vlagatelje in pridobiti politično podporo za povečanje kmetijske proizvodnje, poroča afriški spletni portal Allafrica. Da bi dosegli zastavljene cilje, bi morala Afrika po ocenah Mednarodnega inštituta za raziskovanje prehrambnih politik IFPRI vsako leto zagotoviti od 32 do 39 milijard ameriških dolarjev za vlaganja, s katerimi bi lahko izkoristili poln potencial kmetijskega sektorja. Predsedujoči AGRI-ja in nekdanji generalni sekretar ZN-a Kofi Annan meni, da Afrika potrebuje tako velikanska vlaganja v kmetijstvo zaradi nižje gostote kritične infrastrukture v primerjavi z Azijo, ko je ta v 60. letih sprožila zeleno revolucijo. Afriško kmetijstvo mora narediti kvantni korak naprej, je prepričan Annan, ki je vse gospodarske sektorje na celini pozval k sodelovanju. Nekaj se le premika Največje težave afriškega kmetijstva so slaba kakovost zemlje in semen, pomanjkanje finančnih sredstev in trgov, ter pomanjkljiva politična podpora. Vse skupaj so še poslabšale podnebne razmere in grožnje ekološki raznolikosti ter naravnim virom. Vseeno je mogoče že opaziti nekaj pozitivnih premikov, da se nekatere afriške države približujejo prehrambni varnosti. Eden od takih primerov je Malavi, ki je bil še leta 2005 prejemnik pomoči v hrani, v zadnjih štirih letih pa se je spremenil v izvoznika koruze. Ena od svetlih izjem je tudi gostiteljica kmetijskega foruma Gana, ki je na poti, da kot edina od afriških držav doseže milenijske razvojne cilje za prepolovitev revščine in lakote. Zahodnoafriški državi je uspelo med letoma 1990 in 2004 za 75 odstotkov zmanjšati stopnjo lakote, njeno kmetijstvo pa se v zadnjem desetletju vsako leto povečuje za pet odstotkov.

Testiranja oborožitve za Patrio niso dosegla standardov. Obrambno ministrstvo se strinja s spremembo podizvajalca. Obrambno ministrstvo je v okviru posla oklepnikov Patria 8x8, vrednega 278 milijonov evrov, kupilo tudi oborožitvene postaje za oklepnike, ki jih proizvaja izraelsko podjetje Elbit. V sredo je v Izraelu potekalo testiranje njihovih postaj, ki bodo nameščene na oklepnike Cobra 4x4. Orožje pa ne deluje brezhibno. "Testov niso položili, zato bomo dali neke druge oborožitvene postaje, ki pa so višjega cenovnega razreda, kar pa gre na škodo druge pogodbene stranke," je povedal obrambni minister Karl Erjavec. Med verifikacijskimi testi, ki jih je opravljalo finsko podjetje Patria skupaj z izvajalcem iz pogodbe o nakupu s podjetjem Rotis, so se pojavila odstopanja med pogodbenimi zahtevami in rezultati testov. Pomanjkljivosti so se ugotovile predvsem pri določenih testih oborožitvene postaje na ekstremno nizkih temperaturah (manj kot 30 stopinj Celzija) in pri določenih tehničnih rešitvah oborožitvene postaje 12,7 mm, verifikacijski testi za vozila pa so bili uspešni oziroma so se manjše pomanjkljivosti takoj odpravljale, je sporočilo obrambno ministrstvo. Erjavec je glede Elbitovih oborožitvenih sistemov povedal, da če se bo izkazalo, da Elbit ne bo položil testov, ne izključuje možnosti, da se pogodba zaradi neizpolnjenih obveznosti prekine. Včeraj se je zaradi tega sestala preiskovalna komisija, ki je preučevala razmere. S podpisom dodatka k pogodbi se ministrstvo strinja s spremembo podizvajalca oborožitvenih postaj z mitraljezom 12,7 mm in bombometom 40 mm ter sprejema predlog izvajalca, da bo oborožitveno postajo M 151 Protector dobavilo norveško podjetje Kongsberg. Takoj ko bodo končani in izvedeni vsi formalni postopki, bo ministrstvo o zadevi izdalo ustrezna obvestila.

Kupec Peka, ki čaka le še na soglasje vlade, se je na Hrvaškem znašel v kriminalistični preiskavi, v kateri ga sumijo dajanja oziroma prejemanja podkupnin. Gre za Željka Biloša, lastnika družbe Osimpex, ki ga v sosednji državi pogosto imenujejo kralj železa. Kupec Peka na Hrvaškem osumljen korupcije Unior globoko v rdečih številkah Zreški Unior je leto 2012 končal s skoraj 15 milijonov evrov izgube. Ta je v veliki meri povezana s slabitvami premoženja, ki jih je bilo za blizu 11 milijonov evrov, in izpadom finančnih prihodkov. Čisti prihodki od prodaje so se povečali za 0,8 odstotka na 155,9 milijona evrov. V Savi bodo zmanjšali kapital Delničarji Save bodo 30. aprila na skupščini, ki bo potekala na Bledu, odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala in ga tako prilagodili zmanjšanemu obsegu poslovanja. Po predlogu se bo zmanjšal za 58,3 na 25,4 milijona evrov. Umik ugovora proti prisilni poravnavi Košakov Le dan po tem, ko je mariborsko okrožno sodišče razpisalo narok za obravnavo ugovora zoper prisilno poravnavo podjetja Košaki TMI, ga je že preklicalo. Kmetijska zadruga Ormož, ki je odkupila terjatev družbe Ljutomerčan (ta je ugovarjala prisilni poravnavi), je namreč zahtevala umik ugovora. Dars zadržal dobiček Družba za avtoceste v RS (Dars) je v letu 2012 ustvarila nekoliko manj čistega dobička, 23,3 milijona evrov. Prihodki od prodaje so znašali 305,8 milijona evrov, kar je dva odstotka manj glede na leto 2011. Velana zmanjšala izgubo za polovico... Velana je lani ustvarila 2,1 milijona evrov prihodkov oziroma 43 odstotkov manj kot leta 2011, medtem ko je čisto izgubo zmanjšala z dveh na milijon evrov. ... zmanjšala jo je tudi Tekstina Tudi Tekstina iz Ajdovščine je oklestila izgubo. Z dobrega milijona evrov jo je zmanjšala na 373.789 evrov. Prihodki od prodaje so se glede na leto prej znižali za deset odstotkov, na 4,2 milijona evrov. Terme Dobrna z nižjim dobičkom Terme Dobrna so lani ustvarile 56.600 evrov čistega dobička, okrog tretjino tistega iz leta 2011. Prihodki od prodaje so padli za 6,8 odstotka na 7,62 milijona evrov. Slabše posloval tudi Inles Inles je lani ustvaril 23,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot leta 2011. Čisti dobiček se je znižal z 225.000 na nekaj več kot 51.000 evrov. Skok dobička v Alpetourju Potovalna agencija Alpetour je lani zvišala čisti dobiček za 39 odstotkov na 1,1 milijona evrov. Brez dividend v Lami Na skupščini delničarjev dekanske Lame so ti odločili, da dividend letos ne bi izplačali. Lanski bilančni dobiček v višini 546.000 evrov se bo razporedil v zakonske rezerve (27.000 evrov) in preneseni poslovni izid (519.000 evrov). Pripravila Tomaž Modic in sta

Nadzorni svet Save je za novega predsednika uprave družbe imenoval nekdanjega člana uprave NLB Mateja Narata. Z marcem bo nasledil dolgoletnega prvega moža Janeza Bohoriča, ki ne bo dobil odpravnine. Matej Narat Nadzorni svet Save se je sporazumel z Janezom Bohoričem za predčasno prekinitev opravljanja funkcije predsednika uprave. Funkcijo bo prenehal opravljati z dnem sprejetja letnega poročila Save na nadzornem svetu v marcu 2011. Takrat bo funkcijo predsednika uprave začel opravljati 43-letni Matej Narat. Narat, ki je magister ekonomije, je poklicno pot začel leta 1991 na ljubljanski ekonomski fakulteti, po treh letih pa se je kot vodja zakladništva pridružil Factor banki. V letu 1998 je prevzel vodenje marketinške agencije Studio Marketing J.W.T., med letoma 1999 in 2002 pa je bil izvršni direktor za komercialo v banki SKB. Julija 2002 je prevzel mesto člana uprave v NLB, kjer je v letu 2007 začel drugi mandat. Maja letos je bil z odložnim pogojem pridobitve licence Banke Slovenije imenovan za predsednika uprave Abanke Vipa. Toda Banka Slovenije mu po več mesecih čakanja licence ni podelila, pri čemer razlogov za to odločitev ni navedla. Bohorič brez odpravnine Janez Bohorič Zaradi predčasnega sporazumnega zaključka mandata se je Janez Bohorič odrekel pravici do odpravnine. Nekaj časa pa bo ostal svetovalec novemu predsedniku uprave. Kadrovski postopki glede sestave nove uprave se nadaljujejo. Bohorič je sicer prepričan, da bo Narat dobro nadaljeval vodenje Save in uspešno izvedel finančno prestrukturiranje, saj ima primerno izobrazbo in izkušnje na področju bančništva. Bohorič je ob tem pojasnil, da odločitve o predčasni razrešitvi sicer ni pričakoval, vendar je v kontekstu vsega, kar je do nje pripeljalo, ne obžaluje. Drugače ne bi vanjo sporazumno privolil in se odpovedal odpravnini. Dejstvo, da se je pojavil res primeren kandidat, ki mu bom z veseljem predal svojo funkcijo, je gotovo eden od razlogov za sporazumno prekinitev, je pojasnil Bohorič, ki je predsednik nadzornega sveta Abanke Narata imel priložnost spoznati, ko je ta kandidiral za predsednika uprave Abanke. Mislim, da bo dobro nadaljeval vodenje Save in da je v tem trenutku, ko je Sava pred finančnim in poslovnim prestrukturiranjem, pravzaprav po svoje sreča, da smo dobili takšnega kandidata, ki bo skupaj s tistimi, ki smo jih predlagali in za katere upam, da jih bo vklopil v svoj tim, res uspešno lahko vodil Savo, je dejal Bohorič, ki je sicer sprva za naslednika predlagal svoja sodelavca Antonijo Pirc in Igorja Hafnerja. Narat je človek, ki bo svojo vizijo finančne sanacije in nadaljnjega razvoja skupaj s sodelavci, ki mu jih bom zapustil v Savi, znal uspešno razvijati in uresničiti, meni Bohorič, ki bo vodenje Save svojemu nasledniku prepustil po sprejetju letnega poročila predvidoma marca. Sam pa bo za toliko časa, kot ga bo Narat potreboval in ne za dlje kot do sredine julija, ko bi se mu tudi sicer iztekel mandat predsednika uprave, postal njegov svetovalec. Bohorič je prepričan, da Naratu zapušča Savo v kar dobri kondiciji, ki bi bila lahko še višja, če se ne bi zgodila nesreča z Merkurjem . Kljub temu je Bohorič ponosen na pot, ki jo je v 14 letih njegovega predsedovanja upravi prehodila Sava. V tem času smo podvojili kapital, kar pomeni, da smo sprejeli mnogo več pozitivnih kot pa slabih odločitev, je ocenil in dodal, da se jim ni niti sanjalo, da se lahko zgodba z Merkurjem konča z razvrednotenjem njihovega premoženja. Zlasti zaradi slabe naložbe v Merkur ima Sava letos slabe poslovne rezultate in visoko zadolženost. Imamo rezerve, iz katerih bomo ta negativni rezultat konec leta pokrili in tudi zagotovili sredstva za izplačilo dividend našim delničarjem v naslednjem letu, je zagotovil Bohorič, a dodal, da bo potrebno dezinvestirati, če se želi Sava vrniti v čase izjemno dobre finančne kondicije in nadaljevati investicijske cikluse. Sava je bila že v težjih razmerah, pa smo jih preveslali, je povedal že upokojeni predsednik uprave Save, ki je na čelu Kranjske družbe od leta 1995, Savo pa je vodil tudi od leta 1978 do leta 1984. Spomnil je na pomanjkanje deviz za nakup surovin v času Jugoslavije in na prehod Save iz gumarstva v druge dejavnosti. Bohorič upa, da bo Sava, katere večinski delež je naprodaj, tudi v prihodnje imela strateške lastnike, ki bodo podpirali strategijo razvoja in na ta način omogočali, da se bodo zlasti dejavnosti gumarstva in turizma ter tudi druge dejavnosti še naprej uspešno razvijale, zagotavljale delovna mesta in nadaljnjo rast. Je vzrok za menjave Merkur? Razlogov za predčasno zamenjavo uprave v Savi niso navedli, neuradno pa naj bi bil povod zanjo slabo poslovanje podjetja, ki izhaja zlasti iz slabe naložbe v Merkur. Posledično je letos Sava v prvih devetih mesecih zabeležila kar 80 milijonov evrov izgube. Nadzorniki so v zvezi z Merkurjem v četrtek podali soglasje k predlogu uprave za uresničitev prodajne opcije na osnovi kupoprodajne pogodbe za delnice Merkurja med Savo in Merfinom. Upravo so pooblastili, da opcijo za prodajo preostalega 10-odstotnega deleža v Merkurju do Merfina uveljavi še letos pred iztekom pogodbenega roka in da stori vse potrebno za uspešno izterjavo te terjatve. Uprava Save je nadzorni svet tudi obvestila, da je prejela obvestilo delničarjev družbe v zvezi z začetkom prodaje več kot 50 odstotkov delnic družbe. Delničarji NFD Holding, PSL Storitve, Oddus, Finetol in Gorenjska banka so namreč skupaj z drugimi delničarji oblikovali paket za prodajo delnic, ki znaša več kot 50 odstotkov vseh delnic. Delničarji pričakujejo, da bo prodaja zaključena v šestih do sedmih mesecih. Kot navajajo v Savi, bo uprava Kranjske družbe delničarjem pri postopku prodaje Save zagotavljala maksimalno podporo. Hkrati si uprava želi, da bi Sava tudi v prihodnje imela dolgoročno stabilne delničarje, ki bodo podpirali zastavljeno strategijo družb Poslovne skupine Sava.

V prvih petih mesecih letošnjega leta so Španci z domačih bank skupaj dvignili 163 milijard evrov. Dvigovanje denarja kaže na dvome španskega prebivalstva v sposobnost oblasti, da bodo rešile težave finančnega sistema. Glede na podatke centralne banke, ki jih povzema ameriška tiskovna agencija AP, so Španci iz domačih bank samo maja skupaj odnesli 41,3 milijarde evrov. Maja lani so medtem dvignili 9,5 milijarde evrov. Maja je sicer četrta največja španska banka Bankia napovedala, da potrebuje pomoč v višini 19 milijard evrov. Prav ta napoved banke je vodila v odločitev Madrida, da evrske države zaprosi za do 100 milijard evrov posojila za sanacijo finančnega sistema. Zaradi španske krize so tujci začeli množično prodajati delnice, vezane na četrto največje gospodarstvo, ter prenehati vlagati v španske državne in zasebne obveznice. Španske banke in državljani pa so se začeli množično odločati za depozite v tujini. Španske banke padec dobička beležijo zlasti na račun rezervacij, ki so jih morale ustvariti na račun slabih posojil, povezanih s pokom nepremičninskega balona. Banka zabeležila 35-odstotni padec čistega dobička Španska banka Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (BBVA) je denimo danes objavila, da je v prvi polovici leta v letni primerjavi zabeležila 35-odstoten padec čistega dobička, tako da je ta dosegel 1,5 milijarde evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Največja španska banka Santander pa je prejšnji teden sporočila, da je v polletju vknjižila 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je 51 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

V šentjurski furnirnici Acer bodo nadaljevali s proizvodnjo. Vodstvo se po opozorilni stavki spet pogaja z zaposlenimi, očitke o šikaniranju pa zavračajo. Uprava in lastniki šentjurske furnirnice Acer so sprejeli sklep o nadaljevanju proizvodnje in pogajanj z zaposlenimi, ki so v četrtek pripravili opozorilno stavko zaradi neizplačila drugega dela lanskega regresa za letni dopust in aprilske plače. Direktor furnirnice Franc Jagodič vse navedbe podjetniškega sindikata o mobingu in šikaniranju delavcev odločno zavrača, kot tudi navedbe, da se pred četrtkovo stavko niso bili pripravljeni pogajati. V četrtek je v furnirnici Acer potekala opozorilna stavka. Kot zatrjuje, so se dan pred stavko sestali s predstavniki podjetniškega sindikata, ker pa niso hoteli popustiti pri stavkovnih zahtevah, je bil sklican zbor delavcev, na katerem je uprava družbe še enkrat predstavila svojo ponudbo. Uprava podjetja je bila namreč pripravljena delavcem del aprilske plače izplačati do torka, preostanek do konca meseca, drugi del regresa za lanski letni dopust bi izplačali v dveh delih, in sicer 120 evrov junija, enak znesek julija, kar pa so delavci zavrnili. Po njegovih besedah je bilo vsem tistim, ki predloga poplačila obveznosti niso želeli sprejeti, ponujena možnost odpovedi pogodbe, pri čemer bi delavcem pripadle tako odpravnine kot tudi vse pravice z naslova brezposelnosti. Možnost je na stavkovnih pogajanjih izpostavila tudi delovna inšpektorica, saj je po njeni oceni to najboljša rešitev za tiste, ki želijo podjetje zapustiti. Direktor meni, da stavkovne zahteve resno ogrožajo izvedbo programa prestrukturiranja podjetja, ki zagotavlja ohranitev delovnih mest, finančno, tehnološko in kadrovsko prestrukturiranje. Novembra lani je bil predlog posredovan ministrstvu za gospodarstvo skupaj z vlogo za dodelitev pomoči podjetjem v težavah. Program je aprila letos medresorska komisija potrdila oziroma podala pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za dodelitev državne pomoči na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranju gospodarskih družb v težavah. Pri izvedbi omenjenega programa ima pomembno vlogo tudi lastnik podjetja, ki bo vse svoje terjatve do družbe konvertiral v kapital.

Anton in Verica Šenk vodita podjetje Inotherm, ki proizvaja aluminijasta vrata. Sta na 34. mestu med najbogatejšimi Slovenci, premoženje je vredno 20,1 milijona evrov20,1 mio EUR V reviji Manager - Najbogatejši Slovenci 2010, ki je izšla v začetku meseca, smo med drugim predstavili tudi največje vzpone in največje padce vrednosti premoženja najpremožnejših Slovencev. Revijo Manager - Najbogatejši Slovenci 2010 sicer lahko kupite v prosti prodaji, če želite pa vam jo lahko pošljemo tudi na dom. Družina Šenk vodi podjetje Inotherm, njihovo premoženje je vredno 20,1 milijona evrov in so med najbogatejšimi Slovenci na 34. mestu. Družina Šenk vodi podjetje Inotherm , ki se je iz proizvajalca termoizolacijskega funkcijskega in dekorativnega stekla razvilo v proizvajalca aluminijastih vrat. Prodajni program vhodnih vrat iz aluminija je bil na začetku izrazito usmerjen na trge zahodne Evrope, predvsem Nemčije, Avstrije in Švice. Danes podjetje sodi med največje ponudnike vhodnih vrat iz aluminija višjega cenovnega razreda v Evropi. IZVEDITE VEČ O NAJBOGATEJŠIH SLOVENCIH IN NAJBOGATEJŠIH ZEMLJANIH Kljub krizi je družba lani povečala prihodke od prodaje za 18 odstotkov, na več kot 22 milijonov evrov, čisti dobiček družbe pa je poskočil za 74 odstotkov, na 3,8 milijona evrov. Letos načrtujejo rast prodaje kar za petino. Kaj menita Šenkova o naši oceni, s katero so se letos prvič uvrstili na lestvico sto najbogatejših Slovencev, ostaja skrivnost. Izšla je revija Manager - Najbogatejši Slovenci 2010- Kaj nosi in s čim se vozi- Kje dopustuje in koga zaposluje - Kam hodi, koga ljubi, s kom se druži- Kaj prezira in kaj ga navdušuje - Kje zapravlja, s kom obeduje- Je pošten, ali kaj skriva NAROČITE SVOJ IZVOD Že veste, kdo so letos najpremožnejši med najbogatejšimi Slovenci? Koliko je vredno njihovo premoženje? Več o njih si preberite v članku Novi obrazi med najbogatejšo deseterico Slovencev.

V pogodbi o ESM je bilo sprva predvideno, da začetni obseg posojil ESM znaša 500 milijard evrov, vključno z obstoječo pomočjo za stabilnost iz EFSF Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je pozval h krepitvi posojilne zmožnosti stalnega sklada za zaščito evra na 750 milijard evrov. Po njegovem bi bilo treba združiti preostalo posojilno zmožnost začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), ki znaša okoli 250 milijard evrov, s posojilno zmožnostjo stalnega sklada (ESM), ki naj bi znašala 500 milijard evrov. V pogodbi o ESM, podpisani v začetku februarja, piše: "Začetni največji obseg posojil ESM znaša 500 milijard evrov, vključno z obstoječo pomočjo za stabilnost iz EFSF." Vendar pa je dogovorjeno, da se ustreznost posojilne zmožnosti preuči marca. Sedaj predvidena posojilna zmožnost stalnega sklada za zaščito evra po ocenah finančnih analitikov ni dovolj, da bi prepričala finančne trge, da ima območje evra dovolj močno orožje za preprečitev širjenja dolžniške krize na Italijo ali Španijo. Nemci so se omehčali Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker pa je izrazil upanje, da se bodo voditelji članic EU na vrhu 1. in 2. marca odločili za "občutno" povečanje posojilne zmožnosti stalnega mehanizma za stabilnost evra. Krepitvi stalnega sklada za zaščito evra je doslej ostro nasprotovala Nemčija, vendar se je v času pogajanj o fiskalnem paktu, ki naj bi okrepil proračunsko disciplino v območju evra, napovedovalo, da bo Berlin pristal na krepitev sklada za zaščito evra, ko bo pakt sprejet. Slovenski petletni delež za zdaj 342 milijonov evrov ESM bo sicer imel 700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov. Vplačila bo treba izvesti v petih enakovrednih letnih obrokih. Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,4276 odstotka, tako bo morala v mehanizem vplačati po 68,4 milijona evrov na leto, kar v petih letih znese 342 milijonov evrov.

Uprava Sindikati zavračajo predloge Žerjavisti pomorskih dejavnosti v Luki Koper nadaljujejo stavko. Uprava družbe medtem predlaga nadaljevanje pogovorov, a to pogojuje z imenovanjem nove pogajalske skupine. Žerjavisti stavkajo tretji dan. Pri tem v skladu s kolektivno pogodbo pet ur dnevno zagotavljajo pretovor, pri čemer po besedah Mladena Jovičiča sprejemajo vse vrste tovorov. Medtem je uprava Luke predlagala nadaljevanje pogovorov, a to veže na imenovanje nove pogajalske skupine. Vodstvo družbe sicer poudarja, da je v pogajanjih pred stavko pogajalski skupini stavkovnega odbora ponudilo rešitve za prav vse stavkovne zahteve ne glede na njihovo nezakonitost. Pogajalska skupina sindikata je ponujene rešitve v celoti zavrnila, ne da bi ponudila svoje kompromisne rešitve ter s tem onemogočila nadaljevanje pogajanj, so v pisnem sporočilu navedli v Luki. Kot dodajajo, uprava do današnjega dne ni prejela nikakršnega predloga, da bi se pogajanja za zaključek stavke nadaljevala, niti ni bilo kako drugače izkazano, da je sindikat pripravljen iskati sporazumno rešitev nastale situacije Nasprotno, izjave sindikata so, da bo stavkal, dokler ne bodo vse stavkovne zahteve izpolnjene. Takšna stališča jasno izkazujejo nepripravljenost stavkajočih in stavkovnega odbora na iskanje sporazumne rešitve. Kljub temu uprava predlaga nadaljevanje pogovorov, vendar pod pogojem, da stavkajoči oziroma stavkovni odbor imenuje drugo pogajalsko skupino . Zavračajo pogojevanje Sindikalist Mladen Jovičič je povedal, da zavračajo pogojevanja od uprave. Ta po njegovih besedah ni pristojna, da bi odrejala sestavo pogajalske skupine, ki ima mandat članstva sindikata. Kot je prepričan, ima stavkovni odbor pri tem polno podporo članstva . Ob tem je Jovičič pojasnil, da so praktično sočasno tudi sami pripravili predlog vodstvu Luke, da bi spet sedli za pogajalsko mizo in s tem preprečili nastanek nadaljnje škode pristanišču. Kot je še poudaril, so delavci tisti, ki so bili vsa leta najbolj pripadni tej firmi , medtem ko so se vodilni v Luki v teh letih neprestano menjavali. Sicer pa je Jovičič predtem povedal, da je stavka še vedno v polnem zamahu , ter znova opozoril na po njegovem mnenju več let trajajoče kršitve pravic delavcev v Luki Koper. V zadnjem letu je tako uprava po njegovih besedah operativnim delavcem poskušala zmanjšati pravice, poslabšati pogoje dela in jih na splošno degradirati. Jovičič je za zdaj tudi zavrnil možnost, da bi stopnjevali stavkovne ukrepe, in opozoril, da v zakonsko predpisanem peturnem obdobju vsak dan kljub stavki pretovorijo vse blago in ne le hitro pokvarljivega blaga in nevarnih snovi. V primeru pokvarljivega blaga celo izvajajo pretovor zunaj določenih petih ur. Sicer pa žerjavistom še naprej delajo družbo tudi delavci, zaposleni pri pogodbenikih Luke, je potrdil Jovičič. Ti so se v soboto s spontanim protestom pridružili žerjavistom pred vhodom v Luko, da bi opozorili na pomanjkljivo varnost in delovne razmere v pristanišču. Pogodbeniki Luke naj bi sicer na svoje delavce izvajali močan pritisk in jim grozili, da morajo pristopiti k delu, je še povedal Jovičič.

Goljufija. Prijeli 50-letnega Italijana, ki je z ukradenimi karticami v igralnem salonu dvignil 14.500 evrov. Nova Gorica. Policisti so bili v petek obveščeni, da je 50-letni Italijan s ponarejeno osebno izkaznico vstopil v novogoriško igralnico, kjer je nato z različnimi bančnimi karticami dvignil 14.500 evrov gotovine. Novogoriški policisti so s sodelovanjem italijanskih kolegov ugotovili, da je osumljenec uporabil osebni dokument in bančni kartici, ki sta bili ukradeni istega dne v Italiji. Goljuf je na ukradeno izkaznico namestil svojo fotografijo. Prek videonadzornega centra je bilo ugotovljeno, da je na enak način dvigoval gotovino v še dveh novogoriških igralnicah novembra lani. Policisti so osumljenega v petek prijeli, novogoriški sodnik pa je zanj odredil pripor. Seznam nezaželenih Kot je sicer povedal Bojan Umer iz igralnice Karnevale na Škofijah, imajo igralnice po Sloveniji seznam okoli 300 ljudi, ki jim je vstop v igralne salone iz različnih razlogov prepovedan (zadolženost, nenadzirana poraba denarja, neprimerno obnašanje). Seznam nastane na podlagi podatkov, ki jih igralnice pošljejo uradu za nadzor nad prirejanjem iger na srečo.

Na 22. slovenskem oglaševalskem festivalu bo predaval eden najvidnejših poslovnih mislecev Alf Rehn, ki je prepričan, da lahko v današnjem svetu brez omejitev resnično močna ideja, ki pride iz Slovenije, zlahka postane tudi najboljša stvar na svetu. Profesor menedžmenta, govorec, pisec in geek popularne kulture sam o sebi na Twitterju zapiše Alf Rehn. Britanski The Times ga je med poslovnimi guruji opisal kot zvezdo prihodnosti in ga uvrstil na seznam 50 najvidnejših poslovnih mislecev Thinkers 50, četrto leto zapored pa ga uvršča tudi v rubriko Guru Radar , namenjeno mladim avtoritetam. Alf Rehn, vodja katedre za management in organizacijo na finski Ă…bo Akademi ter profesor inovacij in podjetništva na švedskem Kraljevem inštitutu za tehnologijo V današnjem svetu brez omejitev lahko resnično močna ideja, ki pride iz Slovenije, zlahka postane tudi najboljša stvar na svetu. Zato se ne omejujte. Ves svet imate na voljo, da ga navdušite, in vse, da zmagate! poudarja Rehn, ki bo kot gost nastopil na Slovenskem oglaševalskem festivalu, ki bo med 20. in 22. marcem potekal v Portorožu. Kakšen nasvet bi dali ljudem in svojim študentom na njihovi poti, da postanejo uspešni poslovneži? Poslovnež, ki meni, da ve vse, ne bo uspešen. Alf Rehn Najboljši poslovneži, ki jih poznam, so vsi izjemno radovedni ljudje. Zanima jih veliko različnih stvari, saj tudi izzivi prihajajo z različnih področij. Poslovnež, ki meni, da ve vse, ne bo uspešen. Zato rad delam z ljudmi, ki jih zanima vse od kulture in športa do televizije in filozofije. To jim daje perspektivo in ideje, le takšni ljudje lahko v poslu ustvarjajo odlične rezultate. Kako gledate na vodenje v teh turbulentnih, nenehno spreminjajočih se časih? Kakšno vlogo imajo vodje danes v primerjavi s preteklostjo? Med 20. in 22. marcem bo v Portorožu potekal že 22. SOF. Voditelji so bili pomembni v preteklosti in bodo pomembni tudi v prihodnosti. Vendar to ne pomeni, da bo način vodenja, ki se nam zdi pomemben danes, tudi vplival na našo prihodnost. Ravno nasprotno, voditelji prihodnosti bodo ljudje, ki so zmožni na trenutne načine vodenja ljudi, procesov in projektov gledati racionalno ter jih nadgraditi. Voditelj ne posnema, temveč išče nove poti in nove načine, s katerimi ustvarja gibanje. Ste v zadnjem času opazili kakšno oglaševalsko kampanjo, ki vam je bila še posebej všeč? Ne maram reči, da je ena določena kampanja tista prava , saj s tem, ko nekaj postavimo kot primer, sami sebe omejimo. Če bi rekel, da je kampanja x ali y resnično huda , bi tvegal, da jo bo kdo želel posnemati, to je pa zadnje, kar želim. Resnično kreativne kampanje so tiste, ki težijo k temu, da so ne hude ali pa zmedene ali pa sploh ne delujejo kot oglaševanje. Če mi je kampanja všeč, začnem o njej takoj dvomiti. Celoten pogovor s poslovnim gurujem Alfom Rehnom lahko preberete na spletni strani Sofa.

Podržavljanja bank, ki smo jim priča v zadnjih tednih, so še nekaj mesecev nazaj veljala za simbol ideologije Karla Marxa, ki je bila poražena leta 1989 Zadnji meseci, še posebej pa tedni, minevajo v znamenju finančne krize. O njej govorijo skoraj vsi in nemalo se jih ob tem spomni na mračne napovedi Karla Marxa o neizbežnem propadu kapitalizma, piše Večernji list. Še več, Marx je pravzaprav govoril, da bo kapitalizem počil v svojem najmočnejšem členu. Podržavljanja bank, ki smo jim v ZDA in nekaterih evropskih državah priča zadnje tedne, so še ne tako dolgo nazaj veljala za simbol ideologije in politične prakse, ki je bila poražena daljnega leta 1989. Prihodnje leto bosta tako minili dve desetletji od konca hlade vojne. Vladajo nam pravzaprav bankirji Kot piše večernji, je zahodnoevropski sistem po letu 1989 postal »bankokracija«. Medtem ko so politiki podvrženi vsaj minimalnemu nadzoru (prek volitev), bank ni nadzoroval nihče. Od države so se na nek način osamosvojile. Islandija je postala celo šibkejša od svojega bančnega sektorja. Iz krize v krizo in nazaj A kapitalizem se bo najverjetneje pobral. Država, ki ji marksisti pravijo izvršni odbor vladajočega razreda, bo kapitalizmu pomagal in ko si bo opomogel, mu bo ponovno dovolila da skrene na stara pota. In tako dalje. Iz ene krize v drugo.

New York - Millward Brown Optimor je družba, ki se posveča samo blagovnim znamkam. Svetujejo in velike poslovne družbe učijo, kako s posamezno blagovno znamko čim več zaslužiti. Sestavili so lestvico 100 najmočnejših svetovnih znamk in jih razvrstili glede na njihovo vrednost. "Celotno naše delo temelji na povezovanju blagovnih znamk in marketinga z denarjem. Cilj je prepoznati priložnosti, ki omogočijo posamezni znamki, da s pomočjo marketinga ustvari dobiček. Merimo strateški uspeh in investicije ter na ta način pomagamo družbam, da modro investirajo denar,“ so v družbi pojasnili glede načina svojega poslovanja. Lestvica 100 najmočnejših znamk je v tem pogledu pomemben pokazatelj uspešnosti poslovanja posameznih družb in njihovih sposobnosti, da ustvarjajo dobiček. Potemtakem ni nenavadno, da se je na prvo mesto prepričljivo uvrstil prav Google, internetni gigant, ki vse, česar se dotakne, spremeni v zlato. Vrednost Googlove blagovne znamke je ocenjena na vrtoglavih 120 milijard evrov, drugouvrščeni IBM pa je bil ocenjen na 90 milijard evrov. Googlova vrednost se je letos v primerjavi s prejšnjim letom zvišala za 14 odstotkov, medtem ko je IBM zabeležil kar 30 odstotno rast dobička, kljub temu pa se Googlu še vedno ni povsem približal. Celotno lestvico si oglejte s klikom na sliko!

Želijo omejitev tranzitnega prometa čez državo Avtoprevozniki se že pripravljajo na opozorilni protest v Ljubljani, s katerim želijo opozoriti na neizpolnjene obljube, kot so višje cestnine in nižje subvencije. V sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS sicer še ne želijo napovedati, kdaj bo protest - bil naj bi v kratkem -, upajo pa, da bodo predtem z vlado dosegli dogovor. K organiziranju protesta so povabili tudi druga združenja avtoprevoznikov, je povedal sekretar sekcije za promet pri OZS-ju Bojan Pečnik. Med nerešenimi zadevami z ministrstvom za promet je Pečnik izpostavil predvsem povišanje cestnin in višino sredstev, namenjenih za subvencije za ekološka vozila. Cestnine so se enormno povečale, je dejal. Predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Andrej Klobasa pa je dodal, da zvišanje cestnin kljub zagotovilom Omerzela z njimi ni bilo dogovorjeno. Premalo namenskih subvencij Klobasa in Pečnik sta izpostavila tudi problematiko takse za izpuste ogljikovega dioksida. Po ocenah OZS-ja prevozniki letno za takso namenijo približno 60 milijonov evrov, vendar pa se le majhen del tega denarja vrne v obliki spodbud za nakup ekološko najprimernejših vozil, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Z državo, ki se mačehovsko obnaša do denarja, ki je zbran namensko in je nato uporabljen za druge namene, je po mnenju Klobase nekaj hudo narobe. Novembra je bilo sicer razpisanih za štiri milijone evrov subvencij za ekološko ustreznejša vozila, vendar pa so ta sredstva zelo hitro pošla in jih ni bilo dovolj za vse, ki so se na razpis prijavili. Minister Omerzel je za Televizijo Slovenija izrazil presenečenje nad očitki in napovedal, da izsiljevanju ne bo podlegel. Pojasnil je, da je bilo zelo težko zagotoviti že štiri milijone evrov za nakup ekoloških vozil. Zahteve po dodatnem denarju pa se mi zdijo kaplja čez rob, je dejal. Klobasa je spomnil tudi, da bo predvidoma do konca januarja na 15 odsekih cest zaradi dotrajanosti infrastrukture država omejila tovorni projekt glede na dovoljeno težo. Zaradi tega bodo imeli avtoprevozniki po njegovem mnenju velike težave in stroške, saj bodo morali tovor prepeljati z več vozili. Avtoprevozniki bi privilegiran položaj Težave imajo tudi z zaposlovanjem voznikov, saj je zaradi zapletenih administrativnih postopkov to dolgotrajen proces. Tudi na tem področju so obljube podane, narejenega pa ni bilo veliko, je dodal Pečnik. Avtoprevozniki želijo, da bi vlada namesto tega omejila tranzitni promet čez državo, domačim avtoprevoznikom pa dovolila, da gospodarstvo in prebivalstvo oskrbujejo po najhitrejši in najcenejši poti. Klobasa sicer pričakuje, da bo premierka Alenka Bratušek storila vse, da dosežejo dogovor in preprečijo morebitne zaplete, ki bi nastali ob protestu v prestolnici.

V petkovi izdaji primorskega Žurnala pišemo: Voda. Poslanec Križman opozoril na zastoj pri vodooskrbi Obale in Krasa. Pogodba o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa je tik pred podpisom. Marjan Križman Koper. “Hrvaški za dobavo vode iz Gradol plačujemo dober milijon evrov na leto, istočasno pa ne razmišljamo o lastnem vodnem viru,” je dejal Marjan Križman, koprski poslanec iz vrst SD, ki je okoljskemu ministru Roku Žarniću dal poslansko vprašanje, kdaj se bo z mrtve točke premaknilo vprašanje glede vodooskrbe Obale in Krasa. Časa še malo Voda. Investicija izgradnje vodnega vira bi stala 50 milijonov evrov, od tega je iz kohezijskih skladov Evropske unije predvidenih 85 odstotkov sredstev, 15 odstotkov pa od države. Do leta 2015 je treba doseči dogovor, pridobiti gradbena dovoljenja in opraviti odkup zemljišč. Nov veter po volitvah Ideja obalnih občin je bila vodni vir v Kubedu, vendar so se na ministrstvu za okolje (MOP) nato odločili, da ta ne pride v poštev. Določili so skupno lokacijo Ilirska Bistrica - Rodik, ki bi napajala deset obalno-kraških občin, vendar se vodstvom občin ni uspelo dogovoriti. “Nov veter so prinesle volitve, saj se je pri županih glede tega vprašanja sprostila napetost. Zato upam, da se dogovorimo čim prej in ne bomo izgubili 50 milijonov evrov, ki nas čakajo na računu,” je dodal Križman. Na Rižanskem vodovodu Koper se prav tako sprašujejo, katera rešitev bo končno izbrana, koliko časa bomo še morali čakati na ta prepotrebni vodni vir in po kakšni ceni bodo vodo dobili. MOP odgovora na vprašanje ni uspelo pripraviti.

Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja v razumnem roku. Slovenija je kršila tudi 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega varstva pred domačimi sodišči. Denarno odškodnino mora Slovenija plačati v treh mesecih po pravnomočnosti razsodbe. Odprava zaostankov do 2010? Evropsko sodišče za človekove pravice je zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005. V primeru Lukenda je državi naložilo plačilo odškodnine tožniku v višini 3200 evrov zaradi sodnih zaostankov in 965 evrov za sodne stroške. Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Ljubljana je zatem oblikovala tako imenovani projekt Lukenda, katerega cilj je odprava sodnih zaostankov do konca leta 2010. Sodišče v Strasbourgu je sicer maja letos v primeru Grzinčič proti Sloveniji razsodilo, da ima Slovenija od 1. januarja letos učinkovito pravno sredstvo za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku oziroma pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je tako zdaj pristojno le za primere, ki so bili pred slovenskimi sodišči končani pred 1. januarjem in so stranke nato vložile pritožbo na sodišče v Strasbourgu.

Ukrep bi lahko prizadel več kot 10.000 zaposlenih Večina podjetij iz dejavnosti, ki naj bi po novem plačevala višji DDV, ne dosega niti 25.000-evrskega praga za plačilo DDV-ja. Obisk pri frizerjih naj bi bil manjši že za 40 odstotkov. Po besedah namestnika generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Pavla Sedovnika je večina zaposlenih v frizerskih storitvah, storitvah čiščenja oken in zasebnih gospodinjstev ter dobavi lončnic, sadik in rezanega cvetja samozaposlenih 62 odstotkov v frizerski dejavnosti, 64 odstotkov čistilcev objektov in 58 odstotkov cvetličarjev in vrtnarjev. Dvig DDV-ja je zato vprašanje preživetja približno 3.000 teh malih podjetij, saj ta dvig pomeni tudi dvig cen, poudarja Sedovnik. Dvig cen pa pomeni tudi upad prometa, ki je že zdaj, kakor OZS-ju sporočajo nekateri člani, skoraj 40-odstoten, dodaja. Opozarja, da se velikokrat gleda le nekaj frizerjev v večjih mestih, a frizerji obstajajo tudi v manjši krajih, kjer je število njihovih strank močno omejeno. Dvigu DDV nasprotujejo sindikati in delodajalci. Višji DDV, manj delovnih mest? Sedovnik meni, da bi dvig DDV-ja lahko potisnil še več ljudi v sivo ekonomijo, s čimer bi prišlo tudi do nelojalne konkurence. Opozarja tudi, da imata npr. Avstrija in Italija na cvetličarstvo v veljavi nižje davčne stopnje. To pomeni, da bi bili slovenski obrtniki v obmejnih krajih manj konkurenčni, pravi. To pa na koncu vodi v odpuščanje, poudarja. Po podatkih zbornice je bilo konec leta 2011 v frizerski dejavnosti zaposlenih 2.626, v dejavnosti čiščenja objektov 4.920 in v cvetličarski dejavnosti 2.675, skupaj torej prek 10.000 zaposlenih. Izkupiček bo pičel Drugo vprašanje pa se po mnenju zbornice poraja, kakšen izkupiček bo država sploh imela. Po njihovih podatkih s 3. oktobra letos je bilo v frizerski dejavnosti 2.667, v dejavnosti čiščenja objektov 1.204 in v cvetličarski dejavnosti 1.000 podjetij. Po oceni zbornice v frizerski dejavnosti 25.000-evrskega praga za obračun DDV-ja ne dosega 72 odstotkov, v dejavnosti čiščenja objektov okoli 56 in v cvetličarski dejavnosti 38 odstotkov vseh podjetij letno ne zasluži 25.000 evrov. Dejanske podatke o prometu podjetij ima le Durs, opozarja Sedovnik. Z višjim pragom pa bo izkupiček še manjši, zato je davek povsem brez vsebine, še pojasnjuje. V zvezi s smiselnostjo in načrtovanim izkupičkov davka smo naslovili vprašanja na ministrstvo za finance, odgovore pa še čakamo.

Spletni klepet s Sonjo Poljanšek Škrabec Podjetnica Sonja Poljanšek Škrabec pravi, da razlik med moškimi in ženskami v poslovnem svetu ne čuti, saj se vsi trudijo po svojih najboljših močeh. Nikomur uspeh ni zagotovljen dolgoročno, poudarja direktorica in lastnica največjega centra za zdravje v Sloveniji. Z moškimi dobro sodeluje, pravi. Poljanšek Škrabčeva priznava, da ji je pri ustanovitvi podjetja kapitalsko pomagal mož, znan poslovnež Janez Škrabec, a poudarja Odnos med mano in možem je bil ves čas poslovne narave in namesto njegovega bi lahko objekt gradilo drugo podjetje. Celoten klepet si lahko preberete tukaj. Kljub recesiji dobro poslujejo Gostja MMC-jeve klepetalnice je pojasnila, da ji kljub slabšim gospodarskim razmeram posel dobro gre, v primerjavi z lanskim letom ugotavljajo celo dvoodstotno rast. V pojasnilo je zapisala Trend po zdravem načinu življenja, gibanju in razvajanju v wellness centrih, lepoti, negi telesa in duha je znak, da se zavedamo, kako je zdravje pomembno za sodobnega človeka. Sodelavce si vedno izbira sama, pravi, da jo ženska intuicija redko pusti na cedilu. Poleg tega se ji pomembno zdi tudi pojavljanje v javnosti, predvsem zaradi sklepanja znanstev, ki lahko privedejo tudi do kakšnega poslovnega dogovora. Za konec pa je enemu izmed naših uporabnikov odgovorila na vprašanje, kaj svetuje mladim Najprej pridno študiraj in malo žuriraj, nabiraj izkušnje na različnih področjih, bogati si znanja, potuj po svetu z odprtimi očmi in ušesi. Nikoli ne reči nikoli in ne, tega pa ne morem. Pripravljen bodi sprejeti vsako delo in iz njega poskušaj pobrati najboljše za popotnico k uspehu.

Ljubljana - Zaupanje potrošnikov v Nemčiji se je znova izboljšalo, kaže raziskava nürnberškega inštituta GfK. Kazalec zaupanja potrošnikov za avgust je pri 3,5 točke, medtem ko je julija po revidiranih podatkih znašal tri točke. Tokratni dvig je višji kot predhodni mesec, v dolgoročni primerjavi pa je razpoloženje potrošnikov še vedno zelo zadušeno. V Gfk sicer poudarjajo, da bo nadaljnja stabilizacija potrošniškega razpoloženja odvisna od prihodnjega razvoja razmer na trgu dela, še posebej, če bo jeseni prišlo do poglabljanja socialne krize. Eden od razlogov za krepitev zaupanja potrošnikov je namreč tudi ta, da se nemški trg dela za razliko od nekaterih drugih članic EU še vedno relativno dobro drži. Tudi pri pogledu v prihodnost so po navedbah GfK potrošniki precej bolj optimistični, kot so bili na najnižji točki krize na začetku leta. Pričakovanja potrošnikov glede gospodarskih gibanj so se že četrti mesec zapored izboljšala, in sicer se je indeks gospodarskih pričakovanj okrepil za 8,6 točke na -14 točk. Ob začetku leta je bil pri -33 točkah. Potrošniki so kot kaže precenili, da krize sicer še ni konec, se je pa zaključilo obdobje najbolj izrazitega krčenja gospodarske dejavnosti, obenem pa vsaj zaenkrat v največjem evropskem gospodarstvu še ni prišlo do izrazitih socialnih pretresov. Potrošniki so tudi vse bolj optimistični glede stanja v lastnih denarnicah. Potem ko so se njihova pričakovanja glede lastnega dohodka minuli mesec izboljšala za šest točk, so se julija zvišala še za pet točk in tako prvič po aprilu lani pristala v pozitivnem območju pri 1,8 točke. Pri tem gre po trditvah GfK za nasprotno delovanje dveh dejavnikov. Po eni strani je inflacija nizka, po drugi pa je 2,4-odstotno zvišanje pokojnin v začetku julija pozitivno vplivalo na kupno moč. Obenem je začelo delovati tudi več ukrepov iz stimulacijskih paketov za nemško gospodarstvo, med drugim gre za nekatere davčne razbremenitve in nižje prispevke za zdravstveno varstvo. Indeks pripravljenosti za nakupe, ki je bil že tako visoko, se je julija povišal še za 10,6 točke na 25,1 točke, kar je za 51 točk več kot v istem obdobju lani. Na to pozitivno vplivajo predvsem nizke cene zaradi številnih akcij ter nizka inflacija. Obenem je to tudi posledica dohodkovnega optimizma in pa dejstva, da se zaradi nizkih obrestnih mer varčevanje trenutno ne izplača. Istočasno je raziskava, ki jo je izvedla svetovalno-analitska družba Ernst and Young in je bila danes objavljena v časniku Die Welt, pokazala, da kar dve tretjini anketiranih nemških podjetij pričakuje izboljšanje razmer v letu 2010, 80 odstotkov pa jih pričakuje svetlejše čase v letu 2011. Poleg tega pa 54 odstotkov anketiranih podjetij ocenjuje, da bo nemško gospodarstvo iz krize izstopilo močnejše in še bolj konkurenčno kot prej.

V večjem delu Evrope se srečujejo z arktično nizkimi temperaturami. A vendar se določene branže tega še kako veselijo, saj jih kljub pasjemu mrazu greje veselje ob povišanem dobičku! Največ čaja se spije pozimi. Veliko denarja se skriva tam, kjer niti ne pomislimo, na primer pri čisto osnovnih človekovih potrebah in drobnih razvajanjih. Po raziskavah Eurostata spijemo državljani Evropske unije več kave kot čaja, in sicer podatki za leto 2008 kažejo, da smo spili po osebi 162 litrov kave in 126 litrov čaja, pri čemer se kar dve tretjini čaja popijeta v treh zimskih mesecih, torej decembra, januarja in februarja. Veselijo se lahko nabiralci zelišč, proizvajalci čajnih mešanic in filter vrečic, kot tudi gostinci in prodajalci dišečih, toplih napitkov na smučiščih, v mestih ter povsod, kjer je potrebno ogreti telo od znotraj. Tudi bolnišnice in reševalne službe si manejo roke. Samo v alpskih državah je v letu 2008 zaradi poškodb na smučiščih kar 51.600 ljudi poiskalo ter potrebovalo strokovno pomoč zaradi zvinov, zlomov in vseh drugih neprijetnosti, ki nas lahko doletijo. Zima ne prinaša dobre zasedenosti samo hotelirjem in ne polni samo hotelske sobe, ampak tudi bolniške postelje. Preberite, kje vse lahko do sebe in drugih odgovoren smučar pusti krepek zalogaj denarja in kdo vse služi zaradi opojne beline. Smejijo se tudi lastniki elektrarn in trgovci z energenti, veselica je tudi v cestnih podjetjih. Pa tudi o tem, kako si lahko na poceni in plemenit način ogrejete srce in dušo ...

Na ljubljanski pediatrični kliniki bo voda oporečna še vsaj dva tedna. Nekatere kopalnice so zaprli, dializne bolnike so preselili k odraslim bolnikom. V vodi je že nekaj časa prisotna legionela in psevdomonasa, in to kljub nekaterim ukrepom. Strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda pravi, da je zadeva "nenevarna, vendar neprijetna" in da utegne trajati še največ tri tedne. Uporaba vode je možna le iz pip, na katere so namestili posebne filtre, preostale kopalnice so zaklenjene. Otroci si zobe umivajo z ustekleničeno vodo, dializne male bolnike so preselili na oddelek za odrasle. V kuhinji vse pripravljajo s prekuhano vodo, ki jo vozijo od drugod. Vodovodni sistem bodo v naslednjih treh tednih dezinficirali. Po koncu vseh postopkov bodo lahko tudi povedali, kaj je vzrok za oporečno vodo. Trenutno ugibajo, da je to najverjetneje preslaba pretočnost vodovodnega sistema.

MMC se je pogovarjal s predstavnikom sindikata v Preventu Prevent gre v stečaj, na cesto pa okoli 1.300 ljudi. Sindikat se je že povezal z Rdečim križem in Karitas, da bi ljudem omogočili vsaj osnovno - hrano, pravi predstavnik sindikata. Odločitev za stečaj bo na cesto pahnila 172 zaposlenih v Preventu Globalu in 1.098 ljudi, ki delajo v družbi Prevent avtomobilski deli. O tem, kaj bo stečaj največjega podjetja na Koroškem pomenil za regijo in za njene prebivalce, kako jim bo pomagal sindikat in od koga še pričakujejo pomoč, smo se pogovarjali s predstavnikom sindikata v Preventu, Vladom Zormanom. - Prevent Global gre v stečaj, na cesti 1.260 ljudi - Parlamentarne stranke obžalujejo stečaj Preventa Za začetek Sindikat zagotovo ni zadovoljen z odločitvijo lastnika za stečaj ... Ja, zagotovo. Vsi smo ogorčeni oz. žalostni, ker se je to zgodilo. Čeprav smo to odločitev nekako pričakovali, smo vsi še imeli neko upanje za rešitev Preventa. Glede na to, da gre za precej veliko število delavcev, je to kar velik udarec za zaposlene in obenem za celotno koroško regijo. Kakšne bodo zdaj prve poteze sindikata? Kako boste pomagali delavcem? Že danes smo vse delavce, kolikor jih je pač bilo v službi, seznanili z zadevami, ki so se danes odvile. Dogovorili smo se že tudi z župnijsko Karitas Maribor in z Rdečim križem, ki bosta prispevala vsak po 400 paketov prve pomoči, torej skupno 800. Te pakete bo mogoče razdeliti že v ponedeljek. To je seveda prvi ukrep - da ljudje ne ostanejo brez hrane. Ker še vedno niso dobili junijskih plač ... Ja, glede na to, da še vedno niso dobili plač, smo se tudi povezali s centrom za socialno delo. Vsem, od katerih imamo elektronske naslove, smo že poslali vloge za dodelitev enkratne socialne pomoči. Vsem samohranilcem in tistim, pri katerih sta oba zaposlena v Preventu, smo tudi svetovali, naj dajo vlogo na center za socialno delo za socialno pomoč ... O vsem tem smo delavce ustno in tudi pisno obvestili. Kaj naprej? Kaj pa hčerinske družbe? Kakšni bodo vaši ukrepi v zvezi s tem? Začeli smo že pogovore o tem, da bi se čim prej organizirala kakršna koli proizvodna dejavnost v podjetju. Vse je sicer odvisno od stečajnega upravitelja in od upnikov. Če bo kakršna koli možnost, se bomo pogovarjali, dogovarjali. Smo za marsikatero opcijo. A v tem trenutku ne morem še ničesar reči. Kot sem rekel vse je odvisno od stečajnega upravitelja in morda od pripravljenosti kakršnih koli kupcev ali partnerjev na vložek. Pričakujete tudi pomoč države? Ste se morda že obrnili na premierja Boruta Pahorja, ki je že dejal, da je treba najprej poskrbeti za ljudi? Počakali bomo na današnji sestanek med Pahorjem, ministrico in predsednikom uprave podjetja. Tudi uprava je rekla, da bo v tem trenutku poskusila storiti vse, kar je v njeni maksimalni moči, da pomaga delavcem. Kajti delavci so zdaj potegnili najkrajšo. Uprava je zagotovila, da bo storila vse, da se z državo in s Pahorjem nekako dogovorijo za razne oblike pomoči. Mi imamo pa z g. Semoličem še danes sestanek, na katerem se bomo dogovorili za aktivnosti, ki bodo sledile. Stavka, ki je bila v Preventu napovedana za ponedeljek, bo izvršena, kajti delavci še vedno niso dobili plač. Prav tako bo predvidoma v ponedeljek vložena zahteva za stečaj, kar pomeni, da se bomo v ponedeljek poskusili z upravo dogovoriti, kako naprej. Z delavci smo se nekako že dogovarjali, da bi bilo morda najbolje, če bi delavce poslali na letne dopuste. Ampak to so nadaljnji koraki, o katerih se moramo še dogovoriti, kot sem rekel, s stečajnim upraviteljem in upravo. Kdo je po vašem mnenju kriv za stečaj Preventa? Tega sicer ne bi rad komentiral, ker nisem za to pristojen. Mislim pa, da so vsi na neki način krivi. Vemo, da sta oba lastnika poskušala vleči vsak na svojo stran, bile so dobre odločitve, kot je na primer ta, da se proizvodnjo usmeri še v kaj drugega, ampak na koncu tudi te niso bile uspešne. Teh zadev sicer v podrobnosti ne poznam, zato ne morem ničesar reči. To je vse stvar lastnikov.

Predsednik uprave Hitove hčere Casino Kristal naj bi odstopil iz osebnih razlogov, čeprav se govori, da naj bi bežal pred hrvaškimi organi pregona, ki preiskujejo več sumov kaznivih dejanj Nekdanji predsednik uprave Hita Niko Trošt je pred dnevi odstopil kot predsednik uprave Hitovega hčerinskega podjetja na Hrvaškem Casino Kristal Umag , poroča današnji Dnevnik. V njem ima Hit 51-odstotni lastniški delež, preostali delež pa preko svojega podjetja Punta International obvladuje umaški poslovnež Žarko Ratković. Ratković: Trošt beži pred organi pregona Trošt naj bi odstopno izjavo podal v začetku novembra, odstopil pa naj bi zaradi osebnih razlogov. Zato je nadzorni svet na njegovo mesto imenoval Žarka Dragoljevića. Toda po prepričanju Ratkovića je Trošt odstopil in zapustil Hrvaško, da bi se na takšen način izognil zaslišanju hrvaških organov pregona, ki v Hitu preiskujejo več sumov kaznivih dejanj. "Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja sem proti Troštu na Hrvaškem vložil kazensko ovadbo," razlaga Ratković in dodaja, da je kazenske ovadbe vložil tudi proti nekaterim drugim članom uprave in nadzornega sveta podjetja Casino Kristal Umag. V Hitu so za Dnevnik povedali, da o kazenskih ovadbah proti Troštu in članom uprave ter nadzornega sveta podjetja Casino Kristal Umag niso seznanjeni in jih zato ne komentirajo.

Janša EU zrasel na gospodarskem čudežu Zasedanja predsedstva BussinesEurope se je udeležil tudi Janez Janša, ki je dejal, da je združenje zaslužno za uspehe evropskega gospodarstva. Predsedujoči EU-ju Janez Janša je dejal, da je Evropska unija zrasla na t. i. evropskem čudežu, in vse politične odločitve, ki so nadgrajevale EU, so pravzaprav rezultat gospodarskih uspehov. Dodal je, da bo tako v veliki meri tudi v prihodnje. Prav prihodnost je bila ena izmed tem pogovora Janeza Janše s svetom predsednikov konfederacije evropskega gospodarstva BusinessEurope. Janša meni, da je Evropska unija prva gospodarska sila v globalnem svetu in je zelo odvisna od globalnih trendov, hkrati pa jih po drugi strani zelo močno tudi sooblikuje. Znotraj teh izzivov, ki so pred nami, je ključen prehod na nizkoogljično ali brezogljično proizvodnjo in transport, ki si zasluži ime nova industrijska revolucija. Šlo bo za spremembe, ki ne bodo vplivale samo na industrijo in gospodarstvo, ampak tudi na naš način življenja in navade , je dejal Janša in dodal, da je ta proces nepovraten, saj svet nima drugega izhoda. Slovenski premier meni, da bo od tega, kako bo gospodarstvo odgovorilo na te izzive, odvisno, ali bo to za EU breme in strošek, ki bo vplival na standard njenih državljanov, ali pa bo to nova priložnost, s katero bi z izvozom omenjenih novih vrst tehnologije naredili Evropo še uspešnejšo in ji pomagali poiskati odgovor na ključen izziv ali nevarnost današnjega časa - podnebne spremembe.

Dogovora o Grčiji še vedno ni, kar krepi dvome v obstojnost območja evra. Pozitivna posledica negotovosti je ta, da se je znižala cena nafte. Cena nafte brent je danes ob 9:30 uri znašala 108,5 dolarja za 159-litrski sod. To je bilo 0,46 odstotka manj kot včeraj ob istem času in kar 2,55 odstotka manj kot včeraj, ko je bila cena malo po četrti uri popoldne najvišja. Rast cene nafte ni vzdržala Trg z nafto se je včeraj sicer odločil, da bo trgoval na podlagi tega, da Izrael že dva dni obstreljuje Sirijo, da se je Kitajski izvoz povečal malo bolj od napovedi in, da je odstopil šef ameriške obveščevalne agencije CIA. Niso se ozirali na kar 0,9-odstotno sesedanje japonskega BDP, ki se je zgodilo kljub masovnemu tiskanju jenov. V stave na upad cen je vlagatelje prepričal šele propad pogajanj, da bi Grčiji za pomoč domačim in evropskim bankam še pred 16. novembrom nakazali svež denar. V ZDA se zaostruje retorika v zvezi z iztekom davčnih olajšav, ki naj bi državo pahnil v krizo. Od politikov se pričakuje, da bodo začetek prilagajanja življenju v okviru zmožnosti znova preložili v prihodnost. Cena zlata nazadovala Unča (31,1 grama) zlata je bila ob pol desetih zjutraj vredna 1.723,6 dolarja oziroma 0,7 odstotka manj kot včeraj zjutraj. Cena zlata je pričela drseti že včeraj opoldne in je dno dosegla danes ob dveh zjutraj, ko je bila unča vredna 1.721,4 dolarja. Sledil je rahel odboj, ki pa je v minuli uri izgubil zagon. Evro na novem dvomesečnem dnu Del razloga za pocenitev zlata je bil v novem upadu vrednosti evra. Finančni ministri območja evra so se namreč odločili, da se bodo o izplačilu nove tranše denarja Grčiji odločili šele 20. novembra - štiri dni prepozno. Iz Grčije so namreč nedavno sporočili, da jim bo 16. novembra znova povsem zmanjkalo denarja. Vrednost evra se je do 9:30 ure danes zjutraj znižala na vsega 1,267 dolarja. Glede na včeraj ob istem času je evro danes vreden 0,38 odstotka manj. Španija se pomika nazaj v krizo prezadolženosti Španiji se že vse od sredine oktobra vse bolj draži zadolževanje. Zahtevana donosnost na španske dvoletne oziroma desetletne obveznice je bila na vrhuncu evforije na 2,75 oziroma 5,37 odstotka letno. Danes sta zahtevani donosnosti že 3,22 oziroma 5,89 odstotka letno Pocenitev zadolževanja Španije je bila le prehodna zadeva, saj so vlagatelji stavili na to, da bo država zaprosila za pomoč in bodo obveznice, ki jih je izdala, po visokih cenah lahko prodali Evropski centralni banki.

Domovi. Za nego manj kot v bolnišnicah. “Enkrat jim (domovom za starejše) mora nekdo povedati, naj ne primerjajo jabolk in hrušk,” je o trditvah Borisa Koprivnikarja iz skupnosti socialnih zavodov, da domovom za starejše zdravstvena zavarovalnica za enake storitve neupravičeno namenja precej manj denarja kot bolnišnicam, dejala direktorica sežanske bolnišnice Silvana Šonc. Pri njih nega na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje res stane 108 evrov na dan, vendar cen z domovi ne gre primerjati, je poudarila Šončeva. V bolnišnici je zdravnik bolniku na voljo 24 ur na dan, imajo šest fizioterapevtov, logopeda, nevrologe, njihov kader je visoko izobražen, v ceno pa so zajeta tudi vsa zdravila. Trikrat je nega, enkrat ni Da ZZZS za oskrbovanca doma za starejše prizna zdravstveno nego, mora biti storitev pri zavarovancu opravljena najmanj trikrat na dan, izrecno pa jo mora odobriti zdravnik v domski ambulanti. Kršitelji skoraj vsi Nadzornika ZZZS, ki sta le dva za vso Slovenijo, sta letos pregledala 30 domov, od tega so bili brez napak le trije. Najpogostejše kršitve so bile, da so domovi socialne storitve prikazovali kot zdravstvene ali pa so jih izvajali brez potrditve zdravnika. “Hranjenje in oblačenje ne spadata med zdravstvene storitve. Vse storitve, ki so opravljene le enkrat na dan, tudi niso zdravstvena nega,” je pred časom za Žurnal24 pojasnila nadzorna zdravnica ZZZS Alenka Posega. Kršitve se domovom kljub nadzorom očitno izplačajo. Na vrsto za nadzor pridejo približno enkrat na tri leta, nadzorniki pa jim takrat pregledajo le obračunavanje storitev za tri mesece nazaj. Storitve za vse druge mesece jim ZZZS plača ne glede na to, ali so upravičene ali ne.

Posamezniki v stranki imajo neverjeten občutek prepoznavanja ključnih vprašanj, meni šolski minister in član SD Igor Lukšič "Čeprav deluje kot razrahljana, v trenutkih, ko je situacija mirna, stranka stopi skupaj," pravi šolski minister Igor Lukšič Stranka SD je neverjetna in je v resnici bolj enotna, kot se zdi, je šolski minister in član SD Igor Lukšič povedal ob robu odprtja razstave Od odpora do osamosvojitve - boj za slovensko šolstvo v Slovenskem šolskem muzeju. Po njegovih besedah v SD vprašanje o možnem Pahorjevem namestniku trenutno ni na dnevnem redu stranke. "Kakorkoli deluje kot razrahljana v trenutkih, ko je situacija mirna, zelo stopi skupaj, ko gre za obstoj stranke, vlade ali republike Slovenije," je enotnost stranke SD ocenil njen vidni član in minister Pahorjeve vlade Igor Lukšič. Posamezniki z neverjetnim občutkom Po njegovem mnenju imajo posamezniki v stranki neverjeten občutek, da znajo prepoznati ključna vprašanja. Pokojninska reforma in nadaljevanje mandata te vlade je eno od takih vprašanj, je poudaril Lukšič. V resnici je stranka po njegovih besedah bolj enotna, kot se zdi. Na vprašanje, ali je močna podpora Pahorju morda posledica dejstva, da v SD ni velikega nabora ljudi, ki bi lahko postali mandatarji ali novi vodje stranke, Lukšič odgovarja, da si stranka tega vprašanja ne zastavlja, ker ni na dnevnem redu. Na dnevni red ga po mnenju Lukšiča postavljajo tisti, ki ne znajo prav ceniti tega trenutka. "Ta trenutek je ključen za razvoj Slovenije in ni nobenega razloga, da krizo, ki je ekonomska, vodimo še na raven politike," je prepričan. Vlada se bo glede referendumov bolj potrudila Prepričan je tudi, da se bo vlada v času pred tremi referendumi, ki se obetajo (o pokojninski reformi, delu na črno in arhivskem gradivu) potrudila, da bo ljudi prepričala s svojimi argumenti. Vlada bo, kot pravi, "storila vse, kar je v njeni moči in bistveno več, kot je naredila na prejšnjem referendumu oziroma vsaj toliko, kot je naredila za referendum o arbitražnem sporazumu, ki ga je dobila". Glede možnosti, da bi Roko Žarnić ostal okoljski minister tudi, če DeSUS izstopi iz vladne koalicije, pa je Lukšič dejal le, da se bo o tem odločal mandatar. "To je njegova pristojnost, prepričan sem, da bo tako kot zmeraj delal v korist republike Slovenije," je dodal Lukšič.

Uradnega odziva Evropske komisije na napoved uvedbe tedenske vinjete še ni, a naj bi jih motila cena. Tako kot avstrijski klub voznikov, kjer so prepričani, da gre za izzivanje voznikov. Ogorčeni Avstrijci Avstrijski klub voznikov (ÖAMTC) je napoved o spremembi slovenskega vinjetnega sistema označil za izzivanje voznikov. Avstrijski turisti na Hrvaškem namreč povprečno letujejo okoli osem dni, kar pomeni, da bi morali za vožnjo prek Slovenije kupiti dve tedenski vinjeti po 15 evrov. Slovenija Evropske komisije uradno še ni obvestila o predlogu za spremembo vinjetnega sistema, ki predvideva uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, in bo to storila zelo kmalu, predvidoma v prihodnjih dneh. Tako tudi še ni uradnega odziva Evropske komisije na odločitev. Toda prometni minister Patrick Vlačič je danes po neformalnih pogovorih z evropskim komisarjem za promet Antonijem Tajanijem nakazal, da v Bruslju še niso povsem zadovoljni s slovensko rešitvijo. "Nismo še čisto uglašeni," je dejal Vlačič, ki sicer meni, da je Slovenija z uvedbo kratkotrajne vinjete in ustreznim sorazmerjem med tedensko in letno vinjeto izpolnila zahteve EU. Neuradno naj bi bila težava cena. "Nekatere države v EU imajo to razmerje manj ugodno od tega, kar predlaga Slovenija," je poudaril minister in med njimi izpostavil Češko. Poleg tega je minister danes večkrat izrecno poudaril, da je cena vinjete v pristojnosti države članice, saj je v skladu z načelom subsidiarnosti to tisto področje, ki ga pravno gledano ureja država članica sama.

Pavček še v torek zagotavljal vestnost pri izplačilih Vodstvo je delavcem Viatorja & Vektorja Logistike pri izplačilih plač vestno odtegovalo obroke za odplačila posojil zaposlenih, denar pa namesto nakazil bankam porabilo drugače. Z inšpektorata za delo, ki ga vodi Boris Ružić, so sporočili, da so v Logistiki opravili tri inšpekcijske nadzore in ugotovili kršitve v povezavi z izplačili plač in letnim dopustom, je za TV Dnevnik poročal Erik Blatnik. TV Slovenija je pridobila tudi dokumentacijo, ki jasno kaže, da so bili obroki namenjeni posojilom zavedeni in trgani od plač delavcev. V primeru enega delavca je šlo za odtegljaj 370 evrov, ki jih je nato kljub temu od delavca terjala banka hkrati s štirimi evri za stroške opomina, ki ga je delavcu poslala, v drugem primeru pa 285 evrov odtegljaja, ki do banke nikoli ni prišel. Ta zdaj od delavca terja 333 evrov plačila. Oba delavca, zaposlena kot voznika tovornjaka, sta dolg raje poravnala iz svojega žepa, čeprav jima je družba dolžna še del majske in junijsko plačo. V Viatorju & Vektorju sicer vre, vodstvo pa ne želi pred kamere. Zdenko Pavček, največji lastnik družbe, je za časopis Finance v torek dejal, da navedbe delavcev ne držijo, in zagotovil, da podjetje redno plačuje vse prispevke. Delavci so ogorčeni in vodstvu ne verjamejo več. V torek se tako pričakuje nov protestni shod.

Washington - Podjetje Royal Dutch Shell bo zaradi strahu pred vedno večjim dolgom v območju evra iz več evropskih bank umaknilo 15 milijard dolarjev, kar je nekaj več kot 12 milijard evrov, je danes poročal The Times. Denar naj bi premaknili v ZDA. Finančni direktor naftne multinacionalke Simon Henry je za časnik povedal, da skušajo v Shellu zmanjšati izpostavljenost kreditnemu tveganju v Evropi. "Kriza je vplivala na našo pripravljenost, da bi si lahko v Evropi privoščili kredit,“ so ga citirali v Timesu. Na vprašanje, ali v podjetju drugače gledajo na kreditno tveganje v Nemčiji in na primer v kateri drugi, južnejši in bolj zadolženi državi, je Henry odvrnil, da "razlikujejo med različnimi kreditnimi tveganji“. Shell bi tako 15 milijard dolarjev raje vložil v ne-evropska sredstva kot na primer v Ameriško zakladnico ali pa ameriške banke. Podjetje je sicer prisiljeno nekaj denarja pustiti v Evropi, saj z njim financira tukajšnje operacije, vendarle pa bodo večino likvidnostnih sredstev umaknili izven evro območja, s čimer se bodo izognili naraščajočemu makroekonomskem tveganju. Analitiki se strinjajo, da bi, če bi Shellu sledila še druga podjetja in bi iz evropskih bank umikala denar, bili prisiljeni dvigniti stroške kredita. "Banke bi se lahko znašle v težkem položaju. Večje bi morda lahko poiskale druge vire za ohranjanje likvidnosti, medtem ko bi majhne morda morale zapreti svoja vrata. A vendarle umik enega podjetja še ne pomeni, da bodo njihovi potezi sledili vsi ostali,“ je za portal Russia Today pojasnila analitičarka Jekaterina Kondrašova.

Državni zbor je že dal zeleno luč za 440 milijonov državnega poroštva za gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, a se zdaj, kot kaže, spet zapleta na vladi. Investitor kredita ne more koristiti. Alstom pa spet grozi, da bo ustavil dela.

Zveza potrošnikov ugotavlja, da je v žitih za zajtrk prevelika vsebnost sladkorja, V zadnjem, avgusta in septembra so se podražili riž, testenine, oljčno olje in kava Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v testu žit za zajtrk, ki ga je izvedla v okviru mednarodnega testa, ugotavlja, da so vsi izdelki, tudi slovenski, presladki in niso za vsakodnevno uporabo. Kot je ob tem opozorila strokovnjakinja za prehrano Marjana Peterman, naj bi bil tak izdelek za otroke na jedilniku enkrat na 14 dni. Test v okviru boja proti prekomerni telesni teži V Sloveniji so testirali sedem izdelkov svetovnih proizvajalcev Nestle in Kellogg's ter šest izdelkov drugih tujih in štirih slovenskih proizvajalcev, skupaj 17 izdelkov. "Testa smo se lotili kot globalne akcije potrošniških organizacij v boju proti prekomerni teži otrok," je dejala predsednica ZPS Breda Kutin in dodala, da je tovrstni obrok postal normalna sestavina zajtrkov povsod po svetu, zato je šlo za tako velik test. Sladkorja je preveč V analiziranih izdelkih je sladkorja preveč, vsi so vsebovali več kot 12,5 grama sladkorja na 100 gramov. Od 17 izdelkov je mejo za veliko vsebnost sladkorja za več kot dvakrat preseglo 12 izdelkov, dva med njimi (Honey wheat in Smacks) pa celo za trikrat. V paketu slovenskih proizvajalcev - blagovne znamke Lumpi, Sparky, ChocoPops in Hrustek - je manj sladkorja, so prirejeni okusu slovenskega potrošnika, je pojasnila. V primerjavi z drugimi izdelki so vsebovali okoli 30 odstotkov manj sladkorja. Dražji riž, testenine, kava in oljčno olje Na novinarski konferenci so predstavili tudi rezultate zadnjega popisa cen v okviru projekta Precenimo cene. Med zadnjima dvema popisoma se je pocenilo 6,7 odstotka izdelkov, 84,2 odstotka izdelkov je ostalo na isti ravni, 9,1 odstotka izdelkov pa se je v opazovanem 14-dnevnem obdobju avgusta in septembra podražilo, med njimi mleta kava, oljčno olje, piščančja posebna klobasa, riž in testenine. Kot je dejala Kutinova, se je stanje na področju podražitev v zadnjih šestih mesecih umirilo.

Mariborsko letališče. Nova čarterska linija v Turčijo bi lahko zaživela maja. “Dokler ne bomo imeli letal v Mariboru in vseh papirjev, ne želimo napovedati, kdaj bomo začeli polete iz Maribora,” pravi Tom Mastnak iz Express Airways, ki ima sedež v Nemčiji. Leteli bi v Irak in Rusijo Omenjena letalska družba se je namreč odločila, da Maribor izbere za svojo destinacijo, od koder naj bi že od konca maja s čarterskimi leti letela v Turčijo. V načrtu imajo še polete na sever Iraka, v Nemčijo in morda tudi Rusijo. Tom Mastnak, ki je poznan kot direktor družbe Golden Air, pravi, da si ne želi ponoviti zgodbe z omenjenim prevoznikom, ko je ta iz Maribora opravil le en sam polet. “Iz Golden Aira sem se veliko naučil. Dolžni so mi še štiri plače, dolgovi pa so ostali tudi do drugih upnikov. Bili smo izigrani,” pravi Mastnak in dodaja, da je za že kupljene karte potnikom tudi sam iz svojega žepa vračal denar. Po neuradnih podatkih naj bi bilo deset potnikov, ki niso dobili vrnjenega denarja. “Vem, da bomo težko dobili denar, saj je takratni lastnik Golden Air v Avstriji razglasil osebni stečaj,” dodaja Mastnak. Iščejo 20 stevardes Express Airways, ki je v lasti Sefe Tuncerja, ima v lasti airbus A320, floto pa še dopolnjuje. Po besedah Mastnaka se Tuncer v prvi vrsti ukvarja s prodajo airbusov in boeingov 737. “Pilote smo že zaposlili, zdaj pa smo objavili še razpis za 20 stevardes,” pravi Mastnak. Štirje interesenti Omenjena družba je tudi močno zainteresirana za nakup družbe Aerodrom Maribor, ki je v stečajni masi Prevent Globala. Boris Kastivnik, stečajni upravitelj Prevent Globala, je do 22. januarja prejel štiri nezavezujoče ponudbe za nakup Aerodroma, vendar še ni znano, kdo bi lahko bil nov lastnik. Kastivnik se na naše klice v petek ni odzval. Med interesenti naj bi bili Diga Ing iz Ivančne Gorice, Aviofun iz Libelič v solastništvu družbe Fraktal Consulting in Damjana Cehnerja, Express Airways ter nemška družba Burglade UG iz Frankfurta. Sicer pa Marko Gros, prvi mož Aerodroma Maribor, pravi, da se poleg Express Airwaysa pogovarjajo še z več potencialnimi prevozniki. Potrjen imajo čarter do grškega otoka Kos, ki bo potekal prek turistične agencije Intelekta. Dogovarjajo se tudi s Kompasom in Adrio Airways.

Proizvajalec je zaradi suma na prisotnost nevarnega patogenega organizma listerija iz prodaje umaknil kozji sir Banon Chevre Fermier Cavet, ki je bil na prodaj v Maximarketu. Gre za kozji sir proizvajalca Sirarna SARL Cavet Picodons iz Francije. Izdelek je zavit v sušen kostanjev list in prevezan z vrvico iz naravne rafije, težak 80 gramov in s premerom 60 milimetrov. Rok uporabe je 2. oktober, na prodaj pa je bil med 11. in 20. septembrom v Maximarketu. Nevarnost listerioze Izdelek je bil odpoklican zaradi možnega suma na listerijo. Listeria Monocytogenes je nevaren patogeni organizem, ki lahko povzroči listeriozo. Okužba se manifestira z znaki, kot so vročina, mrzlica, bruhanje, oteženo dihanje, pljučnica, endocarditis, glavobol, bolečine v trebuhu, driska, izpuščaj, prizadetost jeter, meningitis, encefalitis, vnetje oči. Okužba je posebej nevarna za starejše in nosečnice, saj se lahko prenese na plod oz. novorojenčka. Uvoznik potrošnike opozarja, naj živila ne uživajo. Če pa so živilo že zaužili in imajo enega od naštetih simptomov, naj se nemudoma obrnejo na svojega zdravnika ali na epidemiologa regionalnega zavoda za zdravstveno varstvo. Potrošniki naj živilo vrnejo v prodajalno, ne smejo pa ga odvreči med odpadke, saj ga lahko uniči le pooblaščeno podjetje. Uvoznik še opozarja, da je treba zavreči tudi vsa živila, ki so bila v neposrednem stiku s sirom in se jedo brez predhodnega kuhanja ali pečenja